Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Čebelarjenje je tradicionalna slovenska dejavnost, ki sega daleč v zgodovino. Naši predniki so namreč dobro vedeli, kako so ta majhna, a mogočna bitja pomembna za naše preživetje. Od leta 2017 20. maja zaznamujemo svetovni dan čebel. Pobuda, da si ta mala in pomembna bitja zaslužijo svoj dan, je prišla iz Slovenije. Slovenci smo res tesno povezani s čebelami, kar dokazuje tudi nedaven vpis slovenskega čebelarstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. O pomenu čebel za človeštvo in pomenu čebelarstva za Slovence se bomo pogovarjali s prvo slovensko čebelarsko mojstrico in podpredsednico Čebelarske zveze Slovenije, Marijo Sivec. Poleg pomena medonosnih čebel bomo predstavili tudi pomembno vlogo divjih opraševalcev. Čebelarstvo pa ni le dejavnost, vezana na podeželje, kar dokazujejo čebelarji v mestih. V Ljubljani smo obiskali tri urbane čebelarje. Ljubo Struna se s čebelarstvom ukvarja že več kot 80 let. Francu Petrovčiču se lahko zahvalimo za prvi mestni med v Ljubljani, Gorazd Trušnovec pa vodi društvo Urbani čebelar.
Čebelarjenje je tradicionalna slovenska dejavnost, ki sega daleč v zgodovino. Naši predniki so namreč dobro vedeli, kako so ta majhna, a mogočna bitja pomembna za naše preživetje. Od leta 2017 20. maja zaznamujemo svetovni dan čebel. Pobuda, da si ta mala in pomembna bitja zaslužijo svoj dan, je prišla iz Slovenije. Slovenci smo res tesno povezani s čebelami, kar dokazuje tudi nedaven vpis slovenskega čebelarstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. O pomenu čebel za človeštvo in pomenu čebelarstva za Slovence se bomo pogovarjali s prvo slovensko čebelarsko mojstrico in podpredsednico Čebelarske zveze Slovenije, Marijo Sivec. Poleg pomena medonosnih čebel bomo predstavili tudi pomembno vlogo divjih opraševalcev. Čebelarstvo pa ni le dejavnost, vezana na podeželje, kar dokazujejo čebelarji v mestih. V Ljubljani smo obiskali tri urbane čebelarje. Ljubo Struna se s čebelarstvom ukvarja že več kot 80 let. Francu Petrovčiču se lahko zahvalimo za prvi mestni med v Ljubljani, Gorazd Trušnovec pa vodi društvo Urbani čebelar.
21. september je svetovni dan alzheimerjeve bolezni in današnjo epizodo sem seveda pripravila z mislijo na to. Ampak! Verjetno bi mnogi kot iz topa znali izstreliti, da so v naših možganih nevroni. Kaj pa glija celice? Se še spomnite? So izjemno pomembne, a kar malo v zakulisju možganske slave. V soj žarometov smo jih v Možgani na dlani postavili že dvakrat. Zelo me veseli, da sva se v radijskem studiu znova srečali s prof. dr. Nino Vardjan, z Inštituta za patološko fiziologijo. Že zdaj pa povabilo – za abc znanje o celicah glija in kaj so, pobrskajte po arhivu. Šest let se nismo ujeli v radijskem etru! No, v tem času je seveda novega veliko. Pripravlja: Mojca Delač.
21. september je svetovni dan alzheimerjeve bolezni in današnjo epizodo sem seveda pripravila z mislijo na to. Ampak! Verjetno bi mnogi kot iz topa znali izstreliti, da so v naših možganih nevroni. Kaj pa glija celice? Se še spomnite? So izjemno pomembne, a kar malo v zakulisju možganske slave. V soj žarometov smo jih v Možgani na dlani postavili že dvakrat. Zelo me veseli, da sva se v radijskem studiu znova srečali s prof. dr. Nino Vardjan, z Inštituta za patološko fiziologijo. Že zdaj pa povabilo – za abc znanje o celicah glija in kaj so, pobrskajte po arhivu. Šest let se nismo ujeli v radijskem etru! No, v tem času je seveda novega veliko. Pripravlja: Mojca Delač.
Na čebelji praznik Borček in Janja vadita čebelji jezik. Bzzzz. Bzz. Bz. Bzzzzbzz. Bz. »Drage čebelice! Hvala za med in sladke zgodbe! Prijetno čebljanje, naj bo veselo vaše praznovanje!« Praznujmo s knjigami in z branjem Čebelice, tiste o izgubljeni piščalki. Če jo bo čmrlj našel, bo naše slavje še toliko večje. Zaželimo mu srečo! Anja Štefan Čmrlj in piščalka Bere in pripoveduje: Janja Majzelj
Na čebelji praznik Borček in Janja vadita čebelji jezik. Bzzzz. Bzz. Bz. Bzzzzbzz. Bz. »Drage čebelice! Hvala za med in sladke zgodbe! Prijetno čebljanje, naj bo veselo vaše praznovanje!« Praznujmo s knjigami in z branjem Čebelice, tiste o izgubljeni piščalki. Če jo bo čmrlj našel, bo naše slavje še toliko večje. Zaželimo mu srečo! Anja Štefan Čmrlj in piščalka Bere in pripoveduje: Janja Majzelj
Pripoveduje: Matija Vastl Življenje je pesem. Prisluhnimo kamnu, prisluhnimo reki, prisluhnimo ptici, ki razprostira čudovita krila. Borček in Matija bosta prisluhnila pesmi drevesa iz prav posebne knjige, iz čebelice. Drevo bosta opazovala v vseh letnih časih in ga poskušala začutiti. Za piko na i nam bo Matija čudovito pesem drevesa izvabil iz trobente.
Pripoveduje: Matija Vastl Življenje je pesem. Prisluhnimo kamnu, prisluhnimo reki, prisluhnimo ptici, ki razprostira čudovita krila. Borček in Matija bosta prisluhnila pesmi drevesa iz prav posebne knjige, iz čebelice. Drevo bosta opazovala v vseh letnih časih in ga poskušala začutiti. Za piko na i nam bo Matija čudovito pesem drevesa izvabil iz trobente.
Včasih si želimo nemogočih stvari. Tako bi Borček rad letel, vendar bobri ne letijo. Večkrat je poizkusil, pa je vedno naredilo «štrbunk«. Morda veste, česa si želi Jure, ki ga Borček in Barbara spoznata v Rdeči hiši? … Prisluhnimo. Zamižimo. In potujmo z domišljijo. Cvetka Sokolov, Rdeča hiša Bere in pripoveduje: Barbara Cerar
Včasih si želimo nemogočih stvari. Tako bi Borček rad letel, vendar bobri ne letijo. Večkrat je poizkusil, pa je vedno naredilo «štrbunk«. Morda veste, česa si želi Jure, ki ga Borček in Barbara spoznata v Rdeči hiši? … Prisluhnimo. Zamižimo. In potujmo z domišljijo. Cvetka Sokolov, Rdeča hiša Bere in pripoveduje: Barbara Cerar
20. maja praznujemo svetovni dan čebel. Temu pomembnemu praznovanju, ki nas na pobudo Slovenije pri OZN vse od leta 2018 naprej opominja na izjemen pomen čebel, se že šesto leto zapored pridružuje tudi svojevrstni pravljični cikel Čebelice v oddaji Lahko noč, otroci! V tem tednu želimo najmlajše poslušalce s ciklom sedmih novih radijskih pravljic spomniti na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva knjižna zbirka Čebelica, ki bo letošnjega oktobra praznovala svoj 70. rojstni dan!
20. maja praznujemo svetovni dan čebel. Temu pomembnemu praznovanju, ki nas na pobudo Slovenije pri OZN vse od leta 2018 naprej opominja na izjemen pomen čebel, se že šesto leto zapored pridružuje tudi svojevrstni pravljični cikel Čebelice v oddaji Lahko noč, otroci! V tem tednu želimo najmlajše poslušalce s ciklom sedmih novih radijskih pravljic spomniti na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva knjižna zbirka Čebelica, ki bo letošnjega oktobra praznovala svoj 70. rojstni dan!
Čebelarjenje je tradicionalna slovenska dejavnost, ki sega daleč v zgodovino. Naši predniki so namreč dobro vedeli, kako so ta majhna, a mogočna bitja pomembna za naše preživetje. Od leta 2017 20. maja zaznamujemo svetovni dan čebel. Pobuda, da si ta mala in pomembna bitja zaslužijo svoj dan, je prišla iz Slovenije. Slovenci smo res tesno povezani s čebelami, kar dokazuje tudi nedaven vpis slovenskega čebelarstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. O pomenu čebel za človeštvo in pomenu čebelarstva za Slovence se bomo pogovarjali s prvo slovensko čebelarsko mojstrico in podpredsednico Čebelarske zveze Slovenije, Marijo Sivec. Poleg pomena medonosnih čebel bomo predstavili tudi pomembno vlogo divjih opraševalcev. Čebelarstvo pa ni le dejavnost, vezana na podeželje, kar dokazujejo čebelarji v mestih. V Ljubljani smo obiskali tri urbane čebelarje. Ljubo Struna se s čebelarstvom ukvarja že več kot 80 let. Francu Petrovčiču se lahko zahvalimo za prvi mestni med v Ljubljani, Gorazd Trušnovec pa vodi društvo Urbani čebelar.
Čebelarjenje je tradicionalna slovenska dejavnost, ki sega daleč v zgodovino. Naši predniki so namreč dobro vedeli, kako so ta majhna, a mogočna bitja pomembna za naše preživetje. Od leta 2017 20. maja zaznamujemo svetovni dan čebel. Pobuda, da si ta mala in pomembna bitja zaslužijo svoj dan, je prišla iz Slovenije. Slovenci smo res tesno povezani s čebelami, kar dokazuje tudi nedaven vpis slovenskega čebelarstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. O pomenu čebel za človeštvo in pomenu čebelarstva za Slovence se bomo pogovarjali s prvo slovensko čebelarsko mojstrico in podpredsednico Čebelarske zveze Slovenije, Marijo Sivec. Poleg pomena medonosnih čebel bomo predstavili tudi pomembno vlogo divjih opraševalcev. Čebelarstvo pa ni le dejavnost, vezana na podeželje, kar dokazujejo čebelarji v mestih. V Ljubljani smo obiskali tri urbane čebelarje. Ljubo Struna se s čebelarstvom ukvarja že več kot 80 let. Francu Petrovčiču se lahko zahvalimo za prvi mestni med v Ljubljani, Gorazd Trušnovec pa vodi društvo Urbani čebelar.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Ime tedna je Irena Matko Lukan, urednica Čebelice, zbirke za otroke založbe Mladinska knjiga, ki letos praznuje 70 letnico. Ena najstarejših knjižnih zbirk in prva slikaniška zbirka v Sloveniji se ponaša s šestimi milijoni natisnjenih izvodov, za najmlajše bralce pa je od ustanovitve izšlo tudi 471 knjižic manjšega formata.
Ime tedna je Irena Matko Lukan, urednica Čebelice, zbirke za otroke založbe Mladinska knjiga, ki letos praznuje 70 letnico. Ena najstarejših knjižnih zbirk in prva slikaniška zbirka v Sloveniji se ponaša s šestimi milijoni natisnjenih izvodov, za najmlajše bralce pa je od ustanovitve izšlo tudi 471 knjižic manjšega formata.
Naslovna tema je že desetletja izziv v medicinskih raziskavah, biofizik prof.dr. Tadej Kotnik, vodja Laboratorija za biokibernetiko in redni profesor na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, pa je prepustnost celice začel raziskovati že z magisterijem in v dveh doktorskih disertacijah. Eno ("Vpliv dinamike električnega polja na učinkovitost elektroprepustnosti celične membrane") na Univerzi Paris XI, pred leti v Franciji prvouvrščene v naravoslovnih študijah in matematiki, drugo pa na matični fakulteti pri profesorju Damijanu Miklavčiču. Rdeča nit pogovora so torej njegove raziskave celične prepustnosti ob pomoči ustreznih električnih impulzov oziroma v največji meri elekroporacije kot vedno bolj upoštevanja vredne "neporušne" metode vplivanja na strukture DNK tako v prokariontskih kot tudi v evkariontskih celicah. Lab. za biokibernetiko z Inštitutom za neionizirna sevanja v Ljubljani sodeluje že 30 let na področju vpliva električnih in magnetnih virov na človeka. To pa bo tema ene od prihodnjih oddaj. FOTO: Tadej Kotnik VIR: Janez Kotar, © Laboratorij za biokibernetiko, UL-FE
Naslovna tema je že desetletja izziv v medicinskih raziskavah, biofizik prof.dr. Tadej Kotnik, vodja Laboratorija za biokibernetiko in redni profesor na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, pa je prepustnost celice začel raziskovati že z magisterijem in v dveh doktorskih disertacijah. Eno ("Vpliv dinamike električnega polja na učinkovitost elektroprepustnosti celične membrane") na Univerzi Paris XI, pred leti v Franciji prvouvrščene v naravoslovnih študijah in matematiki, drugo pa na matični fakulteti pri profesorju Damijanu Miklavčiču. Rdeča nit pogovora so torej njegove raziskave celične prepustnosti ob pomoči ustreznih električnih impulzov oziroma v največji meri elekroporacije kot vedno bolj upoštevanja vredne "neporušne" metode vplivanja na strukture DNK tako v prokariontskih kot tudi v evkariontskih celicah. Lab. za biokibernetiko z Inštitutom za neionizirna sevanja v Ljubljani sodeluje že 30 let na področju vpliva električnih in magnetnih virov na človeka. To pa bo tema ene od prihodnjih oddaj. FOTO: Tadej Kotnik VIR: Janez Kotar, © Laboratorij za biokibernetiko, UL-FE
Hodili smo po tematski poti prvega slovenskega zvočnega celovečernega filma Na svoji zemlji, ki so ga prvič predvajali v Ljubljani 15. novembra leta 1948. Spomin na ta kultni film je po skoraj 75-ih letih med domačini še vedno živ. V luči vizije trajnostne preobrazbe slovenskega turizma na Zaplani nad Vrhniko predstavljamo primer dobre prakse, kako bi lahko izgledala eko pametna skupnost. O pomenu trajnosti pa so strokovnjaki razpravljali tudi na letni konferenci ameriškega združenja Transformational Travel Council. Dogodek je izpostavil vpliv turistične industrije in potovanj na najbolj aktualna in pereča vprašanja transformacije globalne turistične industrije in družbe. Libeliče, vasica ob slovensko-avstrijski meji praznuje 100. obletnico priključitve matični domovini. Kako zgodovinska konotacija vpliva na tamkajšnji razvoj turizma?
Hodili smo po tematski poti prvega slovenskega zvočnega celovečernega filma Na svoji zemlji, ki so ga prvič predvajali v Ljubljani 15. novembra leta 1948. Spomin na ta kultni film je po skoraj 75-ih letih med domačini še vedno živ. V luči vizije trajnostne preobrazbe slovenskega turizma na Zaplani nad Vrhniko predstavljamo primer dobre prakse, kako bi lahko izgledala eko pametna skupnost. O pomenu trajnosti pa so strokovnjaki razpravljali tudi na letni konferenci ameriškega združenja Transformational Travel Council. Dogodek je izpostavil vpliv turistične industrije in potovanj na najbolj aktualna in pereča vprašanja transformacije globalne turistične industrije in družbe. Libeliče, vasica ob slovensko-avstrijski meji praznuje 100. obletnico priključitve matični domovini. Kako zgodovinska konotacija vpliva na tamkajšnji razvoj turizma?
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Nataša Konc Lorenzutti Kam se je skril Borček? Ali ga bo dober Borčkov prijatelj, dramski igralec Matej Zemljič, našel? In kdo bo našel Tina, ki si je prav tako zamislil izvrstno skrivališče za pozabljenimi deskami. Napeto bo!
Nataša Konc Lorenzutti Kam se je skril Borček? Ali ga bo dober Borčkov prijatelj, dramski igralec Matej Zemljič, našel? In kdo bo našel Tina, ki si je prav tako zamislil izvrstno skrivališče za pozabljenimi deskami. Napeto bo!
Anita Leskovec Kdo se potika okoli Borčkove posteljice, ki je postala opazovalnica v gozdu? To so tatinske lisice. No, dramska igralka, ki se je spremenila v lisičko, Daša Doberšek, ni prav nič tatinska, nasprotno, prav prijazna je, celo tako prijazna, da jo bo Borček z veseljem gostil v svojem bralnem naslonjaču in z njo spoznaval še druge Lisičke.
Anita Leskovec Kdo se potika okoli Borčkove posteljice, ki je postala opazovalnica v gozdu? To so tatinske lisice. No, dramska igralka, ki se je spremenila v lisičko, Daša Doberšek, ni prav nič tatinska, nasprotno, prav prijazna je, celo tako prijazna, da jo bo Borček z veseljem gostil v svojem bralnem naslonjaču in z njo spoznaval še druge Lisičke.
Čudovit dan za čarovnijo! Le da čarovnije ni od nikoder. Morda pa se skupaj z Matejem in Borom podamo na Čarovničin dvorec. Tam čarovnij zagotovo kar mrgoli! Ojoj, Matej se nekam pogosto oglaša kot osliček, kaj se dogaja? Čisto mogoče, da je Bor že preizkušal svoje čarovniške sposobnosti! Preverimo! Kako se že začne ta pravljica? »Nekoč je živela zelo huda čarovnica …«
Čudovit dan za čarovnijo! Le da čarovnije ni od nikoder. Morda pa se skupaj z Matejem in Borom podamo na Čarovničin dvorec. Tam čarovnij zagotovo kar mrgoli! Ojoj, Matej se nekam pogosto oglaša kot osliček, kaj se dogaja? Čisto mogoče, da je Bor že preizkušal svoje čarovniške sposobnosti! Preverimo! Kako se že začne ta pravljica? »Nekoč je živela zelo huda čarovnica …«
Pripravite prste in napnite možgane. Čim hitreje poiščite manjkajoče samoglasnike. Odgovarja ekipa, ki se prva prijavi, za vsak uspešen odgovor pa je nagrajena z dvema točkama. Nadaljujemo hitro in po pameti s Hitrimi celicami.
Pripravite prste in napnite možgane. Čim hitreje poiščite manjkajoče samoglasnike. Odgovarja ekipa, ki se prva prijavi, za vsak uspešen odgovor pa je nagrajena z dvema točkama. Nadaljujemo hitro in po pameti s Hitrimi celicami.
Lenoba je velika tegoba. Včasih se k nam priplazi prav potiho in nikakor noče stran. Takrat smo na las podobni mački in miški, ko ju Rdeča kokoška prosi za pomoč. »Jaz že ne! In jaz tudi ne!« ji odgovarjata, ko ju vpraša, ali bi ji pomagali! Morda se bodo stvari spremenile, ko se bo v njihov topli dom priklatila zvita lisica. Maša, hitro, prosim, preberi zgodbo Čebelice o Rdeči kokoški!
Lenoba je velika tegoba. Včasih se k nam priplazi prav potiho in nikakor noče stran. Takrat smo na las podobni mački in miški, ko ju Rdeča kokoška prosi za pomoč. »Jaz že ne! In jaz tudi ne!« ji odgovarjata, ko ju vpraša, ali bi ji pomagali! Morda se bodo stvari spremenile, ko se bo v njihov topli dom priklatila zvita lisica. Maša, hitro, prosim, preberi zgodbo Čebelice o Rdeči kokoški!
Nizu soglasnikov dodajte samoglasnike in se poigrajte s presledki, tako da boste dobili vsebinsko ustrezne besede, imena ali fraze. Tokratni vsebinski sklopi: 1. Prvi del pregovora, ki se rima: PRIMER: BREZ MUJE (se še čevelj ne obuje) ali RANA URA, zlata ura 2. Vrste olja 3. Domišljijski liki, če bi se predstavili kot James Bond PRIMER: KLEPEC … PETER KLEPEC
Nizu soglasnikov dodajte samoglasnike in se poigrajte s presledki, tako da boste dobili vsebinsko ustrezne besede, imena ali fraze. Tokratni vsebinski sklopi: 1. Prvi del pregovora, ki se rima: PRIMER: BREZ MUJE (se še čevelj ne obuje) ali RANA URA, zlata ura 2. Vrste olja 3. Domišljijski liki, če bi se predstavili kot James Bond PRIMER: KLEPEC … PETER KLEPEC
Vabljeni na čajanko z oblakom! Kam nas bo ponesel? V deželo domišljije in sladkih zgodb. Tokratna Čebelica bo resnično nekaj posebnega, saj bosta Borček in Saša gostila čudovito umetnico, ki ustvarja s čopičem in barvami. Ob topli skodelici čaja bosta poklepetala z ilustratorko Jelko Reichman.
Vabljeni na čajanko z oblakom! Kam nas bo ponesel? V deželo domišljije in sladkih zgodb. Tokratna Čebelica bo resnično nekaj posebnega, saj bosta Borček in Saša gostila čudovito umetnico, ki ustvarja s čopičem in barvami. Ob topli skodelici čaja bosta poklepetala z ilustratorko Jelko Reichman.
Tudi vas kdaj vse srbi in se praskate po dolgem in počez? Ojoj, kako se mora počutiti šele mačja kraljica, ki je prav zares staknila čisto prave bolhe! Pssst! To je naša skrivnost, sicer nas bo njeno visočanstvo takoj odpustilo … Mačja kraljica je namreč odslovila že pol zaposlenih na dvoru. Naj nas to ne odvrne od branja njene zabavne zgodbe. Nina, Borček, kar začnita, prosim!
Tudi vas kdaj vse srbi in se praskate po dolgem in počez? Ojoj, kako se mora počutiti šele mačja kraljica, ki je prav zares staknila čisto prave bolhe! Pssst! To je naša skrivnost, sicer nas bo njeno visočanstvo takoj odpustilo … Mačja kraljica je namreč odslovila že pol zaposlenih na dvoru. Naj nas to ne odvrne od branja njene zabavne zgodbe. Nina, Borček, kar začnita, prosim!
Ob svetovnem dnevu čebel naši kmetje ne morejo biti prav posebej veseli. Čebelje družine namreč pesti lakota. Na tleh pred panji je ogromno čebel, ki so poginile zaradi pomanjkanja hrane. Nizke temperature, ki preprečujejo medenje in deževje, ki je spralo vse cvetove, sta zdesetkala čebelje družine.
Ob svetovnem dnevu čebel naši kmetje ne morejo biti prav posebej veseli. Čebelje družine namreč pesti lakota. Na tleh pred panji je ogromno čebel, ki so poginile zaradi pomanjkanja hrane. Nizke temperature, ki preprečujejo medenje in deževje, ki je spralo vse cvetove, sta zdesetkala čebelje družine.
Andrej Rozman Roza Kaj oddaja tako nenavaden vonj v Borčkovem brlogu? Ali bo Borčkov poseben izum, ki mu sam pravi protismrdljivikus deloval, če si ga s prijateljem Matejem Pucem nadeneta na nos? In kaj imajo z vsem tem opraviti Črvive pesmi? Hitro poglejmo!
Andrej Rozman Roza Kaj oddaja tako nenavaden vonj v Borčkovem brlogu? Ali bo Borčkov poseben izum, ki mu sam pravi protismrdljivikus deloval, če si ga s prijateljem Matejem Pucem nadeneta na nos? In kaj imajo z vsem tem opraviti Črvive pesmi? Hitro poglejmo!
Nizu soglasnikov dodajte samoglasnike in se poigrajte s presledki, tako da boste dobili vsebinsko ustrezne besede, imena ali fraze. Tokratni vsebinski sklopi: 1. Pesniške zbirke Toneta Pavčka 2. Vrste palic - PRIMER: HOKEJSKA PALICA, RIBIŠKA PALICA 3. Prejemnice naziva Slovenka leta
Nizu soglasnikov dodajte samoglasnike in se poigrajte s presledki, tako da boste dobili vsebinsko ustrezne besede, imena ali fraze. Tokratni vsebinski sklopi: 1. Pesniške zbirke Toneta Pavčka 2. Vrste palic - PRIMER: HOKEJSKA PALICA, RIBIŠKA PALICA 3. Prejemnice naziva Slovenka leta
Vse več je sončnih elektrarn po strehah tudi pri nas in obeti, da utegnemo do sredine stoletja večji del potrebne energije pridobivati iz sonca, dobivajo vse resnejše temelje. Danes je večina sončnih celic na trgu narejena iz silicija, prihajajo pa večinoma s Kitajske. A enoslojne silicijeve sončne celice iz marsikaterega razloga niso optimalna tehnologija in raziskave se vse bolj usmerjajo v dvoslojne, t. i. tandemske sončne celice. Kje so njihove prednosti - in tudi slabosti -, je pojasnil doc. dr. Marko Jošt iz Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki mu je uspelo izdelati tandemsko sončno celico z rekordno pretvorbo sončne energije v električno.
Vse več je sončnih elektrarn po strehah tudi pri nas in obeti, da utegnemo do sredine stoletja večji del potrebne energije pridobivati iz sonca, dobivajo vse resnejše temelje. Danes je večina sončnih celic na trgu narejena iz silicija, prihajajo pa večinoma s Kitajske. A enoslojne silicijeve sončne celice iz marsikaterega razloga niso optimalna tehnologija in raziskave se vse bolj usmerjajo v dvoslojne, t. i. tandemske sončne celice. Kje so njihove prednosti - in tudi slabosti -, je pojasnil doc. dr. Marko Jošt iz Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki mu je uspelo izdelati tandemsko sončno celico z rekordno pretvorbo sončne energije v električno.
Ste že ujeli basen? Bober Bor je zanjo že nastavil past. Pa je basni sploh mogoče uloviti v past? Ojoj, zdi se, da bo Borček vanjo ujel dramskega igralca Gorazda Logarja. Prijatelja bosta skupaj iskala modrosti v poučnih zgodbah, zbranih pod naslovom Zajec in Lisica.
Ste že ujeli basen? Bober Bor je zanjo že nastavil past. Pa je basni sploh mogoče uloviti v past? Ojoj, zdi se, da bo Borček vanjo ujel dramskega igralca Gorazda Logarja. Prijatelja bosta skupaj iskala modrosti v poučnih zgodbah, zbranih pod naslovom Zajec in Lisica.
Bliža se svetovni dan čebel – 20. maj. Nabiranje medu je starodavna praksa. Še bolj pomembne pa so čebele in druge žuželke z vidika opraševanja rastlin. Tako nam ljudem zagotavljajo hrano, prehransko varnost, prispevajo pa tudi k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Če seveda ljudje poskrbimo zanje oz. ne posegamo pretirano v njihovo okolje, kar se sicer dogaja vse pogosteje. In tako čebele izginjajo z nekaterih območij. Predvsem o tem v tokratni Radiosferi.
Bliža se svetovni dan čebel – 20. maj. Nabiranje medu je starodavna praksa. Še bolj pomembne pa so čebele in druge žuželke z vidika opraševanja rastlin. Tako nam ljudem zagotavljajo hrano, prehransko varnost, prispevajo pa tudi k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Če seveda ljudje poskrbimo zanje oz. ne posegamo pretirano v njihovo okolje, kar se sicer dogaja vse pogosteje. In tako čebele izginjajo z nekaterih območij. Predvsem o tem v tokratni Radiosferi.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Nizu soglasnikov dodajte samoglasnike in se poigrajte s presledki, tako da boste dobili vsebinsko ustrezne besede, imena ali fraze. Tokratni vsebinski sklopi: 1. Stalna besedna zveza, v kateri nastopa domača žival: PRIMER: PASJA VROČINA, KOZJE MOLITVICE 2. Slovenski kraji, ki imajo v imenu reko PRIMER: ZAGORJE OB SAVI 3. Vrste piškotov OPOMBA: Odgovori so v množini
Nizu soglasnikov dodajte samoglasnike in se poigrajte s presledki, tako da boste dobili vsebinsko ustrezne besede, imena ali fraze. Tokratni vsebinski sklopi: 1. Stalna besedna zveza, v kateri nastopa domača žival: PRIMER: PASJA VROČINA, KOZJE MOLITVICE 2. Slovenski kraji, ki imajo v imenu reko PRIMER: ZAGORJE OB SAVI 3. Vrste piškotov OPOMBA: Odgovori so v množini
V Prebranih celicah bomo tokrat ponovno skočili v Divjino, na sam mrzli sever Finske. Aitana in Juš, morda vama bo tale fraza prišla prav: Missä on lähin kirjasto?! Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja Razumevanje sporočila se glasi: Knjiga nosi naslov Divjina. Kako si Aitana interpretira naslov v povezavi z zgodbo? a) Knjiga opisuje tako divjino Finske kot tudi divjino v družinskih odnosih. b) Knjiga opisuje divjino Danske. c) Knjiga opisuje divjino v romantičnih odnosih. d) Knjiga opisuje tako divjino Danske kot tudi divjino v romantičnih odnosih.
V Prebranih celicah bomo tokrat ponovno skočili v Divjino, na sam mrzli sever Finske. Aitana in Juš, morda vama bo tale fraza prišla prav: Missä on lähin kirjasto?! Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja Razumevanje sporočila se glasi: Knjiga nosi naslov Divjina. Kako si Aitana interpretira naslov v povezavi z zgodbo? a) Knjiga opisuje tako divjino Finske kot tudi divjino v družinskih odnosih. b) Knjiga opisuje divjino Danske. c) Knjiga opisuje divjino v romantičnih odnosih. d) Knjiga opisuje tako divjino Danske kot tudi divjino v romantičnih odnosih.
Zlato hruško nosi tudi tale knjiga. Človek prihodnosti govori o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti človekovega razvoja in predvsem uma. Le kam nas bo ta pripeljal? O tem sta razmišljali Jasna in Mija. Dobro poslušaj prispevek!Vprašanje iz področja Razumevanje sporočila se glasi: Vprašanje: Človek prihodnosti je knjiga o tehnologiji. Kaj je po Mijinem mnenju tema knjige? a) Prihodnost in preteklost človeštva in človeških inovacij. b) Sedanjost in prihodnost človeštva in človeških inovacij. c) Sedanjost in preteklost človeštva in človeških inovacij. d) Predvsem prihodnost človeštva in človeških inovacij.
Zlato hruško nosi tudi tale knjiga. Človek prihodnosti govori o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti človekovega razvoja in predvsem uma. Le kam nas bo ta pripeljal? O tem sta razmišljali Jasna in Mija. Dobro poslušaj prispevek!Vprašanje iz področja Razumevanje sporočila se glasi: Vprašanje: Človek prihodnosti je knjiga o tehnologiji. Kaj je po Mijinem mnenju tema knjige? a) Prihodnost in preteklost človeštva in človeških inovacij. b) Sedanjost in prihodnost človeštva in človeških inovacij. c) Sedanjost in preteklost človeštva in človeških inovacij. d) Predvsem prihodnost človeštva in človeških inovacij.
Vesela druščina v radijskem studiu: mali Bor in velikanski bombon, mali Medo in velikanski Klemen. Pridružimo se ji in skupaj preberimo Čebelico. Ali se bosta Klemen in Borček uspela upreti slastnemu bombonu? In ali bo Mali medo našel izgubljeno dudo? Pomagajmo mu jo poiskati! Polonca Kovač, Mali medo Bere in pripoveduje: Klemen Janežič
Vesela druščina v radijskem studiu: mali Bor in velikanski bombon, mali Medo in velikanski Klemen. Pridružimo se ji in skupaj preberimo Čebelico. Ali se bosta Klemen in Borček uspela upreti slastnemu bombonu? In ali bo Mali medo našel izgubljeno dudo? Pomagajmo mu jo poiskati! Polonca Kovač, Mali medo Bere in pripoveduje: Klemen Janežič
Tokrat bomo z Ajo in Rokom brali roman Krik, ameriške pisateljice Laurie Halse Anderson. Zgodba je avtobiografska in govori o življenju avtorice in o njenih, žal tudi tistih neprijetnih življenjskih izkušnjah. Dobro poslušaj prispevek!Vprašanje iz področja Razumevanje sporočila se glasi: Krik opisuje težko temo posilstva. Kaj se zdi ob tej temi prevajalki ključen dosežek prevoda? a) Približati delo bralcu in pri tem ohraniti izvorno sporočilo. b) Približati delo bralcu z menjavo jezikovnih izrazov. c) Prilagoditi sporočilo in delo približati domačemu bralcu. d) Bralca pritegniti, da ne bo hotel odložiti knjige.
Tokrat bomo z Ajo in Rokom brali roman Krik, ameriške pisateljice Laurie Halse Anderson. Zgodba je avtobiografska in govori o življenju avtorice in o njenih, žal tudi tistih neprijetnih življenjskih izkušnjah. Dobro poslušaj prispevek!Vprašanje iz področja Razumevanje sporočila se glasi: Krik opisuje težko temo posilstva. Kaj se zdi ob tej temi prevajalki ključen dosežek prevoda? a) Približati delo bralcu in pri tem ohraniti izvorno sporočilo. b) Približati delo bralcu z menjavo jezikovnih izrazov. c) Prilagoditi sporočilo in delo približati domačemu bralcu. d) Bralca pritegniti, da ne bo hotel odložiti knjige.
Nizu soglasnikov dodajte samoglasnike in se poigrajte s presledki, tako da boste dobili vsebinsko ustrezne besede, imena ali fraze. Tokratni vsebinski sklopi: 1. Batmanovi nasprotniki 2. Način izločanja tekočine iz telesa - PRIMER: URINIRANJE 3. Šport/igra, za katero potrebujemo palico
Nizu soglasnikov dodajte samoglasnike in se poigrajte s presledki, tako da boste dobili vsebinsko ustrezne besede, imena ali fraze. Tokratni vsebinski sklopi: 1. Batmanovi nasprotniki 2. Način izločanja tekočine iz telesa - PRIMER: URINIRANJE 3. Šport/igra, za katero potrebujemo palico
Prebrane celice so tokrat polne Drobnih pesmi, ki jih je nadrobila Bina Štampe Žmavc. Pesničin navdih je narava v vsej svoji lepoti. Šopek vtisov o drobnih pesmih sta za nas nabrali Jara in Jasna. Dobro poslušaj prispevek!Vprašanje iz področja Razumevanje sporočila se glasi: Drobne pesmi so zbirka pesmi. Zakaj je pesem Osuti maki Jari najljubša? a) Pesem opisuje odpadanje rdečih makovih cvetov. b) Pesem meša rdečo barvo rož z belo barvo prta. c) Pesem dopušča bralcu svobodno razlago vsebine. d) Pesem ima jasno določen motiv.
Prebrane celice so tokrat polne Drobnih pesmi, ki jih je nadrobila Bina Štampe Žmavc. Pesničin navdih je narava v vsej svoji lepoti. Šopek vtisov o drobnih pesmih sta za nas nabrali Jara in Jasna. Dobro poslušaj prispevek!Vprašanje iz področja Razumevanje sporočila se glasi: Drobne pesmi so zbirka pesmi. Zakaj je pesem Osuti maki Jari najljubša? a) Pesem opisuje odpadanje rdečih makovih cvetov. b) Pesem meša rdečo barvo rož z belo barvo prta. c) Pesem dopušča bralcu svobodno razlago vsebine. d) Pesem ima jasno določen motiv.
Kristina Brenk Kakšne so pelargonije in kje uspevajo? Bobra Bora zanima, ali ima srečno šapico za sajenje teh prelepih cvetlic? Odgovor bo z dramsko igralko Ivo Babić našel v čudoviti zgodbi z naslovom Kdo ima srečno roko? Napisala jo je Kristina Brenk, ustanoviteljica izjemne zbirke Knjižnica Čebelica. V letu 2021 obeležujemo 110 let od Kristininega rojstva, zato bo to branje resnično nekaj posebnega.
Kristina Brenk Kakšne so pelargonije in kje uspevajo? Bobra Bora zanima, ali ima srečno šapico za sajenje teh prelepih cvetlic? Odgovor bo z dramsko igralko Ivo Babić našel v čudoviti zgodbi z naslovom Kdo ima srečno roko? Napisala jo je Kristina Brenk, ustanoviteljica izjemne zbirke Knjižnica Čebelica. V letu 2021 obeležujemo 110 let od Kristininega rojstva, zato bo to branje resnično nekaj posebnega.
Včasih je težko iti v šolo. Zgodaj moraš vstati, čaka te težka kontrolka, pa še frizura ti stoji postrani … to vem iz izkušenj. Za nekatere pa je šola edino pravo zatočišče. Takšna je tudi Ava, junakinja romana, ki sta ga prebirala Eva in Juš. Dobro poslušaj prispevek!Vprašanje iz področja Razumevanje sporočila se glasi: Knjiga govori o dekletu Avi, ki se spopada z veliko težavami. Kako Avo vidita Juš in Eva in kaj nam poskušata prikazati s svojim pogledom, ki je v nasprotju s tistim, ki ga v knjigi predstavi Avina sošolka Božena? a) Da naš videz, učni uspeh in navade povedo vse o nas. b) Da lahko o drugih sodimo na podlagi njihovih družinskih razmer. c) Da o drugih nikoli ne vemo dovolj, da bi jih lahko presojali. d) Da o drugih lahko vemo vse.
Včasih je težko iti v šolo. Zgodaj moraš vstati, čaka te težka kontrolka, pa še frizura ti stoji postrani … to vem iz izkušenj. Za nekatere pa je šola edino pravo zatočišče. Takšna je tudi Ava, junakinja romana, ki sta ga prebirala Eva in Juš. Dobro poslušaj prispevek!Vprašanje iz področja Razumevanje sporočila se glasi: Knjiga govori o dekletu Avi, ki se spopada z veliko težavami. Kako Avo vidita Juš in Eva in kaj nam poskušata prikazati s svojim pogledom, ki je v nasprotju s tistim, ki ga v knjigi predstavi Avina sošolka Božena? a) Da naš videz, učni uspeh in navade povedo vse o nas. b) Da lahko o drugih sodimo na podlagi njihovih družinskih razmer. c) Da o drugih nikoli ne vemo dovolj, da bi jih lahko presojali. d) Da o drugih lahko vemo vse.
Nizu soglasnikov dodajte samoglasnike in se poigrajte s presledki, tako da boste dobili vsebinsko ustrezne besede, imena ali fraze. Tokratni vsebinski sklopi: 1. Države, ki imajo v imenu smer neba 2. Ljudje, ki sodelujejo pri nastanku knjige (npr: oblikovalec, lektor ...) OPOMBA: Odgovori so v moški slovnični obliki 3. Kapusnice – užitne bližnje sorodnice zelja
Nizu soglasnikov dodajte samoglasnike in se poigrajte s presledki, tako da boste dobili vsebinsko ustrezne besede, imena ali fraze. Tokratni vsebinski sklopi: 1. Države, ki imajo v imenu smer neba 2. Ljudje, ki sodelujejo pri nastanku knjige (npr: oblikovalec, lektor ...) OPOMBA: Odgovori so v moški slovnični obliki 3. Kapusnice – užitne bližnje sorodnice zelja
Maj velja za najbolj zelen mesec, mesec, v katerem cvetijo rože in drevesa. Mesec, v katerem brenčijo čebelice, tudi na našem Prvem programu, ko razpiramo pahljačo pravljic, ki jih skriva knjižna zbirka Čebelica. Kaj vse se da početi v mesecu, ki ima najkrajše ime od vseh mesecev in kaj bi lahko bili majski športi?
Maj velja za najbolj zelen mesec, mesec, v katerem cvetijo rože in drevesa. Mesec, v katerem brenčijo čebelice, tudi na našem Prvem programu, ko razpiramo pahljačo pravljic, ki jih skriva knjižna zbirka Čebelica. Kaj vse se da početi v mesecu, ki ima najkrajše ime od vseh mesecev in kaj bi lahko bili majski športi?
Anja Štefan Bober Bor je svojo posteljico spremenil v ladjo. Udoben naslonjač, na katerem se mu je pridružila dramska igralka Aja Kobe, pa je postal pomožni čoln. In tako prijatelja plujeta med zgodbami Štirih črnih mravljic, ki na svet gledajo z vso širino srca. In to se pozna, saj v vsaki stvari najdejo smisel, ljubezen in moč.
Anja Štefan Bober Bor je svojo posteljico spremenil v ladjo. Udoben naslonjač, na katerem se mu je pridružila dramska igralka Aja Kobe, pa je postal pomožni čoln. In tako prijatelja plujeta med zgodbami Štirih črnih mravljic, ki na svet gledajo z vso širino srca. In to se pozna, saj v vsaki stvari najdejo smisel, ljubezen in moč.
A méhek világnapja alkalmából a Moravske Toplice Községi Magyar Nemzeti Önigazgatási Közösség műhelymunkát szervezett a szentlászlói Alvariumban, amelyen a résztvevők két dísztárgyat is készíthettek. Ob svetovnem dnevu čebel je Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine Moravske Toplice v Alvariumu v Motvarjevcih organizirala delavnico, v kateri so lahko udeleženci izdelali dva izdelka.
A méhek világnapja alkalmából a Moravske Toplice Községi Magyar Nemzeti Önigazgatási Közösség műhelymunkát szervezett a szentlászlói Alvariumban, amelyen a résztvevők két dísztárgyat is készíthettek. Ob svetovnem dnevu čebel je Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine Moravske Toplice v Alvariumu v Motvarjevcih organizirala delavnico, v kateri so lahko udeleženci izdelali dva izdelka.
Nizu soglasnikov dodajte samoglasnike in se poigrajte s presledki, tako da boste dobili vsebinsko ustrezne besede, imena ali fraze. Tokratni vsebinski sklopi: 1. Profesionalni teniški igralec 2. Pasme domačih mačk 3. Naravne znamenitosti v Triglavskem narodnem parku
Nizu soglasnikov dodajte samoglasnike in se poigrajte s presledki, tako da boste dobili vsebinsko ustrezne besede, imena ali fraze. Tokratni vsebinski sklopi: 1. Profesionalni teniški igralec 2. Pasme domačih mačk 3. Naravne znamenitosti v Triglavskem narodnem parku
Sonce vsako uro na Zemljo odda več energije, kot je ves svet porabi v enem letu. Kako jo kar najučinkoviteje izkoristiti? Sončne celice so prvič uporabili že konec 50-ih letih prejšnjega stoletja za preskrbo satelitov z električno energijo. Danes na svetu s sončnimi elektrarnami proizvedemo okoli 5 % električne energije, v Sloveniji okoli 3,5 %. Naša največja sončna elektrarna je v bližini Brežic, razprostira se na 60.000 m2, njena moč pa je 6 MW. Slovenski raziskovalci sodelujejo pri razvoju sončnih celic z najučinkovitejšo pretvorbo sončne v električno energijo. Bo to pripomoglo k temu, da bomo s sončnimi celicami proizvedli več energije?
Sonce vsako uro na Zemljo odda več energije, kot je ves svet porabi v enem letu. Kako jo kar najučinkoviteje izkoristiti? Sončne celice so prvič uporabili že konec 50-ih letih prejšnjega stoletja za preskrbo satelitov z električno energijo. Danes na svetu s sončnimi elektrarnami proizvedemo okoli 5 % električne energije, v Sloveniji okoli 3,5 %. Naša največja sončna elektrarna je v bližini Brežic, razprostira se na 60.000 m2, njena moč pa je 6 MW. Slovenski raziskovalci sodelujejo pri razvoju sončnih celic z najučinkovitejšo pretvorbo sončne v električno energijo. Bo to pripomoglo k temu, da bomo s sončnimi celicami proizvedli več energije?
V Laboratoriju za fotovoltaiko in optoelektroniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so nam pokazali postopek izdelave perovskitne sončne celice.
V Laboratoriju za fotovoltaiko in optoelektroniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so nam pokazali postopek izdelave perovskitne sončne celice.
Svetovni dan čebel, 20.maj, letos znova zaznamujejo tudi Slovenci v Clevelandu. Medtem ko smo v domovini s čebelami vajeni živeti in smo z njimi nenehno v stiku, v Združenih državah številni sploh ne vedo, kakšna je čebela. Slovenci tako na ameriških tleh širijo zavedanje o pomenu čebel in ravnanju z njimi, od ameriških partnerjev, med njimi šol in vojnih veteranov, pa dobivajo vse več podpore. V oddaji tudi o tem, da se je v Betlehemu v Pensilvaniji zaprla še druga slovenska cerkev, ki so jo pred 100 leti zgradili prekmurski Slovenci. V srbski Rumi pa so pripravili tradicionalno srečanje Beremo s Slovenijo.
Svetovni dan čebel, 20.maj, letos znova zaznamujejo tudi Slovenci v Clevelandu. Medtem ko smo v domovini s čebelami vajeni živeti in smo z njimi nenehno v stiku, v Združenih državah številni sploh ne vedo, kakšna je čebela. Slovenci tako na ameriških tleh širijo zavedanje o pomenu čebel in ravnanju z njimi, od ameriških partnerjev, med njimi šol in vojnih veteranov, pa dobivajo vse več podpore. V oddaji tudi o tem, da se je v Betlehemu v Pensilvaniji zaprla še druga slovenska cerkev, ki so jo pred 100 leti zgradili prekmurski Slovenci. V srbski Rumi pa so pripravili tradicionalno srečanje Beremo s Slovenijo.
Nizu soglasnikov dodajte samoglasnike in se poigrajte s presledki, tako da boste dobili vsebinsko ustrezne besede, imena ali fraze. Tokratni vsebinski sklopi: 1. Metode ločevanja snovi: npr. sejanje 2. Nekaj sladkega 3. Pesniške oblike
Nizu soglasnikov dodajte samoglasnike in se poigrajte s presledki, tako da boste dobili vsebinsko ustrezne besede, imena ali fraze. Tokratni vsebinski sklopi: 1. Metode ločevanja snovi: npr. sejanje 2. Nekaj sladkega 3. Pesniške oblike
Juš je prosil, da Rok samo pokaže fotografijo (klik na prispevek!). Kako pa je ta povezano s knjigo Divijna irskega pisatelja Roddyja Doyla, nam bo povedal skupaj s sobralko Aitano. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja Razumevanje sporočila se glasi: Knjiga nosi naslov Divjina in govori tudi o odnosih med odtujeno mamo in hčerko Gronjo. Kako bi na kratko strnili Ajtanin opis odnosa Gronje do mame, če bi pri tem uporabili naslov nekega drugega umetniškega dela? a) Vojna in mir (Lev Tolstoj) b) Sto let samote (Gabriel Garcia Marquez) c) Ljubezen in jeza (Kate Bush) d) Mater je zatajil (Ivan Cankar)
Juš je prosil, da Rok samo pokaže fotografijo (klik na prispevek!). Kako pa je ta povezano s knjigo Divijna irskega pisatelja Roddyja Doyla, nam bo povedal skupaj s sobralko Aitano. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja Razumevanje sporočila se glasi: Knjiga nosi naslov Divjina in govori tudi o odnosih med odtujeno mamo in hčerko Gronjo. Kako bi na kratko strnili Ajtanin opis odnosa Gronje do mame, če bi pri tem uporabili naslov nekega drugega umetniškega dela? a) Vojna in mir (Lev Tolstoj) b) Sto let samote (Gabriel Garcia Marquez) c) Ljubezen in jeza (Kate Bush) d) Mater je zatajil (Ivan Cankar)
Svetlana Makarovič, Pod medvedovim dežnikom Bere in pripoveduje: Branko Jordan Borček ima dežnikotožje. Že dolgo ni deževalo, zato dežnik že zelo močno pogreša. Najraje ima ples z dežnimi kapljicami. Hej, kaj pa če se zatečemo v zgodbico o dežju? Branko hitro izbrskaj Čebelico! Stisnimo se skupaj, pod medvedovim dežnikom bo prostora za vse!
Svetlana Makarovič, Pod medvedovim dežnikom Bere in pripoveduje: Branko Jordan Borček ima dežnikotožje. Že dolgo ni deževalo, zato dežnik že zelo močno pogreša. Najraje ima ples z dežnimi kapljicami. Hej, kaj pa če se zatečemo v zgodbico o dežju? Branko hitro izbrskaj Čebelico! Stisnimo se skupaj, pod medvedovim dežnikom bo prostora za vse!
Nizu soglasnikov dodajte samoglasnike in se poigrajte s presledki, tako da boste dobili vsebinsko ustrezne besede, imena ali fraze. Tokratni vsebinski sklopi: 1. Pripomočki za ritmično gimnastiko: na primer - žoga 2. Popularne ameriške pop-rock skupine 3. Nekaj slepega: na primer - slepa ulica
Nizu soglasnikov dodajte samoglasnike in se poigrajte s presledki, tako da boste dobili vsebinsko ustrezne besede, imena ali fraze. Tokratni vsebinski sklopi: 1. Pripomočki za ritmično gimnastiko: na primer - žoga 2. Popularne ameriške pop-rock skupine 3. Nekaj slepega: na primer - slepa ulica
V Prebranih celicah bo tokrat govora o temi, ki ni lahkotna, ampak je še kako pomembno, da o njej govorimo. Knjigo Krik sta brala Aja in Rok. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja Razumevanje sporočila se glasi: Krik opisuje težko temo posilstva. Kako je Aja doživljala zgodbo? a) Bila je presenečena nad vsebino. b) Bila je jezna, a tudi ponosna na žrtve, ki so spregovorile. c) Bila je zaskrbljena zaradi eksplicitne vsebine. d) Bila je jezna, ker se o tej temi malo pogovarjamo.
V Prebranih celicah bo tokrat govora o temi, ki ni lahkotna, ampak je še kako pomembno, da o njej govorimo. Knjigo Krik sta brala Aja in Rok. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja Razumevanje sporočila se glasi: Krik opisuje težko temo posilstva. Kako je Aja doživljala zgodbo? a) Bila je presenečena nad vsebino. b) Bila je jezna, a tudi ponosna na žrtve, ki so spregovorile. c) Bila je zaskrbljena zaradi eksplicitne vsebine. d) Bila je jezna, ker se o tej temi malo pogovarjamo.
V tej knjigi se sprašujemo, ali robot ve, da je robot. Ali bi ljudje doma smeli imeti biotiskalnike in si natisniti dele telesa? O teh in mnogih drugih temah razmišljata Mija in Jasna. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja Razumevanje sporočila se glasi: Človek prihodnosti je knjiga o tehnologijah, ki jih že uporabljamo ali jih bomo v prihodnosti še razvijali. Zakaj so Mio navdušila vprašanja na koncu vsakega poglavja? a) Ker bralcu omogočajo, da obnovi znanje. b) Ker bralcu na zabaven način predstavijo povzetek vsebine. c) Ker bralcu omogočajo, da si o temi ustvari lastno mnenje. d) Ker bralcu natančno predstavijo povzetek vsebine.
V tej knjigi se sprašujemo, ali robot ve, da je robot. Ali bi ljudje doma smeli imeti biotiskalnike in si natisniti dele telesa? O teh in mnogih drugih temah razmišljata Mija in Jasna. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja Razumevanje sporočila se glasi: Človek prihodnosti je knjiga o tehnologijah, ki jih že uporabljamo ali jih bomo v prihodnosti še razvijali. Zakaj so Mio navdušila vprašanja na koncu vsakega poglavja? a) Ker bralcu omogočajo, da obnovi znanje. b) Ker bralcu na zabaven način predstavijo povzetek vsebine. c) Ker bralcu omogočajo, da si o temi ustvari lastno mnenje. d) Ker bralcu natančno predstavijo povzetek vsebine.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.