Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tokrat postavljamo v ospredje roman Kurja fizika Ferija Lainščka in zbirko esejev Poskus vsakdanjosti Anje Zag Golob. Obe deli sta prežeti z medčloveško bližino, ki v današnjem svetu individualizma vse bolj izginja. Feri Lainšček je svoj izjemen pripovedni opus v zadnjem obdobju dopolnil z romaneskno trilogijo Kurji pastir. Šest let se je vračal v svoje otroštvo in ustvaril monumentalno celoto, kakršnih je v slovenski književnosti malo. Beseda bo tekla o zadnjem delu trilogije, o romanu Kurja fizika, ki, tako kot prvi in drugi del trilogije, prinaša spoznanje, da brez spomina ni sedanjosti. Kako pomembna je medčloveška bližina, kako pomembno je, da nekaj storiš za drugega, ne da bi pričakoval česarkoli v zameno, spoznavamo tudi ob branju esejev Anje Zag Golob. Avtorica piše v knjigi Poskus vsakdanjosti, s podnaslovom prosti spisi, o vsakdanjih doživetjih, ki pomembno osmišljajo bivanje. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Alma Lapajne
Tokrat postavljamo v ospredje roman Kurja fizika Ferija Lainščka in zbirko esejev Poskus vsakdanjosti Anje Zag Golob. Obe deli sta prežeti z medčloveško bližino, ki v današnjem svetu individualizma vse bolj izginja. Feri Lainšček je svoj izjemen pripovedni opus v zadnjem obdobju dopolnil z romaneskno trilogijo Kurji pastir. Šest let se je vračal v svoje otroštvo in ustvaril monumentalno celoto, kakršnih je v slovenski književnosti malo. Beseda bo tekla o zadnjem delu trilogije, o romanu Kurja fizika, ki, tako kot prvi in drugi del trilogije, prinaša spoznanje, da brez spomina ni sedanjosti. Kako pomembna je medčloveška bližina, kako pomembno je, da nekaj storiš za drugega, ne da bi pričakoval česarkoli v zameno, spoznavamo tudi ob branju esejev Anje Zag Golob. Avtorica piše v knjigi Poskus vsakdanjosti, s podnaslovom prosti spisi, o vsakdanjih doživetjih, ki pomembno osmišljajo bivanje. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Alma Lapajne
Že več kot štirideset let lahko vremenske napovedi spremljamo tudi na televizijskih zaslonih in vremenoslovci so postali že kar naši stari znanci. V tokratni Dnevni sobi bomo skušali osvetliti napovedovanje vremena in izvedeti, ali za vremenoslovce sploh obstaja lepo in slabo vreme, kdaj je najtežje napisati besedilo za televizijsko vremensko napoved ter zakaj se vremenoslovci včasih tudi zmotijo. Z nami bosta meteorologa Andrej Velkavrh, ki se konec leta poslavlja z malih zaslonov, in Anže Medved, ki je na začetku svoje poti v vremenoslovju. Z njima se bo pogovarjala Tatjana Markošek.
Že več kot štirideset let lahko vremenske napovedi spremljamo tudi na televizijskih zaslonih in vremenoslovci so postali že kar naši stari znanci. V tokratni Dnevni sobi bomo skušali osvetliti napovedovanje vremena in izvedeti, ali za vremenoslovce sploh obstaja lepo in slabo vreme, kdaj je najtežje napisati besedilo za televizijsko vremensko napoved ter zakaj se vremenoslovci včasih tudi zmotijo. Z nami bosta meteorologa Andrej Velkavrh, ki se konec leta poslavlja z malih zaslonov, in Anže Medved, ki je na začetku svoje poti v vremenoslovju. Z njima se bo pogovarjala Tatjana Markošek.
Tina Žerdin je ugledna harfistka. Živi na Dunaju, kjer je gostujoča solo harfistka v različnih orkestrih, med drugim v Dunajski državni operi in v operni hiši Volksoper. Po študiju na Dunaju je veliko muzicirala v komornih zasedbah in z orkestri po vsem svetu, zadnja leta pa se z zasedbo Airborne extended posveča predvsem izvajanju sodobne glasbe. Letos je ta ansambel za promocijo sodobne glasbe prejel prestižno nagrado avstrijskega ministrstva za kulturo. Tina Žerdin je končala tudi študij kulturnega menedžmenta in lani ji je bilo zaupano vodenje slovenskega kulturnega centra Korotan na Dunaju. Z Darjo Korez Korenčan se bosta pogovarjali o viziji in poslanstvu tega centra ter o ustvarjalkini zanimivi glasbeni poti.
Tina Žerdin je ugledna harfistka. Živi na Dunaju, kjer je gostujoča solo harfistka v različnih orkestrih, med drugim v Dunajski državni operi in v operni hiši Volksoper. Po študiju na Dunaju je veliko muzicirala v komornih zasedbah in z orkestri po vsem svetu, zadnja leta pa se z zasedbo Airborne extended posveča predvsem izvajanju sodobne glasbe. Letos je ta ansambel za promocijo sodobne glasbe prejel prestižno nagrado avstrijskega ministrstva za kulturo. Tina Žerdin je končala tudi študij kulturnega menedžmenta in lani ji je bilo zaupano vodenje slovenskega kulturnega centra Korotan na Dunaju. Z Darjo Korez Korenčan se bosta pogovarjali o viziji in poslanstvu tega centra ter o ustvarjalkini zanimivi glasbeni poti.
Prenos nedeljskega evangeličanskega bogoslužja iz Puconcev.
Prenos nedeljskega evangeličanskega bogoslužja iz Puconcev.
Mednarodni festival Arsana je v zadnjih letih postal eden najprepoznavnejših poletnih festivalov v Sloveniji. Njegovo poslanstvo je oživljanje starega mestnega jedra in tudi drugih krajev zgodovinskega mesta Ptuj. Ustanovljen je bil leta 2008 z namenom obogatitve kulturnega življenja na Ptuju. V šestnajstih letih je ponudil več 1100 prireditev, gostil 11.000 umetnikov mednarodnega slovesa, privabil več kot pol milijona obiskovalcev in najstarejše mesto vpisal na svetovni glasbeni zemljevid. Festival s svojim raznovrstnim programom predstavlja mozaik glasbenih žanrov – od klasične glasbe in jazza do etno glasbe in popa, povezuje slovensko in mednarodno kulturno sceno ter privablja obiskovalce iz Slovenije in tujine. Festival ima tudi bogat spremljevalni program, pa poletne šole in različne delavnice za otroke. Gost Profila bo ustanovitelj in umetniški vodja festivala Mladen Delin, z njim se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Mednarodni festival Arsana je v zadnjih letih postal eden najprepoznavnejših poletnih festivalov v Sloveniji. Njegovo poslanstvo je oživljanje starega mestnega jedra in tudi drugih krajev zgodovinskega mesta Ptuj. Ustanovljen je bil leta 2008 z namenom obogatitve kulturnega življenja na Ptuju. V šestnajstih letih je ponudil več 1100 prireditev, gostil 11.000 umetnikov mednarodnega slovesa, privabil več kot pol milijona obiskovalcev in najstarejše mesto vpisal na svetovni glasbeni zemljevid. Festival s svojim raznovrstnim programom predstavlja mozaik glasbenih žanrov – od klasične glasbe in jazza do etno glasbe in popa, povezuje slovensko in mednarodno kulturno sceno ter privablja obiskovalce iz Slovenije in tujine. Festival ima tudi bogat spremljevalni program, pa poletne šole in različne delavnice za otroke. Gost Profila bo ustanovitelj in umetniški vodja festivala Mladen Delin, z njim se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Pogovor v tokratni Dnevni sobi ne bo lahkoten, bo pa lahko zelo koristen. Poznate, ste v stiku z ljudmi, ki vas v enem hipu obožujejo, spet drugič pa zaničujejo? To bi lahko bil eden od kazalnikov tega, da trpijo za t.i. »borderline« - mejno osebnostno motnjo. Bernarda Žarn se bo pogovarjala z Aleksandrom Lavrinijem, ki o tem predava in dela kot individualni in skupinski psihoanalitični psihoterapevt ter poučuje na specialističnem študiju psihoanalitčne psihoterapije na Univerzi Sigmunda Freuda - podružnica Ljubljana.
Pogovor v tokratni Dnevni sobi ne bo lahkoten, bo pa lahko zelo koristen. Poznate, ste v stiku z ljudmi, ki vas v enem hipu obožujejo, spet drugič pa zaničujejo? To bi lahko bil eden od kazalnikov tega, da trpijo za t.i. »borderline« - mejno osebnostno motnjo. Bernarda Žarn se bo pogovarjala z Aleksandrom Lavrinijem, ki o tem predava in dela kot individualni in skupinski psihoanalitični psihoterapevt ter poučuje na specialističnem študiju psihoanalitčne psihoterapije na Univerzi Sigmunda Freuda - podružnica Ljubljana.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Bo novo vodstvo NSi-ja pomenilo tudi novo smer stranke? Po zavračanju morebitne prihodnje vlade pod vodstvom Janše zdaj zavrnitev Goloba? O tem in o drugih temah v oddaji Politično z novim predsednikom stranke Jernejem Vrtovcem.
Bo novo vodstvo NSi-ja pomenilo tudi novo smer stranke? Po zavračanju morebitne prihodnje vlade pod vodstvom Janše zdaj zavrnitev Goloba? O tem in o drugih temah v oddaji Politično z novim predsednikom stranke Jernejem Vrtovcem.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Stična.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Stična.
Nick Vovk je diplomirani filozof, kulturni antropolog, etnolog in že leta predvsem humanitarec. Je sodelavec nevladne organizacije Danski svet za begunce, ki se je pravkar vrnil iz Gaze. Nick Vovk pripoveduje o svojih izkušnjah iz Gaze. Ta se zaradi nečloveških razmer tako ali drugače dotakne skoraj vsakega od nas, tudi tistih, ki sicer ne spremljajo aktualne, dnevne politike. Voditelj: Edvard Žitnik
Nick Vovk je diplomirani filozof, kulturni antropolog, etnolog in že leta predvsem humanitarec. Je sodelavec nevladne organizacije Danski svet za begunce, ki se je pravkar vrnil iz Gaze. Nick Vovk pripoveduje o svojih izkušnjah iz Gaze. Ta se zaradi nečloveških razmer tako ali drugače dotakne skoraj vsakega od nas, tudi tistih, ki sicer ne spremljajo aktualne, dnevne politike. Voditelj: Edvard Žitnik
Naš gost bo intermedijski umetnik Marko Peljhan, ki v sklopu uradnega programa Evropske prestolnice kulture razvija projekt Isolabs. Ta združuje različne pristope k ustvarjanju umetnosti in raziskav . Glavni cilj je natančna izdelava digitalnega dvojčka porečja Soče. Del projekta so različne umetniške rezidence v dolini Soče, kartiranje toponimov, razstave, vzpostavitev okoljskega laboratorija. Isolabs prinaša tudi kritično refleksijo o sodobnih družbenih procesih, o razmerjih med pravicami in dolžnostmi.
Naš gost bo intermedijski umetnik Marko Peljhan, ki v sklopu uradnega programa Evropske prestolnice kulture razvija projekt Isolabs. Ta združuje različne pristope k ustvarjanju umetnosti in raziskav . Glavni cilj je natančna izdelava digitalnega dvojčka porečja Soče. Del projekta so različne umetniške rezidence v dolini Soče, kartiranje toponimov, razstave, vzpostavitev okoljskega laboratorija. Isolabs prinaša tudi kritično refleksijo o sodobnih družbenih procesih, o razmerjih med pravicami in dolžnostmi.
V Dnevni sobi bo gostja priljubljena pevka Nina Pušlar, ki letos slavi 20 let kariere. Verjetno ni Slovenca niti Slovenke, ki Nine in njenih pesmi ne bi poznal. Tokrat pa sta se z Bernardo Žarn pogovarjali tako iskreno in globoko – o žalostih in veseljih, strasteh in pasteh, da smo oddajo naslovili Slečeno srce, kar je tudi naslov ene Ninih pesmi.
V Dnevni sobi bo gostja priljubljena pevka Nina Pušlar, ki letos slavi 20 let kariere. Verjetno ni Slovenca niti Slovenke, ki Nine in njenih pesmi ne bi poznal. Tokrat pa sta se z Bernardo Žarn pogovarjali tako iskreno in globoko – o žalostih in veseljih, strasteh in pasteh, da smo oddajo naslovili Slečeno srce, kar je tudi naslov ene Ninih pesmi.
Esad Babačić z vsebinsko nasprotnima vzdevkoma, ''car'' in ''guru neuspeha'', ustvarja na različnih področjih. Je pesnik, pisatelj, pevec, novinar, košarkar. S skupino Via ofenziva je pustil neizbrisen pečat v punkovski kulturi, z akcijo Verjemi v svoj koš je vzpodbudil obnavljanje igrišč, za svoje knjige in pesniške zbirke je prejel več nagrad, vseeno pa sebe šteje v sicer največjo množico ljudi – med neuspešne. Tik pred izidom je njegov ''Priročnik za neuspešne'', za katerega trdno verjame, da bo, seveda, neuspešen. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Esad Babačić z vsebinsko nasprotnima vzdevkoma, ''car'' in ''guru neuspeha'', ustvarja na različnih področjih. Je pesnik, pisatelj, pevec, novinar, košarkar. S skupino Via ofenziva je pustil neizbrisen pečat v punkovski kulturi, z akcijo Verjemi v svoj koš je vzpodbudil obnavljanje igrišč, za svoje knjige in pesniške zbirke je prejel več nagrad, vseeno pa sebe šteje v sicer največjo množico ljudi – med neuspešne. Tik pred izidom je njegov ''Priročnik za neuspešne'', za katerega trdno verjame, da bo, seveda, neuspešen. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Stična.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Stična.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku, ob 19.10.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku, ob 19.10.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Visoko predelana hrana je hitro pripravljena, priročna, a pogosto polna skritih sladkorjev in kemikalij. Kako prepoznati visoko predelano hrano, katerim izdelkom se je najbolje izogibati in kako kljub hitremu tempu življenja ostati zdravi?
Visoko predelana hrana je hitro pripravljena, priročna, a pogosto polna skritih sladkorjev in kemikalij. Kako prepoznati visoko predelano hrano, katerim izdelkom se je najbolje izogibati in kako kljub hitremu tempu življenja ostati zdravi?
Kakšno je mnenje mladih o ghostanju, seksu na daljavo, aplikacijah za spoznavanje? Petra Jerič se z Evo, ki je sodelovala tudi pri nastajanju projekta Prvič prijateljstvo, in z Žanom pogovarja o ljubezni v digitalni dobi. Povod za debato je serija Zmenki v živo, ki si jo lahko ogledate na mah na RTV 365 in na Skitu: https://365.rtvslo.si/oddaja/zmenki-v-zivo/173252004
Kakšno je mnenje mladih o ghostanju, seksu na daljavo, aplikacijah za spoznavanje? Petra Jerič se z Evo, ki je sodelovala tudi pri nastajanju projekta Prvič prijateljstvo, in z Žanom pogovarja o ljubezni v digitalni dobi. Povod za debato je serija Zmenki v živo, ki si jo lahko ogledate na mah na RTV 365 in na Skitu: https://365.rtvslo.si/oddaja/zmenki-v-zivo/173252004
V tokratni Dnevni sobi gostimo ravnatelja strokovnega centra Logatec, Boruta Marolta in Tomaža Goloba Taubija, Kralja ulice, ki danes živi svojo svobodo, nekoč pa se je po robu postavljam avtoritetam in zato posegel po drogah in alkoholu. O pravih poteh, pa tudi o pasteh najstništva se je z njima pogovarjala voditeljica, Karin Sabadin.
V tokratni Dnevni sobi gostimo ravnatelja strokovnega centra Logatec, Boruta Marolta in Tomaža Goloba Taubija, Kralja ulice, ki danes živi svojo svobodo, nekoč pa se je po robu postavljam avtoritetam in zato posegel po drogah in alkoholu. O pravih poteh, pa tudi o pasteh najstništva se je z njima pogovarjala voditeljica, Karin Sabadin.
Dušan Jelinčič je novinar, pisatelj, alpinist, nagrajenec Prešernovega sklada, naš tržaški rojak. Njegov pisateljski opus obsega vsaj dvajset naslovov, najmanj osem je romanov. In kar je vsaj tako pomembno: je sin Zorka Jelinčiča, enega od ustanoviteljev na slovenski strani dolga leta zamolčane protifašistične organizacije TIGR. Voditelj: Edvard Žitnik
Dušan Jelinčič je novinar, pisatelj, alpinist, nagrajenec Prešernovega sklada, naš tržaški rojak. Njegov pisateljski opus obsega vsaj dvajset naslovov, najmanj osem je romanov. In kar je vsaj tako pomembno: je sin Zorka Jelinčiča, enega od ustanoviteljev na slovenski strani dolga leta zamolčane protifašistične organizacije TIGR. Voditelj: Edvard Žitnik
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Stična.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Stična.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
O dogajanju na političnem prizorišču – kako kaže aktualnim in novim strankam glede na raziskave javnega mnenja. Gosta sta Janja Božič Marolt in Marinko Banjac.
O dogajanju na političnem prizorišču – kako kaže aktualnim in novim strankam glede na raziskave javnega mnenja. Gosta sta Janja Božič Marolt in Marinko Banjac.
Andrina Mračnikar je scenaristka in režiserka, rojena v Avstriji, v Halleinu. Odraščala je v Ljubljani, Celovcu in Hodišah, študirala pa na Dunaju in v Ljubljani. Njen najbolj odmeven dokumentarni film je Izginjanje, v katerem spremlja življenje slovenske narodne manjšine na avstrijskem Koroškem v zadnjih stotih letih in postopno izginjanje slovenščine. Ob raciji v antifašističnem taboru na Peršmanovi domačiji in rumenem kartonu pomočniku trenerja SAK-a iz Celovca zaradi pogovora v slovenščini so ljudje pretreseni in žalostni. Gre za posamezne, ekscesne primere ali pa se fašizem in nacizem zgolj ne skrivata več? Kako se v takšnem okolju počutijo mladi in kakšna je prihodnost jezika, če ga nimaš s kom govoriti? Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Andrina Mračnikar je scenaristka in režiserka, rojena v Avstriji, v Halleinu. Odraščala je v Ljubljani, Celovcu in Hodišah, študirala pa na Dunaju in v Ljubljani. Njen najbolj odmeven dokumentarni film je Izginjanje, v katerem spremlja življenje slovenske narodne manjšine na avstrijskem Koroškem v zadnjih stotih letih in postopno izginjanje slovenščine. Ob raciji v antifašističnem taboru na Peršmanovi domačiji in rumenem kartonu pomočniku trenerja SAK-a iz Celovca zaradi pogovora v slovenščini so ljudje pretreseni in žalostni. Gre za posamezne, ekscesne primere ali pa se fašizem in nacizem zgolj ne skrivata več? Kako se v takšnem okolju počutijo mladi in kakšna je prihodnost jezika, če ga nimaš s kom govoriti? Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
V Dnevni sobi tokrat govorimo o moči in pomenu povezovanja, sodelovanja in medsebojne podpore. Uspešni poslovni dami mag. Edita Krajnović in Anisa Faganelj nas v pogovoru z Bernardo Žarn vzpodbujata, naj se ne bojimo t.i. konkurence in boljših od sebe, pač pa naj se povezujemo z njimi in rastemo skupaj. Slišali bomo tudi konkretne nasvete za dobro komunikacijo med mlado »z« generacijo, starejšimi in vsemi vmes. Pogovor je navdihnila misel Nikole Tesle: »Tako veliko znanja, a tako malo razumevanja.«
V Dnevni sobi tokrat govorimo o moči in pomenu povezovanja, sodelovanja in medsebojne podpore. Uspešni poslovni dami mag. Edita Krajnović in Anisa Faganelj nas v pogovoru z Bernardo Žarn vzpodbujata, naj se ne bojimo t.i. konkurence in boljših od sebe, pač pa naj se povezujemo z njimi in rastemo skupaj. Slišali bomo tudi konkretne nasvete za dobro komunikacijo med mlado »z« generacijo, starejšimi in vsemi vmes. Pogovor je navdihnila misel Nikole Tesle: »Tako veliko znanja, a tako malo razumevanja.«
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Prvi dnevi v vrtcu so polni čustev za otroke in tudi starše. Kako preprečiti solze, kako lahko starši in vzgojitelji otroku lajšajo prilagajanje na novo okolje?
Prvi dnevi v vrtcu so polni čustev za otroke in tudi starše. Kako preprečiti solze, kako lahko starši in vzgojitelji otroku lajšajo prilagajanje na novo okolje?
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Stična.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Stična.
Televizija bo neposredno prenašala praznično bogoslužje iz romarske cerkve Marije Zvezde v Novi Štifti pri Gornjem Gradu.
Televizija bo neposredno prenašala praznično bogoslužje iz romarske cerkve Marije Zvezde v Novi Štifti pri Gornjem Gradu.
Slovenstvo doma in v tujini stoji in pade z rojaki, ki negujejo naš jezik in kulturo. Pravi zgled obojega na avstrijskem Koroškem je nocojšnji gost Vladimir Smrtnik iz znamenite družine in kmetije Smrtnik v Kortah nad Železno Kaplo. Smrtnikovi so že več rodov glasbena družina. Skupaj so začeli peti pred 40 leti, močan polet pa jim je dal nastop v oddaji Košnikova gostilna na takratni Televiziji Ljubljana. Povabil jih je izjemen ustvarjalec televizijskih vsebin Mito Trefalt, ki je znal javno televizijo približati ljudem in je podpiral slovensko identiteto. V oddaji je leta 1986 nastopila vsa družina, v petje pa jih je uvedel Slavko Avsenik. Njihova pevska kariera se je potem strmo vzpela, gostovanja pa so Smrtnikovi občutili kot poslanstvo. Koroška pesem je v svoji izpovedni moči brez primere, z njo so zasloveli tudi pri nemško govorečem občinstvu in tako brisali stara nasprotja. Priredili so največje uspešnice bratov Avsenik in tudi s temi želi občudovanje. Vladimir Smrtnik je pojasnil pomen slovenskega kmečkega okolja, ki mu je dalo pogum in moč za delovanje na narodnem področju, in spregovoril o asimilaciji slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Poleg velikonemškega nacionalizma kot glavni razlog za to vidi uničujoče delovanje komunistične Jugoslavije. Slovence so spodbujali, naj volijo avstrijske leve stranke. Bolj kot narod je bila zanje pomembna ideologija. Tako se je asimilacija še pospešila. K porazni podobi Jugoslavije je prispevalo tudi delovanje Udbe, sploh razstrelitev partizanskega spomenika in postavitev bombe v velikovšem muzeju, ko se je izkazalo, da je za to odgovorna jugoslovanska tajna služba: »Po tem marsikdo ni hotel več biti Slovenec,« z obžalovanjem ugotavlja gost. Posledice so bile porazne: »Razkosanost je šla naprej. Jugoslavija ni imela interesa, da bi se narod okrepil, ampak da bi se ideologija širila tudi v zamejstvu, in žrtve vsega tega smo mi, koroški Slovenci.« Pravi preporod za slovensko manjšino je pomenil padec komunizma in osamosvojitev Slovenije, ko so se nasprotja omilila. Vendar je škoda, narejena v prejšnjih desetletjih, trajna. Upad števila slovenskih govorcev je za manjšino velik izziv. A Vladimir Smrtnik z optimizmom zre v prihodnost, saj imamo Slovenci tako doma kot v zamejstvu veliko pokazati. In to moramo pogumno poudariti, konča pogovor koroški Slovenec Vladimir Smrtnik. Voditelj: Jože Možina
Slovenstvo doma in v tujini stoji in pade z rojaki, ki negujejo naš jezik in kulturo. Pravi zgled obojega na avstrijskem Koroškem je nocojšnji gost Vladimir Smrtnik iz znamenite družine in kmetije Smrtnik v Kortah nad Železno Kaplo. Smrtnikovi so že več rodov glasbena družina. Skupaj so začeli peti pred 40 leti, močan polet pa jim je dal nastop v oddaji Košnikova gostilna na takratni Televiziji Ljubljana. Povabil jih je izjemen ustvarjalec televizijskih vsebin Mito Trefalt, ki je znal javno televizijo približati ljudem in je podpiral slovensko identiteto. V oddaji je leta 1986 nastopila vsa družina, v petje pa jih je uvedel Slavko Avsenik. Njihova pevska kariera se je potem strmo vzpela, gostovanja pa so Smrtnikovi občutili kot poslanstvo. Koroška pesem je v svoji izpovedni moči brez primere, z njo so zasloveli tudi pri nemško govorečem občinstvu in tako brisali stara nasprotja. Priredili so največje uspešnice bratov Avsenik in tudi s temi želi občudovanje. Vladimir Smrtnik je pojasnil pomen slovenskega kmečkega okolja, ki mu je dalo pogum in moč za delovanje na narodnem področju, in spregovoril o asimilaciji slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Poleg velikonemškega nacionalizma kot glavni razlog za to vidi uničujoče delovanje komunistične Jugoslavije. Slovence so spodbujali, naj volijo avstrijske leve stranke. Bolj kot narod je bila zanje pomembna ideologija. Tako se je asimilacija še pospešila. K porazni podobi Jugoslavije je prispevalo tudi delovanje Udbe, sploh razstrelitev partizanskega spomenika in postavitev bombe v velikovšem muzeju, ko se je izkazalo, da je za to odgovorna jugoslovanska tajna služba: »Po tem marsikdo ni hotel več biti Slovenec,« z obžalovanjem ugotavlja gost. Posledice so bile porazne: »Razkosanost je šla naprej. Jugoslavija ni imela interesa, da bi se narod okrepil, ampak da bi se ideologija širila tudi v zamejstvu, in žrtve vsega tega smo mi, koroški Slovenci.« Pravi preporod za slovensko manjšino je pomenil padec komunizma in osamosvojitev Slovenije, ko so se nasprotja omilila. Vendar je škoda, narejena v prejšnjih desetletjih, trajna. Upad števila slovenskih govorcev je za manjšino velik izziv. A Vladimir Smrtnik z optimizmom zre v prihodnost, saj imamo Slovenci tako doma kot v zamejstvu veliko pokazati. In to moramo pogumno poudariti, konča pogovor koroški Slovenec Vladimir Smrtnik. Voditelj: Jože Možina
Aljoša Žorga je v dresu jugoslovanske košarkarske reprezentance osvojil srebrno medaljo na olimpijskih igrah leta 1968 in zlato na domačem svetovnem prvenstvu v Ljubljani 1970. Pred kratkim je izšla njegova avtobiografija, za katero je Ali Žerdin napisal, da je "pripoved Aljoše Žorge zgodovina športa, umetnosti, politike in gospodarstva. Pa tudi zgodovina rock'n'rolla". Zagotovo veliko zanimivih tem za pogovor tudi v Dnevni dobi. z Aljošo Žorgo se je pogovarjal Saša Jerković.
Aljoša Žorga je v dresu jugoslovanske košarkarske reprezentance osvojil srebrno medaljo na olimpijskih igrah leta 1968 in zlato na domačem svetovnem prvenstvu v Ljubljani 1970. Pred kratkim je izšla njegova avtobiografija, za katero je Ali Žerdin napisal, da je "pripoved Aljoše Žorge zgodovina športa, umetnosti, politike in gospodarstva. Pa tudi zgodovina rock'n'rolla". Zagotovo veliko zanimivih tem za pogovor tudi v Dnevni dobi. z Aljošo Žorgo se je pogovarjal Saša Jerković.
David Škorjanc si je leta 2017 (še kot najstnik) v prometni nesreči zlomil hrbtenico in ostal hrom. Grozovito težka preizkušnja pa ga ni zlomila, ravno nasprotno: njegova nova strast je postala košarkarska žoga. Zdaj je star 25 let in je vrhunski igralec košarke na vozičkih. Ima pa tudi medaljo s svetovnega prvenstva v rokometu na vozičkih. O športu, nesreči, Goranu Dragiću in še marsičem se je z njim pogovarjala Polona Bertoncelj.
David Škorjanc si je leta 2017 (še kot najstnik) v prometni nesreči zlomil hrbtenico in ostal hrom. Grozovito težka preizkušnja pa ga ni zlomila, ravno nasprotno: njegova nova strast je postala košarkarska žoga. Zdaj je star 25 let in je vrhunski igralec košarke na vozičkih. Ima pa tudi medaljo s svetovnega prvenstva v rokometu na vozičkih. O športu, nesreči, Goranu Dragiću in še marsičem se je z njim pogovarjala Polona Bertoncelj.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
V oddaji Politično z nekdanjim predsednikom republike in profesorjem mednarodnega prava dr. Danilom Türkom o iskanju rešitev za končanje vojne v Ukrajini. Je vloga evropskih voditeljev podrejena dogovorom Trumpa in Putina, kdo ima v pogovorih za mir "najboljše karte"? Iskanje rešitev tudi za Gazo, kjer je bila uradno razglašena lakota.
V oddaji Politično z nekdanjim predsednikom republike in profesorjem mednarodnega prava dr. Danilom Türkom o iskanju rešitev za končanje vojne v Ukrajini. Je vloga evropskih voditeljev podrejena dogovorom Trumpa in Putina, kdo ima v pogovorih za mir "najboljše karte"? Iskanje rešitev tudi za Gazo, kjer je bila uradno razglašena lakota.
S prenosi bogoslužij in slovesnosti v širši kulturni prostor umeščamo obredje in simboliko, ki je skozi zgodovino sooblikovala slovensko kulturo.
S prenosi bogoslužij in slovesnosti v širši kulturni prostor umeščamo obredje in simboliko, ki je skozi zgodovino sooblikovala slovensko kulturo.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
Maksim Mrvica je klasično izobražen pianist. Končal je akademijo v Zagrebu, se izpopolnjeval v Budimpešti in Parizu ter prejel številne nagrade. Velja za enega od najuspešnejših "crossover pianistov" na svetu, ki je prodal več kot 4 milijone plošč. Svetovno prepoznavnost mu je prinesel album The Piano Player pred več kot dvema desetletjema, ki je platinasto naklado dosegel v 57 državah. Mrvica je igral na prestižnih odrih po vsem svetu. Slovi po spektakularnih koncertih, na katerih občinstvo navdušuje z edinstvenimi interpretacijami klasičnih del, filmske glasbe in sodobnih hitov. Voditeljica in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Maksim Mrvica je klasično izobražen pianist. Končal je akademijo v Zagrebu, se izpopolnjeval v Budimpešti in Parizu ter prejel številne nagrade. Velja za enega od najuspešnejših "crossover pianistov" na svetu, ki je prodal več kot 4 milijone plošč. Svetovno prepoznavnost mu je prinesel album The Piano Player pred več kot dvema desetletjema, ki je platinasto naklado dosegel v 57 državah. Mrvica je igral na prestižnih odrih po vsem svetu. Slovi po spektakularnih koncertih, na katerih občinstvo navdušuje z edinstvenimi interpretacijami klasičnih del, filmske glasbe in sodobnih hitov. Voditeljica in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Zakaj so slovenski otroci vse manj telesno zmogljivi, zakaj so dekleta v še večjem zaostanku in kako to vpliva na njihovo zdravje, učenje in odnose med vrstniki? O izsledkih Športnovzgojnega kartona, posledicah pomanjkanja gibanja in možnih rešitvah se bo Nataša Ivanuš Čuček pogovarjala s prof. dr. Gregorjem Starcem, vodilnim strokovnjakom za področje telesnega razvoja otrok in mladine ter očetom treh najstniških fantov.
Zakaj so slovenski otroci vse manj telesno zmogljivi, zakaj so dekleta v še večjem zaostanku in kako to vpliva na njihovo zdravje, učenje in odnose med vrstniki? O izsledkih Športnovzgojnega kartona, posledicah pomanjkanja gibanja in možnih rešitvah se bo Nataša Ivanuš Čuček pogovarjala s prof. dr. Gregorjem Starcem, vodilnim strokovnjakom za področje telesnega razvoja otrok in mladine ter očetom treh najstniških fantov.
Radio Slovenija je v začetku oktobra v ljubljanski Cukrarni pripravil Avdiofestival, dogodek, katerega osrednja tema je bila radio in na katerem so se zvrstili zanimivi pogovori o radijskih vsebinah. Eden od njih je imel naslov Avdio, radio, adijo? V njem so sodelovali direktor Valicona Andraž Zorko, programski direktor Infonet Medie Andrej Vodušek in profesor na Fakulteti za družbene vede Igor Vobič. Debato je vodil direktor Radia Slovenija Mirko Štular, skupaj pa so iskali odgovore na vprašanja kje je radio, kam gredo avdiomedijske vsebine, kaj čaka radijske programe in kaj lahko pričakujemo od javnosti.
Radio Slovenija je v začetku oktobra v ljubljanski Cukrarni pripravil Avdiofestival, dogodek, katerega osrednja tema je bila radio in na katerem so se zvrstili zanimivi pogovori o radijskih vsebinah. Eden od njih je imel naslov Avdio, radio, adijo? V njem so sodelovali direktor Valicona Andraž Zorko, programski direktor Infonet Medie Andrej Vodušek in profesor na Fakulteti za družbene vede Igor Vobič. Debato je vodil direktor Radia Slovenija Mirko Štular, skupaj pa so iskali odgovore na vprašanja kje je radio, kam gredo avdiomedijske vsebine, kaj čaka radijske programe in kaj lahko pričakujemo od javnosti.
V Dnevni sobi Bernarda Žarn gosti novinarki in pisateljici Vesno Milek in Ireno Štaudohar. Pogovarjale so se o branju, pisanju, navdihovanju in moči prijateljstva. Nanizale so tudi navdihujoče predloge za poletno branje - takšne, ki širijo obzorja, poglabljajo globine, sproščajo, nas učijo in nasmejijo ter tudi pomagajo jokati.
V Dnevni sobi Bernarda Žarn gosti novinarki in pisateljici Vesno Milek in Ireno Štaudohar. Pogovarjale so se o branju, pisanju, navdihovanju in moči prijateljstva. Nanizale so tudi navdihujoče predloge za poletno branje - takšne, ki širijo obzorja, poglabljajo globine, sproščajo, nas učijo in nasmejijo ter tudi pomagajo jokati.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Stična.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Stična.
S karizmatičnim misijonarjem, ki je skoraj 40 let deloval na Madagaskarju, je posnet intervju, ki ne bo nikogar pustil ravnodušnega. Tone Kerin kljub bolezni, zaradi katere se je moral vrniti v Slovenijo, izžareva veselje do življenja, ljubezen do ljudi in Boga, kar je, kot pravi, zanj isto. Z voditeljem Jožetom Možino, s katerim sta pred leti posnela izvrstna dokumentarna filma o Madagaskarju, se dotakneta presenetljive tradicije rajskega otoka – od obiska čarovnika Damašue do kulta prednikov in znamenitih grobnic do največje dragocenosti malgaškega podeželja, volov. Misijonar Tone nam oriše svoj prihod na jug Madagaskarja, ko je delal najprej za zapornike, in potem začetek uspešnega misijonskega dela, ki nikoli ne temelji na prisili, ampak na spoštovanju malgaškega človeka in osebnem zgledu. Na prošnje domačinov je zgradil 28 cerkva in še več šol – saj je izobrazba, kot je trdno prepričan, edina pot do napredka in resnične osvoboditve ponižanega malgaškega človeka. Neverjetno sveža in neposredna govorica Toneta Kerina pomeni pravo poletno osvežitev. Posebej zabavna je primerjava med delom na Madagaskarju in v Sloveniji, kjer deluje v župniji Brusnice. »Na Madagaskarju je polno otrok, življenja in veselja … pri nas pa, ko greš skozi vas, srečaš le pse in mačke, se pošali Kerin. Njegov malgaški pristop pa je že obrodil sadove, saj njegove maše obiskuje dvakrat toliko vernikov kot prej.
S karizmatičnim misijonarjem, ki je skoraj 40 let deloval na Madagaskarju, je posnet intervju, ki ne bo nikogar pustil ravnodušnega. Tone Kerin kljub bolezni, zaradi katere se je moral vrniti v Slovenijo, izžareva veselje do življenja, ljubezen do ljudi in Boga, kar je, kot pravi, zanj isto. Z voditeljem Jožetom Možino, s katerim sta pred leti posnela izvrstna dokumentarna filma o Madagaskarju, se dotakneta presenetljive tradicije rajskega otoka – od obiska čarovnika Damašue do kulta prednikov in znamenitih grobnic do največje dragocenosti malgaškega podeželja, volov. Misijonar Tone nam oriše svoj prihod na jug Madagaskarja, ko je delal najprej za zapornike, in potem začetek uspešnega misijonskega dela, ki nikoli ne temelji na prisili, ampak na spoštovanju malgaškega človeka in osebnem zgledu. Na prošnje domačinov je zgradil 28 cerkva in še več šol – saj je izobrazba, kot je trdno prepričan, edina pot do napredka in resnične osvoboditve ponižanega malgaškega človeka. Neverjetno sveža in neposredna govorica Toneta Kerina pomeni pravo poletno osvežitev. Posebej zabavna je primerjava med delom na Madagaskarju in v Sloveniji, kjer deluje v župniji Brusnice. »Na Madagaskarju je polno otrok, življenja in veselja … pri nas pa, ko greš skozi vas, srečaš le pse in mačke, se pošali Kerin. Njegov malgaški pristop pa je že obrodil sadove, saj njegove maše obiskuje dvakrat toliko vernikov kot prej.
Poletni dopust si težko predstavljamo brez knjige v roki. Da v poletnih mesecih težje vnovčimo izgovor, da ni časa sta se strinjali tudi novinarki, urednici in pisateljici, Lara Paukovič in Petra Julia Ujawe, s katerima se je voditeljica, Karin Sabadin, pogovarjala o poletnem branju.
Poletni dopust si težko predstavljamo brez knjige v roki. Da v poletnih mesecih težje vnovčimo izgovor, da ni časa sta se strinjali tudi novinarki, urednici in pisateljici, Lara Paukovič in Petra Julia Ujawe, s katerima se je voditeljica, Karin Sabadin, pogovarjala o poletnem branju.
Najuspešnejši slovenski veslač Iztok Čop je spremenil svoj način prehranjevanja, tudi po zaslugi zdravnice, dr. Nade Rotovnik Kozjek, ki zdaj že desetletja spremlja olimpijske reprezentance. Sicer pa svoje znanje širi preko dela na enoti za klinično prehrano Onkološkega inštitutu, bodočim zdravnikom predava na ljubljanski Medicinski fakulteti, je pa tudi strastna triatlonka. Karin Sabadin ju je spraševala o pomenu športa, prehrane in zdravja.
Najuspešnejši slovenski veslač Iztok Čop je spremenil svoj način prehranjevanja, tudi po zaslugi zdravnice, dr. Nade Rotovnik Kozjek, ki zdaj že desetletja spremlja olimpijske reprezentance. Sicer pa svoje znanje širi preko dela na enoti za klinično prehrano Onkološkega inštitutu, bodočim zdravnikom predava na ljubljanski Medicinski fakulteti, je pa tudi strastna triatlonka. Karin Sabadin ju je spraševala o pomenu športa, prehrane in zdravja.
Iztok Tomazin je zdravnik, alpinist, himalajec, gorski in letalski reševalec, letalec, fotograf, publicist, predavatelj in pesnik. Kot omenja v eni od svojih novejših knjig z naslovom Naveza, ki jo je napisal v soavtorstvu s prijateljem in gorskim tovarišem Tomom Virkom, se je rodil kot precej »kilavo dete«. Brez pomoči medicine v najzgodnejši mladosti ne bi preživel in ta "dolg" z veseljem odplačuje večji del svojega življenja kot predan zdravnik in reševalec. Voditelj: Edvard Žitnik
Iztok Tomazin je zdravnik, alpinist, himalajec, gorski in letalski reševalec, letalec, fotograf, publicist, predavatelj in pesnik. Kot omenja v eni od svojih novejših knjig z naslovom Naveza, ki jo je napisal v soavtorstvu s prijateljem in gorskim tovarišem Tomom Virkom, se je rodil kot precej »kilavo dete«. Brez pomoči medicine v najzgodnejši mladosti ne bi preživel in ta "dolg" z veseljem odplačuje večji del svojega življenja kot predan zdravnik in reševalec. Voditelj: Edvard Žitnik
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Stična.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Stična.
Na eni strani navdušenje nad razcvetom avdiovsebin in poplava podkastov, na drugi trditve, da se – to je bilo v preteklosti že velikokrat slišano - radijskemu mediju ne piše dobro. Pa čeprav javnost še vedno ravno njemu izmed vseh medijev najbolj zaupa in čeprav je kar nekaj znamenj, da se linearni radio spet krepi. Kje je torej radio, kam gredo avdiomedijske vsebine, kaj čaka radijske programe in kaj lahko pričakujemo od javnosti? Kako dobro vemo, kaj si poslušalke in poslušalci želijo imeti v ušesih? Ali res hočejo avdiovsebine vedno tudi videti? Morda je lahko prav avdio najboljša rešitev, kako otroke spraviti z zaslonov? O tem razpravljajo Andraž Zorko, direktor Valicona, Andrej Vodušek, programski direktor Infonet Medie, in Igor Vobič, profesor na Fakulteti za družbene vede. Debato vodi direktor Radia Slovenija Mirko Štular
Na eni strani navdušenje nad razcvetom avdiovsebin in poplava podkastov, na drugi trditve, da se – to je bilo v preteklosti že velikokrat slišano - radijskemu mediju ne piše dobro. Pa čeprav javnost še vedno ravno njemu izmed vseh medijev najbolj zaupa in čeprav je kar nekaj znamenj, da se linearni radio spet krepi. Kje je torej radio, kam gredo avdiomedijske vsebine, kaj čaka radijske programe in kaj lahko pričakujemo od javnosti? Kako dobro vemo, kaj si poslušalke in poslušalci želijo imeti v ušesih? Ali res hočejo avdiovsebine vedno tudi videti? Morda je lahko prav avdio najboljša rešitev, kako otroke spraviti z zaslonov? O tem razpravljajo Andraž Zorko, direktor Valicona, Andrej Vodušek, programski direktor Infonet Medie, in Igor Vobič, profesor na Fakulteti za družbene vede. Debato vodi direktor Radia Slovenija Mirko Štular
Se še spomnite Planice 2025? Če drugega ne, vam je v spominu zagotovo ostal svetovni rekord Domna Prevca pod Poncami. Epski zaključek sijajne druge polovice sezone za slovenskega mojstra letenja. Mož, ki je na svetovnem prvenstvu v Trondheimu osvojil tri medalje, od tega dve zlati, je vedno zanimiv sogovornik. Zabaven, razmišljujoč in neposreden. Z njim se je pogovarjal Aleš Potočnik.
Se še spomnite Planice 2025? Če drugega ne, vam je v spominu zagotovo ostal svetovni rekord Domna Prevca pod Poncami. Epski zaključek sijajne druge polovice sezone za slovenskega mojstra letenja. Mož, ki je na svetovnem prvenstvu v Trondheimu osvojil tri medalje, od tega dve zlati, je vedno zanimiv sogovornik. Zabaven, razmišljujoč in neposreden. Z njim se je pogovarjal Aleš Potočnik.
Uporništvo ni rezervirano za mlade. Boris Krabonja je srednješolski profesor geografije in zgodovine, ki skuša s humanitarno organizacijo Upornik drugim omogočiti dostojanstveno preživetje. Kritičen je do politike, ki ne želi pomagati najranljivejšim družbenim skupinam. Že dvajset let organizira obiske zloglasnega taborišča Auschwitz, ob tem pa ugotavlja, da so ljudje čedalje manj spoštljivi in jim je objava na družbenem omrežju pomembnejša od spomina na žrtve. Vsakodnevno srečevanje z ljudmi v težavah mu ni vzelo optimizma, se pa tudi sam srečuje s številnimi težavami, na primer z nizko samopodobo. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Uporništvo ni rezervirano za mlade. Boris Krabonja je srednješolski profesor geografije in zgodovine, ki skuša s humanitarno organizacijo Upornik drugim omogočiti dostojanstveno preživetje. Kritičen je do politike, ki ne želi pomagati najranljivejšim družbenim skupinam. Že dvajset let organizira obiske zloglasnega taborišča Auschwitz, ob tem pa ugotavlja, da so ljudje čedalje manj spoštljivi in jim je objava na družbenem omrežju pomembnejša od spomina na žrtve. Vsakodnevno srečevanje z ljudmi v težavah mu ni vzelo optimizma, se pa tudi sam srečuje s številnimi težavami, na primer z nizko samopodobo. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
S prenosi bogoslužij in slovesnosti v širši kulturni prostor umeščamo obredje in simboliko, ki je skozi zgodovino sooblikovala slovensko kulturo.
S prenosi bogoslužij in slovesnosti v širši kulturni prostor umeščamo obredje in simboliko, ki je skozi zgodovino sooblikovala slovensko kulturo.
Gostja intervjuja je izjemna slovenska umetnica, operna solistka Bernarda Fink, ki se je rodila slovenskim političnim emigrantom v Argentini. V uvodu nam pojasni, da je ponosna Slovenka, kar je sad vzgoje v skupnosti v Buenos Airesu. A travmatične izkušnje družin očeta in matere čuti tudi njena generacija. Odprtost za resnico, ki je bila zaradi povojnega režima dolgo zamolčana, pa je edina pot do sprave. Pevski dar izhaja iz družine, njen brat Marko je prav tako odličen solist. Leta 1985 se je po prejeti prvi nagradi na tekmovanju Nuevas Voces Liricah preselila v Evropo, s koroškim Slovencem Valentinom Inzkom živita v Svečah na avstrijskem Koroškem. Njen repertoar je širok in sega od stare glasbe do del sodobnih skladateljev. Kot pevka, ki je poznana po vsestranskosti, redno sodeluje z vsemi najboljšimi orkestri, če omenimo samo Orkester Londonske filharmonije, Dunajske in Berlinske filharmonike. Nastopa v velikih glasbenih središčih po vsem svetu in je prejemnica visokih avstrijskih in slovenskih odlikovanj. V zanimivem pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, nam predstavi svoj notranji svet vrhunske glasbenice, ko je njeno petje prepleteno z močnimi čustvi in pogosto zanjo tudi posebna vrsta molitve – sploh ko gre za sakralno tematiko. Močno je prežeta z duhovnostjo in krščansko vero. V zadnjih tednih in mesecih je nastopila ob dnevu spomina na žrtve komunizma ter na spravni slovesnosti v Kočevskem Rogu, kar je njen prispevek k temu, da bi pokopali mrtve iz časa vojne in po njej in zaživeli kot eno telo.
Gostja intervjuja je izjemna slovenska umetnica, operna solistka Bernarda Fink, ki se je rodila slovenskim političnim emigrantom v Argentini. V uvodu nam pojasni, da je ponosna Slovenka, kar je sad vzgoje v skupnosti v Buenos Airesu. A travmatične izkušnje družin očeta in matere čuti tudi njena generacija. Odprtost za resnico, ki je bila zaradi povojnega režima dolgo zamolčana, pa je edina pot do sprave. Pevski dar izhaja iz družine, njen brat Marko je prav tako odličen solist. Leta 1985 se je po prejeti prvi nagradi na tekmovanju Nuevas Voces Liricah preselila v Evropo, s koroškim Slovencem Valentinom Inzkom živita v Svečah na avstrijskem Koroškem. Njen repertoar je širok in sega od stare glasbe do del sodobnih skladateljev. Kot pevka, ki je poznana po vsestranskosti, redno sodeluje z vsemi najboljšimi orkestri, če omenimo samo Orkester Londonske filharmonije, Dunajske in Berlinske filharmonike. Nastopa v velikih glasbenih središčih po vsem svetu in je prejemnica visokih avstrijskih in slovenskih odlikovanj. V zanimivem pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, nam predstavi svoj notranji svet vrhunske glasbenice, ko je njeno petje prepleteno z močnimi čustvi in pogosto zanjo tudi posebna vrsta molitve – sploh ko gre za sakralno tematiko. Močno je prežeta z duhovnostjo in krščansko vero. V zadnjih tednih in mesecih je nastopila ob dnevu spomina na žrtve komunizma ter na spravni slovesnosti v Kočevskem Rogu, kar je njen prispevek k temu, da bi pokopali mrtve iz časa vojne in po njej in zaživeli kot eno telo.
Aleš Brezavšček je v lanski sezoni preporodil slovenske alpske smučarje v hitrih disciplinah. Nekdanji alpski smučar, ki je tekmoval tudi v hitrostnem smučanju, je s svojim svežim pristopom in domačnostjo slovenskim reprezentantom dal drugačno dimenzijo smučanja. Ob vsem naštetem je tudi zelo iskriv sogovornik. Z njim se je pogovarjal Urban Laurenčič.
Aleš Brezavšček je v lanski sezoni preporodil slovenske alpske smučarje v hitrih disciplinah. Nekdanji alpski smučar, ki je tekmoval tudi v hitrostnem smučanju, je s svojim svežim pristopom in domačnostjo slovenskim reprezentantom dal drugačno dimenzijo smučanja. Ob vsem naštetem je tudi zelo iskriv sogovornik. Z njim se je pogovarjal Urban Laurenčič.
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Stična.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Stična.