Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Minister Matej Arčon se je sestal s predstavniki številnih društev, razvejano dejavnost v mestu pa je spoznal z obiskom Kulturnega doma, Slovenskega raziskovalnega inštituta, Tržaškega knjižnega središča, Dijaškega doma in športnega središča pri Sv. Ivanu. Slovenci so se mu zahvalili za pozornost in finančno podporo, ki jim jo namenja urad ter srečanje izkoristili za predstavitev načrtov, povezanih z utrjevanjem prisotnosti narodne skupnosti na Tržaškem. V oddaji tudi o tem: - Občini Dolina in Koper za ponovno odprtje ceste med Prebenegom in Socerbom. - Številne prireditve ob Solinarskem prazniku. - Na Bonifiki teniški turnir za ženske.
Minister Matej Arčon se je sestal s predstavniki številnih društev, razvejano dejavnost v mestu pa je spoznal z obiskom Kulturnega doma, Slovenskega raziskovalnega inštituta, Tržaškega knjižnega središča, Dijaškega doma in športnega središča pri Sv. Ivanu. Slovenci so se mu zahvalili za pozornost in finančno podporo, ki jim jo namenja urad ter srečanje izkoristili za predstavitev načrtov, povezanih z utrjevanjem prisotnosti narodne skupnosti na Tržaškem. V oddaji tudi o tem: - Občini Dolina in Koper za ponovno odprtje ceste med Prebenegom in Socerbom. - Številne prireditve ob Solinarskem prazniku. - Na Bonifiki teniški turnir za ženske.
V Sloveniji danes zaznamujemo dan reformacije, praznik, ki obuja spomin na versko, družbeno-politično in kulturno gibanje v 16-em stoletju. Slovenci hkrati praznujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Osrednja državna proslava je bila sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani, danes pa so bila v evangeličanskih cerkvah bogoslužja. Drugi poudarki oddaje: - Število smrtnih žrtev uničujočih poplav v Španiji se je zvišalo na 158. - Zaradi usmrtitve nemško-iranskega državljana skrhani odnosi med Berlinom in Teheranom. - V Benečiji opažajo vse šibkejši stik s slovenskim jezikom, težava je tudi izseljevanje.
V Sloveniji danes zaznamujemo dan reformacije, praznik, ki obuja spomin na versko, družbeno-politično in kulturno gibanje v 16-em stoletju. Slovenci hkrati praznujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Osrednja državna proslava je bila sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani, danes pa so bila v evangeličanskih cerkvah bogoslužja. Drugi poudarki oddaje: - Število smrtnih žrtev uničujočih poplav v Španiji se je zvišalo na 158. - Zaradi usmrtitve nemško-iranskega državljana skrhani odnosi med Berlinom in Teheranom. - V Benečiji opažajo vse šibkejši stik s slovenskim jezikom, težava je tudi izseljevanje.
Potem ko je SDS v državni zbor vložila predlog za razrešitev podpredsednice Nataše Sukić, je od danes v postopku interpelacija zoper vlado. Kot je pojasnil poslanec SDS Zvone Černač, bodo interpelacijsko sejo namenili razjasnitvi manipulacij o pokojninah. Pri tem je poudaril izjave premierja Roberta Goloba in podpredsednice državnega zbora Nataše Sukič o tem, da je Janševa vlada leta 2012 s pokojninsko reformo oklestila pokojnine. Potezo SDS so v koaliciji pospremili s komentarjem, da ta stranka začenja volilno kampanjo. Koalicija ima sicer v državnem zboru udobno večino, tako da bo ta opozicijski manever z lahkoto odbila. Preostale novice: Rusija odločno proti namestitvi evropskih mirovnih sil v Ukrajini. Podaljšanje premirja v Gazi negotovo ob zastali izmenjavi ujetnikov. V Celovcu na ogled gledališka in lutkovna ustvarjalnost koroških Slovencev.
Potem ko je SDS v državni zbor vložila predlog za razrešitev podpredsednice Nataše Sukić, je od danes v postopku interpelacija zoper vlado. Kot je pojasnil poslanec SDS Zvone Černač, bodo interpelacijsko sejo namenili razjasnitvi manipulacij o pokojninah. Pri tem je poudaril izjave premierja Roberta Goloba in podpredsednice državnega zbora Nataše Sukič o tem, da je Janševa vlada leta 2012 s pokojninsko reformo oklestila pokojnine. Potezo SDS so v koaliciji pospremili s komentarjem, da ta stranka začenja volilno kampanjo. Koalicija ima sicer v državnem zboru udobno večino, tako da bo ta opozicijski manever z lahkoto odbila. Preostale novice: Rusija odločno proti namestitvi evropskih mirovnih sil v Ukrajini. Podaljšanje premirja v Gazi negotovo ob zastali izmenjavi ujetnikov. V Celovcu na ogled gledališka in lutkovna ustvarjalnost koroških Slovencev.
Občina je kupila nekdanji lokal oziroma del nekdanjega zadružnega doma, ki je bil pred več kot 30-imi leti prodan zasebniku. Kupoprodajno pogodbo so podpisali z zadnjim lastnikom, nepremičninsko agencijo Moneta iz Ljubljane. Nakup je občino stal okoli 260 tisoč evrov. Prostore bodo preuredili in jih prilagodili novih vsebinam, projektiranje pa naj bi opravili še letos. Divača bo tako dobila dvorano za kulturne in druge prireditve, ustrezne prostore za vadbo bo dobil pihalni orkester. V oddaji tudi o tem: - Reševanje nujne medicinske pomoči v Posočju: bodo uvedli mobilne enote? - Minister Matej Arčon obiskal Slovence v Videmski pokrajini. - V vesolje izstrelili satelite, ki so tudi plod znanja Univerze Nova Gorica.
Občina je kupila nekdanji lokal oziroma del nekdanjega zadružnega doma, ki je bil pred več kot 30-imi leti prodan zasebniku. Kupoprodajno pogodbo so podpisali z zadnjim lastnikom, nepremičninsko agencijo Moneta iz Ljubljane. Nakup je občino stal okoli 260 tisoč evrov. Prostore bodo preuredili in jih prilagodili novih vsebinam, projektiranje pa naj bi opravili še letos. Divača bo tako dobila dvorano za kulturne in druge prireditve, ustrezne prostore za vadbo bo dobil pihalni orkester. V oddaji tudi o tem: - Reševanje nujne medicinske pomoči v Posočju: bodo uvedli mobilne enote? - Minister Matej Arčon obiskal Slovence v Videmski pokrajini. - V vesolje izstrelili satelite, ki so tudi plod znanja Univerze Nova Gorica.
V Rimu so včeraj zavrnili predlog, da bi Slovencem v Italiji namenili dodatna dva milijona evrov. Z njimi so želeli znesek, ki ga prejemajo že 12 let, prilagoditi inflaciji. Med pravice, ki jih določa zaščitni zakon za Slovence, sodi tudi financiranje vseh primarnih ustanov narodne skupnosti: od gledališča in glasbenih šol, do knjižnice, raziskovalnega inštituta, dijaških domov, založb in medijev. Te bodo tako tudi prihodnje leto prejele deset milijonov evrov. Krovni organizaciji zato še naprej upata predvsem na pomoč Slovenije, tako finančno kot diplomatsko. V oddaji še: - Družba Hit za prihodnje leto napoveduje 30-milijonsko naložbo. - Poslanci so po hitrem postopku sprejeli novelo zakona o nadzoru državne meje. - V koprski Galeriji Loža je na ogled razstava Miscellanea: zgodbe in likovna dela iz depojev Obalnih galerij Piran.
V Rimu so včeraj zavrnili predlog, da bi Slovencem v Italiji namenili dodatna dva milijona evrov. Z njimi so želeli znesek, ki ga prejemajo že 12 let, prilagoditi inflaciji. Med pravice, ki jih določa zaščitni zakon za Slovence, sodi tudi financiranje vseh primarnih ustanov narodne skupnosti: od gledališča in glasbenih šol, do knjižnice, raziskovalnega inštituta, dijaških domov, založb in medijev. Te bodo tako tudi prihodnje leto prejele deset milijonov evrov. Krovni organizaciji zato še naprej upata predvsem na pomoč Slovenije, tako finančno kot diplomatsko. V oddaji še: - Družba Hit za prihodnje leto napoveduje 30-milijonsko naložbo. - Poslanci so po hitrem postopku sprejeli novelo zakona o nadzoru državne meje. - V koprski Galeriji Loža je na ogled razstava Miscellanea: zgodbe in likovna dela iz depojev Obalnih galerij Piran.
V preteklih dneh se je poslovil ugledni slovenski fotograf Joco Žnidaršič, dolgoletni urednik fotografije časopisa Delo, ki je v svoj objektiv ujel številne najpomembnejše dogodke prelomnih časov za Slovenijo na začetku devetdesetih let 20. stoletja. Z njim in drugimi akterji smo pred nekaj leti posneli oddajo »Zastava samostojnosti na sveti gori Slovencev«. V pripravah na slovesno razglasitev samostojnosti je pri osrednjem dnevniku Delo vzniknila pobuda, da bi na očaku Triglavu razvili slovensko trobojnico, pri čemer je sodeloval prav Joco Žnidaršič. V oddaji, ki jo danes ponavljamo, so on in člani Gorske reševalne postaje Mojstrana obujali spomin na ta dogodek, ki je tedaj pomenil zavezo Slovencev, da bomo svojo samostojnost branili in jo tudi ubranili.
V preteklih dneh se je poslovil ugledni slovenski fotograf Joco Žnidaršič, dolgoletni urednik fotografije časopisa Delo, ki je v svoj objektiv ujel številne najpomembnejše dogodke prelomnih časov za Slovenijo na začetku devetdesetih let 20. stoletja. Z njim in drugimi akterji smo pred nekaj leti posneli oddajo »Zastava samostojnosti na sveti gori Slovencev«. V pripravah na slovesno razglasitev samostojnosti je pri osrednjem dnevniku Delo vzniknila pobuda, da bi na očaku Triglavu razvili slovensko trobojnico, pri čemer je sodeloval prav Joco Žnidaršič. V oddaji, ki jo danes ponavljamo, so on in člani Gorske reševalne postaje Mojstrana obujali spomin na ta dogodek, ki je tedaj pomenil zavezo Slovencev, da bomo svojo samostojnost branili in jo tudi ubranili.
Na Krasu so postavili nove spotikavce, v mestu so se s tihim sprevodom od tržaških zaporov do železniške postaje spomnili na tisoče deportirancev v nacistična taborišča. Osrednja slovesnost je bila v Rižarni, nekdanji luščilnici riža, ki so jo nacisti septembra 1943 spremenili v taborišče z edino krematorijsko pečjo v Italiji. Poleg Judov je bilo za visokimi zidovi zaprtih na tisoče političnih zapornikov, predvsem Slovencev in Hrvatov. V oddaji tudi o tem: - Občina v razlastitev za gradnjo nadomestne ceste do Sviščakov. - Marjetica Koper z začasnim direktorjem. - Dobrih 300 tisoč evrov za omilitvene ukrepe zaradi vplivov pristanišča.
Na Krasu so postavili nove spotikavce, v mestu so se s tihim sprevodom od tržaških zaporov do železniške postaje spomnili na tisoče deportirancev v nacistična taborišča. Osrednja slovesnost je bila v Rižarni, nekdanji luščilnici riža, ki so jo nacisti septembra 1943 spremenili v taborišče z edino krematorijsko pečjo v Italiji. Poleg Judov je bilo za visokimi zidovi zaprtih na tisoče političnih zapornikov, predvsem Slovencev in Hrvatov. V oddaji tudi o tem: - Občina v razlastitev za gradnjo nadomestne ceste do Sviščakov. - Marjetica Koper z začasnim direktorjem. - Dobrih 300 tisoč evrov za omilitvene ukrepe zaradi vplivov pristanišča.
Socialni partnerji se tudi na današnji seji ekonomsko-socialnega sveta niso uspeli uskladiti glede višine minimalne plače za letos. Sindikalna stran predlaga 3,5-odstotno uskladitev, delodajalska pa uskladitev z inflacijo oziroma 1,9-odstotno zvišanje. Drugi poudarki oddaje: - V parlamentarni postopek vložen predlog sprememb ustave uvaja spremenjeno število volilnih enot. - Slovence na avstrijskem Koroškem pod morebitno svobodnjaško vlado čakajo zahtevna pogajanja o manjšinskih vprašanjih. - Izraelska vlada še razpravlja o potrditvi dogovora o premirju v Gazi.
Socialni partnerji se tudi na današnji seji ekonomsko-socialnega sveta niso uspeli uskladiti glede višine minimalne plače za letos. Sindikalna stran predlaga 3,5-odstotno uskladitev, delodajalska pa uskladitev z inflacijo oziroma 1,9-odstotno zvišanje. Drugi poudarki oddaje: - V parlamentarni postopek vložen predlog sprememb ustave uvaja spremenjeno število volilnih enot. - Slovence na avstrijskem Koroškem pod morebitno svobodnjaško vlado čakajo zahtevna pogajanja o manjšinskih vprašanjih. - Izraelska vlada še razpravlja o potrditvi dogovora o premirju v Gazi.
V čedajskem gledališču Ristori se je pred nekaj trenutki zaključila prireditev Dan emigranta. Tradicionalno jo pripravljata Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. Za Slovence na Videmskem je to že desetletja priložnost za razmislek o doseženem v lanskem in željah v novem letu. Tudi videmsko pokrajino bo zaobjela Evropska prestolnica kulture. V oddaji pa še: - Obalni dom upokojencev Koper išče direktorja. - Začenjajo se priprave regionalnih prostorskih planov. - Policisti so zaskrbljeni zaradi uporabe pirotehnike in poškodb mladoletnikov.
V čedajskem gledališču Ristori se je pred nekaj trenutki zaključila prireditev Dan emigranta. Tradicionalno jo pripravljata Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. Za Slovence na Videmskem je to že desetletja priložnost za razmislek o doseženem v lanskem in željah v novem letu. Tudi videmsko pokrajino bo zaobjela Evropska prestolnica kulture. V oddaji pa še: - Obalni dom upokojencev Koper išče direktorja. - Začenjajo se priprave regionalnih prostorskih planov. - Policisti so zaskrbljeni zaradi uporabe pirotehnike in poškodb mladoletnikov.
Vse več ljudi ostaja brez svojega izbranega zdravnika. To je povod, da je civilna iniciativa Glas ljudstva danes začela kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva. Na protestu pred trenutno zaprtim in nedelujočim Zdravstvenim domom Polje v Ljubljani, kjer se je dopoldne zbrala množica ljudi, so od vlade zahtevali, da nemudoma ukrepa in ljudem zagotovi osnovno ustavno pravico, to je dostop do izbranega zdravnika. Na civilni shod so se že odzvali v Zdravstvenem domu Ljubljana in Zdravniški zbornici. Druge teme oddaje: - Potrjeno: Bosna in Hercegovina je kandidatka za članstvo v Uniji - Strokovnjaki opozarjajo na vnovičen zagon epidemije covida na Kitajskem - V Kopru bodo gradili novi sončni elektrarni, projekt povezuje občino in pristanišče
Vse več ljudi ostaja brez svojega izbranega zdravnika. To je povod, da je civilna iniciativa Glas ljudstva danes začela kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva. Na protestu pred trenutno zaprtim in nedelujočim Zdravstvenim domom Polje v Ljubljani, kjer se je dopoldne zbrala množica ljudi, so od vlade zahtevali, da nemudoma ukrepa in ljudem zagotovi osnovno ustavno pravico, to je dostop do izbranega zdravnika. Na civilni shod so se že odzvali v Zdravstvenem domu Ljubljana in Zdravniški zbornici. Druge teme oddaje: - Potrjeno: Bosna in Hercegovina je kandidatka za članstvo v Uniji - Strokovnjaki opozarjajo na vnovičen zagon epidemije covida na Kitajskem - V Kopru bodo gradili novi sončni elektrarni, projekt povezuje občino in pristanišče
Slovenska kulturno-gospodarska zveza, ena od dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, praznuje 70-letnico delovanja. Pod svojim okriljem združuje kulturne, gospodarske, izobraževalne in športne ustanove od Milj pa do Trbiža, v prvi vrsti pa si prizadeva za spoštovanje pravic narodne skupnosti in ohranjanje njene vitalnosti. V sodelovanju s svojimi članicami pripravljajo niz dogodkov, osrednja slovesnost ob jubileju pa bo nocoj v tržaškem kulturnem domu. V oddaji pa še: - Odprtje prizidka novogoriškega zdravstvenega doma bo 20. januarja. - Država bo sofinancirala Izgradnjo Centra za zaščito in reševanje Kobarid. - Blagovna znamka Unesco biosferno območje Škocjanske jame: Prvič so podelili certifikate Tu sem doma.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza, ena od dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, praznuje 70-letnico delovanja. Pod svojim okriljem združuje kulturne, gospodarske, izobraževalne in športne ustanove od Milj pa do Trbiža, v prvi vrsti pa si prizadeva za spoštovanje pravic narodne skupnosti in ohranjanje njene vitalnosti. V sodelovanju s svojimi članicami pripravljajo niz dogodkov, osrednja slovesnost ob jubileju pa bo nocoj v tržaškem kulturnem domu. V oddaji pa še: - Odprtje prizidka novogoriškega zdravstvenega doma bo 20. januarja. - Država bo sofinancirala Izgradnjo Centra za zaščito in reševanje Kobarid. - Blagovna znamka Unesco biosferno območje Škocjanske jame: Prvič so podelili certifikate Tu sem doma.
Kmalu bo proti Sloveniji poletelo letalo, ki bo domov pripeljalo drugo skupino Slovencev. Vseh 40 bodo takoj odpeljali proti Postojni, kjer bodo karanteno prihodnje dni preživljali v hotelu Epic. Medtem so med prvo skupino 42-ih Slovencev, ki so po včerajšnjem povratku iz Španije v velenjskem hotelu, potrdili dva primera okužbe. Gre za mlajša človeka, ki se dobro počutita. Vse bolj zaskrbljujoče pa so razmere v domovih za starejše, saj je okuženih že več kot 80 starostnikov v sedmih domovih za starejše. Ostale novice: Tragična statistika koronavirusa v Italiji; število smrti preseglo 10 tisoč. Kosovski parlament izglasoval nezaupnico vladi Albina Kurtija. Na Ajdovskem razvijajo metode za 3D tiskanje zaščitnih mask.
Kmalu bo proti Sloveniji poletelo letalo, ki bo domov pripeljalo drugo skupino Slovencev. Vseh 40 bodo takoj odpeljali proti Postojni, kjer bodo karanteno prihodnje dni preživljali v hotelu Epic. Medtem so med prvo skupino 42-ih Slovencev, ki so po včerajšnjem povratku iz Španije v velenjskem hotelu, potrdili dva primera okužbe. Gre za mlajša človeka, ki se dobro počutita. Vse bolj zaskrbljujoče pa so razmere v domovih za starejše, saj je okuženih že več kot 80 starostnikov v sedmih domovih za starejše. Ostale novice: Tragična statistika koronavirusa v Italiji; število smrti preseglo 10 tisoč. Kosovski parlament izglasoval nezaupnico vladi Albina Kurtija. Na Ajdovskem razvijajo metode za 3D tiskanje zaščitnih mask.
Za ohranjanje jezika in identitete Slovencev v Italiji imajo zelo pomembno vlogo mediji, ki redno pripravljajo vsebine v slovenskem jeziku. Tiskani mediji imajo dolgo tradicijo, časopis Primorski dnevnik tako letos praznuje 80 let, tednik Novi glas bo prihodnje leto obeležil 30 let izhajanja. V terenskem studiu v Gorici sta nam delovanje in pomen obeh najbolj branih medijev na Tržaškem in Goriškem predstavila Igor Devetak, odgovorni urednik Primorskega dnevnika, in Danijel Devetak, odgovorni urednik tednika Novi glas.
Za ohranjanje jezika in identitete Slovencev v Italiji imajo zelo pomembno vlogo mediji, ki redno pripravljajo vsebine v slovenskem jeziku. Tiskani mediji imajo dolgo tradicijo, časopis Primorski dnevnik tako letos praznuje 80 let, tednik Novi glas bo prihodnje leto obeležil 30 let izhajanja. V terenskem studiu v Gorici sta nam delovanje in pomen obeh najbolj branih medijev na Tržaškem in Goriškem predstavila Igor Devetak, odgovorni urednik Primorskega dnevnika, in Danijel Devetak, odgovorni urednik tednika Novi glas.
Triglav je sveta gora Slovencev, radi pravimo in vzklikamo z Jakobom Aljažem „Oj, Triglav, moj dom!“ V pripravah na slovesno razglasitev samostojnosti je pri osrednjem dnevniku Delo vzniknila pobuda, da bi na očaku Triglavu razvili slovensko trobojnico. V oddaji, ki jo danes ponavljamo, so Delov fotograf Joco Znidaršič in člani Gorske reševalne postaje Mojstrana obujali spomin na ta dogodek, ki je tudi pomenil zavezo Slovencev, da bomo svojo samostojnost branili in jo tudi ubranili.
Triglav je sveta gora Slovencev, radi pravimo in vzklikamo z Jakobom Aljažem „Oj, Triglav, moj dom!“ V pripravah na slovesno razglasitev samostojnosti je pri osrednjem dnevniku Delo vzniknila pobuda, da bi na očaku Triglavu razvili slovensko trobojnico. V oddaji, ki jo danes ponavljamo, so Delov fotograf Joco Znidaršič in člani Gorske reševalne postaje Mojstrana obujali spomin na ta dogodek, ki je tudi pomenil zavezo Slovencev, da bomo svojo samostojnost branili in jo tudi ubranili.
V sredo, 7. avgusta v naši dnevni rubriki »Odprta knjiga« začenjamo z branjem knjige kapitana in upokojenega menedžerja tržaške ladjedelnice Bruna Volpija Lisjàka »Vonj po morju«. Je avtor več kot polovice ducata knjig, v katerih je ob pomoči javnih in osebnih arhivov iz zgodovinske pozabe potegnil preteklost tržaškega ribištva in pomorstva tamkajšnih Slovencev. Po izidu njegove že četrte tovrstne knjige »Tržaško morje: kraška obala, mesto in vasi«, s pomenljivim podnaslovom »prezrti del zgodovine Slovencev« leta 2010, smo ga skupaj z muzealko dr. Vereno Perko Vidrih obiskali na njegovem domu blizu Sežane, kamor se je preselil iz Trsta. Kapitan je tudi eden osrednjih pobudnikov za nastanek Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu, še pred drugo vojno tamkajšnem največjem ribiškem kraju. Poskušali smo preveriti kakšne argumente za omenjeno prezrtost kapitan ponuja. Slišali boste skrajšani posnetek z najbolj izrazitimi temami sicer enournega pogovora.
V sredo, 7. avgusta v naši dnevni rubriki »Odprta knjiga« začenjamo z branjem knjige kapitana in upokojenega menedžerja tržaške ladjedelnice Bruna Volpija Lisjàka »Vonj po morju«. Je avtor več kot polovice ducata knjig, v katerih je ob pomoči javnih in osebnih arhivov iz zgodovinske pozabe potegnil preteklost tržaškega ribištva in pomorstva tamkajšnih Slovencev. Po izidu njegove že četrte tovrstne knjige »Tržaško morje: kraška obala, mesto in vasi«, s pomenljivim podnaslovom »prezrti del zgodovine Slovencev« leta 2010, smo ga skupaj z muzealko dr. Vereno Perko Vidrih obiskali na njegovem domu blizu Sežane, kamor se je preselil iz Trsta. Kapitan je tudi eden osrednjih pobudnikov za nastanek Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu, še pred drugo vojno tamkajšnem največjem ribiškem kraju. Poskušali smo preveriti kakšne argumente za omenjeno prezrtost kapitan ponuja. Slišali boste skrajšani posnetek z najbolj izrazitimi temami sicer enournega pogovora.
Raziskovalec fašističnih taborišč Giuseppe Lorentini je prejel naziv "viteza reda za zasluge Italijanske republike". V zadnjih letih se je Lorentini ukvarjal z zgodovinskimi raziskavami in krepitvijo spomina na nekdanje fašistično taborišče Casoli, ki je delovalo med letoma 1940 in 1944. V fašističnem taborišču v Casoliju je bilo zaprtih več Slovencev, med katerimi tudi tržaški odvetnik Fortunat Mikuletič (1885-1965). Svoje bridke izkušnje v internaciji je opisal v knjigi Internatitis, ki je izšla leta 1974, še prej pa leta 1958 kot podlistek v Primorskem dnevniku. Mikuletičevo zapuščino raziskuje zgodovinar Giuseppe Lorentini, ki je dal pobudo za italijanski prevod Internatitisa, za katerega bo poskrbel Ravel Kodrič.
Raziskovalec fašističnih taborišč Giuseppe Lorentini je prejel naziv "viteza reda za zasluge Italijanske republike". V zadnjih letih se je Lorentini ukvarjal z zgodovinskimi raziskavami in krepitvijo spomina na nekdanje fašistično taborišče Casoli, ki je delovalo med letoma 1940 in 1944. V fašističnem taborišču v Casoliju je bilo zaprtih več Slovencev, med katerimi tudi tržaški odvetnik Fortunat Mikuletič (1885-1965). Svoje bridke izkušnje v internaciji je opisal v knjigi Internatitis, ki je izšla leta 1974, še prej pa leta 1958 kot podlistek v Primorskem dnevniku. Mikuletičevo zapuščino raziskuje zgodovinar Giuseppe Lorentini, ki je dal pobudo za italijanski prevod Internatitisa, za katerega bo poskrbel Ravel Kodrič.
Kolesarski as Primož Roglič je na 4-ti etapi dirke po Španiji zmagal in prevzel rdečo majico vodilnega. V skupnem seštevku ima 8 sekund prednosti pred najbližjim zasledovalcem. Roglič je bil doslej že trikrat zmagovalec Vuelte. Druge teme: - Ukrajinske sile prodrle približno 35 kilometrov globoko na rusko ozemlje. - Na spletnem portalu eVŠ je objavljen seznam prostih vpisnih mest na fakultetah za drugi prijavni rok, ki se začne jutri. - Kulturni domovi koroških Slovencev se zaradi podražitev v zadnjih dveh letih spoprijemajo z vse več finančnimi težavami.
Kolesarski as Primož Roglič je na 4-ti etapi dirke po Španiji zmagal in prevzel rdečo majico vodilnega. V skupnem seštevku ima 8 sekund prednosti pred najbližjim zasledovalcem. Roglič je bil doslej že trikrat zmagovalec Vuelte. Druge teme: - Ukrajinske sile prodrle približno 35 kilometrov globoko na rusko ozemlje. - Na spletnem portalu eVŠ je objavljen seznam prostih vpisnih mest na fakultetah za drugi prijavni rok, ki se začne jutri. - Kulturni domovi koroških Slovencev se zaradi podražitev v zadnjih dveh letih spoprijemajo z vse več finančnimi težavami.
Za slovensko manjšino v Italiji bo jutri pomemben dan. Ob 100-ti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu, bo ob navzočnosti predsednikov obeh držav podpisan sporazum o vrnitvi tega kulturnega in političnega simbola v slovenske roke. Ob tem se tudi širše po državi širi prepričanje, da je raznolikost ljudi, ki živijo v Italiji, njeno pravo bogastvo. V oddaji še: - Pristojni opozarjajo: koronavirus ne počiva, žarišča poroke, pikniki in zabave - Epidemija v podjetjih spodbudila novo obliko družbene odgovornosti - Dialog med Srbijo in Kosovom vnovič stekel
Za slovensko manjšino v Italiji bo jutri pomemben dan. Ob 100-ti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu, bo ob navzočnosti predsednikov obeh držav podpisan sporazum o vrnitvi tega kulturnega in političnega simbola v slovenske roke. Ob tem se tudi širše po državi širi prepričanje, da je raznolikost ljudi, ki živijo v Italiji, njeno pravo bogastvo. V oddaji še: - Pristojni opozarjajo: koronavirus ne počiva, žarišča poroke, pikniki in zabave - Epidemija v podjetjih spodbudila novo obliko družbene odgovornosti - Dialog med Srbijo in Kosovom vnovič stekel
Primorski dnevnik, edini tiskani dnevnik Slovencev v Italiji prav danes praznuje 75let obstoja. Njegove korenine sicer segajo v konec devetnajstega stoletja, ko je v Trstu izhajal dnevnik Edinost. Je tudi zgodovinski in moralni naslednik Partizanskega dnevnika, ki se je rodil v času osvobodilne fronte. Danes je Primorski dnevnik osrednji časopis slovenske manjšine v Italiji, ki nagovarja bralce na obeh straneh nekdanje meje, tako v tiskani kot spletni izdaji. O zavidljivi tradiciji in sodobnih izzivih se je z odgovornim urednikom Igorjem Devetakom pogovarjala Špela Lenardič.
Primorski dnevnik, edini tiskani dnevnik Slovencev v Italiji prav danes praznuje 75let obstoja. Njegove korenine sicer segajo v konec devetnajstega stoletja, ko je v Trstu izhajal dnevnik Edinost. Je tudi zgodovinski in moralni naslednik Partizanskega dnevnika, ki se je rodil v času osvobodilne fronte. Danes je Primorski dnevnik osrednji časopis slovenske manjšine v Italiji, ki nagovarja bralce na obeh straneh nekdanje meje, tako v tiskani kot spletni izdaji. O zavidljivi tradiciji in sodobnih izzivih se je z odgovornim urednikom Igorjem Devetakom pogovarjala Špela Lenardič.
Ukrajinska vojska naj bi nadaljevala prodiranje v ruski obmejni regiji Kursk, prevzela naj bi tudi nadzor nad mestom Sudža in tam zajela približno 100 ruskih vojakov. Ob tem se postavljajo vprašanja, kako je ukrajinska vojska uspela v Rusiji, medtem ko jo na domačih tleh ruske sile počasi a vztrajno potiskajo proti zahodu. Kot je dejal avstrijski vojaški analitik Tom Cooper, je uspeh ukrajinskih sil posledica temeljite izvidniške dejavnosti, pa tudi dejstva, da ruska vojska ni primerno utrdila meje. Po njegovih besedah ruska vojska namreč ni sposobna izvajati večjih operacij brez dobro utrjenih položajev. Drugi poudarki: - Hamasa ne bo na mirovnih pogovorih, podpira pa julijski predlog Združenih držav za premirje v Gazi. - Rast slovenskega gospodarstva v prvi polovici leta nižja od napovedi. - Le tretjina koroških Slovencev ima dostop do dvojezičnega sodstva; se to lahko kmalu spremeni?
Ukrajinska vojska naj bi nadaljevala prodiranje v ruski obmejni regiji Kursk, prevzela naj bi tudi nadzor nad mestom Sudža in tam zajela približno 100 ruskih vojakov. Ob tem se postavljajo vprašanja, kako je ukrajinska vojska uspela v Rusiji, medtem ko jo na domačih tleh ruske sile počasi a vztrajno potiskajo proti zahodu. Kot je dejal avstrijski vojaški analitik Tom Cooper, je uspeh ukrajinskih sil posledica temeljite izvidniške dejavnosti, pa tudi dejstva, da ruska vojska ni primerno utrdila meje. Po njegovih besedah ruska vojska namreč ni sposobna izvajati večjih operacij brez dobro utrjenih položajev. Drugi poudarki: - Hamasa ne bo na mirovnih pogovorih, podpira pa julijski predlog Združenih držav za premirje v Gazi. - Rast slovenskega gospodarstva v prvi polovici leta nižja od napovedi. - Le tretjina koroških Slovencev ima dostop do dvojezičnega sodstva; se to lahko kmalu spremeni?
Z današnjim dnem se spreminja urnik dežurne ambulante v Zdravstveni postaji Hrpelje. Kot so objavili na spletni strani Zdravstvenega doma Sežana, bo ambulanta od ponedeljka do četrtka v nočnem času zaprta. Za nujne primere ostaja na voljo dežurni center v Sežani. Ko smo pri pristojnih iskali odgovore, so nam sporočili, da bodo na vsa vprašanja odgovorili po sestanku vseh kraških županov in vodstva zdravstvenega doma, ki bo v sredini julija. Ostali poudarki oddaje: - Podpisali so pismo o nameri sodelovanja pri vzpostavitvi in izvajanju študija medicine na primorski univerzi. - Odličnost Slovencev v Italiji bo odslej moč prepoznati po skupnem zaščitnem znaku. - Kaj napovedujejo slovenski navijači v Frankfurtu?
Z današnjim dnem se spreminja urnik dežurne ambulante v Zdravstveni postaji Hrpelje. Kot so objavili na spletni strani Zdravstvenega doma Sežana, bo ambulanta od ponedeljka do četrtka v nočnem času zaprta. Za nujne primere ostaja na voljo dežurni center v Sežani. Ko smo pri pristojnih iskali odgovore, so nam sporočili, da bodo na vsa vprašanja odgovorili po sestanku vseh kraških županov in vodstva zdravstvenega doma, ki bo v sredini julija. Ostali poudarki oddaje: - Podpisali so pismo o nameri sodelovanja pri vzpostavitvi in izvajanju študija medicine na primorski univerzi. - Odličnost Slovencev v Italiji bo odslej moč prepoznati po skupnem zaščitnem znaku. - Kaj napovedujejo slovenski navijači v Frankfurtu?
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je v Trstu sestal z novoizvoljenimi župani v pokrajinah Trst in Gorica. Kot je dejal, je bilo delovno srečanje konstruktivno, saj so spregovorili tako o povsem lokalnih temah kot tudi o izzivih, ki jih še čakajo, med drugim o Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje. V oddaji tudi o tem: - Koprski zvonik jutri znova odprt za obiskovalce. - V Gorici bodo premierno predstavili himno Evropke prestolnice kulture. - V občini Divača bodo v nedeljo potekale nadomestne volitve.
Podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je v Trstu sestal z novoizvoljenimi župani v pokrajinah Trst in Gorica. Kot je dejal, je bilo delovno srečanje konstruktivno, saj so spregovorili tako o povsem lokalnih temah kot tudi o izzivih, ki jih še čakajo, med drugim o Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje. V oddaji tudi o tem: - Koprski zvonik jutri znova odprt za obiskovalce. - V Gorici bodo premierno predstavili himno Evropke prestolnice kulture. - V občini Divača bodo v nedeljo potekale nadomestne volitve.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v slavnostnem nagovoru na odprtju 75-tega Frankfurtskega knjižnega sejma, na katerem je naša država častna gostja, poudarila, da je knjiga v središču kulturnega zavedanja Slovencev. V pogovoru pred odprtjem pa je izrazila prepričanje, da bo predstavitev Slovenije na največjem založniškem dogodku zelo uspešna. V oddaji tudi: - Tretjina ubitih v izraelskem obstreljevanju Gaze je otrok. - 600 dni od začetka vojne v Ukrajini potrditev novega evropskega predloga pomoči. - Novi selektor hokejske reprezentance je Edo Terglav.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v slavnostnem nagovoru na odprtju 75-tega Frankfurtskega knjižnega sejma, na katerem je naša država častna gostja, poudarila, da je knjiga v središču kulturnega zavedanja Slovencev. V pogovoru pred odprtjem pa je izrazila prepričanje, da bo predstavitev Slovenije na največjem založniškem dogodku zelo uspešna. V oddaji tudi: - Tretjina ubitih v izraelskem obstreljevanju Gaze je otrok. - 600 dni od začetka vojne v Ukrajini potrditev novega evropskega predloga pomoči. - Novi selektor hokejske reprezentance je Edo Terglav.
Aktiv ustvarjalcev programa Radia Koper je Upravi RTV, Svetu delavcev in Svetu RTV poslal odziv na nedavno sprejete sklepe z možnimi ukrepi, ki bi med drugim močno prizadeli oba regionalna centra. Spoštovani, z ogorčenjem spremljamo informacije, ki smo jih, še preden so nas z njimi uspeli uradno seznaniti naši nadrejeni, prebrali v drugih medijih in družabnih omrežjih, kar se nam zdi nesprejemljivo. Medtem ko v čestitki Uprave RTV Slovenija ob prvomajskih praznikih beremo, kako se nam »iskreno zahvaljuje za vsakodnevno delo, strokovnost, odgovornost in predanost, s katerimi skupaj uresničujemo poslanstvo javnega medija /…/ in da v času nenehnih sprememb in številnih izzivov ohranjamo tisto, kar nas povezuje: zavezanost javnosti, kakovosti in skupnemu dobremu«, v nasprotju s tem prebiramo sklepe »za zajezitev stroškov poslovanja«, med katerimi je le eden od najbolj skrajnih pošiljanje zaposlenih na čakanje na delo. Sklepe so 25. aprila 2025 podpisali predsednica uprave Natalija Gorščak, člana uprave Nevenka Črnko in Luka Rupnik ter delavski direktor Franci Pavšer. Navedeno razumemo kot nadaljevanje dejavnosti, ki so jih napovedali že sprejeti sklepi o predložitvi izračunov finančnih in kadrovskih učinkov ob, med drugim, ukinitvi informativnega programa drugega programa TVS, Radia Si, regionalnega programa radia in televizije Koper ter regionalnega programa radia in televizije Maribor, ki so bili sprejeti konec leta 2023. Zakaj bi sicer »sezname obveznih vsebin« morali pripravljati le v določenih enotah, med njimi regionalnih centrih? Dogajanje presega organizacijsko vprašanje. V trenutku, ko se odredi pripravo seznama delavcev, ki bi jih s 1. 6. lahko dali na čakanje na delo, gre za eksistencialno vprašanje. Naj ob tem naprej izpostavimo, da stavkovni sporazum s sindikati iz maja 2024 Upravo RTV Slovenija med drugim zavezuje, da delavske predstavnike vključi v pogajanja z ustanoviteljem glede stabilnega in primernega financiranja RTV Slovenija ter da si prizadeva za ohranitev delovnih mest in nadomeščanje zaposlenih, ki se upokojujejo. Hkrati naj bi uprava s sindikati sklenila dogovor o kadrovski in razvojni politiki za prihodnji dve leti. S sklepi, kot je zadnji, uprava krši omenjeni sporazum. Prav zato je najmanj, kar bi pričakovali, dialog z zaposlenimi že v času oblikovanja in priprave ukrepov. Zahtevamo jasne odgovore in vizijo: naj uprava jasno pove, ali s kadrovskim in finančnim izčrpavanjem že udejanja namero po ukinitvi regionalnih centrov oz. programov. Ob imenovanju je predsednica uprave posebej poudarila transparentnost komuniciranja in povezovanje. Tega ne uresničuje. Nedopustno je, da se pripravlja ukrepe na plečih zaposlenih, ki o tem pred sprejemanjem tako pomembnih odločitev niso niti obveščeni. Zgoraj navedeni sklepi so bili sprejeti in podpisani v petek, 25. aprila popoldan, tik pred prvomajskimi prazniki z navodilom, naj bo gradivo pripravljeno do 5. maja. Težko verjamemo, da gre za naključje. Nasprotno, sprašujemo se, ali je to strategija, da se zaposleni ne bi mogli pripraviti in odzvati na sprejete sklepe. Dovolj zgovorna je bila izjava predsednice uprave za naš program, da je »do Ljubljane le ura in 10 minut z avtom«, izrečena marca. Delavski direktor je na izredni seji sveta delavcev dal vedeti, da je reorganizacija potrebna in da je nekje treba začeti. Torej lahko sklepamo, da so načrti že napisani? Zakaj so prav regionalna centra in še nekaj drugih enot tisti, ki so vedno prvi na udaru, ko je treba nekaj prihraniti? RTV center Koper je finančno in kadrovsko podhranjen. To se sistemsko dela že veliko let z nenadomeščanjem upokojevanj, zmanjševanjem denarja za variabilne stroške in drugimi ukrepi. Varčevanje v regionalnih centrih bi tako imelo najmanjši učinek, kar so in še bodo pokazali otipljivi podatki. Bi pa zato škoda bila največja. Je bil nabor varčevanja pripravljen skrbno? Ali res ni drugih virov, iz katerih bi (učinkoviteje) črpali prihranek? Prepričani smo, da so in zanje pristojni vedo, le interesa za to ni. Na to kaže tudi vznikanje novih projektov, za katere nikakor ne moremo razumeti, da so nujna vsebina. Še bolj je nerazumljivo, da se zanje (dobro) plačuje zunanje izvajalce, medtem ko bi redno zaposlene pošiljali na čakanje na delo. Jasno je, da uprava znova podcenjuje moč regionalnih centrov. Svetovni trend so lokalne zgodbe, regionalna problematika, poročanje o dogodkih ljudi za ljudi, ki so kljub geografski oddaljenosti od centrov enakovredni, če ne še pomembnejši. S centralizacijo (in ne integracijo, kot jo zavajajoče poimenuje uprava), bodo regije izgubile svoj prostor, glas, besedo. Ustvarjalci programa Radia Koper s pripravljenimi vsebinami bogatimo vse programe Radia Slovenija. Izmenjava naših vsebin je že zdaj vsakodnevna praksa. Je kdo upošteval obseg (čezmejnega) prostora, ki ga dosežejo naši mikrofoni? Se kdo zaveda, koliko programskih vsebin pridobijo informativne in druge oddaje prvega, drugega in tretjega programa Radia Slovenija? Samo lani smo za ostale programe pripravili več kot tisoč informativnih prispevkov, pripravljamo tudi vsebine za dnevni program, soustvarjamo oddaje Sotočja, Od setve do žetve, Lokalni junak, Lokalni čas, Nočni obisk, Studio ob 17h in številne druge, oddajo Morje in mi premierno objavljajo na prvem programu. Vsak dan več kot polovico naših prispevkov objavijo tudi na drugih programih. Z zmanjšanjem števila zaposlenih bo tudi teh vsebin manj. Kdo bo zagotavljal enakopravno obveščenost javnosti od zgornjega Posočja preko cele Primorske do Slovencev v Italiji in na Hrvaškem? Kako si uprava predstavlja izvajanje poslanstva javnega medija, ki je nenazadnje zakonsko določeno, v prihodnje? Kako bo RTV iz centra kakovostno in verodostojno zagotavljal obveščanje v našem geografskem, kulturnem in čezmejnem prostoru? Upravičeno dvomimo v dobre namene te uprave. Ukinjati (ali postopno ugašati) RTV center Koper pomeni, da se je pripravljena odpovedati primorskim in zamejskim poslušalcem. Ti ne bodo preklopili na Radio Slovenija, temveč na druge regionalne in lokalne postaje. Če je razlog za sprejete sklepe in morebitne ukrepe to, da RTV Slovenija od ustanovitelja ni prejela predvidenega denarja, nas zanima, zakaj je uprava svetu lani predlagala PPN, ki je ta sredstva predpostavljal? In zakaj je svet PPN potrdil? Ali je uprava storila vse, da bi RTV Slovenija denar dobila? V okviru regionalnega centra je pomembno poudariti tudi vlogo italijanskih programov, ki že desetletja predstavljajo kanal stika in dialoga med jezikovnimi manjšinami ter med državama Italijo in Slovenijo, pri čemer ustvarjajo kakovostne informativne in programske vsebine. Vprašanj in pomislekov imamo še veliko, zato predlagamo srečanje z vodstvom Radia Slovenija in RTV Slovenija. Aktiv ustvarjalcev programa Radia Koper s podporo redakcij programov Radia Capodistria in Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS
Aktiv ustvarjalcev programa Radia Koper je Upravi RTV, Svetu delavcev in Svetu RTV poslal odziv na nedavno sprejete sklepe z možnimi ukrepi, ki bi med drugim močno prizadeli oba regionalna centra. Spoštovani, z ogorčenjem spremljamo informacije, ki smo jih, še preden so nas z njimi uspeli uradno seznaniti naši nadrejeni, prebrali v drugih medijih in družabnih omrežjih, kar se nam zdi nesprejemljivo. Medtem ko v čestitki Uprave RTV Slovenija ob prvomajskih praznikih beremo, kako se nam »iskreno zahvaljuje za vsakodnevno delo, strokovnost, odgovornost in predanost, s katerimi skupaj uresničujemo poslanstvo javnega medija /…/ in da v času nenehnih sprememb in številnih izzivov ohranjamo tisto, kar nas povezuje: zavezanost javnosti, kakovosti in skupnemu dobremu«, v nasprotju s tem prebiramo sklepe »za zajezitev stroškov poslovanja«, med katerimi je le eden od najbolj skrajnih pošiljanje zaposlenih na čakanje na delo. Sklepe so 25. aprila 2025 podpisali predsednica uprave Natalija Gorščak, člana uprave Nevenka Črnko in Luka Rupnik ter delavski direktor Franci Pavšer. Navedeno razumemo kot nadaljevanje dejavnosti, ki so jih napovedali že sprejeti sklepi o predložitvi izračunov finančnih in kadrovskih učinkov ob, med drugim, ukinitvi informativnega programa drugega programa TVS, Radia Si, regionalnega programa radia in televizije Koper ter regionalnega programa radia in televizije Maribor, ki so bili sprejeti konec leta 2023. Zakaj bi sicer »sezname obveznih vsebin« morali pripravljati le v določenih enotah, med njimi regionalnih centrih? Dogajanje presega organizacijsko vprašanje. V trenutku, ko se odredi pripravo seznama delavcev, ki bi jih s 1. 6. lahko dali na čakanje na delo, gre za eksistencialno vprašanje. Naj ob tem naprej izpostavimo, da stavkovni sporazum s sindikati iz maja 2024 Upravo RTV Slovenija med drugim zavezuje, da delavske predstavnike vključi v pogajanja z ustanoviteljem glede stabilnega in primernega financiranja RTV Slovenija ter da si prizadeva za ohranitev delovnih mest in nadomeščanje zaposlenih, ki se upokojujejo. Hkrati naj bi uprava s sindikati sklenila dogovor o kadrovski in razvojni politiki za prihodnji dve leti. S sklepi, kot je zadnji, uprava krši omenjeni sporazum. Prav zato je najmanj, kar bi pričakovali, dialog z zaposlenimi že v času oblikovanja in priprave ukrepov. Zahtevamo jasne odgovore in vizijo: naj uprava jasno pove, ali s kadrovskim in finančnim izčrpavanjem že udejanja namero po ukinitvi regionalnih centrov oz. programov. Ob imenovanju je predsednica uprave posebej poudarila transparentnost komuniciranja in povezovanje. Tega ne uresničuje. Nedopustno je, da se pripravlja ukrepe na plečih zaposlenih, ki o tem pred sprejemanjem tako pomembnih odločitev niso niti obveščeni. Zgoraj navedeni sklepi so bili sprejeti in podpisani v petek, 25. aprila popoldan, tik pred prvomajskimi prazniki z navodilom, naj bo gradivo pripravljeno do 5. maja. Težko verjamemo, da gre za naključje. Nasprotno, sprašujemo se, ali je to strategija, da se zaposleni ne bi mogli pripraviti in odzvati na sprejete sklepe. Dovolj zgovorna je bila izjava predsednice uprave za naš program, da je »do Ljubljane le ura in 10 minut z avtom«, izrečena marca. Delavski direktor je na izredni seji sveta delavcev dal vedeti, da je reorganizacija potrebna in da je nekje treba začeti. Torej lahko sklepamo, da so načrti že napisani? Zakaj so prav regionalna centra in še nekaj drugih enot tisti, ki so vedno prvi na udaru, ko je treba nekaj prihraniti? RTV center Koper je finančno in kadrovsko podhranjen. To se sistemsko dela že veliko let z nenadomeščanjem upokojevanj, zmanjševanjem denarja za variabilne stroške in drugimi ukrepi. Varčevanje v regionalnih centrih bi tako imelo najmanjši učinek, kar so in še bodo pokazali otipljivi podatki. Bi pa zato škoda bila največja. Je bil nabor varčevanja pripravljen skrbno? Ali res ni drugih virov, iz katerih bi (učinkoviteje) črpali prihranek? Prepričani smo, da so in zanje pristojni vedo, le interesa za to ni. Na to kaže tudi vznikanje novih projektov, za katere nikakor ne moremo razumeti, da so nujna vsebina. Še bolj je nerazumljivo, da se zanje (dobro) plačuje zunanje izvajalce, medtem ko bi redno zaposlene pošiljali na čakanje na delo. Jasno je, da uprava znova podcenjuje moč regionalnih centrov. Svetovni trend so lokalne zgodbe, regionalna problematika, poročanje o dogodkih ljudi za ljudi, ki so kljub geografski oddaljenosti od centrov enakovredni, če ne še pomembnejši. S centralizacijo (in ne integracijo, kot jo zavajajoče poimenuje uprava), bodo regije izgubile svoj prostor, glas, besedo. Ustvarjalci programa Radia Koper s pripravljenimi vsebinami bogatimo vse programe Radia Slovenija. Izmenjava naših vsebin je že zdaj vsakodnevna praksa. Je kdo upošteval obseg (čezmejnega) prostora, ki ga dosežejo naši mikrofoni? Se kdo zaveda, koliko programskih vsebin pridobijo informativne in druge oddaje prvega, drugega in tretjega programa Radia Slovenija? Samo lani smo za ostale programe pripravili več kot tisoč informativnih prispevkov, pripravljamo tudi vsebine za dnevni program, soustvarjamo oddaje Sotočja, Od setve do žetve, Lokalni junak, Lokalni čas, Nočni obisk, Studio ob 17h in številne druge, oddajo Morje in mi premierno objavljajo na prvem programu. Vsak dan več kot polovico naših prispevkov objavijo tudi na drugih programih. Z zmanjšanjem števila zaposlenih bo tudi teh vsebin manj. Kdo bo zagotavljal enakopravno obveščenost javnosti od zgornjega Posočja preko cele Primorske do Slovencev v Italiji in na Hrvaškem? Kako si uprava predstavlja izvajanje poslanstva javnega medija, ki je nenazadnje zakonsko določeno, v prihodnje? Kako bo RTV iz centra kakovostno in verodostojno zagotavljal obveščanje v našem geografskem, kulturnem in čezmejnem prostoru? Upravičeno dvomimo v dobre namene te uprave. Ukinjati (ali postopno ugašati) RTV center Koper pomeni, da se je pripravljena odpovedati primorskim in zamejskim poslušalcem. Ti ne bodo preklopili na Radio Slovenija, temveč na druge regionalne in lokalne postaje. Če je razlog za sprejete sklepe in morebitne ukrepe to, da RTV Slovenija od ustanovitelja ni prejela predvidenega denarja, nas zanima, zakaj je uprava svetu lani predlagala PPN, ki je ta sredstva predpostavljal? In zakaj je svet PPN potrdil? Ali je uprava storila vse, da bi RTV Slovenija denar dobila? V okviru regionalnega centra je pomembno poudariti tudi vlogo italijanskih programov, ki že desetletja predstavljajo kanal stika in dialoga med jezikovnimi manjšinami ter med državama Italijo in Slovenijo, pri čemer ustvarjajo kakovostne informativne in programske vsebine. Vprašanj in pomislekov imamo še veliko, zato predlagamo srečanje z vodstvom Radia Slovenija in RTV Slovenija. Aktiv ustvarjalcev programa Radia Koper s podporo redakcij programov Radia Capodistria in Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS
Ta bi bil po besedah ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona izjemna dodana vrednost za delovanje društev, pa tudi za Slovenijo. Konzulat na Reki imajo tudi druge okoliške države. Največji izziv za slovensko manjšino na Hrvaškem ostaja ohranjanje slovenskega jezika. V oddaji tudi o tem: - Po dokončanju drugega tira naj se dosedanja proga med Prešnico in Dekani ukine. - Občina Ankaran poziva občane k izgradnji priključkov na novo kanalizacijo. - Zaživel bo Camino med Sveto Goro in Oglejem.
Ta bi bil po besedah ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona izjemna dodana vrednost za delovanje društev, pa tudi za Slovenijo. Konzulat na Reki imajo tudi druge okoliške države. Največji izziv za slovensko manjšino na Hrvaškem ostaja ohranjanje slovenskega jezika. V oddaji tudi o tem: - Po dokončanju drugega tira naj se dosedanja proga med Prešnico in Dekani ukine. - Občina Ankaran poziva občane k izgradnji priključkov na novo kanalizacijo. - Zaživel bo Camino med Sveto Goro in Oglejem.
V ustavni komisiji rimskega senata so med potrjevanjem osnutka zakona, ki naj bi uvedel neposredne volitve predsednika vlade, soglasno potrdili še dopolnilo, po katerem bodo vsi bodoči volilni zakoni morali zagotoviti predstavništvo jezikovnih manjšin, tudi slovenske. Odločitev je že pozdravil minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Matej Arčon. V oddaji tudi o tem: - V Ajdovščini objavili prednostno listo za neprofitna stanovanja. - Zaradi nesreče na kaninski žičnici ovadili dve osebi. - V Ilirski Bistrici so se srečali ponudniki turistične regije Zeleni kras.
V ustavni komisiji rimskega senata so med potrjevanjem osnutka zakona, ki naj bi uvedel neposredne volitve predsednika vlade, soglasno potrdili še dopolnilo, po katerem bodo vsi bodoči volilni zakoni morali zagotoviti predstavništvo jezikovnih manjšin, tudi slovenske. Odločitev je že pozdravil minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Matej Arčon. V oddaji tudi o tem: - V Ajdovščini objavili prednostno listo za neprofitna stanovanja. - Zaradi nesreče na kaninski žičnici ovadili dve osebi. - V Ilirski Bistrici so se srečali ponudniki turistične regije Zeleni kras.
Izrael krepi napade na Gazo, vojna je doslej zahtevala najmanj 17 tisoč 700 smrtnih žrtev. Varnih območij v enklavi ni, pomanjkanje, ki ga trpijo tamkajšnji prebivalci, je nepredstavljivo. Druge teme: - Pogajanja o opustitvi fosilnih goriv na podnebni konferenci v Dubaju v pat položaju; prihodnji vrh bo gostil Azerbajdžan. - Projektno podjetje 2TDK želi vnovič razstaviti maketo drugega tira, kje je, uradno ni znano. - Zmaga na skakalnici v Klingenthalu Nemcu Gaigerju, od Slovencev najboljši Lanišek na šestem mestu.
Izrael krepi napade na Gazo, vojna je doslej zahtevala najmanj 17 tisoč 700 smrtnih žrtev. Varnih območij v enklavi ni, pomanjkanje, ki ga trpijo tamkajšnji prebivalci, je nepredstavljivo. Druge teme: - Pogajanja o opustitvi fosilnih goriv na podnebni konferenci v Dubaju v pat položaju; prihodnji vrh bo gostil Azerbajdžan. - Projektno podjetje 2TDK želi vnovič razstaviti maketo drugega tira, kje je, uradno ni znano. - Zmaga na skakalnici v Klingenthalu Nemcu Gaigerju, od Slovencev najboljši Lanišek na šestem mestu.
V Holdingu slovenske elektrarne so imeli ta konec tedna veliko nepričakovanega dela. Po kibernetskem napadu v minulih dneh danes sporočajo, da imajo razmere pod nadzorom. Pričakujejo tudi, da bo jutri osnovno poslovanje podjetja potekalo normalno, in dodajajo, da je za vse dokončne trditve še prezgodaj. Drugi poudarki oddaje: - Tretji dan premirja v Gazi nekaj kršitev, izmenjava talcev za zapornike tokrat brez zapletov. - Pakistan brez milosti izganja skoraj dva milijona Afganistancev brez dokumentov. - Avstrijcu Kraftu še druga zmaga v Ruki, od Slovencev najvišje Peter Prevc na šestem mestu.
V Holdingu slovenske elektrarne so imeli ta konec tedna veliko nepričakovanega dela. Po kibernetskem napadu v minulih dneh danes sporočajo, da imajo razmere pod nadzorom. Pričakujejo tudi, da bo jutri osnovno poslovanje podjetja potekalo normalno, in dodajajo, da je za vse dokončne trditve še prezgodaj. Drugi poudarki oddaje: - Tretji dan premirja v Gazi nekaj kršitev, izmenjava talcev za zapornike tokrat brez zapletov. - Pakistan brez milosti izganja skoraj dva milijona Afganistancev brez dokumentov. - Avstrijcu Kraftu še druga zmaga v Ruki, od Slovencev najvišje Peter Prevc na šestem mestu.
Jutri zjutraj naj bi se v Gazi po skoraj 50-ih dneh vojne začelo prvo premirje, ki naj bi trajalo najmanj 4 dni. Hamas zahteva, da za vsakega izpuščenega talca Izrael izpusti 3 palestinske zapornike, ob tem pa morajo vsak dan v Gazo prispeti 200 tovornjakov humanitarne pomoči in štirje tovornjaki z gorivom. Kot je ob napovedi sporazuma dejal predstavnik katarskega zunanjega ministrstva Majed al-Ansari, je humanitarno premirje glavno upanje za uveljavitev dolgotrajnega miru. A upanje za to je majhno. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Za zmedo pri glasovanju v državnem zboru naj bi bila kriva tehnična napaka. Ali bodo sporno glasovanje ponovili, še ni jasno. - Vlada v državni zbor poslala predlog zakona o obnovi, ki se bo najprej financirala z zadolževanjem - Na vrhu lestvice najbogatejših Slovencev po devetih letih novo ime
Jutri zjutraj naj bi se v Gazi po skoraj 50-ih dneh vojne začelo prvo premirje, ki naj bi trajalo najmanj 4 dni. Hamas zahteva, da za vsakega izpuščenega talca Izrael izpusti 3 palestinske zapornike, ob tem pa morajo vsak dan v Gazo prispeti 200 tovornjakov humanitarne pomoči in štirje tovornjaki z gorivom. Kot je ob napovedi sporazuma dejal predstavnik katarskega zunanjega ministrstva Majed al-Ansari, je humanitarno premirje glavno upanje za uveljavitev dolgotrajnega miru. A upanje za to je majhno. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Za zmedo pri glasovanju v državnem zboru naj bi bila kriva tehnična napaka. Ali bodo sporno glasovanje ponovili, še ni jasno. - Vlada v državni zbor poslala predlog zakona o obnovi, ki se bo najprej financirala z zadolževanjem - Na vrhu lestvice najbogatejših Slovencev po devetih letih novo ime
Slovenski košarkarji so torej po štirih zaporednih zmagah danes doživeli prvi poraz na svetovnem prvenstvu. Nemci so zmagali s 100:71. Poraz Slovencev pa ni vplival na uvrstitev v četrtfinale. Naši reprezentanti bodo v sredo v Manili igrali proti Kanadčanom. V oddaji tudi: - Začetek šolskega leta za nekatere otroke še posebej stresen zaradi posledic nedavnih poplav - Erdogan bo v Sočiju Putina skušal prepričati v oživitev dogovora o žitu - Oljkarje pesti odpadanje plodov, del pridelka sklestila toča
Slovenski košarkarji so torej po štirih zaporednih zmagah danes doživeli prvi poraz na svetovnem prvenstvu. Nemci so zmagali s 100:71. Poraz Slovencev pa ni vplival na uvrstitev v četrtfinale. Naši reprezentanti bodo v sredo v Manili igrali proti Kanadčanom. V oddaji tudi: - Začetek šolskega leta za nekatere otroke še posebej stresen zaradi posledic nedavnih poplav - Erdogan bo v Sočiju Putina skušal prepričati v oživitev dogovora o žitu - Oljkarje pesti odpadanje plodov, del pridelka sklestila toča
Po pričakovanjih se bo iz Hrvaške do vključno ponedeljka vrnila večina od več kot 100 tisoč Slovencev, ki dopustujejo pri južnih sosedih, da bi se izognila obvezni karanteni zaradi širjenja koronavirusa. Čez dan še ni bil čas za množično vračanje Slovence, čez južno mejo so povečini vstopali tujci. Turčija napoveduje boj za energetsko neodvisnost Belgijo pretresa dokaz policijskega nasilja Pohod treh vojn: na Goriškem v spomin in opomin za boljši jutri
Po pričakovanjih se bo iz Hrvaške do vključno ponedeljka vrnila večina od več kot 100 tisoč Slovencev, ki dopustujejo pri južnih sosedih, da bi se izognila obvezni karanteni zaradi širjenja koronavirusa. Čez dan še ni bil čas za množično vračanje Slovence, čez južno mejo so povečini vstopali tujci. Turčija napoveduje boj za energetsko neodvisnost Belgijo pretresa dokaz policijskega nasilja Pohod treh vojn: na Goriškem v spomin in opomin za boljši jutri
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Tadej Pogačar je zmagovalec šeste etape kolesarske dirke po Franciji, s čimer si je zagotovil drugo mesto v skupni razvrstitvi. Novi nosilec rumene majice je Danec Jonas Vingegaard, ki je za Slovencem zaostal 24 sekund. Sladka zmaga, je v prvi izjavi po deseti etapni zmagi na Touru povedal Pogačar in dodal, da je vedno dobro zmanjšati zaostanek za vodilnim. Zmaga je tako prinesla olajšanje po včerajšnji slabši etapi, ko je zaostal za kar minuto. Drugi poudarki oddaje: - Državni zbor potrdil prenos dopolnilnega zavarovanja v obvezno. - Švedska prihodnji teden pričakuje turško potrditev vstopa v Nato. - V streljanju na območju Šmarjeških Toplic ranjena policistka.
Tadej Pogačar je zmagovalec šeste etape kolesarske dirke po Franciji, s čimer si je zagotovil drugo mesto v skupni razvrstitvi. Novi nosilec rumene majice je Danec Jonas Vingegaard, ki je za Slovencem zaostal 24 sekund. Sladka zmaga, je v prvi izjavi po deseti etapni zmagi na Touru povedal Pogačar in dodal, da je vedno dobro zmanjšati zaostanek za vodilnim. Zmaga je tako prinesla olajšanje po včerajšnji slabši etapi, ko je zaostal za kar minuto. Drugi poudarki oddaje: - Državni zbor potrdil prenos dopolnilnega zavarovanja v obvezno. - Švedska prihodnji teden pričakuje turško potrditev vstopa v Nato. - V streljanju na območju Šmarjeških Toplic ranjena policistka.
Današnji državni praznik, dan upora proti okupatorju, opominja na edinstveno sposobnost povezovanja Slovencev v 20-tem stoletju. Kot je dejal upokojeni polkovnik Andrej Kocbek, ima naš narod eno samo zgodovino, temelj slovenske osamosvojitve pa so bili vsi dogodki pred njo. Slovenska politika pa je v poslanicah izpostavila pomembnost upora in odpora borcev proti okupatorju. Druge teme: - Nezadovoljni kmetje od ministrstva zahtevajo konkretne rešitve. - Zaveznice Nata so Ukrajini dostavile 98 odstotkov obljubljenih bojnih vozil. - V Novi Gorici upajo na uspeh tretjega razpisa za graditev zunanjega amfiteatra.
Današnji državni praznik, dan upora proti okupatorju, opominja na edinstveno sposobnost povezovanja Slovencev v 20-tem stoletju. Kot je dejal upokojeni polkovnik Andrej Kocbek, ima naš narod eno samo zgodovino, temelj slovenske osamosvojitve pa so bili vsi dogodki pred njo. Slovenska politika pa je v poslanicah izpostavila pomembnost upora in odpora borcev proti okupatorju. Druge teme: - Nezadovoljni kmetje od ministrstva zahtevajo konkretne rešitve. - Zaveznice Nata so Ukrajini dostavile 98 odstotkov obljubljenih bojnih vozil. - V Novi Gorici upajo na uspeh tretjega razpisa za graditev zunanjega amfiteatra.
Višji prihodki, višji davki, napoveduje koalicija. Prek neto dohodnine naj bi, kot pravi finančni minister Klemen Boštjančič, obdavčili tudi na primer socialne transferje, regres in prevoz. Kot je pojasnil, želijo naredit sistem, ki bo enostaven in kjer se bodo vsi dohodki šteli v enako osnovo. Podrobneje o smernicah z današnjega koalicijskega vrha v začetku te oddaje. Druge teme: - Po Konradu Kuštrinu vodenje sindikata Fides prevzema Damjan Polh - Poljska bo Ukrajini dobavila tudi lovska letala - V Lillehammerju zmagal Granerud, od Slovencev najvišje Jelar - sedmi
Višji prihodki, višji davki, napoveduje koalicija. Prek neto dohodnine naj bi, kot pravi finančni minister Klemen Boštjančič, obdavčili tudi na primer socialne transferje, regres in prevoz. Kot je pojasnil, želijo naredit sistem, ki bo enostaven in kjer se bodo vsi dohodki šteli v enako osnovo. Podrobneje o smernicah z današnjega koalicijskega vrha v začetku te oddaje. Druge teme: - Po Konradu Kuštrinu vodenje sindikata Fides prevzema Damjan Polh - Poljska bo Ukrajini dobavila tudi lovska letala - V Lillehammerju zmagal Granerud, od Slovencev najvišje Jelar - sedmi
Svetovno nordijsko prvenstvo v Planici našim reprezentantom še ni prineslo odličja. Veliko upov je, kot vedno, položeno v naše smučarske skakalce, ki se merijo na srednji napravi. Anže Lanišek je prvo serijo od Slovencev končal najvišje, na šestem mestu, za njim je Timi Zajc. Zaostanki za vodilnim Avstrijcem Stefanom Kraftom niso veliki, tako da bo razplet izjemno zanimiv. Delček ga bomo pospremili tudi v začetku te oddaje. Druge teme: - Protivojni protesti in shodi solidarnosti po vsem svetu - V Turčiji se tla po uničujočem potresu še niso umirila - Študenti višjih šol se zaradi veliko prakse po večini zaposlijo brez težav
Svetovno nordijsko prvenstvo v Planici našim reprezentantom še ni prineslo odličja. Veliko upov je, kot vedno, položeno v naše smučarske skakalce, ki se merijo na srednji napravi. Anže Lanišek je prvo serijo od Slovencev končal najvišje, na šestem mestu, za njim je Timi Zajc. Zaostanki za vodilnim Avstrijcem Stefanom Kraftom niso veliki, tako da bo razplet izjemno zanimiv. Delček ga bomo pospremili tudi v začetku te oddaje. Druge teme: - Protivojni protesti in shodi solidarnosti po vsem svetu - V Turčiji se tla po uničujočem potresu še niso umirila - Študenti višjih šol se zaradi veliko prakse po večini zaposlijo brez težav
Banka Slovenije je sprostila omejitve kreditiranja prebivalstva, uvedene leta 2019. Z julijem bodo lahko banke kreditirale tudi tiste komitente, ki jim po plačilu mesečnega obroka ostane manj od predpisanega zneska, to je seštevek 76-ih odstotkov bruto minimalne plače in zneska za vzdrževane družinske člane. Banke se bodo lahko za to izjemo odločile pri največ 10-ih odstotkih svojih poslov, povečati pa bodo morale kapitalski blažilnik. Preostale novice: Zaradi predlagane popolne prepovedi uvoza nafte iz Rusije zaskrbljenost pred novimi podražitvami. Prevzemanje ene zadnjih domačih bank v Furlaniji Julijski krajini skrbi tudi tam živeče Slovence. Slovenska Karitas opozarja, da so razmere za starejše in revnejše podobne kot ob začetku prejšnje gospodarske krize.
Banka Slovenije je sprostila omejitve kreditiranja prebivalstva, uvedene leta 2019. Z julijem bodo lahko banke kreditirale tudi tiste komitente, ki jim po plačilu mesečnega obroka ostane manj od predpisanega zneska, to je seštevek 76-ih odstotkov bruto minimalne plače in zneska za vzdrževane družinske člane. Banke se bodo lahko za to izjemo odločile pri največ 10-ih odstotkih svojih poslov, povečati pa bodo morale kapitalski blažilnik. Preostale novice: Zaradi predlagane popolne prepovedi uvoza nafte iz Rusije zaskrbljenost pred novimi podražitvami. Prevzemanje ene zadnjih domačih bank v Furlaniji Julijski krajini skrbi tudi tam živeče Slovence. Slovenska Karitas opozarja, da so razmere za starejše in revnejše podobne kot ob začetku prejšnje gospodarske krize.
Nov uspešen dan na Touru za Slovence. Tadej Pogačar si je na današnji, osmi etapi dirke po Franciji z izjemnim napadom priboril rumeno majico vodilnega. Pogačar je bil sicer na današnji preizkušnji četrti. Več o dogajanju v Franciji, pa tudi o tem, da slovenske košarkarje le še zmaga loči od nastopov na olimpijskih igrah, v športnem delu oddaje. V oddaji tudi: - Čez dan kolone pred številnimi mejnimi prehodi s Hrvaško, pa tudi na Karavankah. - Pahor opozarja na odgovornost politike glede izjav ob predsedovanju Svetu Unije. - Pandemija lakote v Etiopiji: ob začasnem premirju strada več sto tisoč ljudi.
Nov uspešen dan na Touru za Slovence. Tadej Pogačar si je na današnji, osmi etapi dirke po Franciji z izjemnim napadom priboril rumeno majico vodilnega. Pogačar je bil sicer na današnji preizkušnji četrti. Več o dogajanju v Franciji, pa tudi o tem, da slovenske košarkarje le še zmaga loči od nastopov na olimpijskih igrah, v športnem delu oddaje. V oddaji tudi: - Čez dan kolone pred številnimi mejnimi prehodi s Hrvaško, pa tudi na Karavankah. - Pahor opozarja na odgovornost politike glede izjav ob predsedovanju Svetu Unije. - Pandemija lakote v Etiopiji: ob začasnem premirju strada več sto tisoč ljudi.
Zvezo slovenskih organizacij, eno od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, bo tudi prihodnja štiri leta vodil Manuel Jug, 25-letni profesor na dvojezični Trgovski akademiji. Kot pojasnjuje, je eden od ciljev v organizacijo vnovič pritegniti ljudi, ki so jih izgubili zaradi pretesnega sodelovanja s koroškim Heimatdienstom. Cilj prenovljene podobe Primorskega dnevnika je privabiti mlajše bralce, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Predstavnik slovenske manjšine v mestu Samobor Goran Gorše pa si želi, da bi pouk slovenščine uvedli tudi na največji osnovni šoli na Hrvaškem. Porabski učenci so v okviru čezmejnega projekta obiskali Pomurski muzej v Murski Soboti in spoznavali življenje na gradovih. Bi živeli na njih? Kako uspešno pa povezuje slovenske in avstrijske šole program Erasmus +? Prisluhnite!
Zvezo slovenskih organizacij, eno od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, bo tudi prihodnja štiri leta vodil Manuel Jug, 25-letni profesor na dvojezični Trgovski akademiji. Kot pojasnjuje, je eden od ciljev v organizacijo vnovič pritegniti ljudi, ki so jih izgubili zaradi pretesnega sodelovanja s koroškim Heimatdienstom. Cilj prenovljene podobe Primorskega dnevnika je privabiti mlajše bralce, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Predstavnik slovenske manjšine v mestu Samobor Goran Gorše pa si želi, da bi pouk slovenščine uvedli tudi na največji osnovni šoli na Hrvaškem. Porabski učenci so v okviru čezmejnega projekta obiskali Pomurski muzej v Murski Soboti in spoznavali življenje na gradovih. Bi živeli na njih? Kako uspešno pa povezuje slovenske in avstrijske šole program Erasmus +? Prisluhnite!
Vlada bo med prvimi ukrepi kmetom namenila finančno pomoč v vrednosti več kot 22 milijonov evrov, od tega več kot 5 milijonov za sektor mleka, dobra 2 milijona kot nadomestilo zaradi naraščajočih cen energentov in 15 milijonov za nakup reprodukcijskega materiala, zlasti gnojil. Ta poseg ima lahko pozitivne učinke na ohranjanje proizvodnega potenciala, ne bodo pa kupci zaradi tega deležni nižjih cen doma pridelane hrane. V Radijskem dnevniku tudi: Na Bližnjem vzhodu ideja o Arabskem NATU, vključeval bi arabske sunitske države in Izrael - V Novem mestu srečanje Slovencev iz sveta in zamejstva, nekateri pri nas prvič - Druga etapa Toura Jakobsenu, rumena majica Van Aertu, Pogačar in Roglič s srečo v neseči
Vlada bo med prvimi ukrepi kmetom namenila finančno pomoč v vrednosti več kot 22 milijonov evrov, od tega več kot 5 milijonov za sektor mleka, dobra 2 milijona kot nadomestilo zaradi naraščajočih cen energentov in 15 milijonov za nakup reprodukcijskega materiala, zlasti gnojil. Ta poseg ima lahko pozitivne učinke na ohranjanje proizvodnega potenciala, ne bodo pa kupci zaradi tega deležni nižjih cen doma pridelane hrane. V Radijskem dnevniku tudi: Na Bližnjem vzhodu ideja o Arabskem NATU, vključeval bi arabske sunitske države in Izrael - V Novem mestu srečanje Slovencev iz sveta in zamejstva, nekateri pri nas prvič - Druga etapa Toura Jakobsenu, rumena majica Van Aertu, Pogačar in Roglič s srečo v neseči
Sirene, eksplozije, streli, tanki ... To je nova realnost za Ukrajinke in Ukrajince. Ruske sile so napadle številna večja mesta v državi, v Kijevu so postaje podzemne železnice postale zaklonišča. V oddaji tudi: - Evropski voditelji naj bi pozvali še k tretjemu svežnju sankcij - Premier Janša: Neposredne nevarnosti za Slovenijo zaradi razmer v Ukrajini ni - Predsednik Pahor podelil državna odlikovanja vidnim predstavnikom tržaških Slovencev in županu Trsta
Sirene, eksplozije, streli, tanki ... To je nova realnost za Ukrajinke in Ukrajince. Ruske sile so napadle številna večja mesta v državi, v Kijevu so postaje podzemne železnice postale zaklonišča. V oddaji tudi: - Evropski voditelji naj bi pozvali še k tretjemu svežnju sankcij - Premier Janša: Neposredne nevarnosti za Slovenijo zaradi razmer v Ukrajini ni - Predsednik Pahor podelil državna odlikovanja vidnim predstavnikom tržaških Slovencev in županu Trsta
Pristojni svarijo pred prehitrim optimizmom glede umirjanja epidemioloških razmer, češ da bo to vidno v tednu ali dveh. Dodajajo, da bolnišnice ostajajo pod pritiskom, a so razmere pod nadzorom. V okviru krepitve boja proti virusu sta pred nami dva tedna zaostrenih omejitev. Kaj nas čaka, bomo strnili v začetku oddaje: \t - Koronakriza povečala število Slovencev, ki so pod pragom revščine - Na Kosovu po odstopu predsednika Tačija na mizi tudi predčasne volitve - Na jugu Italije za en evro naprodaj hiše, ki nujno potrebujejo obnovo - Na Lifu na ogled tudi film Nažgani, provokativna črna komedija o alkoholizmu
Pristojni svarijo pred prehitrim optimizmom glede umirjanja epidemioloških razmer, češ da bo to vidno v tednu ali dveh. Dodajajo, da bolnišnice ostajajo pod pritiskom, a so razmere pod nadzorom. V okviru krepitve boja proti virusu sta pred nami dva tedna zaostrenih omejitev. Kaj nas čaka, bomo strnili v začetku oddaje: \t - Koronakriza povečala število Slovencev, ki so pod pragom revščine - Na Kosovu po odstopu predsednika Tačija na mizi tudi predčasne volitve - Na jugu Italije za en evro naprodaj hiše, ki nujno potrebujejo obnovo - Na Lifu na ogled tudi film Nažgani, provokativna črna komedija o alkoholizmu
Ukrajina se 29. dan sooča z rusko agresijo. O tem prav zdaj razpravljajo evropski voditelji v Bruslju, pridružil se jim je tudi ameriški predsenik Joe Biden. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem napovedala okrepitev pomoči Ukrajini, zaostritev sankcij proti Rusiji in zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov. Jutri bo z ameriškim predsednikom Joejem Bidenom predstavila novo sodelovanje na področju energetike, gre za dodatno energijo iz Združenih držav za Evropsko Unijo, ki bo nadomestila rusko. Druge teme: - V Srbiji zaznamujejo 23. obletnico Natovega bombardiranja, ta ima danes pomembno vlogo tudi pri odnosu Srbov do ruskega napada na Ukrajino - Nova uredba spreminja sistem samooskrbe z električno energijo in uvaja možnost pomoči za naložbo - Kvalifikacije pred jutrišnjimi poleti pod Poncami Anžetu Lanišku, na tekmi še osem Slovencev
Ukrajina se 29. dan sooča z rusko agresijo. O tem prav zdaj razpravljajo evropski voditelji v Bruslju, pridružil se jim je tudi ameriški predsenik Joe Biden. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem napovedala okrepitev pomoči Ukrajini, zaostritev sankcij proti Rusiji in zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov. Jutri bo z ameriškim predsednikom Joejem Bidenom predstavila novo sodelovanje na področju energetike, gre za dodatno energijo iz Združenih držav za Evropsko Unijo, ki bo nadomestila rusko. Druge teme: - V Srbiji zaznamujejo 23. obletnico Natovega bombardiranja, ta ima danes pomembno vlogo tudi pri odnosu Srbov do ruskega napada na Ukrajino - Nova uredba spreminja sistem samooskrbe z električno energijo in uvaja možnost pomoči za naložbo - Kvalifikacije pred jutrišnjimi poleti pod Poncami Anžetu Lanišku, na tekmi še osem Slovencev
Z otvoritveno slovesnostjo in prižigom olimpijskega ognja so se v kitajski prestolnici tudi uradno začele 24. zimske igre. V prihodnjih 16 dneh se bo za rekordnih 109 kompletov odličij borilo približno 3.000 športnikov iz 91 držav. Slovence sta pod slovensko zastavo na stadion Ptičje gnezdo pripeljala smučarka Ilka Štuhec in deskar Rok Marguč. Druge teme: - Ministrstvo za zdravje: napoved stavke sindikatov zdravstva in socialnega varstva preuranjena - Minister Tonin: med prostovoljnimi in poklicnimi gasilci ne sme biti razlik - Kitajska podprla rusko nasprotovanje širitvi Nata
Z otvoritveno slovesnostjo in prižigom olimpijskega ognja so se v kitajski prestolnici tudi uradno začele 24. zimske igre. V prihodnjih 16 dneh se bo za rekordnih 109 kompletov odličij borilo približno 3.000 športnikov iz 91 držav. Slovence sta pod slovensko zastavo na stadion Ptičje gnezdo pripeljala smučarka Ilka Štuhec in deskar Rok Marguč. Druge teme: - Ministrstvo za zdravje: napoved stavke sindikatov zdravstva in socialnega varstva preuranjena - Minister Tonin: med prostovoljnimi in poklicnimi gasilci ne sme biti razlik - Kitajska podprla rusko nasprotovanje širitvi Nata
Ob vse slabši epidemiološki sliki je vse več možnosti za zapiranje državnih meja. Da bi meja med Slovenijo in Avstrijo ostala odprta za več tisoč delavcev dnevnih migrantov, je pred tednom dni pozvala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pristojni so njihovemu pozivu za zdaj prisluhnili. V Gorskem kotarju je vse nared za začetek gradnje vzorčne kmetije, ki naj bi bila tudi turistično, kulturno in izobraževalno središče tam živečih Slovencev. Dejavno sta se v projekt vključila kmetijsko ministrstvo in urad za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Koliko bosta prispevala in kako je z usposobljenimi kadri? Pridružimo se rojakom v Lovranu, ki obeležujejo 15-letnico delovanja svojega društva, in preverjamo, kako bo letos z Vražjo nočjo v Andovcih. Zanima nas tudi, kdaj bo s svojim delom začel novi paritetni odbor. To posvetovalno telo, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je zadnjič sestalo aprila lani. Prisluhnite!
Ob vse slabši epidemiološki sliki je vse več možnosti za zapiranje državnih meja. Da bi meja med Slovenijo in Avstrijo ostala odprta za več tisoč delavcev dnevnih migrantov, je pred tednom dni pozvala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pristojni so njihovemu pozivu za zdaj prisluhnili. V Gorskem kotarju je vse nared za začetek gradnje vzorčne kmetije, ki naj bi bila tudi turistično, kulturno in izobraževalno središče tam živečih Slovencev. Dejavno sta se v projekt vključila kmetijsko ministrstvo in urad za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Koliko bosta prispevala in kako je z usposobljenimi kadri? Pridružimo se rojakom v Lovranu, ki obeležujejo 15-letnico delovanja svojega društva, in preverjamo, kako bo letos z Vražjo nočjo v Andovcih. Zanima nas tudi, kdaj bo s svojim delom začel novi paritetni odbor. To posvetovalno telo, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je zadnjič sestalo aprila lani. Prisluhnite!
Prešernov lavreat Dušan Jelinčič se je v biografskem romanu Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca soočil z očetovo travmatično življenjsko zgodbo, ki je kar poosebljena medvojna travma Primorskih Slovencev. V petinšestdesetih letih je Zorko Jelinčič preživel dve svetovni vojni, vmes pa fašistični teror in ječo. Pripoved o njem zdaj prihaja v Odprto knjigo na Arsu. Posvetimo se tudi osrednji proslavi v Trstu, s katero so počastili naš praznik kulture, za začetek pa gremo na 17. Festival gorniškega filma. Tega odpira dokumentarec Ena za reko: Zgodba Save režiserja Rožleta Bregarja, ki predstavi to tekočo povezavo med štirimi državami in neštetimi ekosistemi, snemali pa so jo štirje kajakaši na 11-dnevni pustolovščini.
Prešernov lavreat Dušan Jelinčič se je v biografskem romanu Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca soočil z očetovo travmatično življenjsko zgodbo, ki je kar poosebljena medvojna travma Primorskih Slovencev. V petinšestdesetih letih je Zorko Jelinčič preživel dve svetovni vojni, vmes pa fašistični teror in ječo. Pripoved o njem zdaj prihaja v Odprto knjigo na Arsu. Posvetimo se tudi osrednji proslavi v Trstu, s katero so počastili naš praznik kulture, za začetek pa gremo na 17. Festival gorniškega filma. Tega odpira dokumentarec Ena za reko: Zgodba Save režiserja Rožleta Bregarja, ki predstavi to tekočo povezavo med štirimi državami in neštetimi ekosistemi, snemali pa so jo štirje kajakaši na 11-dnevni pustolovščini.
Zadnji majski dan odnaša epidemijo koronavirusa. Da je ta umirjena, dokazujejo včerajšnji podatki - nobene dodatne okužbe ali smrtne žrtve covida 19. Čas je torej za dodatno sproščanje omejitev - šole jutri že bolj na široko odpirajo vrata, prav tako slovenski turizem. Panoga brez tujih turistov ne bo okrevala, lahko pa se pobere z dna ob turističnih bonih oziroma dodatni podpori Slovencev. A turistične ponudnike - nekateri med njimi namerno dražijo storitve - čaka težja naloga: Kako ob čakanju na tuje goste znova privabiti domače? Druge teme: - Neenakost pred zakonom? Vse bolj množični, a tudi nasilni protesti Američanov proti rasizmu - Odmeven spor v Nemčiji: ugleden virolog v boju s tabloidom deležen tudi groženj - Zasebni kapital v vesolju: kapsula Dragon spojena z Mendarodno vesoljsko postajo
Zadnji majski dan odnaša epidemijo koronavirusa. Da je ta umirjena, dokazujejo včerajšnji podatki - nobene dodatne okužbe ali smrtne žrtve covida 19. Čas je torej za dodatno sproščanje omejitev - šole jutri že bolj na široko odpirajo vrata, prav tako slovenski turizem. Panoga brez tujih turistov ne bo okrevala, lahko pa se pobere z dna ob turističnih bonih oziroma dodatni podpori Slovencev. A turistične ponudnike - nekateri med njimi namerno dražijo storitve - čaka težja naloga: Kako ob čakanju na tuje goste znova privabiti domače? Druge teme: - Neenakost pred zakonom? Vse bolj množični, a tudi nasilni protesti Američanov proti rasizmu - Odmeven spor v Nemčiji: ugleden virolog v boju s tabloidom deležen tudi groženj - Zasebni kapital v vesolju: kapsula Dragon spojena z Mendarodno vesoljsko postajo
Številni so si danes oddahnili, ker so lahko po dobrem mesecu dni zimske prevmatike zamenjali z letnimi, vozilo peljali k mehaniku ali pa podaljšali prometno dovoljenje, čeprav je časa za registracijo še dva meseca, tudi če vam je dovoljenje že poteklo. Vlada torej rahlja ukrepe za zajezitev epidemije. Odgovor na vprašanje, kakšno je stanje okuženosti v vseslovenskem merilu, bo skušala dati danes začeta raziskava, v katero je zajetih 3 tisoč Slovenk in Slovencev. Drugi poudarki: - Zadnji popravki ministrstev pred potrditvijo drugega protikoronskega zakona na vladi - Nejevolja zaradi plačevanja zdravstvenih storitev, ki jih ni bilo - Opozicija terja odgovore glede nepregledne nabave zaščitne opreme - Na našem radiu se začenja nov literarni ciklus Dekameron C-19
Številni so si danes oddahnili, ker so lahko po dobrem mesecu dni zimske prevmatike zamenjali z letnimi, vozilo peljali k mehaniku ali pa podaljšali prometno dovoljenje, čeprav je časa za registracijo še dva meseca, tudi če vam je dovoljenje že poteklo. Vlada torej rahlja ukrepe za zajezitev epidemije. Odgovor na vprašanje, kakšno je stanje okuženosti v vseslovenskem merilu, bo skušala dati danes začeta raziskava, v katero je zajetih 3 tisoč Slovenk in Slovencev. Drugi poudarki: - Zadnji popravki ministrstev pred potrditvijo drugega protikoronskega zakona na vladi - Nejevolja zaradi plačevanja zdravstvenih storitev, ki jih ni bilo - Opozicija terja odgovore glede nepregledne nabave zaščitne opreme - Na našem radiu se začenja nov literarni ciklus Dekameron C-19
Na Brdu pri Kranju se je začela seja, na kateri ministrska ekipa med drugim obravnava ukrepe za zamejitev širjenja covida - 19. O tem se posvetuje s posvetovalno skupino, ki jo vodi Mateja Logar. Vlada bo tudi sprejela prenovljeno strategijo za cepljenje, v njej bodo prednostna skupina starejši od 50 let. V oddaji tudi: - Podporo interpelaciji ministra za kulturo Vaska Simonitija s protestom izrazili tudi kulturniki - Zunanje ministrstvo na pogovor pozvalo kitajskega veleposlanika Vang Šunčinga zaradi spornih ukrepov Kitajske - Pavlovčič tretji v kvalifikacijah Planice, na jutrišnji tekmi deset Slovencev
Na Brdu pri Kranju se je začela seja, na kateri ministrska ekipa med drugim obravnava ukrepe za zamejitev širjenja covida - 19. O tem se posvetuje s posvetovalno skupino, ki jo vodi Mateja Logar. Vlada bo tudi sprejela prenovljeno strategijo za cepljenje, v njej bodo prednostna skupina starejši od 50 let. V oddaji tudi: - Podporo interpelaciji ministra za kulturo Vaska Simonitija s protestom izrazili tudi kulturniki - Zunanje ministrstvo na pogovor pozvalo kitajskega veleposlanika Vang Šunčinga zaradi spornih ukrepov Kitajske - Pavlovčič tretji v kvalifikacijah Planice, na jutrišnji tekmi deset Slovencev