Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Opusu boste spoznali vizijo unikatnega oblikovalca godal Daniela Muska, ki se je odločil, da iz 6000 let starega lesa jelke najprej izdela violino, nato pa še druga godala. Debla jelk so lani po naključju našli bratje Kutin v Čadrgu na Tolminskem. Tam so vrsto let ležala globoko v zemlji. Vzorec lesa so prinesli na oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer so s posebnimi meritvami ugotovili njegovo starost. O odkritju, strokovnih analizah, izdelavi glasbil in načrtih za prihodnost boste več izvedeli v dokumentarno zasnovani oddaji Opus. Urednica in scenaristka oddaje je Darja Korez Korenčan, režiserka pa Alma Lapajne.Avtor: Darja Korez Korenčan Več v oddaji Opus: https://365.rtvslo.si/arhiv/opus/175128600
V Opusu boste spoznali vizijo unikatnega oblikovalca godal Daniela Muska, ki se je odločil, da iz 6000 let starega lesa jelke najprej izdela violino, nato pa še druga godala. Debla jelk so lani po naključju našli bratje Kutin v Čadrgu na Tolminskem. Tam so vrsto let ležala globoko v zemlji. Vzorec lesa so prinesli na oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer so s posebnimi meritvami ugotovili njegovo starost. O odkritju, strokovnih analizah, izdelavi glasbil in načrtih za prihodnost boste več izvedeli v dokumentarno zasnovani oddaji Opus. Urednica in scenaristka oddaje je Darja Korez Korenčan, režiserka pa Alma Lapajne.Avtor: Darja Korez Korenčan Več v oddaji Opus: https://365.rtvslo.si/arhiv/opus/175128600
Kratka zgodovina prihodnosti je edinstvena dokumentarna serija o različicah naše prihodnosti in o tem, kako si jih lahko zamislimo. Vodi jo priznani futurist Ari Wallach, ki nas popelje na potovanje po svetu, na katerem odkrivamo, kje smo danes in kaj se utegne zgoditi. Serija poskuša ovreči črnogledost, ki je prevladala v popularni kulturi, in ponuja osvežujoč pogled na prihodnost. Vse nam postavlja vprašanje: Kako lahko postanemo veliki predniki, kakršne bi potrebovali prihodnji rodovi? V Kratki zgodovini prihodnosti se prepletajo zgodovina, znanost in nepričakovane zamisli, ki poglabljajo razumevanje, kako naše odločitve danes vplivajo na to, kakšen bo svet jutri. V vsaki epizodi spoznavamo ljudi, ki si prizadevajo rešiti največje izzive prihodnosti. 2. del: Kaos in kompleksnost Kako naj sprejemamo čedalje hitrejše spremembe v svoje življenje? V drugem delu raziskujemo zgodovinsko obdobje prehoda, v katerem živimo zdaj. Kljub stiskam, ki jih prinašajo hitre spremembe, pa hkrati ponujajo možnosti za novo in vznemirljivo prihodnost, ki jo lahko ustvarimo skupaj. Z uporabo umetne inteligence in z inovacijami lahko oblikujemo trajnostno in uravnoteženo prihodnost za človeštvo, za kar pa je s svojim prispevkom odgovoren vsak posameznik. A BRIEF HISTORY OF THE FUTURE / ZDA / 2023
Kratka zgodovina prihodnosti je edinstvena dokumentarna serija o različicah naše prihodnosti in o tem, kako si jih lahko zamislimo. Vodi jo priznani futurist Ari Wallach, ki nas popelje na potovanje po svetu, na katerem odkrivamo, kje smo danes in kaj se utegne zgoditi. Serija poskuša ovreči črnogledost, ki je prevladala v popularni kulturi, in ponuja osvežujoč pogled na prihodnost. Vse nam postavlja vprašanje: Kako lahko postanemo veliki predniki, kakršne bi potrebovali prihodnji rodovi? V Kratki zgodovini prihodnosti se prepletajo zgodovina, znanost in nepričakovane zamisli, ki poglabljajo razumevanje, kako naše odločitve danes vplivajo na to, kakšen bo svet jutri. V vsaki epizodi spoznavamo ljudi, ki si prizadevajo rešiti največje izzive prihodnosti. 2. del: Kaos in kompleksnost Kako naj sprejemamo čedalje hitrejše spremembe v svoje življenje? V drugem delu raziskujemo zgodovinsko obdobje prehoda, v katerem živimo zdaj. Kljub stiskam, ki jih prinašajo hitre spremembe, pa hkrati ponujajo možnosti za novo in vznemirljivo prihodnost, ki jo lahko ustvarimo skupaj. Z uporabo umetne inteligence in z inovacijami lahko oblikujemo trajnostno in uravnoteženo prihodnost za človeštvo, za kar pa je s svojim prispevkom odgovoren vsak posameznik. A BRIEF HISTORY OF THE FUTURE / ZDA / 2023
Evropska fizikalna olimpijada je tekmovanje za mlade fizikalne nadobudneže, na katerem preverijo njihovo znanje in sposobnosti na področju fizike in fizikalnih eksperimentov. Več pa v prispevku: https://365.rtvslo.si/arhiv/odmevi/175144019
Evropska fizikalna olimpijada je tekmovanje za mlade fizikalne nadobudneže, na katerem preverijo njihovo znanje in sposobnosti na področju fizike in fizikalnih eksperimentov. Več pa v prispevku: https://365.rtvslo.si/arhiv/odmevi/175144019
Domiselna parodija na zaposlovanje nezaposlenih, ki je popolnoma nesmiselno za zaposlenega, kaže na motivacijo podjetja, saj mu prinese davčno olajšavo, s tem pa tudi na način razmišljanja in ravnanja v vse več podjetjih, kjer zaposleni šteje le toliko, kolikor ugodnosti prinaša podjetju. Režiserka in prirejevalka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Škrata - Majda Grbac in Grega Čušin Napovedovalec - Slavko Cerjak Telefonska tajnica - Mojca Ribič Wolfgangač - Sandi Pavlin Uradnica - Romana Šalehar Točaj - Marko Simčič Digger - Ivan Rupnik Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija marca 1997.
Domiselna parodija na zaposlovanje nezaposlenih, ki je popolnoma nesmiselno za zaposlenega, kaže na motivacijo podjetja, saj mu prinese davčno olajšavo, s tem pa tudi na način razmišljanja in ravnanja v vse več podjetjih, kjer zaposleni šteje le toliko, kolikor ugodnosti prinaša podjetju. Režiserka in prirejevalka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Škrata - Majda Grbac in Grega Čušin Napovedovalec - Slavko Cerjak Telefonska tajnica - Mojca Ribič Wolfgangač - Sandi Pavlin Uradnica - Romana Šalehar Točaj - Marko Simčič Digger - Ivan Rupnik Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija marca 1997.
4. in 5. julija 2025 bo v Ljubljani 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki prihajajo iz 14 držav (Evrope, Južne Amerike in Oceanije), izvedlo turnir v odbojki na vodi. Več v prispevku oddaje Dobro jutro: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175143846
4. in 5. julija 2025 bo v Ljubljani 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki prihajajo iz 14 držav (Evrope, Južne Amerike in Oceanije), izvedlo turnir v odbojki na vodi. Več v prispevku oddaje Dobro jutro: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175143846
4. in 5. julija 2025 bo v Ljubljani 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki prihajajo iz 14 držav (Evrope, Južne Amerike in Oceanije), izvedlo turnir v odbojki na vodi. Več v prispevku oddaje Dobro jutro: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175143846
4. in 5. julija 2025 bo v Ljubljani 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki prihajajo iz 14 držav (Evrope, Južne Amerike in Oceanije), izvedlo turnir v odbojki na vodi. Več v prispevku oddaje Dobro jutro: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175143846
4. in 5. julija 2025 bo v Ljubljani 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki prihajajo iz 14 držav (Evrope, Južne Amerike in Oceanije), izvedlo turnir v odbojki na vodi. Več v prispevku oddaje Dobro jutro: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175143846
4. in 5. julija 2025 bo v Ljubljani 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki prihajajo iz 14 držav (Evrope, Južne Amerike in Oceanije), izvedlo turnir v odbojki na vodi. Več v prispevku oddaje Dobro jutro: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175143846
4. in 5. julija 2025 bo v Ljubljani 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki prihajajo iz 14 držav (Evrope, Južne Amerike in Oceanije), izvedlo turnir v odbojki na vodi. Več v prispevku oddaje Dobro jutro: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175143846
4. in 5. julija 2025 bo v Ljubljani 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki prihajajo iz 14 držav (Evrope, Južne Amerike in Oceanije), izvedlo turnir v odbojki na vodi. Več v prispevku oddaje Dobro jutro: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175143846
Deklica deli dom z magičnim prijateljem bunkom Bimberlijem. Nerazdružljiva sta, odkar se je rodila. Z leti je Bimberli postal prevelik za življenje v stanovanju. Preveliki bunkoti morajo odpotovati na Otok Spominov, vendar deklica odlaša z odhodom. Končno prejme zadnje opozorilo, da mora bunko nemudoma zapustiti stanovanjsko skupnost, če ne ga bodo odpeljali mestni redarji. Jima bo uspelo pravočasno priti do otoka?
Deklica deli dom z magičnim prijateljem bunkom Bimberlijem. Nerazdružljiva sta, odkar se je rodila. Z leti je Bimberli postal prevelik za življenje v stanovanju. Preveliki bunkoti morajo odpotovati na Otok Spominov, vendar deklica odlaša z odhodom. Končno prejme zadnje opozorilo, da mora bunko nemudoma zapustiti stanovanjsko skupnost, če ne ga bodo odpeljali mestni redarji. Jima bo uspelo pravočasno priti do otoka?
Kratka zgodovina prihodnosti je edinstvena dokumentarna serija o različicah naše prihodnosti in o tem, kako si jih lahko zamislimo. Vodi jo priznani futurist Ari Wallach, ki nas popelje na potovanje po svetu, na katerem odkrivamo, kje smo danes in kaj se utegne zgoditi. Serija poskuša ovreči črnogledost, ki je prevladala v popularni kulturi, in ponuja osvežujoč pogled na prihodnost. Vse nam postavlja vprašanje: Kako lahko postanemo veliki predniki, kakršne bi potrebovali prihodnji rodovi? V Kratki zgodovini prihodnosti se prepletajo zgodovina, znanost in nepričakovane zamisli, ki poglabljajo razumevanje, kako naše odločitve danes vplivajo na to, kakšen bo svet jutri. V vsaki epizodi spoznavamo ljudi, ki si prizadevajo rešiti največje izzive prihodnosti. 1. del: Onstran sedanjosti O čem razmišljamo, ko razmišljamo o prihodnosti? Če večino pozornosti usmerimo v kratkoročne naloge, zamudimo priložnost, da bi videli širše, našli globlji pomen in bolje načrtovali na dolgi rok. V prvem delu se pridružimo Ariju Wallachu na potovanju, na katerem ugotavljamo, kje smo v zgodbi človeštva danes in kakšen jutri nas utegne pričakati. Spoznavamo posameznike, ki že razmišljajo daleč vnaprej in sprejemajo odločitve, ki bodo koristile prihodnjim rodovom. A BRIEF HISTORY OF THE FUTURE / ZDA / 2023
Kratka zgodovina prihodnosti je edinstvena dokumentarna serija o različicah naše prihodnosti in o tem, kako si jih lahko zamislimo. Vodi jo priznani futurist Ari Wallach, ki nas popelje na potovanje po svetu, na katerem odkrivamo, kje smo danes in kaj se utegne zgoditi. Serija poskuša ovreči črnogledost, ki je prevladala v popularni kulturi, in ponuja osvežujoč pogled na prihodnost. Vse nam postavlja vprašanje: Kako lahko postanemo veliki predniki, kakršne bi potrebovali prihodnji rodovi? V Kratki zgodovini prihodnosti se prepletajo zgodovina, znanost in nepričakovane zamisli, ki poglabljajo razumevanje, kako naše odločitve danes vplivajo na to, kakšen bo svet jutri. V vsaki epizodi spoznavamo ljudi, ki si prizadevajo rešiti največje izzive prihodnosti. 1. del: Onstran sedanjosti O čem razmišljamo, ko razmišljamo o prihodnosti? Če večino pozornosti usmerimo v kratkoročne naloge, zamudimo priložnost, da bi videli širše, našli globlji pomen in bolje načrtovali na dolgi rok. V prvem delu se pridružimo Ariju Wallachu na potovanju, na katerem ugotavljamo, kje smo v zgodbi človeštva danes in kakšen jutri nas utegne pričakati. Spoznavamo posameznike, ki že razmišljajo daleč vnaprej in sprejemajo odločitve, ki bodo koristile prihodnjim rodovom. A BRIEF HISTORY OF THE FUTURE / ZDA / 2023
Shorts SKIT
Shorts SKIT
Pred tremi leti je mlad nizozemski par prišel na sever Švedske. Zaljubila sta se v Norrbottensko okrožje in se odločila, da svojo življenjsko zgodbo zastavita prav tam. Arjoen med drugim vodi turiste po tamkajšnji naravi. https://365.rtvslo.si/arhiv/talenti-eu-regij/175140914
Pred tremi leti je mlad nizozemski par prišel na sever Švedske. Zaljubila sta se v Norrbottensko okrožje in se odločila, da svojo življenjsko zgodbo zastavita prav tam. Arjoen med drugim vodi turiste po tamkajšnji naravi. https://365.rtvslo.si/arhiv/talenti-eu-regij/175140914
Anja in Matej po dolgem času srečata v domači Idriji po pogrebu skupne prijateljice in sošolke, ki je naredila samomor. Spomin nanjo, ki je za Mateja še precej travmatičen, je le izhodišče za osvetlitev zgodbe o tem, kaj je pomenilo oditi iz majhnega rudarskega mesta in si ustvariti življenje drugje, in kako je s tistimi, ki so obstali v istem brezperspektivnem mestu. Čeprav je Matej poskusil živeti v prestolnici, se v njej ni znašel. Po pogovoru z Anjo in ugotovitvi, da ga na domači kraj, Idrijo, ne veže nič več, odide. Igra ima še to posebnost, da je posneta v idrijsko-cerkljanskem narečju. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Anja – Magda Tušar Matej – Ivan Peternelj Natakar – Blaž Šef Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Anja in Matej po dolgem času srečata v domači Idriji po pogrebu skupne prijateljice in sošolke, ki je naredila samomor. Spomin nanjo, ki je za Mateja še precej travmatičen, je le izhodišče za osvetlitev zgodbe o tem, kaj je pomenilo oditi iz majhnega rudarskega mesta in si ustvariti življenje drugje, in kako je s tistimi, ki so obstali v istem brezperspektivnem mestu. Čeprav je Matej poskusil živeti v prestolnici, se v njej ni znašel. Po pogovoru z Anjo in ugotovitvi, da ga na domači kraj, Idrijo, ne veže nič več, odide. Igra ima še to posebnost, da je posneta v idrijsko-cerkljanskem narečju. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Anja – Magda Tušar Matej – Ivan Peternelj Natakar – Blaž Šef Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
10. obletnica skupine Joker Out: na Kardeljevi ploščadi bo Karneval Največji koncert v karieri Ena najbolj priljubljenih in uveljavljenih glasbenih zasedb t. i. novega vala v Sloveniji Joker Out 20. junija praznuje deveto obletnico delovanja, ob deseti čez leto dni pa v Bežigradu v Ljubljani napovedujejo največji koncert v dosedanji karieri.
10. obletnica skupine Joker Out: na Kardeljevi ploščadi bo Karneval Največji koncert v karieri Ena najbolj priljubljenih in uveljavljenih glasbenih zasedb t. i. novega vala v Sloveniji Joker Out 20. junija praznuje deveto obletnico delovanja, ob deseti čez leto dni pa v Bežigradu v Ljubljani napovedujejo največji koncert v dosedanji karieri.
V tokratni Dnevni sobi bo govora o spremembam v našem telesu po 45-desetem letu starosti. Ženske jim ne moremo ubežati. Kaj pa moški? Svetuje specialistka ginekologije in porodništva, Brina Kovačik, da pa to ni več tabu tema, nas prepriča igralka Urška Vučak Markež, z njima se bo pogovarjala Karin Sabadin. CELOTNA ODDAJA: https://365.rtvslo.si/arhiv/dnevna-soba/175134806
V tokratni Dnevni sobi bo govora o spremembam v našem telesu po 45-desetem letu starosti. Ženske jim ne moremo ubežati. Kaj pa moški? Svetuje specialistka ginekologije in porodništva, Brina Kovačik, da pa to ni več tabu tema, nas prepriča igralka Urška Vučak Markež, z njima se bo pogovarjala Karin Sabadin. CELOTNA ODDAJA: https://365.rtvslo.si/arhiv/dnevna-soba/175134806
Več na: https://365.rtvslo.si/arhiv/ne-varni/175114456
Več na: https://365.rtvslo.si/arhiv/ne-varni/175114456
V sodelovanju ZKP RTV Slovenija in Radia Slovenija je te dni izšel album Ob reki mmmm pevke in pesnice Nike Prusnik ter bratov Poljanec. Koncertni posnetek je januarja letos nastal v studiu 26 in premierno zadonel na nedavno končanem festivalu Druga godba. Projekt Ob reki mmmm se je po eni strani rodil iz notranje potrebe po vedno bolj izgubljeni povezavi človeka z naravo, po drugi pa z željo po pobotanju z urbanim okoljem. Posluša se ga kot priročnik mlade generacije, ki zaupa besedam in se s pomočjo odmevov iz pradavnine poskuša izraziti na prvinski, ljudski način.
V sodelovanju ZKP RTV Slovenija in Radia Slovenija je te dni izšel album Ob reki mmmm pevke in pesnice Nike Prusnik ter bratov Poljanec. Koncertni posnetek je januarja letos nastal v studiu 26 in premierno zadonel na nedavno končanem festivalu Druga godba. Projekt Ob reki mmmm se je po eni strani rodil iz notranje potrebe po vedno bolj izgubljeni povezavi človeka z naravo, po drugi pa z željo po pobotanju z urbanim okoljem. Posluša se ga kot priročnik mlade generacije, ki zaupa besedam in se s pomočjo odmevov iz pradavnine poskuša izraziti na prvinski, ljudski način.
Ema Kozina se ukvarja z dvema področjema, ki večini ljudi zbujata strahospoštovanje. Z boksom in matematiko. Je profesionalna boksarka, trenutno svetovna prvakinja v različicah WBC in WBO. Po izobrazbi je finančna matematičarka, vpisana na magistrski študij s področja kvantitativnih financ in aktuarstva, poenostavljeno, zavarovalniške matematike. Eno od vprašanj zanjo je zato bilo, ali bi zavarovala boksarko. Govorila je o svojem vzdevku »princeska«, o strahu v ringu, podobnostih med boksom in matematiko. Dejala je, da so v življenju udarci pod pasom pogostejši kot v boksu, in opisala, kaj se dogaja v glavi ob seriji udarcev v ringu in do kakšnega življenjskega nauka jo je pripeljalo udejstvovanje v matematiki in boksu. Pogovor je vodil Zvezdan Martić. CELOTNA ODDAJA: https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/175134408
Ema Kozina se ukvarja z dvema področjema, ki večini ljudi zbujata strahospoštovanje. Z boksom in matematiko. Je profesionalna boksarka, trenutno svetovna prvakinja v različicah WBC in WBO. Po izobrazbi je finančna matematičarka, vpisana na magistrski študij s področja kvantitativnih financ in aktuarstva, poenostavljeno, zavarovalniške matematike. Eno od vprašanj zanjo je zato bilo, ali bi zavarovala boksarko. Govorila je o svojem vzdevku »princeska«, o strahu v ringu, podobnostih med boksom in matematiko. Dejala je, da so v življenju udarci pod pasom pogostejši kot v boksu, in opisala, kaj se dogaja v glavi ob seriji udarcev v ringu in do kakšnega življenjskega nauka jo je pripeljalo udejstvovanje v matematiki in boksu. Pogovor je vodil Zvezdan Martić. CELOTNA ODDAJA: https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/175134408
Na Tehniškem šolskem centru v Mariboru se je danes zbralo več kot tisoč dijakov iz vse Slovenije. Na športno-družabnem dogodku so se pomerili v najrazličnejših igrah ob zaključku prvega šolskega leta izvajanja evropskega projekta zMIGAJ!. Ta dijakom ponuja dve dodatni uri brezplačne športne vadbe tedensko, izberejo pa si jo lahko sami.
Na Tehniškem šolskem centru v Mariboru se je danes zbralo več kot tisoč dijakov iz vse Slovenije. Na športno-družabnem dogodku so se pomerili v najrazličnejših igrah ob zaključku prvega šolskega leta izvajanja evropskega projekta zMIGAJ!. Ta dijakom ponuja dve dodatni uri brezplačne športne vadbe tedensko, izberejo pa si jo lahko sami.
Miha Šalehar: "Če verjamete v nadčloveško plemenitost, ki poganja vrhunske športnike in ostale dosežkarje, ki jim po diktatu družbenih vrednot redno ploskamo, svetujem, da tega podkasta ne poslušate. Jani je o svojih motivih povedal veliko. Nemara celo preveč. Še nikdar me ni sogovornik spravil tako blizu solz. Če znate prenesti resnico, ne boste uživali, boste pa vedeli." CELOTEN PODKAST: https://365.rtvslo.si/arhiv/mihilizem/175133267
Miha Šalehar: "Če verjamete v nadčloveško plemenitost, ki poganja vrhunske športnike in ostale dosežkarje, ki jim po diktatu družbenih vrednot redno ploskamo, svetujem, da tega podkasta ne poslušate. Jani je o svojih motivih povedal veliko. Nemara celo preveč. Še nikdar me ni sogovornik spravil tako blizu solz. Če znate prenesti resnico, ne boste uživali, boste pa vedeli." CELOTEN PODKAST: https://365.rtvslo.si/arhiv/mihilizem/175133267
Uboj Ivana Krambergerja se je močno dotaknil medijskega prostora, tako rekoč Krambergerjevega drugega doma. Dimnikarski vajenec, zdomec, izboljševalec in donator dializnih aparatov. Dobri človek iz Negove, prepričljiv retorik. Kandidat za predsednika države … Izrazita in protislovna osebnost, ki se je v prepišnem zgodovinskem času slovenskega osamosvajanja, v obdobju močne čustvene plime in velikih družbeno-političnih sprememb, izrazila do roba in še čez. To je bil čas za preroke in mučenike … Avtor scenarija in režiser: Igor Likar Tonski mojstri: Miro Marinšek, Nejc Zupančič, Sonja Strenar in Jože Pirman, ki je na enem zadnjih Krambergerjevih javnih nastopov v Celju leta 1992 posnel uporabljeno zvočno gradivo Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Redaktorica: Lučka Gruden Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2012.
Uboj Ivana Krambergerja se je močno dotaknil medijskega prostora, tako rekoč Krambergerjevega drugega doma. Dimnikarski vajenec, zdomec, izboljševalec in donator dializnih aparatov. Dobri človek iz Negove, prepričljiv retorik. Kandidat za predsednika države … Izrazita in protislovna osebnost, ki se je v prepišnem zgodovinskem času slovenskega osamosvajanja, v obdobju močne čustvene plime in velikih družbeno-političnih sprememb, izrazila do roba in še čez. To je bil čas za preroke in mučenike … Avtor scenarija in režiser: Igor Likar Tonski mojstri: Miro Marinšek, Nejc Zupančič, Sonja Strenar in Jože Pirman, ki je na enem zadnjih Krambergerjevih javnih nastopov v Celju leta 1992 posnel uporabljeno zvočno gradivo Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Redaktorica: Lučka Gruden Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2012.
V tej radijski satiri vsi odidejo na počitnice, le v drug lokal, eden pa namerava v tujino, zato ga iz ljubosumnosti prijavijo oblastem. Prevajalec in avtor priredbe: Mirče Šušmel Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Nastopajo – Andrej Kurent, Pavle Rakovec, Marko Simčič, Robert Waltl in Tone Gogala Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1993
V tej radijski satiri vsi odidejo na počitnice, le v drug lokal, eden pa namerava v tujino, zato ga iz ljubosumnosti prijavijo oblastem. Prevajalec in avtor priredbe: Mirče Šušmel Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Nastopajo – Andrej Kurent, Pavle Rakovec, Marko Simčič, Robert Waltl in Tone Gogala Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1993
Novelistična zbirka, za katero je njena avtorica prejela tudi nagrado kritiško sito, bralkam in bralcem ne ponuja toliko priročnih odgovorov, kolikor jim zastavlja kompleksna, zavratna vprašanja o sodobnem svetu
Novelistična zbirka, za katero je njena avtorica prejela tudi nagrado kritiško sito, bralkam in bralcem ne ponuja toliko priročnih odgovorov, kolikor jim zastavlja kompleksna, zavratna vprašanja o sodobnem svetu
Sladkor je naravni vir energije, vendar ob čezmernem uživanju lahko povzroči težave. Danes v prehrani pogosto uživamo preveč dodanih sladkorjev, ki se skrivajo v različnih predelanih živilih. Kako vplivajo na naše zdravje in kako najti ravnovesje v prehrani? O tem se voditelj David Zupančič pogovarja z dr. Tadejem Battelinom s Pediatrične klinike UKC Ljubljana ter Tino Prevc, mag. inž. prehrane z Biotehniške fakultete v Ljubljani. V rubriki Prva pomoč pa z Vito Peserl, iz Zveze študentov medicine, projekta Za življenje! Ljubljana o tem, kako lahko pomagamo bolniku s sladkorno boleznijo, če ima znižano koncentracijo glukoze v krvi. CELOTNA ODDAJA: https://365.rtvslo.si/arhiv/tv-klinika-z-davidom-zupancicem/175136760
Sladkor je naravni vir energije, vendar ob čezmernem uživanju lahko povzroči težave. Danes v prehrani pogosto uživamo preveč dodanih sladkorjev, ki se skrivajo v različnih predelanih živilih. Kako vplivajo na naše zdravje in kako najti ravnovesje v prehrani? O tem se voditelj David Zupančič pogovarja z dr. Tadejem Battelinom s Pediatrične klinike UKC Ljubljana ter Tino Prevc, mag. inž. prehrane z Biotehniške fakultete v Ljubljani. V rubriki Prva pomoč pa z Vito Peserl, iz Zveze študentov medicine, projekta Za življenje! Ljubljana o tem, kako lahko pomagamo bolniku s sladkorno boleznijo, če ima znižano koncentracijo glukoze v krvi. CELOTNA ODDAJA: https://365.rtvslo.si/arhiv/tv-klinika-z-davidom-zupancicem/175136760
V sodelovanju ZKP RTV Slovenija in Radia Slovenija je te dni izšel album Ob reki mmmm pevke in pesnice Nike Prusnik ter bratov Poljanec. Koncertni posnetek je januarja letos nastal v studiu 26 in premierno zadonel na nedavno končanem festivalu Druga godba. Projekt Ob reki mmmm se je po eni strani rodil iz notranje potrebe po vedno bolj izgubljeni povezavi človeka z naravo, po drugi pa z željo po pobotanju z urbanim okoljem. Posluša se ga kot priročnik mlade generacije, ki zaupa besedam in se s pomočjo odmevov iz pradavnine poskuša izraziti na prvinski, ljudski način.
V sodelovanju ZKP RTV Slovenija in Radia Slovenija je te dni izšel album Ob reki mmmm pevke in pesnice Nike Prusnik ter bratov Poljanec. Koncertni posnetek je januarja letos nastal v studiu 26 in premierno zadonel na nedavno končanem festivalu Druga godba. Projekt Ob reki mmmm se je po eni strani rodil iz notranje potrebe po vedno bolj izgubljeni povezavi človeka z naravo, po drugi pa z željo po pobotanju z urbanim okoljem. Posluša se ga kot priročnik mlade generacije, ki zaupa besedam in se s pomočjo odmevov iz pradavnine poskuša izraziti na prvinski, ljudski način.
Katja sprašuje Janeza o tem, kaj jo čaka. Kako si izbrati življenjsko pot, če te vleče na vse strani? Je upor dolžnost umetnika? Ga je strah smrti? Pa tudi o zlatih časih njegove mladosti klepetata, o tistih frfotajočih in mehkih idejah, ki jih ne vodi razum, niti ne cilj, niso skrbno načrtovane, temveč so plod neobremenjene želje po raziskovanju. Sebe in sveta. Kako Janez, ki jih ima 76, ampak je večni mladenič, vidi našo rožnato generacijo? V zadnji epizodi sezone o življenju 'bluzita' dve svobodni duši.
Katja sprašuje Janeza o tem, kaj jo čaka. Kako si izbrati življenjsko pot, če te vleče na vse strani? Je upor dolžnost umetnika? Ga je strah smrti? Pa tudi o zlatih časih njegove mladosti klepetata, o tistih frfotajočih in mehkih idejah, ki jih ne vodi razum, niti ne cilj, niso skrbno načrtovane, temveč so plod neobremenjene želje po raziskovanju. Sebe in sveta. Kako Janez, ki jih ima 76, ampak je večni mladenič, vidi našo rožnato generacijo? V zadnji epizodi sezone o življenju 'bluzita' dve svobodni duši.
ROCK BAND Gimnazije Celje - Center je na velikem odru Kongresnega trga v Ljubljani na dogodku ČIST HUD ŽUR! nastopil z pesmijo Prvič, ki je tudi v uvodni špici prve sezone serije Prvič. V njej glavno besedo dobijo mladi, ki se odprto in iskreno, sočutno in prijazno pogovarjajo o odraščanju, odnosih in intimi. Kdaj so nekaj naredili prvič, s kom so to počeli, kako je bilo in kaj se ne sme zgoditi niti prvič? Celotna 1. sezona Prvič je na voljo na Skitu, nova sezona pa že nastaja in bo na voljo jeseni.
ROCK BAND Gimnazije Celje - Center je na velikem odru Kongresnega trga v Ljubljani na dogodku ČIST HUD ŽUR! nastopil z pesmijo Prvič, ki je tudi v uvodni špici prve sezone serije Prvič. V njej glavno besedo dobijo mladi, ki se odprto in iskreno, sočutno in prijazno pogovarjajo o odraščanju, odnosih in intimi. Kdaj so nekaj naredili prvič, s kom so to počeli, kako je bilo in kaj se ne sme zgoditi niti prvič? Celotna 1. sezona Prvič je na voljo na Skitu, nova sezona pa že nastaja in bo na voljo jeseni.
Električni skiroji so postali del mestnega prometa tudi pri nas. So hitri in praktični, a tudi tihi in zato pogosto slabo opazni. V naši največji bolnišnici vsako leto sprejmejo okoli 600 poškodovancev, do maja letos so jih že 125. Število huje telesno poškodovanih voznikov električnih skirojev je leta 2024 v primerjavi z letom prej naraslo za 29 odstotkov. Ob tem strokovnjaki opozarjajo na prehitre voznike, ki s predelanimi skiroji dosežejo mnogo večjo hitrost od dovoljenih 25 kilometrov na uro. Prodajalci kar javno ponujajo predelavo tovarniško vgrajenega omejevalnika hitrosti. Nina Mrzlikar za oddajo Tednik.
Električni skiroji so postali del mestnega prometa tudi pri nas. So hitri in praktični, a tudi tihi in zato pogosto slabo opazni. V naši največji bolnišnici vsako leto sprejmejo okoli 600 poškodovancev, do maja letos so jih že 125. Število huje telesno poškodovanih voznikov električnih skirojev je leta 2024 v primerjavi z letom prej naraslo za 29 odstotkov. Ob tem strokovnjaki opozarjajo na prehitre voznike, ki s predelanimi skiroji dosežejo mnogo večjo hitrost od dovoljenih 25 kilometrov na uro. Prodajalci kar javno ponujajo predelavo tovarniško vgrajenega omejevalnika hitrosti. Nina Mrzlikar za oddajo Tednik.
Mladi lutkarji iz Slovenske Bistrice so že drugič zapored osvojili nagrado "vizionar" za najboljše mlade ustvarjalce. Letos se je na festival, ki je potekal v Novi Gorici, prijavilo 42 gledaliških in 7 lutkovnih predstav, skupno pa je svoja dela predstavilo 200 mladih. Lutkarji Koruznega zrna so žirijo prepričali z aktualno temo, umetno inteligenco.
Mladi lutkarji iz Slovenske Bistrice so že drugič zapored osvojili nagrado "vizionar" za najboljše mlade ustvarjalce. Letos se je na festival, ki je potekal v Novi Gorici, prijavilo 42 gledaliških in 7 lutkovnih predstav, skupno pa je svoja dela predstavilo 200 mladih. Lutkarji Koruznega zrna so žirijo prepričali z aktualno temo, umetno inteligenco.
Praznujemo tri desetletja edinega kviza za mlade! Znanje in radovednost ostajata popularna, saj si boste lahko v dokumentarnem filmu, o tej legendarni oddaji, ogledali, koliko sreče, lepih izkušenj in doživetij med mlade širi oddaja Male sive celice. V 30 letih je na snemanjih tekmovalo okoli 3200 otrok v 752 oddajah, zastavili pa so več kot 24 tisoč vprašanj. Glasno navijanje, zdrava tekma, vtisi in spomini, veselje ob sodelovanju vse to bo zgodba dokumentarnega filma o tej legendarni oddaji, ki so jo zaznamovali odlični tekmovalke in tekmovalci ter voditelji Pavle Ravnohrib, Nik Škrlec, Juš Milčinski in Rok Škrlep. CELOTEN DOKUMENTAREC: https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-feljton/175135901
Praznujemo tri desetletja edinega kviza za mlade! Znanje in radovednost ostajata popularna, saj si boste lahko v dokumentarnem filmu, o tej legendarni oddaji, ogledali, koliko sreče, lepih izkušenj in doživetij med mlade širi oddaja Male sive celice. V 30 letih je na snemanjih tekmovalo okoli 3200 otrok v 752 oddajah, zastavili pa so več kot 24 tisoč vprašanj. Glasno navijanje, zdrava tekma, vtisi in spomini, veselje ob sodelovanju vse to bo zgodba dokumentarnega filma o tej legendarni oddaji, ki so jo zaznamovali odlični tekmovalke in tekmovalci ter voditelji Pavle Ravnohrib, Nik Škrlec, Juš Milčinski in Rok Škrlep. CELOTEN DOKUMENTAREC: https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-feljton/175135901
Mlada kmetica Andreja Makovec Beci kmetijstvo vidi kot povezovanje različnih, tako naravoslovnih kot družboslovnih, ved. Na kmetiji pod Lisco prideluje ekološka jajca. MMC v okviru projekta Talenti EU Regij predstavlja kmete mlajše generacije, ki s svojo inovativnostjo in poslovno žilico dokazujejo, da je tudi v Sloveniji, kjer so možnosti kmetovanja omejene, ustvarjati uspešne kmetijske zgodbe.
Mlada kmetica Andreja Makovec Beci kmetijstvo vidi kot povezovanje različnih, tako naravoslovnih kot družboslovnih, ved. Na kmetiji pod Lisco prideluje ekološka jajca. MMC v okviru projekta Talenti EU Regij predstavlja kmete mlajše generacije, ki s svojo inovativnostjo in poslovno žilico dokazujejo, da je tudi v Sloveniji, kjer so možnosti kmetovanja omejene, ustvarjati uspešne kmetijske zgodbe.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Začne se zjutraj, ko vam zazvoni budilka, in namesto da bi vstali, pritisnete gumb za dremež. Nadaljuje se, ko pridete v službo: preden se zakopljete v delo, spijete kavo, preberete zadnje novice in preverite objave na družbenih omrežjih. Popoldne pa obsedite pred televizorjem, čeprav ste si obljubili, da se boste več gibali. Se prepoznate v opisu? Takšno početje ima ime, pravimo mu prokrastinacija. O tem, zakaj odlašamo, s čim odlašamo in ali se lahko odlašanja odvadimo, v oddaji Na kratko z antropologinjo, psihologinjo, psihiatrom in ekonomistom.
Začne se zjutraj, ko vam zazvoni budilka, in namesto da bi vstali, pritisnete gumb za dremež. Nadaljuje se, ko pridete v službo: preden se zakopljete v delo, spijete kavo, preberete zadnje novice in preverite objave na družbenih omrežjih. Popoldne pa obsedite pred televizorjem, čeprav ste si obljubili, da se boste več gibali. Se prepoznate v opisu? Takšno početje ima ime, pravimo mu prokrastinacija. O tem, zakaj odlašamo, s čim odlašamo in ali se lahko odlašanja odvadimo, v oddaji Na kratko z antropologinjo, psihologinjo, psihiatrom in ekonomistom.
Pater dr. Karel Gržan nas v pogovoru z Bernardo Žarn vabi, da si dovolimo razmišljati drugače, bolj človeško, sodelovalno, manj tekmovalno. Predlaga, »naj se osrčimo, da se bomo osrečili«. Ne išče odgovorov namesto nas, temveč nas vabi k pogumu, da jih poiščemo sami. CELOTNA ODDAJA: https://365.rtvslo.si/arhiv/dnevna-soba/175138350
Pater dr. Karel Gržan nas v pogovoru z Bernardo Žarn vabi, da si dovolimo razmišljati drugače, bolj človeško, sodelovalno, manj tekmovalno. Predlaga, »naj se osrčimo, da se bomo osrečili«. Ne išče odgovorov namesto nas, temveč nas vabi k pogumu, da jih poiščemo sami. CELOTNA ODDAJA: https://365.rtvslo.si/arhiv/dnevna-soba/175138350
Leta 1958 je britanski sociolog napisal roman o družbi prihodnosti, ki deluje po načelih meritokracije. Takrat je prvič kdo uporabil besedo meritokracija. Šestdeset let pozneje je ideja o tem, da so pametni, pridni in sposobni nagrajeni, pomemben del kapitalističnega družbenega sistema. Težava je v tem, da pametni, pridni in sposobni pravzaprav pogosto niso nagrajeni.
Leta 1958 je britanski sociolog napisal roman o družbi prihodnosti, ki deluje po načelih meritokracije. Takrat je prvič kdo uporabil besedo meritokracija. Šestdeset let pozneje je ideja o tem, da so pametni, pridni in sposobni nagrajeni, pomemben del kapitalističnega družbenega sistema. Težava je v tem, da pametni, pridni in sposobni pravzaprav pogosto niso nagrajeni.
Pri nas več kot 50% potreb po pitni vodi zadostimo iz kraških vodonosnikov. Zato pri raziskovanju kraškega podzemlja ne gre le za raziskovalni temveč v veliki meri za življenski interes prostora in ljudi. Raziskovalec iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, fizik dr. Franci Gabrovšek že več let raziskuje “kraško zaledje izvirov Ljubljanice”. S približno 1000 kvadratnimi kilometri ozemlja (dvajsetina državnega), podzemni svet reke sedmerih imen poleg vodovarstvenih za krasoslovce pomeni tudi čisto raziskovalni izziv ozemlja, ki se rasteza od obronkov Snežnika do ljubljanske kotline. Gabrovšek je za oddajo že po predavanju na to temo pred nekaj leti povzel temeljna spoznanja krasoslovcev o dolgoletnih spremljanjih podvodnih tokov, ki izvirajo nekaj kilometrov od Jadranskega morja, prek Save in Donave pa se izlijejo v Črno morje. FOTO: Del porečja reke Ljubljanice VIR: https://metadata.izrk.zrc-sazu.si/srv/api/records/c5105cb7-fed4-496a-8e73-96d5f43ab025
Pri nas več kot 50% potreb po pitni vodi zadostimo iz kraških vodonosnikov. Zato pri raziskovanju kraškega podzemlja ne gre le za raziskovalni temveč v veliki meri za življenski interes prostora in ljudi. Raziskovalec iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, fizik dr. Franci Gabrovšek že več let raziskuje “kraško zaledje izvirov Ljubljanice”. S približno 1000 kvadratnimi kilometri ozemlja (dvajsetina državnega), podzemni svet reke sedmerih imen poleg vodovarstvenih za krasoslovce pomeni tudi čisto raziskovalni izziv ozemlja, ki se rasteza od obronkov Snežnika do ljubljanske kotline. Gabrovšek je za oddajo že po predavanju na to temo pred nekaj leti povzel temeljna spoznanja krasoslovcev o dolgoletnih spremljanjih podvodnih tokov, ki izvirajo nekaj kilometrov od Jadranskega morja, prek Save in Donave pa se izlijejo v Črno morje. FOTO: Del porečja reke Ljubljanice VIR: https://metadata.izrk.zrc-sazu.si/srv/api/records/c5105cb7-fed4-496a-8e73-96d5f43ab025
Radio je res poseben medij, ki lahko tudi z besedami poslušalcu slika zgodbe. Te pa dobesedno slikajo tudi animatorji, ki posamezne sličice povežejo v celoto, da jih naše oko zazna kot gibanje. Naredili bi krivico, če bi jih poimenovali risanke, saj je pravilen izraz animirani film. Veronika Hozjan iz Tolmina je 30-letna diplomirana akademska slikarka, ki se ukvarja z animacijo. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje s studii po vsem svetu in ustvarja risane animirane filme - iz svoje "pisarne" v Tolminu. Trenutno pod okriljem zavoda Dagíba dokončuje svoj prvi samostojni animirani film, ki ga sofinancirata RTV Slovenija ter slovenski in hrvaški filmski center.
Radio je res poseben medij, ki lahko tudi z besedami poslušalcu slika zgodbe. Te pa dobesedno slikajo tudi animatorji, ki posamezne sličice povežejo v celoto, da jih naše oko zazna kot gibanje. Naredili bi krivico, če bi jih poimenovali risanke, saj je pravilen izraz animirani film. Veronika Hozjan iz Tolmina je 30-letna diplomirana akademska slikarka, ki se ukvarja z animacijo. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje s studii po vsem svetu in ustvarja risane animirane filme - iz svoje "pisarne" v Tolminu. Trenutno pod okriljem zavoda Dagíba dokončuje svoj prvi samostojni animirani film, ki ga sofinancirata RTV Slovenija ter slovenski in hrvaški filmski center.
Liza je morska deklica. Zakaj? Ker ima rada vse, kar je povezano z vodo. Uganite, kateri je njen najljubši šport? Plavanje. Z mamo se vsak dan odpravita na bazen, kjer tri ure trenira plavanje. Nekoč bi rada za svojo državo Ukrajino osvojila prvo mesto.
Liza je morska deklica. Zakaj? Ker ima rada vse, kar je povezano z vodo. Uganite, kateri je njen najljubši šport? Plavanje. Z mamo se vsak dan odpravita na bazen, kjer tri ure trenira plavanje. Nekoč bi rada za svojo državo Ukrajino osvojila prvo mesto.
Obiščimo kmetijo, kjer čas preživljata sestrici Julija in Janja, z bratrancema Nikom in Vitom. Najprej pride na vrsto pestovanje kokoši, zatem druščina veselo zbira semena in sadike za gredice na njivi. Ste vedeli, da je treba skupaj posaditi takšne rastline, ki si pomagajo in ne nagajajo?
Obiščimo kmetijo, kjer čas preživljata sestrici Julija in Janja, z bratrancema Nikom in Vitom. Najprej pride na vrsto pestovanje kokoši, zatem druščina veselo zbira semena in sadike za gredice na njivi. Ste vedeli, da je treba skupaj posaditi takšne rastline, ki si pomagajo in ne nagajajo?
Kaj povemo, ko pokličemo na številko 112, kakšno gasilsko vozilo si lahko izdelamo kar sami in kako se lotimo reševanja ujetih igračk v plamenih. S pogumno gasilko Brino se preizkusimo v razburljivi gasilski akciji, ki jo bo izpeljala za vajo, z izvrstnima pomočnikoma Titom in Klasjo.
Kaj povemo, ko pokličemo na številko 112, kakšno gasilsko vozilo si lahko izdelamo kar sami in kako se lotimo reševanja ujetih igračk v plamenih. S pogumno gasilko Brino se preizkusimo v razburljivi gasilski akciji, ki jo bo izpeljala za vajo, z izvrstnima pomočnikoma Titom in Klasjo.
Nika je 6 letna deklica, ki živi v čudoviti vasici ob reki Timavi pri Trstu. Povabi nas, da se ji pridružimo na kolesarskem izletu od izvira do izlitja reke v morje. Z mamo opazita marsikaj zanimivega.
Nika je 6 letna deklica, ki živi v čudoviti vasici ob reki Timavi pri Trstu. Povabi nas, da se ji pridružimo na kolesarskem izletu od izvira do izlitja reke v morje. Z mamo opazita marsikaj zanimivega.
Maša je radovedna deklica, ki živi v Črni gori. Rada bi našla nov hobi, a ne ve, kateri bi bil zanjo pravi. Prijateljica ji priporoča kvačkanje. Zakaj pa ne! Maša se preizkusi v prepletanju niti, a ugotovi, da ni enostavno! Kaj pa, če bi poskusila s šivanjem? Krasna zamisel! Kmalu izpod njenih rok pride prvi zanimiv izdelek. Poglejmo, kakšen.
Maša je radovedna deklica, ki živi v Črni gori. Rada bi našla nov hobi, a ne ve, kateri bi bil zanjo pravi. Prijateljica ji priporoča kvačkanje. Zakaj pa ne! Maša se preizkusi v prepletanju niti, a ugotovi, da ni enostavno! Kaj pa, če bi poskusila s šivanjem? Krasna zamisel! Kmalu izpod njenih rok pride prvi zanimiv izdelek. Poglejmo, kakšen.
Solomija je pogumna deklica iz Ukrajine, ki je prestala operacijo srca. Želi si, da bi se lahko vrnila v šolo, a mama pravi, da se mora njeno zdravje še malo okrepiti. Včasih kljub vsemu obišče učiteljico, kar izven šolskih ur. Solomija redno jemlje zdravila, se veliko igra in giba na svežem zraku, s prikupno družinsko psičko ter veselo pomaga mami v kuhinji. Pripraviti zna okusno paradižnikovo solato. Priporočena starost 4+.
Solomija je pogumna deklica iz Ukrajine, ki je prestala operacijo srca. Želi si, da bi se lahko vrnila v šolo, a mama pravi, da se mora njeno zdravje še malo okrepiti. Včasih kljub vsemu obišče učiteljico, kar izven šolskih ur. Solomija redno jemlje zdravila, se veliko igra in giba na svežem zraku, s prikupno družinsko psičko ter veselo pomaga mami v kuhinji. Pripraviti zna okusno paradižnikovo solato. Priporočena starost 4+.
Zanimive razprave o družbeno relevantnih temah, ki jih pripravljajo različna uredništva Televizije Slovenija. Svet se bo 11. julija, ob 30. obletnici genocida v Srebrenici, spomnil več kot osem tisoč usmrčenih Bošnjakov, ki so jih v nekaj dneh načrtno pobili bosanski Srbi. Zločin se je zgodil na območju, ki je bilo pod zaščito Združenih narodov, in pred očmi mednarodne javnosti. Pomenil je tragični vrhunec, a hkrati tudi začetek konca vojne v Bosni in Hercegovini. O tem, kako je genocid zaznamoval to državo, pa tudi nas v Sloveniji, bodo v Omizju razpravljali dr. Valentin INZKO, avstrijski diplomat slovenskega rodu, nekdanji visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino; magistrica Ela PORIĆ, vodja spominskega programa Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani ob 30. obletnici genocida v Srebrenici in dr. Faris KOČAN, raziskovalec in visokošolski profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pogovor na predvečer spominskega dne bo povezoval Igor Evgen Bergant.
Zanimive razprave o družbeno relevantnih temah, ki jih pripravljajo različna uredništva Televizije Slovenija. Svet se bo 11. julija, ob 30. obletnici genocida v Srebrenici, spomnil več kot osem tisoč usmrčenih Bošnjakov, ki so jih v nekaj dneh načrtno pobili bosanski Srbi. Zločin se je zgodil na območju, ki je bilo pod zaščito Združenih narodov, in pred očmi mednarodne javnosti. Pomenil je tragični vrhunec, a hkrati tudi začetek konca vojne v Bosni in Hercegovini. O tem, kako je genocid zaznamoval to državo, pa tudi nas v Sloveniji, bodo v Omizju razpravljali dr. Valentin INZKO, avstrijski diplomat slovenskega rodu, nekdanji visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino; magistrica Ela PORIĆ, vodja spominskega programa Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani ob 30. obletnici genocida v Srebrenici in dr. Faris KOČAN, raziskovalec in visokošolski profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pogovor na predvečer spominskega dne bo povezoval Igor Evgen Bergant.
Nina že komaj čaka, da se z očetom Petrom odpravi v adrenalinski park. Želi si zabavnih plezalnih in spretnostnih izzivov, od prečkanja zibajočih se mostov med drevesi, do najbolj razburljivega spusta po jeklenici.
Nina že komaj čaka, da se z očetom Petrom odpravi v adrenalinski park. Želi si zabavnih plezalnih in spretnostnih izzivov, od prečkanja zibajočih se mostov med drevesi, do najbolj razburljivega spusta po jeklenici.
Šestletni Maks prihaja iz Nemčije. Navdihujeta ga glasba in hiphop! Rad bi se naučil novih prvin plesa od prijatelja Benicia, ki je v hiphopu zelo dober. Benicio ima tudi mlajšo sestrico Majo in vesela druščina hitro dobi zanimivo zamisel. Skupaj se odpravijo na ulico, kjer izvedejo čisto pravi ulični nastop. Mimoidoči so navdušeni! Maks pa je ponosen, da je premagal strah.
Šestletni Maks prihaja iz Nemčije. Navdihujeta ga glasba in hiphop! Rad bi se naučil novih prvin plesa od prijatelja Benicia, ki je v hiphopu zelo dober. Benicio ima tudi mlajšo sestrico Majo in vesela druščina hitro dobi zanimivo zamisel. Skupaj se odpravijo na ulico, kjer izvedejo čisto pravi ulični nastop. Mimoidoči so navdušeni! Maks pa je ponosen, da je premagal strah.
Soma je navdihujoč deček, ki živi na Madžarskem. Sebi in svetu dokaže, da je mogoče prav vse. Z navdušenjem trenira kung fu, čeprav ima poškodovano nogo. Soma po priporočilu trenerja doma izvaja vaje za moč v rokah in ko se mu stanje izboljša, se vrne v klub. Kmalu ga čaka pomemben izpit, na katerem ga v občinstvu spremljata tudi starša. Močno držimo pesti, da ga bo uspešno prestal!
Soma je navdihujoč deček, ki živi na Madžarskem. Sebi in svetu dokaže, da je mogoče prav vse. Z navdušenjem trenira kung fu, čeprav ima poškodovano nogo. Soma po priporočilu trenerja doma izvaja vaje za moč v rokah in ko se mu stanje izboljša, se vrne v klub. Kmalu ga čaka pomemben izpit, na katerem ga v občinstvu spremljata tudi starša. Močno držimo pesti, da ga bo uspešno prestal!
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo, dolgo od 3000 do 6500 znakov s presledki, oddajte do 9. junija po običajni pošti, in sicer v štirih nepodpisanih izvodih, označenih s šifro in s pripisom Natečaj za najboljšo kratko zgodbo (Uredništvo za kulturo, 3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana). Vsak avtor sme sodelovati z največ tremi zgodbami. Predvidena je nagrada lastovka v vrednosti 1000 evrov. Poleg tega bo Radio Slovenija zgodbe, ki se bodo uvrstile v ožji izbor, odkupil. Žirija bo svojo odločitev predstavila 31. julija v oddaji Svet kulture, na teletekstu in spletnih straneh RTV Slovenija. Nagrajenca bomo razglasili na slavnostni prireditvi v septembru. Pogoji natečaja 1. Dela, poslana na natečaj, pred objavo na Radiu Slovenija ne smejo biti objavljena. Zgodba ne sme biti krajša od 3000 in ne sme presegati 6500 znakov s presledki vred, v nasprotnem primeru žirija dela ne bo mogla upoštevati. Vsak avtor sme sodelovati z največ tremi zgodbami. 2. Izbor bo opravila tričlanska strokovna žirija, ki bo podelila nagrado lastovka za najboljšo kratko zgodbo v vrednosti 1000 evrov. Nagrajeno zgodbo in zgodbe v ožjem izboru, ki jih bomo odkupili, bomo predvajali v oddaji Literarni nokturno na Arsu in Prvem programu Radia Slovenija. 3. Natečaj je anonimen. Avtorji naj svoja dela pošljejo do 9. junija v štirih nepodpisanih izvodih, označenih s šifro in s pripisom Natečaj za najboljšo kratko zgodbo, in sicer na naslov: Uredništvo za kulturo, 3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana. Glede na izkušnje prejšnjih let avtorje opozarjamo, naj ne pošiljajo svojih podatkov v priloženih kuvertah. 4. S prijavo na natečaj avtorji v primeru nagrade ali uvrstitve v ožji izbor dovolijo organizatorju objavo imena in uporabo prijavljenega besedila v radijskih oddajah in se strinjajo, da se na RTV Slovenija prenesejo vse materialne avtorske pravice na avtorjevih besedilih v radijski izvedbi, brez omejitev (krajevnih, časovnih in glede nadaljnjega prenosa). Pravice se na RTV Slovenija prenesejo neizključno (tj. avtor lahko avtorsko delo uporablja tudi sam oziroma pravice neizključno prenese na tretjo osebo). Nagrada bo izplačana v obliki avtorskega honorarja na podlagi podpisane pogodbe, ki bo posebej opredeljevala odkup pravic. 5. Pritožba na izbor ni mogoča. Naročnik vsem avtorjem, katerih dela ne bodo nagrajena ali uvrščena v ožji izbor, zagotavlja, da prejetih besedil ne bo reproduciral, predelal ali javno objavil. 6. Žirija bo svojo odločitev objavila 31. julija v oddaji Svet kulture, na teletekstu in na spletnih straneh RTV Slovenija. Avtorji nagrajene zgodbe in izbranih kratkih zgodb bodo svoje avtorstvo dokazali s petim izvodom, opremljenim s šifro in vsemi osebnimi podatki, pošljejo pa ga naj na Uredništvo za kulturo (3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana) po objavi odločitve komisije.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo, dolgo od 3000 do 6500 znakov s presledki, oddajte do 9. junija po običajni pošti, in sicer v štirih nepodpisanih izvodih, označenih s šifro in s pripisom Natečaj za najboljšo kratko zgodbo (Uredništvo za kulturo, 3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana). Vsak avtor sme sodelovati z največ tremi zgodbami. Predvidena je nagrada lastovka v vrednosti 1000 evrov. Poleg tega bo Radio Slovenija zgodbe, ki se bodo uvrstile v ožji izbor, odkupil. Žirija bo svojo odločitev predstavila 31. julija v oddaji Svet kulture, na teletekstu in spletnih straneh RTV Slovenija. Nagrajenca bomo razglasili na slavnostni prireditvi v septembru. Pogoji natečaja 1. Dela, poslana na natečaj, pred objavo na Radiu Slovenija ne smejo biti objavljena. Zgodba ne sme biti krajša od 3000 in ne sme presegati 6500 znakov s presledki vred, v nasprotnem primeru žirija dela ne bo mogla upoštevati. Vsak avtor sme sodelovati z največ tremi zgodbami. 2. Izbor bo opravila tričlanska strokovna žirija, ki bo podelila nagrado lastovka za najboljšo kratko zgodbo v vrednosti 1000 evrov. Nagrajeno zgodbo in zgodbe v ožjem izboru, ki jih bomo odkupili, bomo predvajali v oddaji Literarni nokturno na Arsu in Prvem programu Radia Slovenija. 3. Natečaj je anonimen. Avtorji naj svoja dela pošljejo do 9. junija v štirih nepodpisanih izvodih, označenih s šifro in s pripisom Natečaj za najboljšo kratko zgodbo, in sicer na naslov: Uredništvo za kulturo, 3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana. Glede na izkušnje prejšnjih let avtorje opozarjamo, naj ne pošiljajo svojih podatkov v priloženih kuvertah. 4. S prijavo na natečaj avtorji v primeru nagrade ali uvrstitve v ožji izbor dovolijo organizatorju objavo imena in uporabo prijavljenega besedila v radijskih oddajah in se strinjajo, da se na RTV Slovenija prenesejo vse materialne avtorske pravice na avtorjevih besedilih v radijski izvedbi, brez omejitev (krajevnih, časovnih in glede nadaljnjega prenosa). Pravice se na RTV Slovenija prenesejo neizključno (tj. avtor lahko avtorsko delo uporablja tudi sam oziroma pravice neizključno prenese na tretjo osebo). Nagrada bo izplačana v obliki avtorskega honorarja na podlagi podpisane pogodbe, ki bo posebej opredeljevala odkup pravic. 5. Pritožba na izbor ni mogoča. Naročnik vsem avtorjem, katerih dela ne bodo nagrajena ali uvrščena v ožji izbor, zagotavlja, da prejetih besedil ne bo reproduciral, predelal ali javno objavil. 6. Žirija bo svojo odločitev objavila 31. julija v oddaji Svet kulture, na teletekstu in na spletnih straneh RTV Slovenija. Avtorji nagrajene zgodbe in izbranih kratkih zgodb bodo svoje avtorstvo dokazali s petim izvodom, opremljenim s šifro in vsemi osebnimi podatki, pošljejo pa ga naj na Uredništvo za kulturo (3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana) po objavi odločitve komisije.
Z motnjami razpoloženja se spoprijema vse več ljudi: približno 10 % populacije se spopada z anksioznimi motnjami, od 5 do 6 % z depresijo in do 3 % z bipolarno motnjo razpoloženja. Nekatere človeka popolnoma onesposobijo, druge ga le ovirajo pri normalnem vsakodnevnem delovanju. Kakšni so vzroki zanje, kako z njimi živeti, kako jih zdraviti in zakaj so duševne bolezni še vedno tako stigmatizirane? Več v Na kratko.
Z motnjami razpoloženja se spoprijema vse več ljudi: približno 10 % populacije se spopada z anksioznimi motnjami, od 5 do 6 % z depresijo in do 3 % z bipolarno motnjo razpoloženja. Nekatere človeka popolnoma onesposobijo, druge ga le ovirajo pri normalnem vsakodnevnem delovanju. Kakšni so vzroki zanje, kako z njimi živeti, kako jih zdraviti in zakaj so duševne bolezni še vedno tako stigmatizirane? Več v Na kratko.