Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Matija Kovač je mlad politik, po osnovni izobrazbi arhitekt, ki upa, da mu bo prav ta poklic najbolj pomagal biti dober župan Celja. V Benetkah se je izpopolnjeval v arhitekturi, v Londonu se je izpopolnjeval v glasbeni produkciji. Bil je producent muzikala Veronika Deseniška, je soustanovitelj Hiše kulture v Celju.
Matija Kovač je mlad politik, po osnovni izobrazbi arhitekt, ki upa, da mu bo prav ta poklic najbolj pomagal biti dober župan Celja. V Benetkah se je izpopolnjeval v arhitekturi, v Londonu se je izpopolnjeval v glasbeni produkciji. Bil je producent muzikala Veronika Deseniška, je soustanovitelj Hiše kulture v Celju.
Če bi sodili po njihovi delovni obleki, bi težko uganili, katere poklice opravljajo gostje tokratnega Polnočnega kluba. Vida Petrovčič je v studio povabila Bredo Šprajcar, Živo Ploj Peršuh, Aleša Boleta, Matica Benka in Alenko Puhar. Ali smo presegli stereotipe o tem, kateri poklici so zgolj ženski in kateri pretežno moški, ali smo kot družba storili korak naprej? Kako sprejema okolica ženske v moških poklicih in moške v ženskih in kako nam lahko obogatijo vsakdan?
Če bi sodili po njihovi delovni obleki, bi težko uganili, katere poklice opravljajo gostje tokratnega Polnočnega kluba. Vida Petrovčič je v studio povabila Bredo Šprajcar, Živo Ploj Peršuh, Aleša Boleta, Matica Benka in Alenko Puhar. Ali smo presegli stereotipe o tem, kateri poklici so zgolj ženski in kateri pretežno moški, ali smo kot družba storili korak naprej? Kako sprejema okolica ženske v moških poklicih in moške v ženskih in kako nam lahko obogatijo vsakdan?
Polona je zgrožena, ker Meta za zajtrk pripravlja nezdravo hrano. Babica je hiperaktivna, delo v hiši organizira po svoje, vsem ukazuje in kritizira dekleta. Zarja gre ven s prijateljico, da bi se izognila babičinemu terorju, Dana odpelje Miška na sprehod in sreča čednega študenta. Polona zaman skuša ubraniti svoje prehranske, vzgojne in druge principe, ampak Meta ne odneha. Polona na pomoč pokliče očeta Jožeta.
Polona je zgrožena, ker Meta za zajtrk pripravlja nezdravo hrano. Babica je hiperaktivna, delo v hiši organizira po svoje, vsem ukazuje in kritizira dekleta. Zarja gre ven s prijateljico, da bi se izognila babičinemu terorju, Dana odpelje Miška na sprehod in sreča čednega študenta. Polona zaman skuša ubraniti svoje prehranske, vzgojne in druge principe, ampak Meta ne odneha. Polona na pomoč pokliče očeta Jožeta.
Upokojena farmacevtka Marija Rep, rojena Zdolšek, je izvrstna pričevalka, ki nam odstre življenje premožne družine iz Šentjurja pri Celju. Med vojno in po njej je družina zapadla v revščino in pomanjkanje, a nikoli ni klonila pod nobenim režimom in izgubila ponosa. Oče je bil pred vojno uspešen župan v Šentjurju, kot član Slovenske ljudske stranke je poznal vodilnega slovenskega politika 20. stoletja Antona Korošca. Bili so zavedna slovenska družina, zato so jih Nemci takoj po okupaciji izselili v Srbijo. Marija nam slikovito prikaže tamkajšnje življenje, polno preizkušenj, a tudi kljubovalnosti in preživitvene vneme. Pri tem se je zlasti odlikovala njihova mama, ki je bila iznajdljiva in duševno zelo močna. Po prihodu domov, po vojni, je bila hiša izropana, »ljudska oblast« pa jih je potem še uradno oropala premoženja in družinske člane poniževala. Dva brata sta izbrala duhovniški poklic, zato so imeli vsi skupaj še večje težave, oba so zaprli in mlajšega Milana tudi do neke mere zlomili, v komunističnem koncentracijskem taborišču je bila tudi sestra. Marija pripoveduje: »Komunisti so rekli, če ne bi tako skupaj držali, bi vas uničili. Na našo hišo so napisali: Dol z reakcionarji.« Mariji so skušali preprečiti, da bi končala gimnazijo. Z velikimi težavami ji je uspelo. Pred preganjanjem se je umaknila na študij v Zagreb, kjer je imela mir in je uspešno končala farmacijo ter si kasneje ustvarila družino. Zvesta je družinskemu in verskemu izročilu, spremlja družbeno dogajanje in pravi: »Ja. Strašno me boli, takrat smo upali, pri osamosvojitvi, da se bo spremenilo, zdaj pa vedno bolj nazaj lezemo v to komunistično brozgo. Tega se pa res bojim, za moje mlade.«
Upokojena farmacevtka Marija Rep, rojena Zdolšek, je izvrstna pričevalka, ki nam odstre življenje premožne družine iz Šentjurja pri Celju. Med vojno in po njej je družina zapadla v revščino in pomanjkanje, a nikoli ni klonila pod nobenim režimom in izgubila ponosa. Oče je bil pred vojno uspešen župan v Šentjurju, kot član Slovenske ljudske stranke je poznal vodilnega slovenskega politika 20. stoletja Antona Korošca. Bili so zavedna slovenska družina, zato so jih Nemci takoj po okupaciji izselili v Srbijo. Marija nam slikovito prikaže tamkajšnje življenje, polno preizkušenj, a tudi kljubovalnosti in preživitvene vneme. Pri tem se je zlasti odlikovala njihova mama, ki je bila iznajdljiva in duševno zelo močna. Po prihodu domov, po vojni, je bila hiša izropana, »ljudska oblast« pa jih je potem še uradno oropala premoženja in družinske člane poniževala. Dva brata sta izbrala duhovniški poklic, zato so imeli vsi skupaj še večje težave, oba so zaprli in mlajšega Milana tudi do neke mere zlomili, v komunističnem koncentracijskem taborišču je bila tudi sestra. Marija pripoveduje: »Komunisti so rekli, če ne bi tako skupaj držali, bi vas uničili. Na našo hišo so napisali: Dol z reakcionarji.« Mariji so skušali preprečiti, da bi končala gimnazijo. Z velikimi težavami ji je uspelo. Pred preganjanjem se je umaknila na študij v Zagreb, kjer je imela mir in je uspešno končala farmacijo ter si kasneje ustvarila družino. Zvesta je družinskemu in verskemu izročilu, spremlja družbeno dogajanje in pravi: »Ja. Strašno me boli, takrat smo upali, pri osamosvojitvi, da se bo spremenilo, zdaj pa vedno bolj nazaj lezemo v to komunistično brozgo. Tega se pa res bojim, za moje mlade.«
Lavra Struger se je rodila leta 1927 v družini Gala v Mariboru. Oče je bil železničar, doma iz Borecev v Prlekiji, mama pa rojena v Dolnjem Logatcu na Notranjskem. V družini je bilo deset otrok, in čeprav je bilo denarja malo, so vsi doštudirali, prišli do poklica in se uveljavili vsak na svojem področju. Vojna je močno zarezala v njihova življenja: trije bratje so šli v partizane, dva sta bila odvedena v taborišča v Nemčijo, očeta in mamo z mladoletnimi otroki so Nemci iz Maribora izselili v Srbijo, eden od bratov pa je prestal taborišči Gonars in Rab. Na srečo so vsi vojno preživeli. Lavrine zgodbe in zgodbe bratov in sester, ki jih pripoveduje, so pretresljiva, a življenjske moči, zavednosti in ponosa polna freska tedanjih viharnih časov na Slovenskem. Zgodba o Lavrinem bratu Aleksandru Gali, slovitem partizanskem zdravniku Petru, zajema tudi tragedijo partizanske bolnice Ogenjca nad Loškim Potokom. Med roško ofenzivo leta 1942 so nepremične ranjence skrili v bližnjo podzemno jamo. A izdajalec je pripeljal italijansko vojsko, in da ranjenci ne bi padli živi v roke sovražniku, je po skupnem dogovoru bolničarka, ki je ostala z njimi, ranjence postrelila in na koncu vzela življenje še sebi.
Lavra Struger se je rodila leta 1927 v družini Gala v Mariboru. Oče je bil železničar, doma iz Borecev v Prlekiji, mama pa rojena v Dolnjem Logatcu na Notranjskem. V družini je bilo deset otrok, in čeprav je bilo denarja malo, so vsi doštudirali, prišli do poklica in se uveljavili vsak na svojem področju. Vojna je močno zarezala v njihova življenja: trije bratje so šli v partizane, dva sta bila odvedena v taborišča v Nemčijo, očeta in mamo z mladoletnimi otroki so Nemci iz Maribora izselili v Srbijo, eden od bratov pa je prestal taborišči Gonars in Rab. Na srečo so vsi vojno preživeli. Lavrine zgodbe in zgodbe bratov in sester, ki jih pripoveduje, so pretresljiva, a življenjske moči, zavednosti in ponosa polna freska tedanjih viharnih časov na Slovenskem. Zgodba o Lavrinem bratu Aleksandru Gali, slovitem partizanskem zdravniku Petru, zajema tudi tragedijo partizanske bolnice Ogenjca nad Loškim Potokom. Med roško ofenzivo leta 1942 so nepremične ranjence skrili v bližnjo podzemno jamo. A izdajalec je pripeljal italijansko vojsko, in da ranjenci ne bi padli živi v roke sovražniku, je po skupnem dogovoru bolničarka, ki je ostala z njimi, ranjence postrelila in na koncu vzela življenje še sebi.
Lavra Struger se je rodila leta 1927 v družini Gala v Mariboru. Oče je bil železničar, doma iz Borecev v Prlekiji, mama pa rojena v Dolnjem Logatcu na Notranjskem. V družini je bilo deset otrok, in čeprav je bilo denarja malo, so vsi doštudirali, prišli do poklica in se uveljavili vsak na svojem področju. Vojna je močno zarezala v njihova življenja: trije bratje so šli v partizane, dva sta bila odvedena v taborišča v Nemčijo, očeta in mamo z mladoletnimi otroki so Nemci iz Maribora izselili v Srbijo, eden od bratov pa je prestal taborišči Gonars in Rab. Na srečo so vsi vojno preživeli. Lavrine zgodbe in zgodbe bratov in sester, ki jih pripoveduje, so pretresljiva, a življenjske moči, zavednosti in ponosa polna freska tedanjih viharnih časov na Slovenskem. Zgodba o Lavrinem bratu Aleksandru Gali, slovitem partizanskem zdravniku Petru, zajema tudi tragedijo partizanske bolnice Ogenjca nad Loškim Potokom. Med roško ofenzivo leta 1942 so nepremične ranjence skrili v bližnjo podzemno jamo. A izdajalec je pripeljal italijansko vojsko, in da ranjenci ne bi padli živi v roke sovražniku, je po skupnem dogovoru bolničarka, ki je ostala z njimi, ranjence postrelila in na koncu vzela življenje še sebi.
Lavra Struger se je rodila leta 1927 v družini Gala v Mariboru. Oče je bil železničar, doma iz Borecev v Prlekiji, mama pa rojena v Dolnjem Logatcu na Notranjskem. V družini je bilo deset otrok, in čeprav je bilo denarja malo, so vsi doštudirali, prišli do poklica in se uveljavili vsak na svojem področju. Vojna je močno zarezala v njihova življenja: trije bratje so šli v partizane, dva sta bila odvedena v taborišča v Nemčijo, očeta in mamo z mladoletnimi otroki so Nemci iz Maribora izselili v Srbijo, eden od bratov pa je prestal taborišči Gonars in Rab. Na srečo so vsi vojno preživeli. Lavrine zgodbe in zgodbe bratov in sester, ki jih pripoveduje, so pretresljiva, a življenjske moči, zavednosti in ponosa polna freska tedanjih viharnih časov na Slovenskem. Zgodba o Lavrinem bratu Aleksandru Gali, slovitem partizanskem zdravniku Petru, zajema tudi tragedijo partizanske bolnice Ogenjca nad Loškim Potokom. Med roško ofenzivo leta 1942 so nepremične ranjence skrili v bližnjo podzemno jamo. A izdajalec je pripeljal italijansko vojsko, in da ranjenci ne bi padli živi v roke sovražniku, je po skupnem dogovoru bolničarka, ki je ostala z njimi, ranjence postrelila in na koncu vzela življenje še sebi.
Voditelj: Zvezdan Martič Gostje: dr. Andreja Gomboc, dr. Božidar Jezernik, Miha Blažić – N'toko, Maja Cimerman Teme: Afera sendvič; Izbira šole in poklica; Kdo bo vladal svetu? (kako se spreminja razmerje moči); Ema 2019
Voditelj: Zvezdan Martič Gostje: dr. Andreja Gomboc, dr. Božidar Jezernik, Miha Blažić – N'toko, Maja Cimerman Teme: Afera sendvič; Izbira šole in poklica; Kdo bo vladal svetu? (kako se spreminja razmerje moči); Ema 2019
Za prvi maj, praznik dela bomo v Dnevnikovem izboru predstavili poklice prihodnosti. Zaradi hitrega razvoja tehnologij nastajajo novi poklici, ki jih še do včeraj ni bilo, izginjajo pa mnogi dosedanji. Po nekaterih ocenah naj bi 65 odstotkov otrok opravljalo poklice, ki jih še niso odkrili. Avtomatizacija in digitalizacija že vplivata na trg dela tudi pri nas. Nekatera dela tako so že izpodrinili roboti. Pod pritiskom niso le zaposleni, ampak tudi mladi, ki šele iščejo svojo pot . Kakšna znanja in sposobnosti bodo mladi potrebovali, da bodo zanimivi na trgu dela, se bodo izboljšale razmere za zaposlovanje mladih, bodo sindikati še pomembni in potrebni.
Za prvi maj, praznik dela bomo v Dnevnikovem izboru predstavili poklice prihodnosti. Zaradi hitrega razvoja tehnologij nastajajo novi poklici, ki jih še do včeraj ni bilo, izginjajo pa mnogi dosedanji. Po nekaterih ocenah naj bi 65 odstotkov otrok opravljalo poklice, ki jih še niso odkrili. Avtomatizacija in digitalizacija že vplivata na trg dela tudi pri nas. Nekatera dela tako so že izpodrinili roboti. Pod pritiskom niso le zaposleni, ampak tudi mladi, ki šele iščejo svojo pot . Kakšna znanja in sposobnosti bodo mladi potrebovali, da bodo zanimivi na trgu dela, se bodo izboljšale razmere za zaposlovanje mladih, bodo sindikati še pomembni in potrebni.
Šest občin na območju Geoparka Karavanke je ustanovilo medobčinsko turistično zvezo. S tem je Geopark pridobil podjetniško moč. Vključeni turistični obrati bodo skrbeli za izboljšanje turistične infrastrukture, predvsem pa za to, da bodo gostje lahko spoznavali območje kot regijo doživetij. Graško-slovenska prevajalka in pesnica Daniela Kocmut, ki je pred nedavnim prejela Glazerjevo listino za literarne prevajalske dosežke, je izdala novo pesniško zbirko z dvojezično poezijo. Teater Šentjanž se predstavlja s premiero, dramo Let v Rim v režiji Alenke Hain. Avtor drame Miha Mazzini v predstavi ves svet skrči na letališko kapelo. To prizorišče so organizatorji našli v hali Seher v Bistrici v Rožu. Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru in fara Šentjakob tudi letos prirejata Misijonsko tombolo, potekala bo 17. marca. Kot povabilo k sodelovanju je šentpetrska mladina pripravila poseben ples. Ekipa KOŠ Celovec je v derbiju 2. zvezne košarkarske lige proti mestnemu tekmecu Wörthersee Piraten zasluženo in prepričljivo zmagala. http://slovenci.orf.at
Šest občin na območju Geoparka Karavanke je ustanovilo medobčinsko turistično zvezo. S tem je Geopark pridobil podjetniško moč. Vključeni turistični obrati bodo skrbeli za izboljšanje turistične infrastrukture, predvsem pa za to, da bodo gostje lahko spoznavali območje kot regijo doživetij. Graško-slovenska prevajalka in pesnica Daniela Kocmut, ki je pred nedavnim prejela Glazerjevo listino za literarne prevajalske dosežke, je izdala novo pesniško zbirko z dvojezično poezijo. Teater Šentjanž se predstavlja s premiero, dramo Let v Rim v režiji Alenke Hain. Avtor drame Miha Mazzini v predstavi ves svet skrči na letališko kapelo. To prizorišče so organizatorji našli v hali Seher v Bistrici v Rožu. Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru in fara Šentjakob tudi letos prirejata Misijonsko tombolo, potekala bo 17. marca. Kot povabilo k sodelovanju je šentpetrska mladina pripravila poseben ples. Ekipa KOŠ Celovec je v derbiju 2. zvezne košarkarske lige proti mestnemu tekmecu Wörthersee Piraten zasluženo in prepričljivo zmagala. http://slovenci.orf.at
Dan Evrope pri vas doma, zabavna studijska oddaja Voditeljica: Bernarda Žarn Letos bodo v posebnih izjavah vse najboljše Evropi zaželeli ugledni Slovenci z različnih področij in nekaj znanih glasbenih imen s slovenske scene. Namesto tradicionalnega koncerta na Kongresnem trgu v Ljubljani, bodo letos v posebni studijski oddaji Alenka Godec, Boštjan Dermol, David Kovšca – Buda, Jadranka Juras, Maja Keuc – Amaya, Marina Martensson, Raiven, Tomi M. in Toni interpretirali zimzelene svetovne uspešnice z Evrovizije s pozitivnimi sporočili, v povsem novih aranžmajih Janija Haceta, Ana Soklič pa bo premierno predstavila zmagovalko letošnje Eme v novi preobleki. O izzivih, ki so pred nami, bo spregovoril tudi Janez Lenarčič, evropski komisar za krizno upravljanje. Praznujte z nami, neponovljivo bo! Idejna zasnova: Matej Filipčič Izvršna produkcija: Melinda Rebrek/Pirana Productions Režija: Tina Novak Produkcija: RTV Slovenija, maj 2020
Dan Evrope pri vas doma, zabavna studijska oddaja Voditeljica: Bernarda Žarn Letos bodo v posebnih izjavah vse najboljše Evropi zaželeli ugledni Slovenci z različnih področij in nekaj znanih glasbenih imen s slovenske scene. Namesto tradicionalnega koncerta na Kongresnem trgu v Ljubljani, bodo letos v posebni studijski oddaji Alenka Godec, Boštjan Dermol, David Kovšca – Buda, Jadranka Juras, Maja Keuc – Amaya, Marina Martensson, Raiven, Tomi M. in Toni interpretirali zimzelene svetovne uspešnice z Evrovizije s pozitivnimi sporočili, v povsem novih aranžmajih Janija Haceta, Ana Soklič pa bo premierno predstavila zmagovalko letošnje Eme v novi preobleki. O izzivih, ki so pred nami, bo spregovoril tudi Janez Lenarčič, evropski komisar za krizno upravljanje. Praznujte z nami, neponovljivo bo! Idejna zasnova: Matej Filipčič Izvršna produkcija: Melinda Rebrek/Pirana Productions Režija: Tina Novak Produkcija: RTV Slovenija, maj 2020
Oddaja IZZIVI v tednu največjega obrtno-podjetniškega sejma v državi prinaša zanimivosti tega področja. Ali je poslovno okolje dovolj dobro za sodelovanje s sosednjo Hrvaško, katere izdelke za prihodnost snujejo raziskovalci v sodelovanju z obrtniki, podjetniki in šolami, kateri so deficitarni poklici in ali jih najdemo v ulici obrti in vajeništva? Spoznali bomo tudi naj obrtnika iz preteklih let, Marka Kajzerja, ki v lesarstvu s 50-letno družinsko tradicijo še vedno verjame v moč lesa in uspešno delo. Slovenski podjetniški sklad pa bo predstavil 50 pravih idej – slovenske zgodbe o uspehu. Urednica in voditeljica oddaje je Duška Lah. Vabljeni k ogledu! izzivi@rtvslo.si
Oddaja IZZIVI v tednu največjega obrtno-podjetniškega sejma v državi prinaša zanimivosti tega področja. Ali je poslovno okolje dovolj dobro za sodelovanje s sosednjo Hrvaško, katere izdelke za prihodnost snujejo raziskovalci v sodelovanju z obrtniki, podjetniki in šolami, kateri so deficitarni poklici in ali jih najdemo v ulici obrti in vajeništva? Spoznali bomo tudi naj obrtnika iz preteklih let, Marka Kajzerja, ki v lesarstvu s 50-letno družinsko tradicijo še vedno verjame v moč lesa in uspešno delo. Slovenski podjetniški sklad pa bo predstavil 50 pravih idej – slovenske zgodbe o uspehu. Urednica in voditeljica oddaje je Duška Lah. Vabljeni k ogledu! izzivi@rtvslo.si
Joj, kakšen nered! Joj, koliko smeti! Ali boste Gašperju pomagali pospravljati?...No, saj ne bo potrebno- pospravil bo vendar sam, tako kot najbrž vi vedno sami lepo pospravite svojo sobo. In ko smo že pri tem, nujno potrebnem opravilu, ne smemo pozabiti, da je treba pospraviti mizo, pomesti in pomiti tla, posesati, pomiti okna, pobrisati prah s polic, pozdraviti pajka v kotu…ojoj, pozdraviti pajka v kotu? Ja, če dolgo ne pospravljamo, potem je treba tudi lepo pozdraviti gospoda pajka v kotu. Gašper ima v svoji sobi najbrž že celo pajkovo družino.
Joj, kakšen nered! Joj, koliko smeti! Ali boste Gašperju pomagali pospravljati?...No, saj ne bo potrebno- pospravil bo vendar sam, tako kot najbrž vi vedno sami lepo pospravite svojo sobo. In ko smo že pri tem, nujno potrebnem opravilu, ne smemo pozabiti, da je treba pospraviti mizo, pomesti in pomiti tla, posesati, pomiti okna, pobrisati prah s polic, pozdraviti pajka v kotu…ojoj, pozdraviti pajka v kotu? Ja, če dolgo ne pospravljamo, potem je treba tudi lepo pozdraviti gospoda pajka v kotu. Gašper ima v svoji sobi najbrž že celo pajkovo družino.
Leta 1898 je bil dr. Anton Bonaventura Jeglič imenovan za ljubljanskega nadškofa. Bil je zavzet pastir in aktiven oblikovalec družbeno-političnega prostora. Filozofski tokovi, znanstvena odkritja in industrializacija so prinašali številna socialna vprašanja. Znotraj Cerkve so mnogi želeli prenoviti teološki študij in versko življenje duhovnikov in vernikov. Leta 1905 je nadškof Jeglič ustanovil Zavod sv. Stanislava v Ljubljani, kjer se je šolalo mnogo slovenskih izobražencev in cerkvenih dostojanstvenikov. Ob ustanovitvi pa je nadškof dejal: »Zavod, moja ljubezen, dosti bolečin, pa tudi veselja sem imel z njim. Dolgo sem ga nosil v srcu«. Jegličev dnevnik, ki je te dni izšel pri Celjski Mohorjevi družbi, pa nam bo odkril še drugačen obraz nadškofa, doslej nepoznan. Pred 150. leti se je rodil skladatelj in orglar Ignacij Hladnik. Brata Prašnikar sta zavzeta zbiralca nabožnih predmetov. Bogoslovci, ki bodo v mesecu oktobru prejeli prvo stopnjo mašniškega posvečenja, pa vam bodo odkrili poklic diakona.
Leta 1898 je bil dr. Anton Bonaventura Jeglič imenovan za ljubljanskega nadškofa. Bil je zavzet pastir in aktiven oblikovalec družbeno-političnega prostora. Filozofski tokovi, znanstvena odkritja in industrializacija so prinašali številna socialna vprašanja. Znotraj Cerkve so mnogi želeli prenoviti teološki študij in versko življenje duhovnikov in vernikov. Leta 1905 je nadškof Jeglič ustanovil Zavod sv. Stanislava v Ljubljani, kjer se je šolalo mnogo slovenskih izobražencev in cerkvenih dostojanstvenikov. Ob ustanovitvi pa je nadškof dejal: »Zavod, moja ljubezen, dosti bolečin, pa tudi veselja sem imel z njim. Dolgo sem ga nosil v srcu«. Jegličev dnevnik, ki je te dni izšel pri Celjski Mohorjevi družbi, pa nam bo odkril še drugačen obraz nadškofa, doslej nepoznan. Pred 150. leti se je rodil skladatelj in orglar Ignacij Hladnik. Brata Prašnikar sta zavzeta zbiralca nabožnih predmetov. Bogoslovci, ki bodo v mesecu oktobru prejeli prvo stopnjo mašniškega posvečenja, pa vam bodo odkrili poklic diakona.