Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Az adás a fodrász szakmáról szól. Az ovis gyerekek egy igazi fodrászszalont alakítottak ki az oviban, a lendvai általános iskolások pedig ellátogattak a fiatal fodrászokhoz a Lendvai Kétnyelvű Középiskolába. Tema oddaje je frizerski poklic. Vrtčevski otroci so v vrtcu uredili pravi frizerski salon, lendavski osnovnošolci pa so obiskali mlade frizerje v Dvojezični srednji šoli Lendava.
Az adás a fodrász szakmáról szól. Az ovis gyerekek egy igazi fodrászszalont alakítottak ki az oviban, a lendvai általános iskolások pedig ellátogattak a fiatal fodrászokhoz a Lendvai Kétnyelvű Középiskolába. Tema oddaje je frizerski poklic. Vrtčevski otroci so v vrtcu uredili pravi frizerski salon, lendavski osnovnošolci pa so obiskali mlade frizerje v Dvojezični srednji šoli Lendava.
Za srečo je treba včasih skočiti v prazno, sporoča lucidna družinska komedija V srednjih letih se Paul, oče dveh najstnic, na lepem odloči za radikalno spremembo. V banki, kjer ima varno zaposlitev, da odpoved. Doma pove, da hoče slediti mladostniškim sanjam in postati igralec. Mlajša hči Zoe, starejša sestra, brat in žena to doživijo kot tragedijo. Sprašujejo se, kako bo družina finančno preživela. A še hujše so psihološke posledice njegovega dejanja, saj se morajo vsi bližnji soočiti z vrsto Paulovih porazov, zavrnitev in ponižanj. V enem od najnižjih trenutkov Paulovega življenja se mora zaposliti kot hodeča reklama in se obleči v klobaso, zaradi česar se mu družinski člani skoraj odrečejo. Nekega dne pa se prične mlajša hči Zoe zavedati, kako radikalno in pogumno je bilo očetovo dejanje. Nekonvencionalna premisa te družinske komedije je, da se otroci oklepajo konservativnih vrednot, medtem ko je oče, ki običajno nastopa kot nosilec konservativnih stališč, tisti, ki zblazni ter po zaslugi svojega nekonformizma sčasoma postane hčerin največji junak. Film je nenavadna družinska komedija tudi po zaslugi družbeno satirične komponente, saj zbadljivo obravnava plehkost, samozadovoljstvo in konformizem srednjih slojev. Redki so tisti, ki si upajo izstopiti iz lagodnega sveta konvencij in stopiti korak v neznano. Izvirni naslov: MIJN VADER IS EEN SAUCISSE / Belgijsko-nemški film, 2021 / Režija: Anouk Fortunier / Scenarij: Jean-Claude Van Rijckeghem / Igrajo: Johan Heldenbergh, Serge-Henri Valcke, Camilia Blereau
Za srečo je treba včasih skočiti v prazno, sporoča lucidna družinska komedija V srednjih letih se Paul, oče dveh najstnic, na lepem odloči za radikalno spremembo. V banki, kjer ima varno zaposlitev, da odpoved. Doma pove, da hoče slediti mladostniškim sanjam in postati igralec. Mlajša hči Zoe, starejša sestra, brat in žena to doživijo kot tragedijo. Sprašujejo se, kako bo družina finančno preživela. A še hujše so psihološke posledice njegovega dejanja, saj se morajo vsi bližnji soočiti z vrsto Paulovih porazov, zavrnitev in ponižanj. V enem od najnižjih trenutkov Paulovega življenja se mora zaposliti kot hodeča reklama in se obleči v klobaso, zaradi česar se mu družinski člani skoraj odrečejo. Nekega dne pa se prične mlajša hči Zoe zavedati, kako radikalno in pogumno je bilo očetovo dejanje. Nekonvencionalna premisa te družinske komedije je, da se otroci oklepajo konservativnih vrednot, medtem ko je oče, ki običajno nastopa kot nosilec konservativnih stališč, tisti, ki zblazni ter po zaslugi svojega nekonformizma sčasoma postane hčerin največji junak. Film je nenavadna družinska komedija tudi po zaslugi družbeno satirične komponente, saj zbadljivo obravnava plehkost, samozadovoljstvo in konformizem srednjih slojev. Redki so tisti, ki si upajo izstopiti iz lagodnega sveta konvencij in stopiti korak v neznano. Izvirni naslov: MIJN VADER IS EEN SAUCISSE / Belgijsko-nemški film, 2021 / Režija: Anouk Fortunier / Scenarij: Jean-Claude Van Rijckeghem / Igrajo: Johan Heldenbergh, Serge-Henri Valcke, Camilia Blereau
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v drugi sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Iztok Mlakar, Stanislav Zore, Marjan Batagelj in dr. Peter Čeferin. Igralec in dramatik Iztok Mlakar je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v drugi sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Iztok Mlakar, Stanislav Zore, Marjan Batagelj in dr. Peter Čeferin. Igralec in dramatik Iztok Mlakar je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
V zadnjem času smo pogoste tarče napovedi, kaj vse se bo spremenilo pri našem dojemanju dela, novih poklicev, kako bo na to vplivala umetna inteligenca. Tokrat bomo na primeru bionike pokazali, da so v ospredju sprememb vendarle človek, znanje in etičen odnos do novih tehnologij. Naši sogovorniki bodo rektor Univerze v Mariboru, ter samostojna raziskovalca, nekdanji direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra s Ptuja, in nekdanji dolgoletni član Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.
V zadnjem času smo pogoste tarče napovedi, kaj vse se bo spremenilo pri našem dojemanju dela, novih poklicev, kako bo na to vplivala umetna inteligenca. Tokrat bomo na primeru bionike pokazali, da so v ospredju sprememb vendarle človek, znanje in etičen odnos do novih tehnologij. Naši sogovorniki bodo rektor Univerze v Mariboru, ter samostojna raziskovalca, nekdanji direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra s Ptuja, in nekdanji dolgoletni član Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Pretresljiva in poetična zgodba o človeku brez telesa, dr. Jožetu Felcu, psihiatru in nevrologu, in o moči duha nad telesnim hendikepom. Kreativni dokumentarni film o dr. Jožetu Felcu, psihiatru in nevrologu, ki je v času študija medicine zbolel za multiplo sklerozo. Do konca svoje specializacije se je lahko premikal le še s pomočjo invalidskega vozička. Kljub popolnemu telesnemu hendikepu je s svojim izjemnim umom in strokovnimi dosežki kmalu postal primarij Psihiatrične bolnišnice Idrija z 200 zaposlenimi in 1600 pacient. Idrijsko bolnišnico je vodil 32 let in zaradi lažjega dela v njej tudi živel. Narekoval in izdal je 19 strokovnih in leposlovnih knjig. Jože Felc je v začetku 80ih tudi sam zapadel v depresijo in hotel idrijsko psihiatrično bolnico celo zapustiti. Takrat pa se je nepričakovano zaljubil v glas slavistke in radijske napovedovalke Alenke Hofferle. V dveh letih sta si, ne da bi se pri tem spoznala, izmenjala 2400 ljubezenskih pisem in se nato po 13 letih ljubezenskega razmerja tudi poročila. Dr. Jože Felc, ki je umrl leta 2010 star 69 let, je podobno kot vesoljski fizik dr. Steven Hawking dokazal, da lahko človek brez uporabe telesa razvije sposobnosti vrhunskega analitičnega uma.
Pretresljiva in poetična zgodba o človeku brez telesa, dr. Jožetu Felcu, psihiatru in nevrologu, in o moči duha nad telesnim hendikepom. Kreativni dokumentarni film o dr. Jožetu Felcu, psihiatru in nevrologu, ki je v času študija medicine zbolel za multiplo sklerozo. Do konca svoje specializacije se je lahko premikal le še s pomočjo invalidskega vozička. Kljub popolnemu telesnemu hendikepu je s svojim izjemnim umom in strokovnimi dosežki kmalu postal primarij Psihiatrične bolnišnice Idrija z 200 zaposlenimi in 1600 pacient. Idrijsko bolnišnico je vodil 32 let in zaradi lažjega dela v njej tudi živel. Narekoval in izdal je 19 strokovnih in leposlovnih knjig. Jože Felc je v začetku 80ih tudi sam zapadel v depresijo in hotel idrijsko psihiatrično bolnico celo zapustiti. Takrat pa se je nepričakovano zaljubil v glas slavistke in radijske napovedovalke Alenke Hofferle. V dveh letih sta si, ne da bi se pri tem spoznala, izmenjala 2400 ljubezenskih pisem in se nato po 13 letih ljubezenskega razmerja tudi poročila. Dr. Jože Felc, ki je umrl leta 2010 star 69 let, je podobno kot vesoljski fizik dr. Steven Hawking dokazal, da lahko človek brez uporabe telesa razvije sposobnosti vrhunskega analitičnega uma.
V tretjem ciklu oddaj Moj klasični hit je svoje najljubše klasično delo razkrila tudi publicistka, promotorka branja in prostovoljka hospica Manca Košir (1948–2024). Iskreno je spregovorila o svojem prvem stiku s klasično glasbo v otroštvu in z žarom pripovedovala o številnih pozitivnih vplivih klasične glasbe. Oddajo so ustvarjalci posneli v ljubljanskem parku Tivoli. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
V tretjem ciklu oddaj Moj klasični hit je svoje najljubše klasično delo razkrila tudi publicistka, promotorka branja in prostovoljka hospica Manca Košir (1948–2024). Iskreno je spregovorila o svojem prvem stiku s klasično glasbo v otroštvu in z žarom pripovedovala o številnih pozitivnih vplivih klasične glasbe. Oddajo so ustvarjalci posneli v ljubljanskem parku Tivoli. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti so izbrali šest zanimivih osebnosti z različnimi poklici, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih: predsednika Boruta Pahorja, plavalca Darka Đurića, popotnika Toma Križnarja, duhovnika Roberta Friškovca, pesnico Svetlano Makarovič in poslovneža Iva Boscarola. Zaporniški duhovnik Robert Friškovec je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser in montažer Jernej Kastelec, direktor fotografije Marko Kočevar.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti so izbrali šest zanimivih osebnosti z različnimi poklici, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih: predsednika Boruta Pahorja, plavalca Darka Đurića, popotnika Toma Križnarja, duhovnika Roberta Friškovca, pesnico Svetlano Makarovič in poslovneža Iva Boscarola. Zaporniški duhovnik Robert Friškovec je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser in montažer Jernej Kastelec, direktor fotografije Marko Kočevar.
Drama SNG Ljubljana končuje zadnjo, zgodovinsko sezono in se pred začetkom obnove seli v nove prostore na Litostrojski. Mala drama se poslavlja simbolno – s krstno uprizoritvijo katastrofične črne komedije Te igre bo konec dramatika in režiserja Matjaža Zupančiča. Ob slovesu so o tem intimnem prostoru nostalgično razmišljali njeni ustvarjalci in igralci Barbara Cerar, Branko Šturbej, Saša Tabaković in Marjana Brecelj. V širokopotezni evropski koprodukciji, v kateri sodeluje tudi SMG, so na odru narodnega gledališča Emilia Romagna – v Areni del Sole v Bologni v režiji slovensko-italijanskega tandema ErosAntEros uprizorili Brechtovo Sveto Ivano Klavniško, v kateri nastopa tudi skupina Laibach. Tik pred premiero smo obiskali Bologno in se pogovarjali z ustvarjalci. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak
Drama SNG Ljubljana končuje zadnjo, zgodovinsko sezono in se pred začetkom obnove seli v nove prostore na Litostrojski. Mala drama se poslavlja simbolno – s krstno uprizoritvijo katastrofične črne komedije Te igre bo konec dramatika in režiserja Matjaža Zupančiča. Ob slovesu so o tem intimnem prostoru nostalgično razmišljali njeni ustvarjalci in igralci Barbara Cerar, Branko Šturbej, Saša Tabaković in Marjana Brecelj. V širokopotezni evropski koprodukciji, v kateri sodeluje tudi SMG, so na odru narodnega gledališča Emilia Romagna – v Areni del Sole v Bologni v režiji slovensko-italijanskega tandema ErosAntEros uprizorili Brechtovo Sveto Ivano Klavniško, v kateri nastopa tudi skupina Laibach. Tik pred premiero smo obiskali Bologno in se pogovarjali z ustvarjalci. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak
Plesne oddaje – domača produkcija
O zgodovinski poti glasbenega konservatorija v Ljubljani, iz katerega izhaja tudi Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, bosta spregovorila muzikolog dr. Leon Stefanija in Polona Češarek, direktorica Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Vizualno razgibano televizijsko vinjeto bogatijo izjave dijakov in učencev konservatorija ter utrinki z vaj.
O zgodovinski poti glasbenega konservatorija v Ljubljani, iz katerega izhaja tudi Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, bosta spregovorila muzikolog dr. Leon Stefanija in Polona Češarek, direktorica Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Vizualno razgibano televizijsko vinjeto bogatijo izjave dijakov in učencev konservatorija ter utrinki z vaj.
Zakaj so duhovniki med nami? Ali jih potrebujemo? V Katoliški cerkvi začenjajo teden molitve za nove duhovne poklice in stanovitnost obstoječih. Verniki duhovnika potrebujejo, najprej za obhajanje evharistije ali svete maše. Po njem Bog prihaja v podobi kruha in vina med vernike. Je njihova hrana, njihov zgled, da oznanjajo Gospodov nauk in opravljajo dobra dela. Pri maši duhovnik gradi občestvo z verniki. Kako pa postaneš katoliški duhovnik? V pogovoru z letošnjimi novomašniki med drugim tudi o tem, ali so jih za duhovni poklic izbrali ljudje ali Bog. Skupina bogoslovcev pa nas bo s pesmijo Marija, Mati ljubljena, zaupala v varstvo Božji Materi Mariji. Mladi iz skupine Živi kamni ljudem prek umetnosti oznanjajo Boga.
Zakaj so duhovniki med nami? Ali jih potrebujemo? V Katoliški cerkvi začenjajo teden molitve za nove duhovne poklice in stanovitnost obstoječih. Verniki duhovnika potrebujejo, najprej za obhajanje evharistije ali svete maše. Po njem Bog prihaja v podobi kruha in vina med vernike. Je njihova hrana, njihov zgled, da oznanjajo Gospodov nauk in opravljajo dobra dela. Pri maši duhovnik gradi občestvo z verniki. Kako pa postaneš katoliški duhovnik? V pogovoru z letošnjimi novomašniki med drugim tudi o tem, ali so jih za duhovni poklic izbrali ljudje ali Bog. Skupina bogoslovcev pa nas bo s pesmijo Marija, Mati ljubljena, zaupala v varstvo Božji Materi Mariji. Mladi iz skupine Živi kamni ljudem prek umetnosti oznanjajo Boga.
Za duhovni poklic, v katerem človek služi Bogu in bližnjemu, se danes mladi le redko odločajo. Papež Frančišek spodbuja k molitvi za nove duhovne poklice. Zakaj potrebujemo duhovnika, redovno sestro ali brata? Le redki se danes odločijo za duhovni poklic, v katerem človek služi Bogu in bližnjemu. Božji klic k duhovnemu poklicu pa se v osebi pojavi na različne načine, prek različnih ljudi in ob različnih dogodkih. Danes ljudje v teh poklicih nadaljujejo delo Jezusa Kristusa in njegovih učencev, oznanjajo nauk evangelija in pomagajo ljudem v stiski. Pred dnevom Evrope so v Opatjem selu odprli slovenski del poti svetega Martina, ki iz Sombotela na Madžarskem vodi v Tours v Francijo.
Za duhovni poklic, v katerem človek služi Bogu in bližnjemu, se danes mladi le redko odločajo. Papež Frančišek spodbuja k molitvi za nove duhovne poklice. Zakaj potrebujemo duhovnika, redovno sestro ali brata? Le redki se danes odločijo za duhovni poklic, v katerem človek služi Bogu in bližnjemu. Božji klic k duhovnemu poklicu pa se v osebi pojavi na različne načine, prek različnih ljudi in ob različnih dogodkih. Danes ljudje v teh poklicih nadaljujejo delo Jezusa Kristusa in njegovih učencev, oznanjajo nauk evangelija in pomagajo ljudem v stiski. Pred dnevom Evrope so v Opatjem selu odprli slovenski del poti svetega Martina, ki iz Sombotela na Madžarskem vodi v Tours v Francijo.
»Vse sem dal, da svoboden bi postal,« poje Andraž Polič v skladbi Fantom svobode z novega albuma njegove skupine Hamlet Express. Nedavno je izšla tudi njegova šestnajsta zbirka poezije z dramatičnim naslovom Prelomi. Njegove pesmi so bleščeče slike, nadrealistične podobe, ob katerih pozabimo na trpke konflikte z zakoni težnosti, kar je cena za brezkompromisno svobodo, pravico do sanjanja in vizije, ki sta njegov osnovni etični imperativ, je v spremni besedi k zbirki Zrcala na razpotju zapisal Vid Sagadin. V sveže leto se bomo torej podali z melanholijo, a s še več erosa, na morje, v mesta in puščave, s poezijo in avtorsko glasbo, s kancem boemstva in dobro mero freigeista. Pogovor bo vodila Meta Česnik.
»Vse sem dal, da svoboden bi postal,« poje Andraž Polič v skladbi Fantom svobode z novega albuma njegove skupine Hamlet Express. Nedavno je izšla tudi njegova šestnajsta zbirka poezije z dramatičnim naslovom Prelomi. Njegove pesmi so bleščeče slike, nadrealistične podobe, ob katerih pozabimo na trpke konflikte z zakoni težnosti, kar je cena za brezkompromisno svobodo, pravico do sanjanja in vizije, ki sta njegov osnovni etični imperativ, je v spremni besedi k zbirki Zrcala na razpotju zapisal Vid Sagadin. V sveže leto se bomo torej podali z melanholijo, a s še več erosa, na morje, v mesta in puščave, s poezijo in avtorsko glasbo, s kancem boemstva in dobro mero freigeista. Pogovor bo vodila Meta Česnik.
Državni svet Republike Slovenije, Zveza paraplegikov Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje vabijo na posvet VKLJUČEN SVET. PROJEKT – INVALIDNOST NI POKLIC. Med prebivalci Evropske unije je več kot 15 % invalidov, med prebivalci Slovenije pa jih je okoli 12–13 %, torej ne bistveno manj kot (po oceni) v celotni EU. Med vsemi zaposlenimi v Sloveniji je približno 4 % invalidov, kar je manj kot tri desetine. Na ravni Evropske unije že dolgo velja strateška usmeritev, da je potrebno ustvariti vključujoče okolje tudi za invalide, ki lahko vstopijo na trg delovne sile – kar velja tudi za Slovenijo. Ključni deležniki morajo vzpostaviti aktivno sodelovanje, da se pogoji in okolje spremenijo tudi pri nas. Nujno je namreč sodelovanje invalidov, države in gospodarstva, s ciljem lažjega vključevanja invalidov na trg delovne sile. S tem bodo pridobili vsi ključni deležniki – invalidi, ki bodo pridobili prilagojeno, dostojno in spodobno delovno mesto za izkoriščenje svojega delovnega potenciala; gospodarstvo, ki bo pridobilo ustrezno usposobljene in motivirane zaposlene z znanji in izkušnjami za uspešno opravljanje dela; država, saj so zaposleni obenem kupci in potrošniki, ki plačujejo davke in soustvarja napredno državo. Projekt Vključen svet predstavlja začetek dolgoročne kampanje vključevanja invalidov na trg delovne sile, posvet pa predstavlja izhodiščno točko za začetek osveščanja ključnih deležnikov in splošne javnosti.
Državni svet Republike Slovenije, Zveza paraplegikov Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje vabijo na posvet VKLJUČEN SVET. PROJEKT – INVALIDNOST NI POKLIC. Med prebivalci Evropske unije je več kot 15 % invalidov, med prebivalci Slovenije pa jih je okoli 12–13 %, torej ne bistveno manj kot (po oceni) v celotni EU. Med vsemi zaposlenimi v Sloveniji je približno 4 % invalidov, kar je manj kot tri desetine. Na ravni Evropske unije že dolgo velja strateška usmeritev, da je potrebno ustvariti vključujoče okolje tudi za invalide, ki lahko vstopijo na trg delovne sile – kar velja tudi za Slovenijo. Ključni deležniki morajo vzpostaviti aktivno sodelovanje, da se pogoji in okolje spremenijo tudi pri nas. Nujno je namreč sodelovanje invalidov, države in gospodarstva, s ciljem lažjega vključevanja invalidov na trg delovne sile. S tem bodo pridobili vsi ključni deležniki – invalidi, ki bodo pridobili prilagojeno, dostojno in spodobno delovno mesto za izkoriščenje svojega delovnega potenciala; gospodarstvo, ki bo pridobilo ustrezno usposobljene in motivirane zaposlene z znanji in izkušnjami za uspešno opravljanje dela; država, saj so zaposleni obenem kupci in potrošniki, ki plačujejo davke in soustvarja napredno državo. Projekt Vključen svet predstavlja začetek dolgoročne kampanje vključevanja invalidov na trg delovne sile, posvet pa predstavlja izhodiščno točko za začetek osveščanja ključnih deležnikov in splošne javnosti.
glasba in besedilo: Laibach Laibach je nemško ime za Ljubljano in reko Ljubljanico, je pa tudi naziv slovenske glasbene in več medijske skupine. Pri Laibach gre za medijsko najbolj odmeven projekt popularne kulture, katerega slava sega čez meje Slovenije.
glasba in besedilo: Laibach Laibach je nemško ime za Ljubljano in reko Ljubljanico, je pa tudi naziv slovenske glasbene in več medijske skupine. Pri Laibach gre za medijsko najbolj odmeven projekt popularne kulture, katerega slava sega čez meje Slovenije.
Dogovore Izraela in skrajnega palestinskega gibanja Hamas o izmenjavi izraelskih talcev in palestinskih zapornikov prežemata negotovost in nezaupanje. "To ni konec vojne," zatrjuje izraelski premier Netanjahu, saj je cilj še vedno izkoreninjenje Hamasa. Kaj bo pravzaprav humanitarno premierje spremenilo v tej vojni? Kakšna je vloga regionalnih in svetovnih sil? Kratka prekinitev ognja prinaša olajšanje. Kdaj pa bo čas za politično rešitev spora?
Dogovore Izraela in skrajnega palestinskega gibanja Hamas o izmenjavi izraelskih talcev in palestinskih zapornikov prežemata negotovost in nezaupanje. "To ni konec vojne," zatrjuje izraelski premier Netanjahu, saj je cilj še vedno izkoreninjenje Hamasa. Kaj bo pravzaprav humanitarno premierje spremenilo v tej vojni? Kakšna je vloga regionalnih in svetovnih sil? Kratka prekinitev ognja prinaša olajšanje. Kdaj pa bo čas za politično rešitev spora?
besedilo Matija Zemljič–Slavin /glasba Jakob Aljaž Oj, Triglav, moj dom je pesem, za katero je besedilo napisal radgonski duhovnik, pesnik in prevajalec Matija Zemljič leta 1894 pod imenom »Slavin«. Matijia Zemljič je živel daleč od gora, vendar je vseeno to goro začutil kot simbol domovine. Leta 1895 je to pesem odkril in uglasbil dovški župnik in skladatelj Jakob Aljaž. Pesem so v originalni zasedbi Jakob Aljaž, Matej Hubad, Andrej Gassner, Janez Klinar in Tomaž Košir prvič izvedli 22. avgusta 1895 ob uradnem odprtju Aljaževega stolpa.
besedilo Matija Zemljič–Slavin /glasba Jakob Aljaž Oj, Triglav, moj dom je pesem, za katero je besedilo napisal radgonski duhovnik, pesnik in prevajalec Matija Zemljič leta 1894 pod imenom »Slavin«. Matijia Zemljič je živel daleč od gora, vendar je vseeno to goro začutil kot simbol domovine. Leta 1895 je to pesem odkril in uglasbil dovški župnik in skladatelj Jakob Aljaž. Pesem so v originalni zasedbi Jakob Aljaž, Matej Hubad, Andrej Gassner, Janez Klinar in Tomaž Košir prvič izvedli 22. avgusta 1895 ob uradnem odprtju Aljaževega stolpa.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v tretji sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Slavoj Žižek, Martin Golob, Manca Košir in Tilen Artač. Violončelist, komik in imitator Tilen Artač je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v tretji sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Slavoj Žižek, Martin Golob, Manca Košir in Tilen Artač. Violončelist, komik in imitator Tilen Artač je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
Gaki je na Zofkino željo izumil premično streho. Zofka ni najbolj zadovoljna. Še dobro, da Malinka pozna odličnega krovca, ki jim bo z veseljem priskočil na pomoč. Pod streho hiše abecede pa se bo preselila navihanka Kiki. G kot glejte Z kot Zofko!
Gaki je na Zofkino željo izumil premično streho. Zofka ni najbolj zadovoljna. Še dobro, da Malinka pozna odličnega krovca, ki jim bo z veseljem priskočil na pomoč. Pod streho hiše abecede pa se bo preselila navihanka Kiki. G kot glejte Z kot Zofko!
Nejko in Ada sta dobila posebno Zofkino nalogo. Sestaviti morata sporočilo. Kakšno in za koga? Sploh pa nista našla še nobene besede. Kje se skrivajo? Zagotovo v rešitvi na uganko. Spoznajte črko J in poklic jezikoslovca!
Nejko in Ada sta dobila posebno Zofkino nalogo. Sestaviti morata sporočilo. Kakšno in za koga? Sploh pa nista našla še nobene besede. Kje se skrivajo? Zagotovo v rešitvi na uganko. Spoznajte črko J in poklic jezikoslovca!
Arne Hodalič je popotnik, fotograf, potapljač, jamar in raziskovalec doma in v tujini, predavatelj na prvi slovenski šoli za fotografe. Filmski potret je nastajal dve leti. Lahko bi ga imenovali tudi: »Od Gangesa do Gangesa«. Ustvarjalci so potovali po Indiji, lovili Sredozemske korale, se na Igmanu spominjali vojne v Sarajevu, se spustili v Kraško jamo, snemali iz balona, pozimi iskali Človeško ribico in lovili pravo svetlobo v gorah. Ta živopisnost scen pa je le hoja po življenjski poti mednarodno uveljavljenega fotoreporterja Arneta Hodaliča. V soočanju objektivov kamere in fotografskega aparata se znajdemo v ozadju poklica in doživljajskem svetu poti v navidezno ogledalo. Nenehne refleksije med fikcijo in realnostjo nam odstirajo del velikokrat prikritih strani reportažne fotografije. Milijon posnetkov ujetih v svojevrsten življenjski kredo portretiranca.
Arne Hodalič je popotnik, fotograf, potapljač, jamar in raziskovalec doma in v tujini, predavatelj na prvi slovenski šoli za fotografe. Filmski potret je nastajal dve leti. Lahko bi ga imenovali tudi: »Od Gangesa do Gangesa«. Ustvarjalci so potovali po Indiji, lovili Sredozemske korale, se na Igmanu spominjali vojne v Sarajevu, se spustili v Kraško jamo, snemali iz balona, pozimi iskali Človeško ribico in lovili pravo svetlobo v gorah. Ta živopisnost scen pa je le hoja po življenjski poti mednarodno uveljavljenega fotoreporterja Arneta Hodaliča. V soočanju objektivov kamere in fotografskega aparata se znajdemo v ozadju poklica in doživljajskem svetu poti v navidezno ogledalo. Nenehne refleksije med fikcijo in realnostjo nam odstirajo del velikokrat prikritih strani reportažne fotografije. Milijon posnetkov ujetih v svojevrsten življenjski kredo portretiranca.
Moj plazmocitom: pripravljeni na nove korake je po žanru dokumentarni feljton režiserke in scenaristke Haidy Kancler ter soscenaristov Mete Pavlin Avdič in Mitje Ošlaka. V njem skozi prvoosebne pripovedi šestih bolnikov z diseminiranim plazmocitomom iz srednje Evrope in njihovih bližnjih spoznamo trpke izkušnje na poti do diagnoze in zdravljenja bolezni ter neželenih učinkov; potrebe bolnikov, njihov najintimnejši razmislek o življenju in predvsem njim lastne notranje vire moči, s katerimi kljubujejo bolezni. Dokumentarni film razgrne tudi ključne informacije o znakih, simptomih in zdravljenju diseminiranega plazmocitoma ter opozarja na vlogo in pomen povezovanja ter sodelovanja organizacij zagovornikov bolnikov za boljšo ozaveščenost, preprečevanje, zgodnje odkrivanje in čimprejšnji dostop do sodobnih načinov zdravljenja te bolezni.
Moj plazmocitom: pripravljeni na nove korake je po žanru dokumentarni feljton režiserke in scenaristke Haidy Kancler ter soscenaristov Mete Pavlin Avdič in Mitje Ošlaka. V njem skozi prvoosebne pripovedi šestih bolnikov z diseminiranim plazmocitomom iz srednje Evrope in njihovih bližnjih spoznamo trpke izkušnje na poti do diagnoze in zdravljenja bolezni ter neželenih učinkov; potrebe bolnikov, njihov najintimnejši razmislek o življenju in predvsem njim lastne notranje vire moči, s katerimi kljubujejo bolezni. Dokumentarni film razgrne tudi ključne informacije o znakih, simptomih in zdravljenju diseminiranega plazmocitoma ter opozarja na vlogo in pomen povezovanja ter sodelovanja organizacij zagovornikov bolnikov za boljšo ozaveščenost, preprečevanje, zgodnje odkrivanje in čimprejšnji dostop do sodobnih načinov zdravljenja te bolezni.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
V oddaji Arena o družini, ki ji je odneslo hišo, o psihološki pomoči žrtvam poplav, pa tudi o bitki za nadzor nad družbenimi omrežji in o tem, ali bomo še lahko nekaznovano dvomili o podnebnih spremembah. Voditelj: Igor Pirkovič
V oddaji Arena o družini, ki ji je odneslo hišo, o psihološki pomoči žrtvam poplav, pa tudi o bitki za nadzor nad družbenimi omrežji in o tem, ali bomo še lahko nekaznovano dvomili o podnebnih spremembah. Voditelj: Igor Pirkovič
Zofa Zofka oponaša ogledalo. Kdo se je postavil pred njo? Po Izabelino Anka. Čeprav se zelo nenavadno obnaša. In zelo nenavadno govori. Predstavi se celo kot Gaki. Izabela se odloči za preizkus. In na obisk povabi I kot imitatorja. I je tudi črka, ki jo boste spoznali tokrat. Vabljeni v zofkasto družbo …
Zofa Zofka oponaša ogledalo. Kdo se je postavil pred njo? Po Izabelino Anka. Čeprav se zelo nenavadno obnaša. In zelo nenavadno govori. Predstavi se celo kot Gaki. Izabela se odloči za preizkus. In na obisk povabi I kot imitatorja. I je tudi črka, ki jo boste spoznali tokrat. Vabljeni v zofkasto družbo …
V tem letu praznujemo 100 let delovanja slovenskega gledališča v stavbi na Slomškovem trgu. V studiu smo že gostili mnogo akterjev, ki so tako ali drugače skrbeli za razvoj dramske, operne in baletne umetnosti, v moderni stavbi nekdanjega Kazina namreč domujejo vse tri umetniške veje. V tokratnem Omizju pa gostimo igralce: Ireno Varga, Petra Boštjančiča, Zvonka Fundo in Matejo Pucko. Naslednike tistih, ki so leta 1919 odigrali prvo predstavo v slovenskem jeziku, in mnogih, ki so jim sledili in napravili iz SNG Maribor to, kar je danes.
V tem letu praznujemo 100 let delovanja slovenskega gledališča v stavbi na Slomškovem trgu. V studiu smo že gostili mnogo akterjev, ki so tako ali drugače skrbeli za razvoj dramske, operne in baletne umetnosti, v moderni stavbi nekdanjega Kazina namreč domujejo vse tri umetniške veje. V tokratnem Omizju pa gostimo igralce: Ireno Varga, Petra Boštjančiča, Zvonka Fundo in Matejo Pucko. Naslednike tistih, ki so leta 1919 odigrali prvo predstavo v slovenskem jeziku, in mnogih, ki so jim sledili in napravili iz SNG Maribor to, kar je danes.
Spoznavanje črke H bo kar hrupno. Če karkoli v domu ne deluje, je treba popraviti. Kaj vse mora znati hišnik? Na hitro popraviti stol, namestiti strešnik na streho, da ne pušča, namestiti tesnilo na pipo, še na elektriko se mora spoznati. Gaki je očitno precenil svoje sposobnosti o hišnih opravilih, predvsem pa popravilih, zato Malinka pripelje šolskega hišnika, ki zna v hipu rešiti vsako zagato. Kot vsak dober mojster, pride na obisk s svojim orodjem, ki ga zna spretno uporabljati. Bodo Gakiju koristili nasveti hišnika Boštjana? Malinka meni, da zagotovo.
Spoznavanje črke H bo kar hrupno. Če karkoli v domu ne deluje, je treba popraviti. Kaj vse mora znati hišnik? Na hitro popraviti stol, namestiti strešnik na streho, da ne pušča, namestiti tesnilo na pipo, še na elektriko se mora spoznati. Gaki je očitno precenil svoje sposobnosti o hišnih opravilih, predvsem pa popravilih, zato Malinka pripelje šolskega hišnika, ki zna v hipu rešiti vsako zagato. Kot vsak dober mojster, pride na obisk s svojim orodjem, ki ga zna spretno uporabljati. Bodo Gakiju koristili nasveti hišnika Boštjana? Malinka meni, da zagotovo.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v tretji sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Slavoj Žižek, Martin Golob, Manca Košir in Tilen Artač. Duhovnik Martin Golob je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v tretji sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Slavoj Žižek, Martin Golob, Manca Košir in Tilen Artač. Duhovnik Martin Golob je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v tretji sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Slavoj Žižek, Martin Golob, Manca Košir in Tilen Artač. Filozof Slavoj Žižek je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v tretji sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Slavoj Žižek, Martin Golob, Manca Košir in Tilen Artač. Filozof Slavoj Žižek je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v drugi sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Iztok Mlakar, Stanislav Zore, Marjan Batagelj in dr. Peter Čeferin. Podjetnik Marjan Batagelj je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v drugi sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Iztok Mlakar, Stanislav Zore, Marjan Batagelj in dr. Peter Čeferin. Podjetnik Marjan Batagelj je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
Irena Rozman Fattori in Živa Girandon sta imeni krajinskih arhitektk, ki bosta predstavili vsaka po dva svoja vrtova, ki sta jih oblikovali za naročnike v Ljubljani oziroma bližnji okolici. Vrtova gospe Fattori sta manjša obhišna vrtova, vsak s svojimi značilnostmi. Pri obeh je avtorica zasnove morala upoštevati specifiko prostora, naj si gre za odprtost v pokrajino ali za posebnosti barjanskih tal. Vrtova Žive Girandon pa sta oba zelo majhna atrijska vrtova ob manjših stanovanjskih blokih. Lastnici obeh vrtov sta na 55 m2 želeli imeti precej elementov, ki običajno sestavljajo vrtove, in krajinarka jima je njune želje v dobršni meri uresničila.
Irena Rozman Fattori in Živa Girandon sta imeni krajinskih arhitektk, ki bosta predstavili vsaka po dva svoja vrtova, ki sta jih oblikovali za naročnike v Ljubljani oziroma bližnji okolici. Vrtova gospe Fattori sta manjša obhišna vrtova, vsak s svojimi značilnostmi. Pri obeh je avtorica zasnove morala upoštevati specifiko prostora, naj si gre za odprtost v pokrajino ali za posebnosti barjanskih tal. Vrtova Žive Girandon pa sta oba zelo majhna atrijska vrtova ob manjših stanovanjskih blokih. Lastnici obeh vrtov sta na 55 m2 želeli imeti precej elementov, ki običajno sestavljajo vrtove, in krajinarka jima je njune želje v dobršni meri uresničila.
Dve oblikovalki vrtov, ki bosta predstavili svoje delo v tej oddaji, imata morda kako skupno potezo. Obe dobro poznata rastlinsko gradivo, zato so njuni vrtovi bogati s trajnicami, grmovnicami in drevjem. Hkrati jima ne manjka izkušenj, zato znata zelo dobro oceniti prostor in v njem razporediti sestavine, ki jih naročniki želijo imeti v okolici svojega doma. Vselej gre za mnogo več kot le cvetje in trato. Oblikovalka Mojca Habjan bo predstavila vrt v Cerknici ter obsežen vrt v Beli krajini, medtem ko bo Lea Zinauer pojasnila vsebino vrta nad Mariborom.
Dve oblikovalki vrtov, ki bosta predstavili svoje delo v tej oddaji, imata morda kako skupno potezo. Obe dobro poznata rastlinsko gradivo, zato so njuni vrtovi bogati s trajnicami, grmovnicami in drevjem. Hkrati jima ne manjka izkušenj, zato znata zelo dobro oceniti prostor in v njem razporediti sestavine, ki jih naročniki želijo imeti v okolici svojega doma. Vselej gre za mnogo več kot le cvetje in trato. Oblikovalka Mojca Habjan bo predstavila vrt v Cerknici ter obsežen vrt v Beli krajini, medtem ko bo Lea Zinauer pojasnila vsebino vrta nad Mariborom.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v drugi sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Iztok Mlakar, Stanislav Zore, Marjan Batagelj in dr. Peter Čeferin. Odvetnik Peter Čeferin je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v drugi sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Iztok Mlakar, Stanislav Zore, Marjan Batagelj in dr. Peter Čeferin. Odvetnik Peter Čeferin je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
Scenarista Miroslav Mandić in Barbara Zemljič se razgovorita o obrti in umetnosti filmskega pisanja. Kaj je scenarij, o čem se razlikuje od drugih pisanih del in kaj naredi dober scenarij? režija: Peter Bizjak, fotografija: Tristan Dragan, montaža: Kristian Božak Kavčič
Scenarista Miroslav Mandić in Barbara Zemljič se razgovorita o obrti in umetnosti filmskega pisanja. Kaj je scenarij, o čem se razlikuje od drugih pisanih del in kaj naredi dober scenarij? režija: Peter Bizjak, fotografija: Tristan Dragan, montaža: Kristian Božak Kavčič
V zadnji oddaji o oblikovanju vrtov predstavljamo delo zakonskega para krajinskih arhitektov Gregorja in Tine Vreš. Njuni vrtovi se precej razlikujejo od vseh, ki smo jih obiskali v prejšnjih oddajah. Značilno za te vrtove je modernejši pristop, pri katerem rastline nimajo več vodilne vloge, temveč so enakovredno drugim elementom vrta. Prav tako so to vrtovi, v katerih lastniki uresničujejo tudi svoje želje po aktivni sprostitvi, zato je v marsikaterem vrtu tudi plavalni bazen. Nekateri vrtovi so obogateni tudi z umetniškimi skulpturami. Na žalost je skupno tem vrtovom tudi to, da lastniki niso bili pripravljeni stopiti pred kamero, tako da bomo o vrtovih izvedeli vse samo od njihovih avtorjev.
V zadnji oddaji o oblikovanju vrtov predstavljamo delo zakonskega para krajinskih arhitektov Gregorja in Tine Vreš. Njuni vrtovi se precej razlikujejo od vseh, ki smo jih obiskali v prejšnjih oddajah. Značilno za te vrtove je modernejši pristop, pri katerem rastline nimajo več vodilne vloge, temveč so enakovredno drugim elementom vrta. Prav tako so to vrtovi, v katerih lastniki uresničujejo tudi svoje želje po aktivni sprostitvi, zato je v marsikaterem vrtu tudi plavalni bazen. Nekateri vrtovi so obogateni tudi z umetniškimi skulpturami. Na žalost je skupno tem vrtovom tudi to, da lastniki niso bili pripravljeni stopiti pred kamero, tako da bomo o vrtovih izvedeli vse samo od njihovih avtorjev.
Med oblikovalce vrtov z dolgoletno prakso gotovo spada Andrej Strgar iz znane ljubljanske vrtnarske družine Strgar. Vse bolj se uveljavlja tudi njegova sestra Bernarda Strgar Schulz, ki je sicer uveljavljena na področju vzgoje okrasnih trajnic. Bernarda nas je popeljala na dva vrtova na Gorenjskem, ki ju je oblikovala pred leti. Oba vrtova sta obsežna in se ponašata tako z bogatimi zasaditvami kot z odprtostjo v pokrajino. Vrt, ki ga je zasnoval Andrej Strgar v Ljubljani, pa je manjši atrijski vrt, na katerem je moral upoštevati tako danosti prostora kot želje naročnika.
Med oblikovalce vrtov z dolgoletno prakso gotovo spada Andrej Strgar iz znane ljubljanske vrtnarske družine Strgar. Vse bolj se uveljavlja tudi njegova sestra Bernarda Strgar Schulz, ki je sicer uveljavljena na področju vzgoje okrasnih trajnic. Bernarda nas je popeljala na dva vrtova na Gorenjskem, ki ju je oblikovala pred leti. Oba vrtova sta obsežna in se ponašata tako z bogatimi zasaditvami kot z odprtostjo v pokrajino. Vrt, ki ga je zasnoval Andrej Strgar v Ljubljani, pa je manjši atrijski vrt, na katerem je moral upoštevati tako danosti prostora kot želje naročnika.
Na predvečer Svetovnega dneva učiteljev se bomo posvetili temu poklicu, za katerega v Sloveniji usiha zanimanje. Besedo bomo dali učiteljem, tistim, ki vsak dan predano opravljajo svoj poklic. Z nami bosta učiteljici razrednega in predmetnega pouka, prva iz Maribora in druga iz Radelj ob Dravi, in profesor ene od gimnazij v Mariboru.
Na predvečer Svetovnega dneva učiteljev se bomo posvetili temu poklicu, za katerega v Sloveniji usiha zanimanje. Besedo bomo dali učiteljem, tistim, ki vsak dan predano opravljajo svoj poklic. Z nami bosta učiteljici razrednega in predmetnega pouka, prva iz Maribora in druga iz Radelj ob Dravi, in profesor ene od gimnazij v Mariboru.
Strategija razvoja kmetijstva in skupna evropska kmetijska politika slovenskim kmetom ne obetajo svetle prihodnosti. Tako menijo kmetje, ki so svoje nezadovoljstvo že nekajkrat pokazali z javnimi protesti. 40 odstotkov slovenske zemlje je zaščitene pod projektom Natura 2000, po novem pa naj bi tudi na ljubljanskem barju prepovedali gnojenje, mulčenje in pašo. So kmetje še gospodarji na lastni zemlji in kdo vse bo lahko v prihodnje hodil kontrolirat živino v njihove hleve? V oddaji Arena z Vido Petrovčič.
Strategija razvoja kmetijstva in skupna evropska kmetijska politika slovenskim kmetom ne obetajo svetle prihodnosti. Tako menijo kmetje, ki so svoje nezadovoljstvo že nekajkrat pokazali z javnimi protesti. 40 odstotkov slovenske zemlje je zaščitene pod projektom Natura 2000, po novem pa naj bi tudi na ljubljanskem barju prepovedali gnojenje, mulčenje in pašo. So kmetje še gospodarji na lastni zemlji in kdo vse bo lahko v prihodnje hodil kontrolirat živino v njihove hleve? V oddaji Arena z Vido Petrovčič.
Dobro leto po napadu Rusije na Ukrajino o tem, kako je politiko do te vojne vodila Slovenija, kako so v tem času odmevala slovenska stališča v mednarodnem prostoru in kaj lahko vojno konča. Gostje: Janez Janša, Ernest Petrič in Bogomil Ferfila Voditelj: Igor Pirkovič
Dobro leto po napadu Rusije na Ukrajino o tem, kako je politiko do te vojne vodila Slovenija, kako so v tem času odmevala slovenska stališča v mednarodnem prostoru in kaj lahko vojno konča. Gostje: Janez Janša, Ernest Petrič in Bogomil Ferfila Voditelj: Igor Pirkovič
glasba in besedilo Tomaž Domicelj Po jutru se dan pozna, pravi slovenski pregovor. In kako naj vemo, kakšen dan bo danes? Tomaž Domicelj nas je v nekih preteklih časih spominjal, da danes bo srečen dan. To so bila sedemdeseta leta. Leta 1975 se je mlad kantavtor z dolgimi lasmi in kitaro usedel na rob sveže razkopane ceste in zapel hvalnico optimizmu. Marsikdo pri Domicljevi skladbi misli, da gre za ljudsko pesem, pa je v resnici stara komaj dobrih štirideset let. Ta in morda še večji Domicljev hit, Slovenskega naroda sin, sta ponarodeli; kaj mora imeti pesem, da doživi tako laskajočo usodo?
glasba in besedilo Tomaž Domicelj Po jutru se dan pozna, pravi slovenski pregovor. In kako naj vemo, kakšen dan bo danes? Tomaž Domicelj nas je v nekih preteklih časih spominjal, da danes bo srečen dan. To so bila sedemdeseta leta. Leta 1975 se je mlad kantavtor z dolgimi lasmi in kitaro usedel na rob sveže razkopane ceste in zapel hvalnico optimizmu. Marsikdo pri Domicljevi skladbi misli, da gre za ljudsko pesem, pa je v resnici stara komaj dobrih štirideset let. Ta in morda še večji Domicljev hit, Slovenskega naroda sin, sta ponarodeli; kaj mora imeti pesem, da doživi tako laskajočo usodo?
Če bi sodili po njihovi delovni obleki, bi težko uganili, katere poklice opravljajo gostje tokratnega Polnočnega kluba. Vida Petrovčič je v studio povabila Bredo Šprajcar, Živo Ploj Peršuh, Aleša Boleta, Matica Benka in Alenko Puhar. Ali smo presegli stereotipe o tem, kateri poklici so zgolj ženski in kateri pretežno moški, ali smo kot družba storili korak naprej? Kako sprejema okolica ženske v moških poklicih in moške v ženskih in kako nam lahko obogatijo vsakdan?
Če bi sodili po njihovi delovni obleki, bi težko uganili, katere poklice opravljajo gostje tokratnega Polnočnega kluba. Vida Petrovčič je v studio povabila Bredo Šprajcar, Živo Ploj Peršuh, Aleša Boleta, Matica Benka in Alenko Puhar. Ali smo presegli stereotipe o tem, kateri poklici so zgolj ženski in kateri pretežno moški, ali smo kot družba storili korak naprej? Kako sprejema okolica ženske v moških poklicih in moške v ženskih in kako nam lahko obogatijo vsakdan?
Nejko spet zamuja, tokrat so krivi različni predmeti, ki se zaletavajo vanj. Je to res ali se Nejko zaletava v predmete? Tisa ugotavlja, da mu nagajajo oči, zato mu želi priskočiti na pomoč … Zelo bi mu koristil pripomoček, skrit v uganki. Ugibajte, pojte in zabavajte se skupaj z Z kot Zofkarji!
Nejko spet zamuja, tokrat so krivi različni predmeti, ki se zaletavajo vanj. Je to res ali se Nejko zaletava v predmete? Tisa ugotavlja, da mu nagajajo oči, zato mu želi priskočiti na pomoč … Zelo bi mu koristil pripomoček, skrit v uganki. Ugibajte, pojte in zabavajte se skupaj z Z kot Zofkarji!
Požari, vodne ujme, prometne nesreče, neurja, ekološke nesreče… Kjerkoli so ljudje in živali v nevarnosti ali stiski, kadarkoli je ogroženo premoženje, lahko računamo na pomoč prostovoljnih gasilk in gasilcev. Tega ne počnejo zaradi plačila, saj ga ne dobijo, to počnejo zaradi visoko razvitega občutka dolžnosti, želje po pomoči in ljubezni do sočloveka. Nevarnost, negotovost, strah – gasilec ne bo obupal in ne bo odnehal. Biti gasilec ni poklic, je poslanstvo in je način življenja. O nesebični pomoči, o disciplini, pa tudi o strahu in pogumu v oddaji spregovorijo pripadniki štirih generacij gasilcev iz družine Špiler, ki so člani Gasilskega društva Laško. Predstavljamo tudi Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča v Metliki, ki pred pozabo rešuje številne gasilske predmete in dokumente. Ti so dragocen vir informacij za 90-letnega prostovoljnega gasilca in gasilskega zgodovinarja Viljema Tomana. O pomenu in veličini prostovoljnega gasilstva pa bo v studiu spregovoril poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek.
Požari, vodne ujme, prometne nesreče, neurja, ekološke nesreče… Kjerkoli so ljudje in živali v nevarnosti ali stiski, kadarkoli je ogroženo premoženje, lahko računamo na pomoč prostovoljnih gasilk in gasilcev. Tega ne počnejo zaradi plačila, saj ga ne dobijo, to počnejo zaradi visoko razvitega občutka dolžnosti, želje po pomoči in ljubezni do sočloveka. Nevarnost, negotovost, strah – gasilec ne bo obupal in ne bo odnehal. Biti gasilec ni poklic, je poslanstvo in je način življenja. O nesebični pomoči, o disciplini, pa tudi o strahu in pogumu v oddaji spregovorijo pripadniki štirih generacij gasilcev iz družine Špiler, ki so člani Gasilskega društva Laško. Predstavljamo tudi Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča v Metliki, ki pred pozabo rešuje številne gasilske predmete in dokumente. Ti so dragocen vir informacij za 90-letnega prostovoljnega gasilca in gasilskega zgodovinarja Viljema Tomana. O pomenu in veličini prostovoljnega gasilstva pa bo v studiu spregovoril poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek.
V tokratni oddaji Na tretjem o slovenskih diplomatskih prizadevanjih za kandidaturo za mesto nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov. Ravno v teh dneh se na Afriškem kontinentu - natančneje v Etiopiji nahaja zunanja ministrica Tanja Fajon, pretekli teden pa je slovenske delnice za vstop v Varnostni svet Združenih narodov v Ruandi in Ugandi skušala dvigniti predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Ali je trenutni pristop slovenske zunanje politike pravilen in ali bo slovenska misija Varnostni svet združenih narodov uspešna, bomo vprašali člana parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Franca Breznika iz SDS.
V tokratni oddaji Na tretjem o slovenskih diplomatskih prizadevanjih za kandidaturo za mesto nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov. Ravno v teh dneh se na Afriškem kontinentu - natančneje v Etiopiji nahaja zunanja ministrica Tanja Fajon, pretekli teden pa je slovenske delnice za vstop v Varnostni svet Združenih narodov v Ruandi in Ugandi skušala dvigniti predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Ali je trenutni pristop slovenske zunanje politike pravilen in ali bo slovenska misija Varnostni svet združenih narodov uspešna, bomo vprašali člana parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Franca Breznika iz SDS.
Zvezdana je svojega igralskega kolega dolgo vabila na pogovor. »Nocoj se želim pogovarjati s prijateljem, s tistim Juretom, ki se nas dotika iz globin,« v uvodu v oddajo pove Zvezdana. Pred nami se razkriva predan oče, velik ljubitelj narave, hvaležen sin in izgoreli umetnik. Tokrat brez scenarija, brez maske, brez kostuma in brez generalke. Tudi takšen Jurij Zrnec ne razočara, ampak močno navdihuje.
Zvezdana je svojega igralskega kolega dolgo vabila na pogovor. »Nocoj se želim pogovarjati s prijateljem, s tistim Juretom, ki se nas dotika iz globin,« v uvodu v oddajo pove Zvezdana. Pred nami se razkriva predan oče, velik ljubitelj narave, hvaležen sin in izgoreli umetnik. Tokrat brez scenarija, brez maske, brez kostuma in brez generalke. Tudi takšen Jurij Zrnec ne razočara, ampak močno navdihuje.
Tisa Nejka najde skritega pod rjuho. Le koga se tako boji? Čarovnic. Tisi se zdi njegov strah smešen, saj ima sama čarovnice rada. Želi si postati čarovniška pomočnica, zato je njena oprava tokrat zelo posebna. V katero žival se je prelevila in ali bo Nejko premagal svoj strah? Ob Zofki je mogoče čisto vse!
Tisa Nejka najde skritega pod rjuho. Le koga se tako boji? Čarovnic. Tisi se zdi njegov strah smešen, saj ima sama čarovnice rada. Želi si postati čarovniška pomočnica, zato je njena oprava tokrat zelo posebna. V katero žival se je prelevila in ali bo Nejko premagal svoj strah? Ob Zofki je mogoče čisto vse!
Šport je tisti, ki briše meje mogočega ter daje priložnost, da se lahko vanj vključijo vsi. Tudi invalidi. Šport ne izbira telesa, ampak duh izbere šport. Ker biti invalid, še ne pomeni biti brez športnega duha. Poleg tega pa šport ni pomemben samo iz vidika tekmovalnosti, ampak tudi zaradi načina vključevanja v družbo. V dokumentarnem filmu Moj novi cilj nastopajo športniki invalidi, udeleženci in dobitniki paralimpijskih medalj, tudi dobitnik prve slovenske paralimpijske medalje iz leta 1972, pa tudi tisti, katerih novi cilj je nastop na Paralimpijskiih igrah. In morda bo ravno kdo izmed njih postal dobitnik že 50. jubilejne slovenske paralimpijske medalje.
Šport je tisti, ki briše meje mogočega ter daje priložnost, da se lahko vanj vključijo vsi. Tudi invalidi. Šport ne izbira telesa, ampak duh izbere šport. Ker biti invalid, še ne pomeni biti brez športnega duha. Poleg tega pa šport ni pomemben samo iz vidika tekmovalnosti, ampak tudi zaradi načina vključevanja v družbo. V dokumentarnem filmu Moj novi cilj nastopajo športniki invalidi, udeleženci in dobitniki paralimpijskih medalj, tudi dobitnik prve slovenske paralimpijske medalje iz leta 1972, pa tudi tisti, katerih novi cilj je nastop na Paralimpijskiih igrah. In morda bo ravno kdo izmed njih postal dobitnik že 50. jubilejne slovenske paralimpijske medalje.
Ob Zofki se igramo skrivalnice: le kje se skriva Anka in katera beseda je zavita v besede nove uganke? Kaj nam bo pokazala vojakinja in koga bosta skozi skrivnostni predmet opazovali Neža in Maša?
Ob Zofki se igramo skrivalnice: le kje se skriva Anka in katera beseda je zavita v besede nove uganke? Kaj nam bo pokazala vojakinja in koga bosta skozi skrivnostni predmet opazovali Neža in Maša?
Anka pogosto leti v sanjah, zato si želi poleteti tudi čisto zares. Mili se to zdi smešno. Saj ni ptica. Ali pa smučarska skakalka. Kdo bo priletel v rubriko V kot velik? In kaj si bo Anka zmagoslavno nadela okrog vratu? P kot pridružite se najbolj zofkasti druščini in poletite skupaj z njimi!
Anka pogosto leti v sanjah, zato si želi poleteti tudi čisto zares. Mili se to zdi smešno. Saj ni ptica. Ali pa smučarska skakalka. Kdo bo priletel v rubriko V kot velik? In kaj si bo Anka zmagoslavno nadela okrog vratu? P kot pridružite se najbolj zofkasti druščini in poletite skupaj z njimi!