Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tudi tokrat se srečujejo poti odrskih desk in radijske igre. S ponovitvijo oddaje Skozi glas in njegove podobe, Panoptikum glasov Radka Poliča Raca, se poklanjamo režiserju Igorju Likarju, ki je pred kratkim prejel nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Radiotelevizija Slovenija. Likar in Polič sta bila tesna umetniška sodelavca, ki sta skupaj ustvarila nekaj monumentalnih radijskih stvaritev. Z njo se prav tako še enkrat spomnimo izjemnega igralca, čigar gledališke stvaritve ostajajo v spominih in dokumentih, radijske pa včasih oddaljene le en klik na naših spletnih straneh. Odlomke iz radijskih iger in oddaj: Ivan Mrak: Spoved lučnim bratom, Dušan Jovanović: Don Juan na psu, Igor Likar: Brisanje resničnosti, Drago Jančar: Disident Arnož in njegovi, Goran Gluvić: Smrt Majakovskega, Aleš Berger: Dadaizem, Kabaret Volatire, Lirika Daneta Zajca in Drago Jančar: Halštat, je povezovalo besedilo režiserja Igorja Likarja, ki je skupaj z Radkom Poličem Racem in drugimi umetniškimi sodelavci ustvaril omenjena radijska dela. Brala sta Maja Šumej in Jure Franko, glasbena oprema Darja Hlavka Godina. Oddajo je leta 2009 posnel Mirko Marinšek, režiral Igor Likar, redaktorica Ingrid Kovač Brus.
Tudi tokrat se srečujejo poti odrskih desk in radijske igre. S ponovitvijo oddaje Skozi glas in njegove podobe, Panoptikum glasov Radka Poliča Raca, se poklanjamo režiserju Igorju Likarju, ki je pred kratkim prejel nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Radiotelevizija Slovenija. Likar in Polič sta bila tesna umetniška sodelavca, ki sta skupaj ustvarila nekaj monumentalnih radijskih stvaritev. Z njo se prav tako še enkrat spomnimo izjemnega igralca, čigar gledališke stvaritve ostajajo v spominih in dokumentih, radijske pa včasih oddaljene le en klik na naših spletnih straneh. Odlomke iz radijskih iger in oddaj: Ivan Mrak: Spoved lučnim bratom, Dušan Jovanović: Don Juan na psu, Igor Likar: Brisanje resničnosti, Drago Jančar: Disident Arnož in njegovi, Goran Gluvić: Smrt Majakovskega, Aleš Berger: Dadaizem, Kabaret Volatire, Lirika Daneta Zajca in Drago Jančar: Halštat, je povezovalo besedilo režiserja Igorja Likarja, ki je skupaj z Radkom Poličem Racem in drugimi umetniškimi sodelavci ustvaril omenjena radijska dela. Brala sta Maja Šumej in Jure Franko, glasbena oprema Darja Hlavka Godina. Oddajo je leta 2009 posnel Mirko Marinšek, režiral Igor Likar, redaktorica Ingrid Kovač Brus.
Hiperprodukcija se tudi v umetnosti kaže v povečanem obsegu in hitrem tempu, s katerim se producirajo umetniške vsebine. Zanimalo nas bo, ali so repertoarji slovenskih gledališč preobsežni ali gre za razvejeno ustvarjalno okolje, ki pogosto ponuja tudi odrske presežke. O tem, ali bi bilo smiselno staviti na bolj poglobljeno narejene predstave, čeprav bi bilo teh manj, bodo spregovorili gostje: ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko ter gledališki umetniki Barbara Hieng Samobor, Matjaž Berger in Matjaž Farič. Urednica oddaje: Nina Jerman
Hiperprodukcija se tudi v umetnosti kaže v povečanem obsegu in hitrem tempu, s katerim se producirajo umetniške vsebine. Zanimalo nas bo, ali so repertoarji slovenskih gledališč preobsežni ali gre za razvejeno ustvarjalno okolje, ki pogosto ponuja tudi odrske presežke. O tem, ali bi bilo smiselno staviti na bolj poglobljeno narejene predstave, čeprav bi bilo teh manj, bodo spregovorili gostje: ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko ter gledališki umetniki Barbara Hieng Samobor, Matjaž Berger in Matjaž Farič. Urednica oddaje: Nina Jerman
Vokalna skupina Aurora je preteklega decembra s koncertom v Slovenski filharmoniji praznovala 20-letnico delovanja Kulturnega društva, pod okriljem katerega Vokalna skupina deluje. Kulturno društvo Dekliški zbor Aurora Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana je bilo ustanovljeno spomladi leta 2003. Pred tem je pod vodstvom zborovodkinje Janje Dragan Gombač zbor na šoli deloval že dobrih deset let, od leta 1992. Dekliški zbor je vse od ustanovitve dobro delal in nizal uspehe na domačih in tujih odrih: srebrnih, zlatih in zlatih priznanj z odliko se je nabralo kar veliko. Vse te nagrade in priznanja pevkam pomenijo pohvalo in veliko spodbudo, med njihovimi najlepšimi zborovskimi izkušnjami pa so: koncert s švedskim dirigentom Bo-jem Johanssonom leta 2010, sodelovanje na državnem seminarju za vokalno jazz in pop glasbo s švedskim dirigentom Fredom Sjobergom in pianistom Stefanom Berglundom in izvedbe Ceremony of Carols Benjamina Brittna in Pergolesijevega dela Stabat Mater.
Vokalna skupina Aurora je preteklega decembra s koncertom v Slovenski filharmoniji praznovala 20-letnico delovanja Kulturnega društva, pod okriljem katerega Vokalna skupina deluje. Kulturno društvo Dekliški zbor Aurora Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana je bilo ustanovljeno spomladi leta 2003. Pred tem je pod vodstvom zborovodkinje Janje Dragan Gombač zbor na šoli deloval že dobrih deset let, od leta 1992. Dekliški zbor je vse od ustanovitve dobro delal in nizal uspehe na domačih in tujih odrih: srebrnih, zlatih in zlatih priznanj z odliko se je nabralo kar veliko. Vse te nagrade in priznanja pevkam pomenijo pohvalo in veliko spodbudo, med njihovimi najlepšimi zborovskimi izkušnjami pa so: koncert s švedskim dirigentom Bo-jem Johanssonom leta 2010, sodelovanje na državnem seminarju za vokalno jazz in pop glasbo s švedskim dirigentom Fredom Sjobergom in pianistom Stefanom Berglundom in izvedbe Ceremony of Carols Benjamina Brittna in Pergolesijevega dela Stabat Mater.
Zborovski panoptikum namenjamo predstavitvi posnetkov s koncerta Dekliškega pevskega zbora Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki je bil izveden teden dni po letošnjem 8. marcu, v petek, 15. marca, na sedmem dogodku koncertnega cikla Tutti Akademije za glasbo. Koncert je umetniški vodja sestava Marko Vatovec poimenoval Kakor lilija med trnjem in nanj uvrstil izključno dela skladateljic različnih zgodovinskih obdobij.
Zborovski panoptikum namenjamo predstavitvi posnetkov s koncerta Dekliškega pevskega zbora Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki je bil izveden teden dni po letošnjem 8. marcu, v petek, 15. marca, na sedmem dogodku koncertnega cikla Tutti Akademije za glasbo. Koncert je umetniški vodja sestava Marko Vatovec poimenoval Kakor lilija med trnjem in nanj uvrstil izključno dela skladateljic različnih zgodovinskih obdobij.
Simfonic Voices je mednarodni koncertni cikel vokalne in instrumentalne glasbe, ki ga v Kopru organizirata Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem in njegov dirigent Ambrož Čopi. Na koncertih nastopajo predvsem mladi glasbeniki in pevci ter študentje glasbe, z njimi pa številni profesionalni glasbeniki in dirigenti. V tem letu cikel obsega šest koncertov. Prvi je bil v februarju. Na cvetno nedeljo je bila v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kopru na sporedu Stabat Mater ali Mati žalostna je stala Giovannija Batiste Pergolesija.
Simfonic Voices je mednarodni koncertni cikel vokalne in instrumentalne glasbe, ki ga v Kopru organizirata Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem in njegov dirigent Ambrož Čopi. Na koncertih nastopajo predvsem mladi glasbeniki in pevci ter študentje glasbe, z njimi pa številni profesionalni glasbeniki in dirigenti. V tem letu cikel obsega šest koncertov. Prvi je bil v februarju. Na cvetno nedeljo je bila v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kopru na sporedu Stabat Mater ali Mati žalostna je stala Giovannija Batiste Pergolesija.
Tokratni Zborovski panoptikum posvečamo predstavitvi izbranih posnetkov Pasijona po Janezu. To ključno vokalno-instrumentalno delo Johanna Sebastiana Bacha je v nedeljo, 17. marca, zvenelo na odru Gallusove dvorane. Njegovo izvedbo je v sodelovanju s Cankarjevim domom pripravila Glasbena matica Ljubljana, ki je že ob koncu 19. stoletja izvedla Bachov Pasijon po Mateju, tokrat pa je prvič v svoji 150-letni zgodovini posegla še po njegovem Pasijonu po Janezu.
Tokratni Zborovski panoptikum posvečamo predstavitvi izbranih posnetkov Pasijona po Janezu. To ključno vokalno-instrumentalno delo Johanna Sebastiana Bacha je v nedeljo, 17. marca, zvenelo na odru Gallusove dvorane. Njegovo izvedbo je v sodelovanju s Cankarjevim domom pripravila Glasbena matica Ljubljana, ki je že ob koncu 19. stoletja izvedla Bachov Pasijon po Mateju, tokrat pa je prvič v svoji 150-letni zgodovini posegla še po njegovem Pasijonu po Janezu.
Kako razumeti freudovsko vprašanje Kaj hoče ženska? Zakaj ženske pravice niso pridobljene za vselej? Kakšna je bila pot pravne regulacije abortusa pri nas? Prva in druga generacija feministk sta bili zaslužni za pridobitev ženskih političnih pravic in odpravo diskriminacije na delovnem področju, v Evropi in ZDA. Kakšna je podoba feminizma danes? V oddajo bosta vključeni zgodovinarki dr. Marta Verginella in dr. Ana Cergol Paradiž, predstavili bomo tudi knjigo Naše znanstvenice: Kako so ženske soustvarjale znanost v Jugoslaviji?. Gostje: dr. Eva Bahovec, dr. Katja Mihurko Poniž, dr. Mirjam Milharčič Hladnik in dr. Maja Vehar. Urednica oddaje: Nina Jerman
Kako razumeti freudovsko vprašanje Kaj hoče ženska? Zakaj ženske pravice niso pridobljene za vselej? Kakšna je bila pot pravne regulacije abortusa pri nas? Prva in druga generacija feministk sta bili zaslužni za pridobitev ženskih političnih pravic in odpravo diskriminacije na delovnem področju, v Evropi in ZDA. Kakšna je podoba feminizma danes? V oddajo bosta vključeni zgodovinarki dr. Marta Verginella in dr. Ana Cergol Paradiž, predstavili bomo tudi knjigo Naše znanstvenice: Kako so ženske soustvarjale znanost v Jugoslaviji?. Gostje: dr. Eva Bahovec, dr. Katja Mihurko Poniž, dr. Mirjam Milharčič Hladnik in dr. Maja Vehar. Urednica oddaje: Nina Jerman
V središču oddaje bo slovenska avdiovizualna produkcija. Kakšna je avdiovizualna produkcija Televizije Slovenija? Zakaj smo med državami na Balkanu med tistimi, ki vanjo najmanj vlagamo? Koliko serij in filmov letno smo posneli v preteklosti in kako močan padec beležimo? Razmere na Hrvaškem bo predstavila Zinka Kiseljak, na srbskem polju pa Saša Radojević. Objavili bomo tudi intervju z igralcem Matijo Vastlom, protagonistom zelo uspešne serije Življenja Tomaža Kajzerja. Gostje: Nataša Bučar, Jani Virk, Marko Mandić in Klemen Dvornik Urednica oddaje: Nina Jerman
V središču oddaje bo slovenska avdiovizualna produkcija. Kakšna je avdiovizualna produkcija Televizije Slovenija? Zakaj smo med državami na Balkanu med tistimi, ki vanjo najmanj vlagamo? Koliko serij in filmov letno smo posneli v preteklosti in kako močan padec beležimo? Razmere na Hrvaškem bo predstavila Zinka Kiseljak, na srbskem polju pa Saša Radojević. Objavili bomo tudi intervju z igralcem Matijo Vastlom, protagonistom zelo uspešne serije Življenja Tomaža Kajzerja. Gostje: Nataša Bučar, Jani Virk, Marko Mandić in Klemen Dvornik Urednica oddaje: Nina Jerman
Kapitalizem je umetnost naredil za nevidno delo in izkoristil za neplačano delo. Kako so umetniki postali ranljivi za izkoriščanje galerij in muzejev? Kako problem samozaposlenih v kulturi rešuje Ministrstvo za kulturo? Gostje: Tjaša Pureber, Katja Praznik, Katja Kobolt in Maja Hodošček. Urednica oddaje: Nina Jerman
Kapitalizem je umetnost naredil za nevidno delo in izkoristil za neplačano delo. Kako so umetniki postali ranljivi za izkoriščanje galerij in muzejev? Kako problem samozaposlenih v kulturi rešuje Ministrstvo za kulturo? Gostje: Tjaša Pureber, Katja Praznik, Katja Kobolt in Maja Hodošček. Urednica oddaje: Nina Jerman
Kaj nam mit o Antigoni lahko pove o protislovjih sodobne družbe? Kaj pravi Sofoklejeva in kaj Smoletova drama? Katero politično in etično nalogo Antigone si velja zapomniti danes, ko se spopadamo z velikimi dilemami sodobnega sveta? Zakaj je pomembno tvegati? V oddaji bo objavljen tudi intervju z režiserko Meto Hočevar. Gostje: Milena Zupančič, dr. Svetlana Slapšak, Janez Pipan in Gregor Moder Urednica oddaje: Nina Jerman
Kaj nam mit o Antigoni lahko pove o protislovjih sodobne družbe? Kaj pravi Sofoklejeva in kaj Smoletova drama? Katero politično in etično nalogo Antigone si velja zapomniti danes, ko se spopadamo z velikimi dilemami sodobnega sveta? Zakaj je pomembno tvegati? V oddaji bo objavljen tudi intervju z režiserko Meto Hočevar. Gostje: Milena Zupančič, dr. Svetlana Slapšak, Janez Pipan in Gregor Moder Urednica oddaje: Nina Jerman
Reformacija se je začela z duhovno krizo in zlomom avtoritete: v srednjem veku je z močjo avtoritete še govorilo cerkveno učiteljstvo, od reformacije naprej pa štejejo zgolj argument, njegova avtoriteta in njegova moč. Kako je danes? Kakšna je dediščina reformacije? V oddaji bo objavljen intervju s filozofom dr. Božidarjem Debenjakom. Gostje v studiu: dr. Kozma Ahačič, dr. Aleksander Erniša, dr. Andreja Legan Ravnikar in dr. Jonatan Vinkler. Urednica oddaje: Nina Jerman
Reformacija se je začela z duhovno krizo in zlomom avtoritete: v srednjem veku je z močjo avtoritete še govorilo cerkveno učiteljstvo, od reformacije naprej pa štejejo zgolj argument, njegova avtoriteta in njegova moč. Kako je danes? Kakšna je dediščina reformacije? V oddaji bo objavljen intervju s filozofom dr. Božidarjem Debenjakom. Gostje v studiu: dr. Kozma Ahačič, dr. Aleksander Erniša, dr. Andreja Legan Ravnikar in dr. Jonatan Vinkler. Urednica oddaje: Nina Jerman
Kakšen bo slovenski nastop na Frankfurtskem knjižnem sejmu čez nekaj dni? Kateri so aduti častnega gostovanja? Kakšen je pomen mednarodnega trženja avtorjev in pridobivanja licenc za prevode v tuje jezike? Kaj ima Slovenija po mnenju Slavoja Žižka povedati mednarodnemu občinstvu ključnega knjižnega sejma na svetu? Objavljen bo tudi pogovor s kuratorjem Matthiasom Göritzem. Gostje: Katja Stergar, dr. Miha Kovač, Amalija Maček in Senja Požar. Urednica oddaje Nina Jerman
Kakšen bo slovenski nastop na Frankfurtskem knjižnem sejmu čez nekaj dni? Kateri so aduti častnega gostovanja? Kakšen je pomen mednarodnega trženja avtorjev in pridobivanja licenc za prevode v tuje jezike? Kaj ima Slovenija po mnenju Slavoja Žižka povedati mednarodnemu občinstvu ključnega knjižnega sejma na svetu? Objavljen bo tudi pogovor s kuratorjem Matthiasom Göritzem. Gostje: Katja Stergar, dr. Miha Kovač, Amalija Maček in Senja Požar. Urednica oddaje Nina Jerman
Podnebne spremembe niso samo okoljska tema, okrog njih se oblikuje drugačna družba. Spregovorili bomo o antropogeno povzročenih podnebnih spremembah in vplivu nove vremenske resničnosti na družbo. Ali bi morala Slovenija razglasiti podnebno krizo? Kakšno je po poplavah stanje kulturne dediščine? Gostje: dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Tadej Troha, Jernej Hudolin in Matevž Čelik Vidmar Urednica oddaje: Nina Jerman
Podnebne spremembe niso samo okoljska tema, okrog njih se oblikuje drugačna družba. Spregovorili bomo o antropogeno povzročenih podnebnih spremembah in vplivu nove vremenske resničnosti na družbo. Ali bi morala Slovenija razglasiti podnebno krizo? Kakšno je po poplavah stanje kulturne dediščine? Gostje: dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Tadej Troha, Jernej Hudolin in Matevž Čelik Vidmar Urednica oddaje: Nina Jerman
Panoptikum: KREATIVNE IZJAVE SEZONE V julijski oddaji se bomo ozrli nazaj. Poiskali smo ključne izjave gostov pretekle sezone. Izbrali smo izjave, ki morda postavljajo nove zakone o stvareh, o katerih se izrekajo. Urednica oddaje: Nina Jerman
Panoptikum: KREATIVNE IZJAVE SEZONE V julijski oddaji se bomo ozrli nazaj. Poiskali smo ključne izjave gostov pretekle sezone. Izbrali smo izjave, ki morda postavljajo nove zakone o stvareh, o katerih se izrekajo. Urednica oddaje: Nina Jerman
V prvem delu oddaje bomo govorili o kazenski ovadbi glede zbirke domnevnih ponaredkov, ki jo je pred letom dni nameraval razstaviti Narodni muzej, v drugem delu pa predstavili knjigo 100 km, biografijo režiserja in igralca Borisa Kobala, ki se začne pri aferi s plagiatom iz leta 2019. Gostje: Aleksander Bassin, Brane Kovič, Damjan Kosec, Emil Šarkanj, Boris Kobal in Davorin Lenko
V prvem delu oddaje bomo govorili o kazenski ovadbi glede zbirke domnevnih ponaredkov, ki jo je pred letom dni nameraval razstaviti Narodni muzej, v drugem delu pa predstavili knjigo 100 km, biografijo režiserja in igralca Borisa Kobala, ki se začne pri aferi s plagiatom iz leta 2019. Gostje: Aleksander Bassin, Brane Kovič, Damjan Kosec, Emil Šarkanj, Boris Kobal in Davorin Lenko
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Iz večinskih medijev izginja kritika umetniških del. Kritično refleksijo in vsebinsko analizo so v veliki meri nadomestili novičarska informacija in predstavitveni teksti. Kaj to pomeni za področje umetnosti in kaj je vzrok? V oddaji bosta objavljena tudi intervjuja s filmskim kritikom in kuratorjem programskega oddelka Avstrijskega filmskega muzeja Christophom Huberjem in nekdanjim srbskim književnim kritikom Sašem Ćirićem. Gostje: Petra Vidali, dr. Blaž Lukan, Urban Vovk in Igor Bratož. Urednica oddaje: Nina Jerman
Iz večinskih medijev izginja kritika umetniških del. Kritično refleksijo in vsebinsko analizo so v veliki meri nadomestili novičarska informacija in predstavitveni teksti. Kaj to pomeni za področje umetnosti in kaj je vzrok? V oddaji bosta objavljena tudi intervjuja s filmskim kritikom in kuratorjem programskega oddelka Avstrijskega filmskega muzeja Christophom Huberjem in nekdanjim srbskim književnim kritikom Sašem Ćirićem. Gostje: Petra Vidali, dr. Blaž Lukan, Urban Vovk in Igor Bratož. Urednica oddaje: Nina Jerman
Kaj je sovražni govor? Kako in zakaj nastaja? Kakšna je vloga družbenih medijev? Kje je meja med sovražnim govorom in svobodo govora? Zakaj pri nas glede obravnave sovražnega govora ni veliko pravne prakse? Gostje: Lenart J. Kučić, dr. Veronika Bajt, dr. Aleš Završnik in dr. Rok Smrdelj. Urednica oddaje: Nina Jerman.
Kaj je sovražni govor? Kako in zakaj nastaja? Kakšna je vloga družbenih medijev? Kje je meja med sovražnim govorom in svobodo govora? Zakaj pri nas glede obravnave sovražnega govora ni veliko pravne prakse? Gostje: Lenart J. Kučić, dr. Veronika Bajt, dr. Aleš Završnik in dr. Rok Smrdelj. Urednica oddaje: Nina Jerman.
Žensko gibanje v preteklosti je bilo zaslužno za pridobitev političnih pravic žensk in odpravljanje diskriminacije na delovnem področju. Kakšna pa je podoba feminizma danes in zakaj še vedno primanjkuje feministov? V oddaji bo objavljen tudi krajši pogovor s Slavenko Drakulić. Gostje: dr. Svetlana Slapšak, dr. Manca G. Renko, Ana Čigon in Ana Schnabl Urednica oddaje: Nina Jerman
Žensko gibanje v preteklosti je bilo zaslužno za pridobitev političnih pravic žensk in odpravljanje diskriminacije na delovnem področju. Kakšna pa je podoba feminizma danes in zakaj še vedno primanjkuje feministov? V oddaji bo objavljen tudi krajši pogovor s Slavenko Drakulić. Gostje: dr. Svetlana Slapšak, dr. Manca G. Renko, Ana Čigon in Ana Schnabl Urednica oddaje: Nina Jerman
Ob obtožbah zaradi spolnih zlorab je dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo, patra Marka Rupnika pozvala, naj vrne Prešernovo nagrado, saj za odvzem najvišjega državnega odlikovanja na področju umetnosti ni pravne podlage. Rupnik je bil nagrajen leta 2000, kot tudi pesnica Svetlana Makarovič, ki je takrat nagrado zavrnila, saj je po njenem mnenju »Rimskokatoliška cerkev ugrabila in zlorabila nagrado s tem, da je razbila sam statut te nagrade«. Trenutno veljavni Zakon o Prešernovi nagradi iz leta 2017 ne predvideva postopka za odvzem Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Ali bi ga bilo treba spremeniti? Ali je mogoče ločiti umetniški opus od življenja in dejanj umetnika? Objavljen bo tudi intervju z dr. Jožefom Muhovičem, predsednikom Upravnega odbora Prešernovega sklada. Gostje: Ema Kugler, Ira Ratej, dr. Janez Bogataj, Edi Berk. Urednica oddaje: Nina Jerman
Ob obtožbah zaradi spolnih zlorab je dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo, patra Marka Rupnika pozvala, naj vrne Prešernovo nagrado, saj za odvzem najvišjega državnega odlikovanja na področju umetnosti ni pravne podlage. Rupnik je bil nagrajen leta 2000, kot tudi pesnica Svetlana Makarovič, ki je takrat nagrado zavrnila, saj je po njenem mnenju »Rimskokatoliška cerkev ugrabila in zlorabila nagrado s tem, da je razbila sam statut te nagrade«. Trenutno veljavni Zakon o Prešernovi nagradi iz leta 2017 ne predvideva postopka za odvzem Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Ali bi ga bilo treba spremeniti? Ali je mogoče ločiti umetniški opus od življenja in dejanj umetnika? Objavljen bo tudi intervju z dr. Jožefom Muhovičem, predsednikom Upravnega odbora Prešernovega sklada. Gostje: Ema Kugler, Ira Ratej, dr. Janez Bogataj, Edi Berk. Urednica oddaje: Nina Jerman
Gradbena dela za novo stavbo Narodne in univerzitetne knjižnice 2 naj bi se začela konec prihodnjega leta ali na začetku leta 2024 in bodo predvidoma trajala do leta 2026. Celotna investicija, ki vključuje tudi vso opremo, je vredna okoli 102 milijona evrov. Ali se zapletena in štiri desetletja dolga zgodba gradnje novega NUK-a vendarle razpleta? Urednica oddaje: Nina Jerman
Gradbena dela za novo stavbo Narodne in univerzitetne knjižnice 2 naj bi se začela konec prihodnjega leta ali na začetku leta 2024 in bodo predvidoma trajala do leta 2026. Celotna investicija, ki vključuje tudi vso opremo, je vredna okoli 102 milijona evrov. Ali se zapletena in štiri desetletja dolga zgodba gradnje novega NUK-a vendarle razpleta? Urednica oddaje: Nina Jerman
V času, ko dokumentarni film o zlu Sarajevo safari razburja občinstvo, nas zanima, kakšna je komunikacijska in umetniška moč sodobnega dokumentarnega filma in v kakšni kondiciji je slovenski dokumentarni film? Gostje: Miran Zupanič, Rok Biček, Maja Weiss in Petra Seliškar Voditeljica in urednica oddaje: Nina Jerman
V času, ko dokumentarni film o zlu Sarajevo safari razburja občinstvo, nas zanima, kakšna je komunikacijska in umetniška moč sodobnega dokumentarnega filma in v kakšni kondiciji je slovenski dokumentarni film? Gostje: Miran Zupanič, Rok Biček, Maja Weiss in Petra Seliškar Voditeljica in urednica oddaje: Nina Jerman
V zadnjih letih knjižni strokovnjaki opozarjajo na premik k trivializaciji knjižnih vsebin – posledica je usihanje kupcev in bralcev resnejše literature. V središče oddaje postavljamo dobre knjige in avtorje, ki so tudi uspešni. Z nami bodo poznavalci knjižne krajine pri nas in v tujini: Lila Prap, dr. Miha Kovač, Mitja Čander in Tadej Golob. Voditeljica in urednica oddaje: Nina Jerman
V zadnjih letih knjižni strokovnjaki opozarjajo na premik k trivializaciji knjižnih vsebin – posledica je usihanje kupcev in bralcev resnejše literature. V središče oddaje postavljamo dobre knjige in avtorje, ki so tudi uspešni. Z nami bodo poznavalci knjižne krajine pri nas in v tujini: Lila Prap, dr. Miha Kovač, Mitja Čander in Tadej Golob. Voditeljica in urednica oddaje: Nina Jerman
Na indijsko-britanskega pisatelja Salmana Rushdieja, avtorja romana Satanski stihi, je bila leta 1989 zaradi kritike islama razpisana fatva. Knjiga je najprej razburila britanske muslimane, za njimi pa tudi muslimane po svetu. Po več desetletjih od izreka smrtne obsodbe je napadalec Rushdieja avgusta letos večkrat zabodel. Kaj pomeni svoboda govora in kaj svoboda umetniške besede? Kje, če sploh, so meje? Gostje: dr. Primož Šterbenc, Tanja Tuma, dr. Mirt Komel in dr. Blaž Zabel Voditeljica in urednica oddaje: Nina Jerman
Na indijsko-britanskega pisatelja Salmana Rushdieja, avtorja romana Satanski stihi, je bila leta 1989 zaradi kritike islama razpisana fatva. Knjiga je najprej razburila britanske muslimane, za njimi pa tudi muslimane po svetu. Po več desetletjih od izreka smrtne obsodbe je napadalec Rushdieja avgusta letos večkrat zabodel. Kaj pomeni svoboda govora in kaj svoboda umetniške besede? Kje, če sploh, so meje? Gostje: dr. Primož Šterbenc, Tanja Tuma, dr. Mirt Komel in dr. Blaž Zabel Voditeljica in urednica oddaje: Nina Jerman
Imena lokalov, podjetij, registriranih v Sloveniji, ki sestavljajo jezikovno krajino naših mest, so kljub zakonu včasih angleška. Ob vzponu spletnih platform za pretakanje avdiovizualnih vsebin pa se med branilci slovenščine porajajo skrbi, saj nekatere vodilne pretočne platforme, kot sta Netflix in Disney+, slovenskemu občinstvu ne zagotavljajo podnapisov v maternem jeziku. Za kako pereč problem gre? Gostje: dr. Vesna Mikolič, dr. Kozma Ahačič, Lenart J. Kučić in Boštjan Gorenc – Pižama Voditeljica in urednica oddaje: Nina Jerman
Imena lokalov, podjetij, registriranih v Sloveniji, ki sestavljajo jezikovno krajino naših mest, so kljub zakonu včasih angleška. Ob vzponu spletnih platform za pretakanje avdiovizualnih vsebin pa se med branilci slovenščine porajajo skrbi, saj nekatere vodilne pretočne platforme, kot sta Netflix in Disney+, slovenskemu občinstvu ne zagotavljajo podnapisov v maternem jeziku. Za kako pereč problem gre? Gostje: dr. Vesna Mikolič, dr. Kozma Ahačič, Lenart J. Kučić in Boštjan Gorenc – Pižama Voditeljica in urednica oddaje: Nina Jerman
V času menjave vlade bomo govorili o izzivih na področju kulture, ki čakajo dr. Asto Vrečko, kandidatko za ministrico za kulturo. Izpostavili bomo probleme samozaposlenih, investicije v ljubljansko Dramo, problematiko javnih zavodov, likovnih ustvarjalcev in ustvarjalcev na področju uprizoritvenih umetnosti ter slovenski film, za katerega koalicijska pogodba predvideva ustrezno raven in trajno stabilnost financiranja. Gostje: Nataša Bučar (Slovenski filmski center), Vesna Jurca Tadel (Drama SNG Ljubljana), Inga Remeta (Društvo Asociacija) in Zoran Poznič (ZDSLU). Voditeljica in urednica oddaje: Nina Jerman
V času menjave vlade bomo govorili o izzivih na področju kulture, ki čakajo dr. Asto Vrečko, kandidatko za ministrico za kulturo. Izpostavili bomo probleme samozaposlenih, investicije v ljubljansko Dramo, problematiko javnih zavodov, likovnih ustvarjalcev in ustvarjalcev na področju uprizoritvenih umetnosti ter slovenski film, za katerega koalicijska pogodba predvideva ustrezno raven in trajno stabilnost financiranja. Gostje: Nataša Bučar (Slovenski filmski center), Vesna Jurca Tadel (Drama SNG Ljubljana), Inga Remeta (Društvo Asociacija) in Zoran Poznič (ZDSLU). Voditeljica in urednica oddaje: Nina Jerman
Slovenska kultura in umetnost se vse bolj odpirata v Evropo. In Slovenija je pri evropskem financiranju uspešna. Slovenske kulturne organizacije so, vpete v evropske projekte, ustvarile partnerske povezave s številnimi državami. Kaj ponujajo evropski programi, med njimi Ustvarjalna Evropa, edini program Evropske unije, namenjen izključno podpori kulturnim in ustvarjalnim ter filmskim in avdiovizualnim sektorjem? Predstavili bomo tudi uspešne projekte Radia Slovenija. Gostje: Mateja Lazar, Barbara Rovere, Uroš Veber in Tanja Hladnik Voditeljica: Nina Jerman
Slovenska kultura in umetnost se vse bolj odpirata v Evropo. In Slovenija je pri evropskem financiranju uspešna. Slovenske kulturne organizacije so, vpete v evropske projekte, ustvarile partnerske povezave s številnimi državami. Kaj ponujajo evropski programi, med njimi Ustvarjalna Evropa, edini program Evropske unije, namenjen izključno podpori kulturnim in ustvarjalnim ter filmskim in avdiovizualnim sektorjem? Predstavili bomo tudi uspešne projekte Radia Slovenija. Gostje: Mateja Lazar, Barbara Rovere, Uroš Veber in Tanja Hladnik Voditeljica: Nina Jerman
V času, ko obsojamo rusko agresijo v Ukrajini in ruske imperialne zahteve, bomo v središče oddaje postavili tako ukrajinsko kot tudi rusko umetnost. Medtem ko iz Ukrajine poročajo, da Rusija na zasedenih ozemljih iz knjižnic odnaša nezaželeno ukrajinsko literaturo, ruski predsednik Vladimir Putin Zahod obtožuje, da diskriminira rusko umetnost in kulturo. Govorili bomo o avtonomiji in kritiki umetnosti, tudi s Hanno Veselovsko iz Sindikata gledaliških delavcev Ukrajine. Gostje: dr. Kristina Pranjić, dr. Janja Vollmaier Lubej, dr. Lev Kreft in dr. Gregor Moder. Voditeljica: Nina Jerman
V času, ko obsojamo rusko agresijo v Ukrajini in ruske imperialne zahteve, bomo v središče oddaje postavili tako ukrajinsko kot tudi rusko umetnost. Medtem ko iz Ukrajine poročajo, da Rusija na zasedenih ozemljih iz knjižnic odnaša nezaželeno ukrajinsko literaturo, ruski predsednik Vladimir Putin Zahod obtožuje, da diskriminira rusko umetnost in kulturo. Govorili bomo o avtonomiji in kritiki umetnosti, tudi s Hanno Veselovsko iz Sindikata gledaliških delavcev Ukrajine. Gostje: dr. Kristina Pranjić, dr. Janja Vollmaier Lubej, dr. Lev Kreft in dr. Gregor Moder. Voditeljica: Nina Jerman
Pred mednarodnim praznikom žensk bomo izpostavili žensko gibanje, ki skozi zgodovino premešča polja boja. Dotaknili se bomo tako prvega slovenskega ženskega časopisa kot tudi dejstva, da je zgodovina žensk do konca devetdesetih let 20. stoletja ostajala na margini interesov slovenskega zgodovinopisja. Zanimalo nas bo, zakaj je bil prag med javnim in zasebnim pri nas vse do 19. stoletja za ženske neprehoden in kakšna je podoba feminizma danes. In tudi, kako pomembno je bilo leto 1919, ko je ženskam vrata odprla ljubljanska univerza in zakaj se poklicem, ki se feminizirajo, nižata socialni status v družbi in nagrada za opravljeno delo. Gostje: dr. Marta Verginella, dr. Eva Bahovec, dr. Katja Mihurko Poniž in dr. Ana Cergol Paradiž Voditeljica: Nina Jerman
Pred mednarodnim praznikom žensk bomo izpostavili žensko gibanje, ki skozi zgodovino premešča polja boja. Dotaknili se bomo tako prvega slovenskega ženskega časopisa kot tudi dejstva, da je zgodovina žensk do konca devetdesetih let 20. stoletja ostajala na margini interesov slovenskega zgodovinopisja. Zanimalo nas bo, zakaj je bil prag med javnim in zasebnim pri nas vse do 19. stoletja za ženske neprehoden in kakšna je podoba feminizma danes. In tudi, kako pomembno je bilo leto 1919, ko je ženskam vrata odprla ljubljanska univerza in zakaj se poklicem, ki se feminizirajo, nižata socialni status v družbi in nagrada za opravljeno delo. Gostje: dr. Marta Verginella, dr. Eva Bahovec, dr. Katja Mihurko Poniž in dr. Ana Cergol Paradiž Voditeljica: Nina Jerman
Govorili bomo o pomenu neodvisnih ustvarjalcev in producentov za razvoj uprizoritvenih umetnosti. V ospredje bomo postavili tako pomen prostorov za uprizoritvene umetnosti kot uspehe v preteklosti in prihodnje načrte, evropske projekte, koprodukcije ter težave, s katerimi se srečujejo, in tudi nujnost prilagajanja repertoarjev in krčenja mreže sodelavcev glede na finančne zmožnosti. Gostje: Alma R. Selimović, Inga Remeta, Alja Lobnik in Robert Waltl. Posneli smo tudi intervju z gledališkim režiserjem Matjažem Pograjcem, ki je v preteklosti na neodvisni sceni dosegal uspehe s skupino Betontanc.
Govorili bomo o pomenu neodvisnih ustvarjalcev in producentov za razvoj uprizoritvenih umetnosti. V ospredje bomo postavili tako pomen prostorov za uprizoritvene umetnosti kot uspehe v preteklosti in prihodnje načrte, evropske projekte, koprodukcije ter težave, s katerimi se srečujejo, in tudi nujnost prilagajanja repertoarjev in krčenja mreže sodelavcev glede na finančne zmožnosti. Gostje: Alma R. Selimović, Inga Remeta, Alja Lobnik in Robert Waltl. Posneli smo tudi intervju z gledališkim režiserjem Matjažem Pograjcem, ki je v preteklosti na neodvisni sceni dosegal uspehe s skupino Betontanc.
Znanstveniki so konec novembra v Južni Afriki odkrili novo različico novega koronavirusa, omikron. Nekatere države po svetu beležijo rekordno število novih okužb, največ od začetka pandemije. Tudi v Sloveniji se krivulja potrjenih okužb dviga. Kako deluje družba v času pandemske izčrpanosti in kako deluje cepivo? Katere države izkazujejo visoko in katere nizko stopnjo zaupanja v znanost? Gostje: dr. Alenka Trop Skaza, dr. Roman Jerala, dr. Mitja Hafner-Fink, dr. Samo Uhan in dr. Peter Klepec. Voditeljica: Nina Jerman
Znanstveniki so konec novembra v Južni Afriki odkrili novo različico novega koronavirusa, omikron. Nekatere države po svetu beležijo rekordno število novih okužb, največ od začetka pandemije. Tudi v Sloveniji se krivulja potrjenih okužb dviga. Kako deluje družba v času pandemske izčrpanosti in kako deluje cepivo? Katere države izkazujejo visoko in katere nizko stopnjo zaupanja v znanost? Gostje: dr. Alenka Trop Skaza, dr. Roman Jerala, dr. Mitja Hafner-Fink, dr. Samo Uhan in dr. Peter Klepec. Voditeljica: Nina Jerman
Naš knjižni trg še vedno uspe ustreči raznolikosti specializiranega povpraševanja. Kakšen je položaj slovenske knjige? Kako poteka mednarodno trženje in pridobivanje licenc za prevode v tuje jezike? Kako potekajo priprave na častno gostovanje Slovenije v Frankfutu in kakšna je spletna podoba letošnjega Slovenskega knjižnega sejma? Gostje: dr. Dimitrij Rupel, dr. Miha Kovač, Senja Požar in Petra Kavčič.
Naš knjižni trg še vedno uspe ustreči raznolikosti specializiranega povpraševanja. Kakšen je položaj slovenske knjige? Kako poteka mednarodno trženje in pridobivanje licenc za prevode v tuje jezike? Kako potekajo priprave na častno gostovanje Slovenije v Frankfutu in kakšna je spletna podoba letošnjega Slovenskega knjižnega sejma? Gostje: dr. Dimitrij Rupel, dr. Miha Kovač, Senja Požar in Petra Kavčič.
Ali drži, da intelektualni užitek – kot je trdil nemški dramatik Bertolt Brecht - pride z miselno nalogo, ki jo kriminalni roman postavi detektivu in bralcu? Govorili bomo o kriminalnem žanru v literaturi in serijah, igranih in dokumentarnih. Gostje: pisatelja Tadej Golob in Irena Svetek, filmski in televizijski režiser Matevž Luzar ter dr. Boštjan Brezovnik, pravnik in scenarist. Voditeljica: Nina Jerman
Ali drži, da intelektualni užitek – kot je trdil nemški dramatik Bertolt Brecht - pride z miselno nalogo, ki jo kriminalni roman postavi detektivu in bralcu? Govorili bomo o kriminalnem žanru v literaturi in serijah, igranih in dokumentarnih. Gostje: pisatelja Tadej Golob in Irena Svetek, filmski in televizijski režiser Matevž Luzar ter dr. Boštjan Brezovnik, pravnik in scenarist. Voditeljica: Nina Jerman
Kako Mladi levi, Dnevi poezije in vina, Fronta sodobnega plesa in festival stare glasbe Seviqc Brežice ohranjajo vrhunsko formo in kako svoj program vpenjajo v mednarodne mreže? Kako pomembno je stopati po neuhojenih poteh in kako so se festivali prilagodili na pandemično realnost, ko je virus močno zavrl kulturno dejavnost? Gostje: Mojca Jug, Aleš Šteger, Matjaž Farič in Klemen Ramovš. Voditeljica: Nina Jerman
Kako Mladi levi, Dnevi poezije in vina, Fronta sodobnega plesa in festival stare glasbe Seviqc Brežice ohranjajo vrhunsko formo in kako svoj program vpenjajo v mednarodne mreže? Kako pomembno je stopati po neuhojenih poteh in kako so se festivali prilagodili na pandemično realnost, ko je virus močno zavrl kulturno dejavnost? Gostje: Mojca Jug, Aleš Šteger, Matjaž Farič in Klemen Ramovš. Voditeljica: Nina Jerman
Znanstveno - raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je sestavljen iz 18- ih avtonomnih inštitutov in je nepogrešljivi del slovenske raziskovalne in univerzitetne pokrajine. Ustanovljen je bil leta 1981. Ob 40- letnici se bomo ozrli v njegovo prihodnost in preteklost. Gostje: Dr. Oto Luthar, dr. Rado Riha, dr. Tanja Petrović in dr. Lilijana Šprah. Voditeljica: Nina Jerman
Znanstveno - raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je sestavljen iz 18- ih avtonomnih inštitutov in je nepogrešljivi del slovenske raziskovalne in univerzitetne pokrajine. Ustanovljen je bil leta 1981. Ob 40- letnici se bomo ozrli v njegovo prihodnost in preteklost. Gostje: Dr. Oto Luthar, dr. Rado Riha, dr. Tanja Petrović in dr. Lilijana Šprah. Voditeljica: Nina Jerman
Kakšna je časovnica ponovnega odpiranja gledališč in kinodvoran? Koliko gledalcev si lahko obetajo v prihodnosti? Kako močno občinstvo pogreša koncerte? Kako prizadeti so glasbeniki in ustvarjalci uprizoritvenih umetnosti? O izzivih v kulturi v času izrednih razmer, načrtih v prihodnje ter hitrosti vračanja kulture v javno življenje, pri nas in v tujini, bodo spregovorili Tinkara Kovač, predsednica Sindikata glasbenikov Slovenije, Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma, Metka Dariš, direktorica Kinodvora, in Uroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč. Voditeljica: Nina Jerman
Kakšna je časovnica ponovnega odpiranja gledališč in kinodvoran? Koliko gledalcev si lahko obetajo v prihodnosti? Kako močno občinstvo pogreša koncerte? Kako prizadeti so glasbeniki in ustvarjalci uprizoritvenih umetnosti? O izzivih v kulturi v času izrednih razmer, načrtih v prihodnje ter hitrosti vračanja kulture v javno življenje, pri nas in v tujini, bodo spregovorili Tinkara Kovač, predsednica Sindikata glasbenikov Slovenije, Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma, Metka Dariš, direktorica Kinodvora, in Uroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč. Voditeljica: Nina Jerman
Zadnji tedni so bili na področju kulture burni. Kultura in umetnost sta polnili naslovne strani medijev, a ne zaradi dosežkov ustvarjalcev in ustvarjalk, pač pa zaradi škandalov, tragedij, odnosov na ministrstvu in političnih menjav na njegovem vrhu. Dva dni pred kulturnim praznikom bomo v luči teh dogodkov razpravljali o trenutnem stanju in predvsem prihodnosti slovenske kulturne krajine. Panoptikum bo gostil nekatere najpomembnejše akterke in akterje tega praviloma na stranski tir odrinjenega področja našega skupnega življenja. Voditelj: Boštjan Narat
Zadnji tedni so bili na področju kulture burni. Kultura in umetnost sta polnili naslovne strani medijev, a ne zaradi dosežkov ustvarjalcev in ustvarjalk, pač pa zaradi škandalov, tragedij, odnosov na ministrstvu in političnih menjav na njegovem vrhu. Dva dni pred kulturnim praznikom bomo v luči teh dogodkov razpravljali o trenutnem stanju in predvsem prihodnosti slovenske kulturne krajine. Panoptikum bo gostil nekatere najpomembnejše akterke in akterje tega praviloma na stranski tir odrinjenega področja našega skupnega življenja. Voditelj: Boštjan Narat
Družba se ob soočanju z epidemijo organizira na novo. To se je v preteklosti zgodilo tudi ob pojavu kuge, kolere in španske gripe. Kako je novi koronavirus spremenil odnose med ljudmi in kakšna je nova definicija pojma dotika? Govorili bomo o epidemijah in njihovih posledicah, o posameznikih in družbi med koronsko krizo. Voditeljica: Nina Jerman
Družba se ob soočanju z epidemijo organizira na novo. To se je v preteklosti zgodilo tudi ob pojavu kuge, kolere in španske gripe. Kako je novi koronavirus spremenil odnose med ljudmi in kakšna je nova definicija pojma dotika? Govorili bomo o epidemijah in njihovih posledicah, o posameznikih in družbi med koronsko krizo. Voditeljica: Nina Jerman
Čeprav je gledališki dogodek na spletu zgolj približek odrske izkušnje, je gledališka umetnost med epidemijo novega koronavirusa zaživela v novih okoljih. Kakšna je epidemična forma uprizoritvenih umetnosti? Kako se z izzivom prenosa predstav na splet soočajo gledališča? Kaj prinaša pobuda »izZOOMstrenega gledališča« in kaj projekt »Oder360«? Gostje: Iztok Kovač, direktor Zavoda EN-KNAP in umetniški vodja Centra kulture Španski borci, Kim Komljanec, predstavnica Enote dramskih pisateljev Združenja dramskih umetnikov Slovenije, Igor Samobor, ravnatelj ljubljanske Drame in Matjaž Berger, ravnatelj Anton Podbevšek Teatra. Voditeljica: Nina Jerman
Čeprav je gledališki dogodek na spletu zgolj približek odrske izkušnje, je gledališka umetnost med epidemijo novega koronavirusa zaživela v novih okoljih. Kakšna je epidemična forma uprizoritvenih umetnosti? Kako se z izzivom prenosa predstav na splet soočajo gledališča? Kaj prinaša pobuda »izZOOMstrenega gledališča« in kaj projekt »Oder360«? Gostje: Iztok Kovač, direktor Zavoda EN-KNAP in umetniški vodja Centra kulture Španski borci, Kim Komljanec, predstavnica Enote dramskih pisateljev Združenja dramskih umetnikov Slovenije, Igor Samobor, ravnatelj ljubljanske Drame in Matjaž Berger, ravnatelj Anton Podbevšek Teatra. Voditeljica: Nina Jerman
Slovenski veleposlanik v Rimu, Tomaž Kunstelj, je odrekel promocijo razstavi Večje od mene: junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije o umetnosti zadnjega obdobja nekdanje Jugoslavije, ki jo slovenska kustosinja Zdenka Badovinac pripravlja v uglednem rimskem muzeju MAXXI. V oddaji bomo objavili intervju z veleposlanikom in spregovorili o pojmu nacionalnega v sodobni umetnosti. Gostje: dr. Beti Žerovc, Zdenka Badovinac, dr. Kaja Kraner in Miran Mohar. Voditeljica: Nina Jerman
Slovenski veleposlanik v Rimu, Tomaž Kunstelj, je odrekel promocijo razstavi Večje od mene: junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije o umetnosti zadnjega obdobja nekdanje Jugoslavije, ki jo slovenska kustosinja Zdenka Badovinac pripravlja v uglednem rimskem muzeju MAXXI. V oddaji bomo objavili intervju z veleposlanikom in spregovorili o pojmu nacionalnega v sodobni umetnosti. Gostje: dr. Beti Žerovc, Zdenka Badovinac, dr. Kaja Kraner in Miran Mohar. Voditeljica: Nina Jerman
Leto 2021 je leto Josipa Jurčiča. Umrl je leta 1881, pri rosnih sedemintridesetih. Kako danes, 140 let po Jurčičevi smrti, sprejemamo njegovo izročilo? Kakšna je usoda prevodov njegovih del? Pisatelj in časnikar, avtor prvega slovenskega romana Deseti brat, je bil ena od osrednjih kulturnih in političnih oseb druge polovice 19. stoletja. Po študiju na Dunaju se je vrnil v domovino in kot urednik dnevnika Slovenski narod predstavljal nov prototip intelektualca, ki si služi kruh izključno s peresom. Gostje: dr. Janko Kos, dr. Tone Smolej, dr. Urška Perenič in Barbara Rigler. Voditeljica: Nina Jerman
Leto 2021 je leto Josipa Jurčiča. Umrl je leta 1881, pri rosnih sedemintridesetih. Kako danes, 140 let po Jurčičevi smrti, sprejemamo njegovo izročilo? Kakšna je usoda prevodov njegovih del? Pisatelj in časnikar, avtor prvega slovenskega romana Deseti brat, je bil ena od osrednjih kulturnih in političnih oseb druge polovice 19. stoletja. Po študiju na Dunaju se je vrnil v domovino in kot urednik dnevnika Slovenski narod predstavljal nov prototip intelektualca, ki si služi kruh izključno s peresom. Gostje: dr. Janko Kos, dr. Tone Smolej, dr. Urška Perenič in Barbara Rigler. Voditeljica: Nina Jerman
Veljavna ureditev klasifikacije stavb v Sloveniji posebej ne opredeljuje delovnih prostorov umetnikov, a Ministrstvo za okolje in prostor naj bi imelo v načrtu spremembo klasifikacije stavb v smeri njihove posebne obravnave. Kaj bi to pomenilo za ustvarjalce? Predstavili bomo problem najetih in lastniških prostorov ustvarjalcev na področju kulture in izpostavili problem neobstoja trga umetnin pri nas. Gostje: filmska režiserka, videastka in performerka Ema Kugler, vizualni umetnik Žiga Kariž, slikar in predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Aleš Sedmak ter Janoš Kern, predsednik Kulturniške zbornice Slovenije. Voditeljica: Nina Jerman
Veljavna ureditev klasifikacije stavb v Sloveniji posebej ne opredeljuje delovnih prostorov umetnikov, a Ministrstvo za okolje in prostor naj bi imelo v načrtu spremembo klasifikacije stavb v smeri njihove posebne obravnave. Kaj bi to pomenilo za ustvarjalce? Predstavili bomo problem najetih in lastniških prostorov ustvarjalcev na področju kulture in izpostavili problem neobstoja trga umetnin pri nas. Gostje: filmska režiserka, videastka in performerka Ema Kugler, vizualni umetnik Žiga Kariž, slikar in predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Aleš Sedmak ter Janoš Kern, predsednik Kulturniške zbornice Slovenije. Voditeljica: Nina Jerman
Kako je epidemija prizadela vizualno umetnost in kako muzeje in galerije? Kako ti skrbijo za digitalizacijo in kako za razvoj interaktivnih vsebin, ki jih lahko ponudijo obiskovalcem na daljavo ter kako oteženi so mednarodni projekti? Gostje oddaje bodo Andreja Hribernik, direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti, Zdenka Badovinac, v.d. direktorja Moderne galerije in Jan Malec, kustos Muzeja narodne osvoboditve Maribor. Po skypu se bosta oglasila interdisciplinarni umetnik Marko Peljhan in galerist Gregor Podnar. Voditeljica: Nina Jerman
Kako je epidemija prizadela vizualno umetnost in kako muzeje in galerije? Kako ti skrbijo za digitalizacijo in kako za razvoj interaktivnih vsebin, ki jih lahko ponudijo obiskovalcem na daljavo ter kako oteženi so mednarodni projekti? Gostje oddaje bodo Andreja Hribernik, direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti, Zdenka Badovinac, v.d. direktorja Moderne galerije in Jan Malec, kustos Muzeja narodne osvoboditve Maribor. Po skypu se bosta oglasila interdisciplinarni umetnik Marko Peljhan in galerist Gregor Podnar. Voditeljica: Nina Jerman
Kakšna je koronska gledališka realnost in kakšno je trenutno življenje na filmskem polju? Zaradi epidemije se je zgodila najhujša kriza filmske industrije in – zdi se – da tudi uprizoritvenih umetnosti. V tokratni oddaji bomo izpostavili reprezentativne in eksemplarične probleme obeh zvrsti umetnosti v času, ko se v Sloveniji približujemo zenitu drugega epidemijskega vala. Gostje: direktorica Mestnega gledališča ljubljanskega Barbara Hieng Samobor, umetniški direktor Borštnikovega srečanja Aleš Novak, filmski producent Danijel Hočevar in filmski režiser Matevž Luzar. Voditeljica: Nina Jerman
Kakšna je koronska gledališka realnost in kakšno je trenutno življenje na filmskem polju? Zaradi epidemije se je zgodila najhujša kriza filmske industrije in – zdi se – da tudi uprizoritvenih umetnosti. V tokratni oddaji bomo izpostavili reprezentativne in eksemplarične probleme obeh zvrsti umetnosti v času, ko se v Sloveniji približujemo zenitu drugega epidemijskega vala. Gostje: direktorica Mestnega gledališča ljubljanskega Barbara Hieng Samobor, umetniški direktor Borštnikovega srečanja Aleš Novak, filmski producent Danijel Hočevar in filmski režiser Matevž Luzar. Voditeljica: Nina Jerman
Glasbena industrija se je zaradi krize, ki jo je povzročil novi koronavirus, znašla pred popolnim propadom. Kakšni so ukrepi za pomoč glasbenikom, organizatorjem koncertov in zaposlenim v podpornih dejavnostih, kako jih je epidemija prizadela in kaj pričakujejo v prihajajočih mesecih? Gostje oddaje bodo: glasbenika Nikola Sekulović in Tadej Košir, organizator koncertov Mitja Prezelj ter Bogdan Benigar, vodja programa jazza in glasb sveta v Cankarjevem domu. Voditeljica: Nina Jerman
Glasbena industrija se je zaradi krize, ki jo je povzročil novi koronavirus, znašla pred popolnim propadom. Kakšni so ukrepi za pomoč glasbenikom, organizatorjem koncertov in zaposlenim v podpornih dejavnostih, kako jih je epidemija prizadela in kaj pričakujejo v prihajajočih mesecih? Gostje oddaje bodo: glasbenika Nikola Sekulović in Tadej Košir, organizator koncertov Mitja Prezelj ter Bogdan Benigar, vodja programa jazza in glasb sveta v Cankarjevem domu. Voditeljica: Nina Jerman
Govorili bomo o prekariatu v kulturi, njegovi preteklosti in prihodnosti. Kako nestabilnost, negotova delovna razmerja, neustaljen delovnik, majhna socialna varnost in prožnost trga dela vplivajo na ustvarjalnost? Kakšne so strukturne spremembe na področju dela in implikacije za sodobno družbo? Gostje oddaje bodo: pisateljica Suzana Tratnik, glasbenik Bojan Cvetrežnik, filozof Zdravko Kobe in filmska režiserka Urša Menart. Voditeljica: Nina Jerman
Govorili bomo o prekariatu v kulturi, njegovi preteklosti in prihodnosti. Kako nestabilnost, negotova delovna razmerja, neustaljen delovnik, majhna socialna varnost in prožnost trga dela vplivajo na ustvarjalnost? Kakšne so strukturne spremembe na področju dela in implikacije za sodobno družbo? Gostje oddaje bodo: pisateljica Suzana Tratnik, glasbenik Bojan Cvetrežnik, filozof Zdravko Kobe in filmska režiserka Urša Menart. Voditeljica: Nina Jerman
V oddaji Panoptikum bomo govorili o vplivu epidemije novega koronavirusa na slovensko kulturo in o strategijah izhoda iz krize. Predstavili bomo delovanje na različnih kulturno-umetniških področjih v času epidemije, osvetlili težave, s katerimi se spoprijemajo umetniki in predstavili načrte Ministrstva za kulturo. Gostje oddaje bodo dr. Ignacija Fridl-Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije, Danilo Rošker, direktor SNG Maribor in Jure Novak, strokovni sodelavec društva Asociacija. Voditeljica: Nina Jerman
V oddaji Panoptikum bomo govorili o vplivu epidemije novega koronavirusa na slovensko kulturo in o strategijah izhoda iz krize. Predstavili bomo delovanje na različnih kulturno-umetniških področjih v času epidemije, osvetlili težave, s katerimi se spoprijemajo umetniki in predstavili načrte Ministrstva za kulturo. Gostje oddaje bodo dr. Ignacija Fridl-Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije, Danilo Rošker, direktor SNG Maribor in Jure Novak, strokovni sodelavec društva Asociacija. Voditeljica: Nina Jerman
Literatura je od nekdaj na piedestalu slovenske kulture. Ob uspešnih filmskih adaptacijah in ekranizacijah zadnjih let - tudi Jezera, nadaljevanki, ki je lansirala žanr »alpski-noir« in ki v teh dneh navdušuje televizijske gledalce, nas zanima, ali Slovenci še mislimo zaprto v besedi, ne pa filmsko in odprto, kot je v šestdesetih letih 20. stoletja poudarjal esejist in pisatelj Marjan Rožanc. Gostje v Panoptikumu so tokrat: režiser Marko Naberšnik, režiserka Barbara Zemljič in dr. Matevž Rudolf, sociolog kulture. Voditeljica: Nina Jerman
Literatura je od nekdaj na piedestalu slovenske kulture. Ob uspešnih filmskih adaptacijah in ekranizacijah zadnjih let - tudi Jezera, nadaljevanki, ki je lansirala žanr »alpski-noir« in ki v teh dneh navdušuje televizijske gledalce, nas zanima, ali Slovenci še mislimo zaprto v besedi, ne pa filmsko in odprto, kot je v šestdesetih letih 20. stoletja poudarjal esejist in pisatelj Marjan Rožanc. Gostje v Panoptikumu so tokrat: režiser Marko Naberšnik, režiserka Barbara Zemljič in dr. Matevž Rudolf, sociolog kulture. Voditeljica: Nina Jerman
Naslov evropske prestolnice kulture po mestih stare celine kroži od leta 1985. Na pobudo Evropske unije se vsako leto podeli dvema mestoma v državah članicah. Slovenija je doslej sodelovala enkrat: evropska prestolnica kulture je bil Maribor s partnerskimi mesti. Svojega kandidata bomo lahko spet predlagali za leto 2025. V oddaji bomo gostili predstavnike mest, ki se bodo uvrstila v ožji izbor za kandidaturo in predstavnika Reke, hrvaškega mesta, ki ta naslov nosi letos.
Naslov evropske prestolnice kulture po mestih stare celine kroži od leta 1985. Na pobudo Evropske unije se vsako leto podeli dvema mestoma v državah članicah. Slovenija je doslej sodelovala enkrat: evropska prestolnica kulture je bil Maribor s partnerskimi mesti. Svojega kandidata bomo lahko spet predlagali za leto 2025. V oddaji bomo gostili predstavnike mest, ki se bodo uvrstila v ožji izbor za kandidaturo in predstavnika Reke, hrvaškega mesta, ki ta naslov nosi letos.
Zanimala nas bodo evropska kohezijska sredstva za investicije v kulturo in slovenske kulturne organizacije, ki so - vpete v evropske projekte - ustvarile 190 partnerskih povezav z osemindvajsetimi državami. In tudi, kako deluje Ustvarjalna Evropa, program Evropske unije za podporo kulturnim in ustvarjalnim ter filmskim in avdiovizualnim sektorjem v Evropi? Gostje oddaje: mag. Petra Culetto, državna sekretarka Ministrstva za kulturo, dr. Kaja Širok, direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Alma R. Selimović, vodja razvojnih projektov zavoda Bunker in direktorica zavoda Motovila Mateja Lazar. Voditeljica: Nina Jerman
Zanimala nas bodo evropska kohezijska sredstva za investicije v kulturo in slovenske kulturne organizacije, ki so - vpete v evropske projekte - ustvarile 190 partnerskih povezav z osemindvajsetimi državami. In tudi, kako deluje Ustvarjalna Evropa, program Evropske unije za podporo kulturnim in ustvarjalnim ter filmskim in avdiovizualnim sektorjem v Evropi? Gostje oddaje: mag. Petra Culetto, državna sekretarka Ministrstva za kulturo, dr. Kaja Širok, direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Alma R. Selimović, vodja razvojnih projektov zavoda Bunker in direktorica zavoda Motovila Mateja Lazar. Voditeljica: Nina Jerman
