Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prvomajski Infodrom začenjamo s kresom. Vsako leto ga prižgejo tudi na Sladki Gori, zato smo se z mladimi v Infogromu pogovarjali o pripravah. Podrobno pod lupo smo razložili, kaj je delo, z učenci iz OŠ Frana Albrehta v Kamniku pa smo govorili o sadikah in vrtičkanju, začela se je namreč sezona del na vrtu. Obiskali smo mlade kamnoske na OŠ Dutovlje in preverili, kaj klešejo v apnenec. Ob svetovnem dnevu plesa pa smo se družili s plesalkami Plesnega kluba Zebra.
Prvomajski Infodrom začenjamo s kresom. Vsako leto ga prižgejo tudi na Sladki Gori, zato smo se z mladimi v Infogromu pogovarjali o pripravah. Podrobno pod lupo smo razložili, kaj je delo, z učenci iz OŠ Frana Albrehta v Kamniku pa smo govorili o sadikah in vrtičkanju, začela se je namreč sezona del na vrtu. Obiskali smo mlade kamnoske na OŠ Dutovlje in preverili, kaj klešejo v apnenec. Ob svetovnem dnevu plesa pa smo se družili s plesalkami Plesnega kluba Zebra.
V oddaji Profil Tina Šrot na mednarodni dan plesa gosti priznanega igralca, režiserja in cenjenega plesnega kritika, Nika Goršiča. Pogovor je posvečen baletni in sodobni plesni umetnosti, njunemu položaju v slovenskem kulturnem prostoru, izzivih in obetih za prihodnost. Goršič poišče vzporednice z gledališčem, ki se mu posveča vse od študija na AGRFT, od začetka 60-ih let. Kot dolgoletni član Slovenskega mladinskega gledališča, ki letos praznuje 70-letnico delovanja, je nastopal pri nas in po svetu, kot igralec in režiser pa je še posebej cenjen v državah nekdanje Jugoslavije.
V oddaji Profil Tina Šrot na mednarodni dan plesa gosti priznanega igralca, režiserja in cenjenega plesnega kritika, Nika Goršiča. Pogovor je posvečen baletni in sodobni plesni umetnosti, njunemu položaju v slovenskem kulturnem prostoru, izzivih in obetih za prihodnost. Goršič poišče vzporednice z gledališčem, ki se mu posveča vse od študija na AGRFT, od začetka 60-ih let. Kot dolgoletni član Slovenskega mladinskega gledališča, ki letos praznuje 70-letnico delovanja, je nastopal pri nas in po svetu, kot igralec in režiser pa je še posebej cenjen v državah nekdanje Jugoslavije.
Zanimive življenjske zgodbe naše starejše generacije iz Slovenije in sveta. Avtor: Jože Možina
Zanimive življenjske zgodbe naše starejše generacije iz Slovenije in sveta. Avtor: Jože Možina
Tokrat se bomo pogovarjali o potovanjih, ki se vse bolj spreminjajo tudi zaradi zunanjih dejavnikov kot so pandemija, politične napetosti, vojne in zadnja kriza na Bližnjem vzhodu. Destinacije, ki so se še včeraj zdele samoumevne, danes odpirajo nova vprašanja kot so, kako varno potujemo, ali potujemo drugače kot nekoč, kako se spreminja kultura potovanja v času negotovosti, ali bomo v prihodnje potovali bolj premišljeno? Z voditeljico Špelo Močnik Paradiž se bosta pogovarjala gosta Katja Kenda, organizatorka potovanj in Vid Legradič, svetovni popotnik.
Tokrat se bomo pogovarjali o potovanjih, ki se vse bolj spreminjajo tudi zaradi zunanjih dejavnikov kot so pandemija, politične napetosti, vojne in zadnja kriza na Bližnjem vzhodu. Destinacije, ki so se še včeraj zdele samoumevne, danes odpirajo nova vprašanja kot so, kako varno potujemo, ali potujemo drugače kot nekoč, kako se spreminja kultura potovanja v času negotovosti, ali bomo v prihodnje potovali bolj premišljeno? Z voditeljico Špelo Močnik Paradiž se bosta pogovarjala gosta Katja Kenda, organizatorka potovanj in Vid Legradič, svetovni popotnik.
V pogovoru z Janezom Podobnikom, nekdanjim predsednikom državnega zbora, zdravnikom, nekdanjim ministrom in danes aktivnim državljanom v Zboru za republiko, je voditelj Jože Možina postavil vrsto ključnih vprašanj o stanju slovenske politike in družbe. Janez Podobnik bo govoril o svoji življenjski poti od odraščanja na kmetiji v Cerknem do zdravniškega poklica in politične poti, ki se je začela na lokalni ravni ‒ najprej je bil župan Idrije, pozneje pa Cerkna. Posebej bo poudaril vpliv duhovnika Vinka Kobala, ki je katoliško mladino spodbujal k družbenemu angažiranju, tudi v politiki. Ob tem bo opozoril, da so imeli slovenski katoličani izredno pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije in da je bila Slovenska kmečka zveza prva lastovka slovenske pomladi. Spomnil bo tudi, da je bil prav ta politični tok pomemben del temeljev slovenske države ter da so v tem okviru znali uresničiti tudi spravo med ljudmi iz partizanskega in protipartizanskega kroga. Dotaknil se bo leta 1996, ko je Slovenska ljudska stranka vstopila v Drnovškovo vlado, pri čemer bo ocenil, da so takrat v stranki naredili veliko dobrega, a so za to plačali previsoko politično ceno. Po njegovem so dobri časi slovenskega parlamentarizma za nami, saj predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ni razumela, da je parlament prostor pozicije in opozicije, ne pa poniževanja političnih nasprotnikov. Kritičen bo tudi do delovanja javnega servisa in bo poudaril, da »RTV na informativnem področju deluje izrazito pristransko in navijaško«. Glede novih političnih razmerij bo poudaril, da mlajših volivcev ne zanima, s kom kdo ne bo šel, temveč s kom bo šel in kako bo reševal stanovanjska, razvojna in socialna vprašanja. Pogovor z Janezom Podobnikom bo tako razmislek o osamosvojitvi, politični kulturi, menjavi oblasti kot normalnem delu demokracije ter o tem, kako v Sloveniji znova okrepiti povezovanje in zaupanje.
V pogovoru z Janezom Podobnikom, nekdanjim predsednikom državnega zbora, zdravnikom, nekdanjim ministrom in danes aktivnim državljanom v Zboru za republiko, je voditelj Jože Možina postavil vrsto ključnih vprašanj o stanju slovenske politike in družbe. Janez Podobnik bo govoril o svoji življenjski poti od odraščanja na kmetiji v Cerknem do zdravniškega poklica in politične poti, ki se je začela na lokalni ravni ‒ najprej je bil župan Idrije, pozneje pa Cerkna. Posebej bo poudaril vpliv duhovnika Vinka Kobala, ki je katoliško mladino spodbujal k družbenemu angažiranju, tudi v politiki. Ob tem bo opozoril, da so imeli slovenski katoličani izredno pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije in da je bila Slovenska kmečka zveza prva lastovka slovenske pomladi. Spomnil bo tudi, da je bil prav ta politični tok pomemben del temeljev slovenske države ter da so v tem okviru znali uresničiti tudi spravo med ljudmi iz partizanskega in protipartizanskega kroga. Dotaknil se bo leta 1996, ko je Slovenska ljudska stranka vstopila v Drnovškovo vlado, pri čemer bo ocenil, da so takrat v stranki naredili veliko dobrega, a so za to plačali previsoko politično ceno. Po njegovem so dobri časi slovenskega parlamentarizma za nami, saj predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ni razumela, da je parlament prostor pozicije in opozicije, ne pa poniževanja političnih nasprotnikov. Kritičen bo tudi do delovanja javnega servisa in bo poudaril, da »RTV na informativnem področju deluje izrazito pristransko in navijaško«. Glede novih političnih razmerij bo poudaril, da mlajših volivcev ne zanima, s kom kdo ne bo šel, temveč s kom bo šel in kako bo reševal stanovanjska, razvojna in socialna vprašanja. Pogovor z Janezom Podobnikom bo tako razmislek o osamosvojitvi, politični kulturi, menjavi oblasti kot normalnem delu demokracije ter o tem, kako v Sloveniji znova okrepiti povezovanje in zaupanje.
V predpočitniškem Infodromu smo predstavili nov projekt Šola v kulturi. V oddaji boste izvedeli, kaj to je in kako so jo doživeli mladi Primorci, ki so spoznavali kulturo v Novem mestu. Pred državnim praznikom, dnevom upora proti okupatorju, smo v Infogromu učence OŠ Grm vprašali, kaj v današnjih časih najbolj okupira njihove misli. V nedeljo bo minilo 40 let od eksplozije jedrskega reaktorja v Černobilu. V rubriki Podrobno pod lupo smo si ogledali, kaj se je zgodilo in kakšne so bile posledice te katastrofe. Učenci OŠ Rogatec so ustvarili muzikal s pesmimi skupine Mi2, obiskali pa smo tudi mlade kolesarje iz Kolesarskega kluba Novo mesto, ki so trenirali na velodromu.
V predpočitniškem Infodromu smo predstavili nov projekt Šola v kulturi. V oddaji boste izvedeli, kaj to je in kako so jo doživeli mladi Primorci, ki so spoznavali kulturo v Novem mestu. Pred državnim praznikom, dnevom upora proti okupatorju, smo v Infogromu učence OŠ Grm vprašali, kaj v današnjih časih najbolj okupira njihove misli. V nedeljo bo minilo 40 let od eksplozije jedrskega reaktorja v Černobilu. V rubriki Podrobno pod lupo smo si ogledali, kaj se je zgodilo in kakšne so bile posledice te katastrofe. Učenci OŠ Rogatec so ustvarili muzikal s pesmimi skupine Mi2, obiskali pa smo tudi mlade kolesarje iz Kolesarskega kluba Novo mesto, ki so trenirali na velodromu.
V tokratni oddaji dajemo besedo režiserju nagrajenega dokumentarnega filma Ko pridem ven, Metodu Pevcu in nekdanjemu zaporniku Valonu Hoxhaju. Zapor ni vedno konec zgodbe, za nekatere je šele začetek najtežjega poglavja. Kaj se zgodi, ko se vrata zaprejo za tabo? In predvsem, kaj se zgodi, ko se po letih znova odprejo? Odpiramo vprašanja o življenja v zaporu in o življenju po prestani kazni. Kako je s svobodo, ki ni vedno samoumevna, krivdo, dediščino nasilja in odgovornosti do lastnih dejanj.
V tokratni oddaji dajemo besedo režiserju nagrajenega dokumentarnega filma Ko pridem ven, Metodu Pevcu in nekdanjemu zaporniku Valonu Hoxhaju. Zapor ni vedno konec zgodbe, za nekatere je šele začetek najtežjega poglavja. Kaj se zgodi, ko se vrata zaprejo za tabo? In predvsem, kaj se zgodi, ko se po letih znova odprejo? Odpiramo vprašanja o življenja v zaporu in o življenju po prestani kazni. Kako je s svobodo, ki ni vedno samoumevna, krivdo, dediščino nasilja in odgovornosti do lastnih dejanj.
V četrti epizodi Joker Out Podcasta sta se nam pridružila sopredstavnika ‘novega vala’ slovenske glasbe, Mia Puhar Rodin - Masayah in Gregor Štrasbergar - Štras (Mrfy). Skupni spomini, preživetje slovenskega glasbenika, kaj je ‘fake rap’ in o tem, kako je Štras spoznal Lolo Young.
V četrti epizodi Joker Out Podcasta sta se nam pridružila sopredstavnika ‘novega vala’ slovenske glasbe, Mia Puhar Rodin - Masayah in Gregor Štrasbergar - Štras (Mrfy). Skupni spomini, preživetje slovenskega glasbenika, kaj je ‘fake rap’ in o tem, kako je Štras spoznal Lolo Young.
V krščanski tradiciji je veliki petek dan, ko se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. To je edini dan, ko ni svete maše - dan za tišino, razmislek in tudi pogled vase: v svoje rane, svoje padce in tudi v upanje, da se poberemo po najhujših življenjskih preizkušnjah. V Dnevni sobi gostimo posebna prijatelja, ki vsak na svoj način nagovarjata ljudi, Martin Golob in Denis Avdić. Povezujejo ju humor, iskrenost in pogum, da o življenju govorita brez olepševanja. Z voditeljico Bernardo Žarn bodo razmišljali o velikih petkih naših življenj, o križih, dvomih, padcih, a tudi vstajenjih in veseljih.
V krščanski tradiciji je veliki petek dan, ko se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. To je edini dan, ko ni svete maše - dan za tišino, razmislek in tudi pogled vase: v svoje rane, svoje padce in tudi v upanje, da se poberemo po najhujših življenjskih preizkušnjah. V Dnevni sobi gostimo posebna prijatelja, ki vsak na svoj način nagovarjata ljudi, Martin Golob in Denis Avdić. Povezujejo ju humor, iskrenost in pogum, da o življenju govorita brez olepševanja. Z voditeljico Bernardo Žarn bodo razmišljali o velikih petkih naših življenj, o križih, dvomih, padcih, a tudi vstajenjih in veseljih.
Gost Profila bo svetovno znani violončelist Luka Šulić, virtuoz, ki staplja klasično in popularno glasbo z osupljivo tehnično briljanco in karizmatično odrsko prezenco. S svojimi interpretacijami briše meje med žanri in redefinira vlogo violončela v sodobni glasbi. Kot soustanovitelj dua 2 Cellos je skupaj s Stjepanom Hauserjem navduševal milijone poslušalcev po vsem svetu prav z drznostjo in edinstvenim pristopom. Po koncu sodelovanja v duu je nadaljeval s solistično kariero in različnimi spremljevalnimi ansambli ter poleg priredb najbolj znanih skladb Vivaldija, Bacha in Mozarta, začel ustvarjati tudi lastne. Nekaj jih je izvedel tudi lani v Union Chapel v Londonu, ta koncert bo junija na ogled tudi na TVS, pred tem pa boste v Profilu lahko slišali pogovor z umetnikom, v katerem bo spregovoril o svoji glasbeni karieri, ki se je začela v Veliki Britaniji med študijem na Royal Academy of Music v Londonu. Intervju je bil posnet pred njegovo veliko majsko turnejo po Kanadi in ZDA, med drugim bo nastopil v New Yorku in Washingtonu. Pogovor z Luko Šulićem bo vodila Darja Korez Korenčan.
Gost Profila bo svetovno znani violončelist Luka Šulić, virtuoz, ki staplja klasično in popularno glasbo z osupljivo tehnično briljanco in karizmatično odrsko prezenco. S svojimi interpretacijami briše meje med žanri in redefinira vlogo violončela v sodobni glasbi. Kot soustanovitelj dua 2 Cellos je skupaj s Stjepanom Hauserjem navduševal milijone poslušalcev po vsem svetu prav z drznostjo in edinstvenim pristopom. Po koncu sodelovanja v duu je nadaljeval s solistično kariero in različnimi spremljevalnimi ansambli ter poleg priredb najbolj znanih skladb Vivaldija, Bacha in Mozarta, začel ustvarjati tudi lastne. Nekaj jih je izvedel tudi lani v Union Chapel v Londonu, ta koncert bo junija na ogled tudi na TVS, pred tem pa boste v Profilu lahko slišali pogovor z umetnikom, v katerem bo spregovoril o svoji glasbeni karieri, ki se je začela v Veliki Britaniji med študijem na Royal Academy of Music v Londonu. Intervju je bil posnet pred njegovo veliko majsko turnejo po Kanadi in ZDA, med drugim bo nastopil v New Yorku in Washingtonu. Pogovor z Luko Šulićem bo vodila Darja Korez Korenčan.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Stojan Spetič se je rodil na Katinari pri Trstu. Bil je novinar Primorskega dnevnika, ruščine se je učil na Državni univerzi Lomonosova v Moskvi in bil tudi član Italijanske komunistične partije. Na parlamentarnih volitvah leta 1987 je bil izvoljen v senat italijanskega parlamenta. V svoji knjigi Na barikadah je zapisal: »Prihajam iz generacije, ki je jurišala na nebo in upala na zmago revolucije, v socializem in – v bolj oddaljeni bodočnosti – vzpon svobodne brezrazredne komunistične družbe … Prepričan sem, da je to zgodovinska nujnost, ki se ji človeštvo ne sme odreči, saj gre za njegov obstoj. To je moja najdragocenejša zapuščina vnukinjam in vnuku.« Voditelj: Edvard Žitnik
Stojan Spetič se je rodil na Katinari pri Trstu. Bil je novinar Primorskega dnevnika, ruščine se je učil na Državni univerzi Lomonosova v Moskvi in bil tudi član Italijanske komunistične partije. Na parlamentarnih volitvah leta 1987 je bil izvoljen v senat italijanskega parlamenta. V svoji knjigi Na barikadah je zapisal: »Prihajam iz generacije, ki je jurišala na nebo in upala na zmago revolucije, v socializem in – v bolj oddaljeni bodočnosti – vzpon svobodne brezrazredne komunistične družbe … Prepričan sem, da je to zgodovinska nujnost, ki se ji človeštvo ne sme odreči, saj gre za njegov obstoj. To je moja najdragocenejša zapuščina vnukinjam in vnuku.« Voditelj: Edvard Žitnik
V tretjem delu epizode podkasta Karneval, s katerim se člani skupine Joker Out spominjajo svojih začetkov pred desetletjem, je bil tokrat gost producent Žare Pak.
V tretjem delu epizode podkasta Karneval, s katerim se člani skupine Joker Out spominjajo svojih začetkov pred desetletjem, je bil tokrat gost producent Žare Pak.
Tina Mentol dela "Big biznis", in to iz nogavic. Z napisi, kot so "Čevapi", "Burek", "Gastarbajter", "Ide gas" in "Boli me ku***", je požela prepoznavnost v državah Balkana, pa tudi v Evropi. Tina Mentol je tudi manekenka, sommelierka, strokovnjakinja za marketing na družbenih omrežjih, predvsem pa je Zarečanka, ki obožuje klobase. Diplomirana filozofinja ter magistra etnologije in kulturne antropologije je blagovni znamki Slocks (skovanka iz angleških besed slovenian socks ali slovenske nogavice) in Slavsocks (angleška skovanka iz besed slavic socks ali slovanske nogavice) utemeljila v teoriji zamišljene skupnosti Benedicta Andersona, po kateri se pripadniki neke skupnosti prepoznajo med seboj glede na določene elemente, pri čemer je odstranjena vera.
Tina Mentol dela "Big biznis", in to iz nogavic. Z napisi, kot so "Čevapi", "Burek", "Gastarbajter", "Ide gas" in "Boli me ku***", je požela prepoznavnost v državah Balkana, pa tudi v Evropi. Tina Mentol je tudi manekenka, sommelierka, strokovnjakinja za marketing na družbenih omrežjih, predvsem pa je Zarečanka, ki obožuje klobase. Diplomirana filozofinja ter magistra etnologije in kulturne antropologije je blagovni znamki Slocks (skovanka iz angleških besed slovenian socks ali slovenske nogavice) in Slavsocks (angleška skovanka iz besed slavic socks ali slovanske nogavice) utemeljila v teoriji zamišljene skupnosti Benedicta Andersona, po kateri se pripadniki neke skupnosti prepoznajo med seboj glede na določene elemente, pri čemer je odstranjena vera.
V udobju Dnevne sobe gostimo znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjamo o dilemah vsakdanjega življenja, svetujemo o različnih življenjskih temah, komentiramo trende in družbene fenomene.
V udobju Dnevne sobe gostimo znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjamo o dilemah vsakdanjega življenja, svetujemo o različnih življenjskih temah, komentiramo trende in družbene fenomene.
Tokrat je z nami glasbenik Tomaž Domicelj, ki že desetletja hodi po svoji poti – brez kompromisov, brez filtrov in brez potrebe, da bi komurkoli ugajal. Kantavtor, kitarist, slovenist, prevajalec in novinar. Njegove pesmi so postale del naše kolektivne zgodovine, kmalu pa izide nova plošča, ki bo njegova mini antologija. Voditeljica oddaje je Bernarda Žarn.
Tokrat je z nami glasbenik Tomaž Domicelj, ki že desetletja hodi po svoji poti – brez kompromisov, brez filtrov in brez potrebe, da bi komurkoli ugajal. Kantavtor, kitarist, slovenist, prevajalec in novinar. Njegove pesmi so postale del naše kolektivne zgodovine, kmalu pa izide nova plošča, ki bo njegova mini antologija. Voditeljica oddaje je Bernarda Žarn.
V Sloveniji marljivo ločujemo odpadke, a hkrati naredimo premalo, da bi jih proizvajali manj. Zakaj? V čem smo dobri in v čem precej manj? Kako oddaljeni smo od dejanskega krožnega gospodarjenja? V oddaji bodo o tem razpravljali Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in izvršna direktorica inštituta Circular Change ter predsednica evropske platforme za krožno gospodarstvo, Jaka Kranjc, dolgoletni strokovni vodja društva Ekologi brez meja, in Jože Gregorič iz Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana. Vsi trije so, vsak na svojem področju, dolgoletni in mednarodno dejavni strokovnjaki za reševanje izzivov, ki jih prinaša ravnanje z odpadki.
V Sloveniji marljivo ločujemo odpadke, a hkrati naredimo premalo, da bi jih proizvajali manj. Zakaj? V čem smo dobri in v čem precej manj? Kako oddaljeni smo od dejanskega krožnega gospodarjenja? V oddaji bodo o tem razpravljali Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in izvršna direktorica inštituta Circular Change ter predsednica evropske platforme za krožno gospodarstvo, Jaka Kranjc, dolgoletni strokovni vodja društva Ekologi brez meja, in Jože Gregorič iz Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana. Vsi trije so, vsak na svojem področju, dolgoletni in mednarodno dejavni strokovnjaki za reševanje izzivov, ki jih prinaša ravnanje z odpadki.
Ob letu Srečka Kosovela smo se odpravili v Sežano, na osnovno šolo, ki nosi njegovo ime. Z učenci smo se pogovarjali o ustvarjanju muzikala Srečko. V Infogromu smo se srečali z mladimi prostovoljci. Podrobno pod lupo smo razložili, zakaj so številni ljudje po svetu spremljali volitve na Madžarskem in zakaj so bili rezultatov še posebej veseli mladi, ki sicer množično zapuščajo to državo. Otroški poročevalec Andraž se je pogovarjal z Mašo Kurent, svetovno prvakinjo v podiranju dreves, spoznali pa smo tudi Nurana, ki zbira kovance in bankovce.
Ob letu Srečka Kosovela smo se odpravili v Sežano, na osnovno šolo, ki nosi njegovo ime. Z učenci smo se pogovarjali o ustvarjanju muzikala Srečko. V Infogromu smo se srečali z mladimi prostovoljci. Podrobno pod lupo smo razložili, zakaj so številni ljudje po svetu spremljali volitve na Madžarskem in zakaj so bili rezultatov še posebej veseli mladi, ki sicer množično zapuščajo to državo. Otroški poročevalec Andraž se je pogovarjal z Mašo Kurent, svetovno prvakinjo v podiranju dreves, spoznali pa smo tudi Nurana, ki zbira kovance in bankovce.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Meja med zdravo samozavestjo in narcizmom je pogosto zelo zabrisana. Življenje s samozavestno osebo pa se močno razlikuje od živjenja z osebo, ki trpi za motnjo narcizma. Se z njo rodimo, nam je privzgojena? Kako spoznati otroka, ki je nagnjen k njej? Sodobni čas to motnjo še krepi. Družabna omrežja, ki so odsev današnjega časa, pa še zlasti. Vse bolj se poraja prepričanje, da postajamo družba narcisov, kjer velja, da je lastni odsev v ogledalu najpomembnejši.
Meja med zdravo samozavestjo in narcizmom je pogosto zelo zabrisana. Življenje s samozavestno osebo pa se močno razlikuje od živjenja z osebo, ki trpi za motnjo narcizma. Se z njo rodimo, nam je privzgojena? Kako spoznati otroka, ki je nagnjen k njej? Sodobni čas to motnjo še krepi. Družabna omrežja, ki so odsev današnjega časa, pa še zlasti. Vse bolj se poraja prepričanje, da postajamo družba narcisov, kjer velja, da je lastni odsev v ogledalu najpomembnejši.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku.
V drugi epizodi Joker Out Podcasta smo gostili Tomija Megliča in Grego Skočirja, frontmena dveh najpomembnejših zgodnjih glasbenih vzornikov skupine Joker Out. Z dolgoletnima prijateljema smo se pogovorili o njunih glasbenih začetkih, kariernih vzponih in padcih, prvih srečanjih s skupino Joker Out ter trenutnih izzivih.
V drugi epizodi Joker Out Podcasta smo gostili Tomija Megliča in Grego Skočirja, frontmena dveh najpomembnejših zgodnjih glasbenih vzornikov skupine Joker Out. Z dolgoletnima prijateljema smo se pogovorili o njunih glasbenih začetkih, kariernih vzponih in padcih, prvih srečanjih s skupino Joker Out ter trenutnih izzivih.
Ali obstaja recept za srečo? Odgovor morda poznata tokratna gosta oddaje Dnevna soba Alenka in Kamenko Kesar, zakonca, avtorja knjig in poslovna partnerja, ki navdušujeta s svojo iskrenostjo. Življenje znata vzeti resno, ampak na srečo ne preveč, kajti nikoli ne veš, kaj te čaka za ovinkom, pravita. Z njima se bo pogovarjala Špela Močnik Paradiž.
Ali obstaja recept za srečo? Odgovor morda poznata tokratna gosta oddaje Dnevna soba Alenka in Kamenko Kesar, zakonca, avtorja knjig in poslovna partnerja, ki navdušujeta s svojo iskrenostjo. Življenje znata vzeti resno, ampak na srečo ne preveč, kajti nikoli ne veš, kaj te čaka za ovinkom, pravita. Z njima se bo pogovarjala Špela Močnik Paradiž.
Ob svetovnem dnevu zdravja, je Mateja v Infodromu preverila, zakaj mladi hodijo v fitnes in kako vaditi varno. V Infogromu so mladi iz OŠ Dravlje povedali, zakaj radi sobivajo s kosmatinci, v rubriki Podrobno pod lupo pa smo pogledali, kaj se dogaja na Bližnjem vzhodu. Iran in ZDA sta po več kot mesecu dni vojskovanja sklenila 14-dnevno premirje - v tem času pa se bodo skušali dogovoriti za trajni mir. Obiskali smo vaje mladinskega pevskega zbora OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki danes tekmuje na državnem tekmovanju. Spoznali pa smo tudi Nika, zmagovalca natečaja Pošte Slovenije za najlepšo poštno znamko z naslovom Ljubezen.
Ob svetovnem dnevu zdravja, je Mateja v Infodromu preverila, zakaj mladi hodijo v fitnes in kako vaditi varno. V Infogromu so mladi iz OŠ Dravlje povedali, zakaj radi sobivajo s kosmatinci, v rubriki Podrobno pod lupo pa smo pogledali, kaj se dogaja na Bližnjem vzhodu. Iran in ZDA sta po več kot mesecu dni vojskovanja sklenila 14-dnevno premirje - v tem času pa se bodo skušali dogovoriti za trajni mir. Obiskali smo vaje mladinskega pevskega zbora OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki danes tekmuje na državnem tekmovanju. Spoznali pa smo tudi Nika, zmagovalca natečaja Pošte Slovenije za najlepšo poštno znamko z naslovom Ljubezen.
Ob stoletnici rojstva literarnega zgodovinarja, urednika, esejista in predvsem pesnika Lojzeta Krakarja je izšla monografija Od tebe dalje štejem svoje dni. Pesmi je iz avtorjevega bogatega opusa izbrala njegova hči, literarna zgodovinarka Boža Krakar Vogel. Njen sin, fotograf Voranc Vogel, pa je v knjigi z dedkom vzpostavil poseben dialog skozi svoje fotografije, ki so nastajale, vse odkar je pred tridesetimi leti prvič fotografiral brajdo na domačiji v Semiču, pod katero je Lojze Krakar rad razmišljal in pisal. Moč njegove poezije boste začutili tudi v uglasbeni pesmi Proda se pesnik, za katero skladatelj in violinist pravi, da je še vedno aktualna, čeprav je stara že več kot pol stoletja.
Ob stoletnici rojstva literarnega zgodovinarja, urednika, esejista in predvsem pesnika Lojzeta Krakarja je izšla monografija Od tebe dalje štejem svoje dni. Pesmi je iz avtorjevega bogatega opusa izbrala njegova hči, literarna zgodovinarka Boža Krakar Vogel. Njen sin, fotograf Voranc Vogel, pa je v knjigi z dedkom vzpostavil poseben dialog skozi svoje fotografije, ki so nastajale, vse odkar je pred tridesetimi leti prvič fotografiral brajdo na domačiji v Semiču, pod katero je Lojze Krakar rad razmišljal in pisal. Moč njegove poezije boste začutili tudi v uglasbeni pesmi Proda se pesnik, za katero skladatelj in violinist pravi, da je še vedno aktualna, čeprav je stara že več kot pol stoletja.
V Dnevni sobi gostimo čuteči in močni ženski - zaveznici, ki verjameta v moč povezovanja, ustvarjanja in poguma. Z nami bosta antropologinja, producentka, avtorica številnih publikacij in strokovnih člankov, ambasadorka kulturne dediščine in humanitarka doma in v tujini dr. Jerca Legan ter gledališka in filmska igralka, pevka, šansonjerka, voditeljica Lara Jankovič. Obe sta prijateljici, ki odkrito govorita o tem, kako se lahko po najtežjih življenjskih prelomnicah, kot je ločitev, znova sestaviš in greš skozi življenje. Z voditeljico Bernardo Žarn bosta spregovorili o ženskem zavezništvu, strahu, pogumu, ločitvah, ustvarjalnosti in o tem, kaj nas drži pokonci, ko je najtežje.
V Dnevni sobi gostimo čuteči in močni ženski - zaveznici, ki verjameta v moč povezovanja, ustvarjanja in poguma. Z nami bosta antropologinja, producentka, avtorica številnih publikacij in strokovnih člankov, ambasadorka kulturne dediščine in humanitarka doma in v tujini dr. Jerca Legan ter gledališka in filmska igralka, pevka, šansonjerka, voditeljica Lara Jankovič. Obe sta prijateljici, ki odkrito govorita o tem, kako se lahko po najtežjih življenjskih prelomnicah, kot je ločitev, znova sestaviš in greš skozi življenje. Z voditeljico Bernardo Žarn bosta spregovorili o ženskem zavezništvu, strahu, pogumu, ločitvah, ustvarjalnosti in o tem, kaj nas drži pokonci, ko je najtežje.
Na umetniškem terenu nasploh, pa tudi v filmskem svetu poznamo številne tandeme. Omenimo samo Martina Scorseseja in Paula Schraderja, Slobodana Šijana in Dušana Kovačeviča ali pa Alejandra Gonzáleza Iñárrituja in Guillerma Arriago. Pri čemer so režiserji skoraj vedno v ospredju, scenaristi pa večinoma obsojeni na navedbo v napovedni ali odjavni špici. Vseeno to v ničemer ne zmanjšuje njihove vloge pri filmu. Prej narobe, kar je leta 2021 s scenarijem za film Prasica, slabšalni izraz za žensko dokazala Iza Strehar. Tega leta je začela tudi tvorno sodelovati z režiserjem Žigo Vircem. Do tega trenutka sta se podpisala pod osem skupnih projektov, vključno s celovečernim filmom Zemljo krast, ki prihaja v redno distribucijo.
Na umetniškem terenu nasploh, pa tudi v filmskem svetu poznamo številne tandeme. Omenimo samo Martina Scorseseja in Paula Schraderja, Slobodana Šijana in Dušana Kovačeviča ali pa Alejandra Gonzáleza Iñárrituja in Guillerma Arriago. Pri čemer so režiserji skoraj vedno v ospredju, scenaristi pa večinoma obsojeni na navedbo v napovedni ali odjavni špici. Vseeno to v ničemer ne zmanjšuje njihove vloge pri filmu. Prej narobe, kar je leta 2021 s scenarijem za film Prasica, slabšalni izraz za žensko dokazala Iza Strehar. Tega leta je začela tudi tvorno sodelovati z režiserjem Žigo Vircem. Do tega trenutka sta se podpisala pod osem skupnih projektov, vključno s celovečernim filmom Zemljo krast, ki prihaja v redno distribucijo.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Zakaj smo v Sloveniji v prometu prepogosto prehitri in predrzni? Téma je s prihodom toplejših mesecev, ko se na ceste vrnejo kolesarji in motociklisti, še aktualnejša. Lansko število smrtnih žrtev in nesreč v prometu v Sloveniji si, sploh ob napredku v letu pred tem, zasluži skrb in ukrepanje. Kako umiriti prometno histerijo, kako dvigniti prometno kulturo na višjo in varnejšo raven? Gostje bodo profesor psihologije Marko Polič, raziskovalec mobilnosti Andrej Brglez in vodja šole varne vožnje pri Avtomoto zvezi Slovenije Manuel Pungertnik.
Zakaj smo v Sloveniji v prometu prepogosto prehitri in predrzni? Téma je s prihodom toplejših mesecev, ko se na ceste vrnejo kolesarji in motociklisti, še aktualnejša. Lansko število smrtnih žrtev in nesreč v prometu v Sloveniji si, sploh ob napredku v letu pred tem, zasluži skrb in ukrepanje. Kako umiriti prometno histerijo, kako dvigniti prometno kulturo na višjo in varnejšo raven? Gostje bodo profesor psihologije Marko Polič, raziskovalec mobilnosti Andrej Brglez in vodja šole varne vožnje pri Avtomoto zvezi Slovenije Manuel Pungertnik.
V prvi epizodi podkasta Karneval člani skupine Joker Out gostijo Martina Jurkoviča, bivšega basista, s katerim so se popeljali od prazgodovine benda do sedanjosti. Ob deseti obletnici obstoja benda skupina pripravlja največji koncert v karieri, KARNEVAL - 20. junija v Ljubljani. Odgovorna urednica Uredništva za nove medije: Ksenja Tratnik.
V prvi epizodi podkasta Karneval člani skupine Joker Out gostijo Martina Jurkoviča, bivšega basista, s katerim so se popeljali od prazgodovine benda do sedanjosti. Ob deseti obletnici obstoja benda skupina pripravlja največji koncert v karieri, KARNEVAL - 20. junija v Ljubljani. Odgovorna urednica Uredništva za nove medije: Ksenja Tratnik.
V tokratni oddaji Intervju, ki jo vodi Jože Možina, je gost režiser Škofjeloškega pasijona Marcelo Brula. Sin slovenskih političnih emigrantov, rojen v Argentini, govori o svoji življenjski poti, ustvarjanju med Slovenci v Argentini in o prihodu v Slovenijo. Posebej poudarja, da mu je bilo v veliko čast, da je bil izbran za režiserja najstarejše in daleč najobsežnejše dramske uprizoritve v Sloveniji, ki je vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Ob tem opozarja, da je treba pri takem delu »točno premisliti, da se pove pravo sporočilo pasijona«, saj po njegovih besedah pasijon ne sme postati spektakel, ampak »prava duhovna priprava na veliko noč«, in ob tem pojasnjuje, kako pod njegovim vodstvom poteka doslej najbolj množična uprizoritev pasijona, saj je sodelujočih več kot 1200. V oddaji razkriva zanimive podrobnosti s priprav in z nasmehom pove, da je med mladimi sodelujočimi največja želja prav vloga angela. Dotakne se še boleče družinske izkušnje, ko so bili njegovi otroci kljub znanju slovenščine in navezanosti na slovensko kulturo po prihodu v našo deželo v šoli deležni tudi nerazumevanja in šikaniranja. Marcelo Brula prav tako spregovori o travmatični zgodovinski izkušnji svojih staršev, posebej o očetu, ki je po vojni kot ujetnik dvakrat ušel s komunističnih morišč. Ob koncu pa opozarja na nesmiselne delitve med Slovenci in poudarja, da moramo pri ključnih vprašanjih za narod in državo držati skupaj kot bratje.
V tokratni oddaji Intervju, ki jo vodi Jože Možina, je gost režiser Škofjeloškega pasijona Marcelo Brula. Sin slovenskih političnih emigrantov, rojen v Argentini, govori o svoji življenjski poti, ustvarjanju med Slovenci v Argentini in o prihodu v Slovenijo. Posebej poudarja, da mu je bilo v veliko čast, da je bil izbran za režiserja najstarejše in daleč najobsežnejše dramske uprizoritve v Sloveniji, ki je vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Ob tem opozarja, da je treba pri takem delu »točno premisliti, da se pove pravo sporočilo pasijona«, saj po njegovih besedah pasijon ne sme postati spektakel, ampak »prava duhovna priprava na veliko noč«, in ob tem pojasnjuje, kako pod njegovim vodstvom poteka doslej najbolj množična uprizoritev pasijona, saj je sodelujočih več kot 1200. V oddaji razkriva zanimive podrobnosti s priprav in z nasmehom pove, da je med mladimi sodelujočimi največja želja prav vloga angela. Dotakne se še boleče družinske izkušnje, ko so bili njegovi otroci kljub znanju slovenščine in navezanosti na slovensko kulturo po prihodu v našo deželo v šoli deležni tudi nerazumevanja in šikaniranja. Marcelo Brula prav tako spregovori o travmatični zgodovinski izkušnji svojih staršev, posebej o očetu, ki je po vojni kot ujetnik dvakrat ušel s komunističnih morišč. Ob koncu pa opozarja na nesmiselne delitve med Slovenci in poudarja, da moramo pri ključnih vprašanjih za narod in državo držati skupaj kot bratje.
Pravoslavna velikonočna liturgija iz pravoslavne cekrve v Ljubljani.
Pravoslavna velikonočna liturgija iz pravoslavne cekrve v Ljubljani.
Tretje-, šesto- in devetošolci ste pisali nacionalno preverjanje znanja. V Infodromu nas je zanimalo predvsem, kako je šlo devetošolcem, saj se rezultata iz matematike in materinščine štejeta pri vpisu, če bo za srednjo šolo omejitev. Štirje astronavti NASE so drugega aprila v sklopu misije Artemis 2 odpotovali globlje v vesolje kot doslej. Razložili smo, kam so namenjeni in kaj je cilj misije. S spletkarko Saro smo preverili, kaj je grooming na spletu in kako ga prepoznati. Za konec pa nas čakajo še velikonočni pirhi: z osnovnošolci smo jih barvali tradicionalno, s čebulnimi olupki.
Tretje-, šesto- in devetošolci ste pisali nacionalno preverjanje znanja. V Infodromu nas je zanimalo predvsem, kako je šlo devetošolcem, saj se rezultata iz matematike in materinščine štejeta pri vpisu, če bo za srednjo šolo omejitev. Štirje astronavti NASE so drugega aprila v sklopu misije Artemis 2 odpotovali globlje v vesolje kot doslej. Razložili smo, kam so namenjeni in kaj je cilj misije. S spletkarko Saro smo preverili, kaj je grooming na spletu in kako ga prepoznati. Za konec pa nas čakajo še velikonočni pirhi: z osnovnošolci smo jih barvali tradicionalno, s čebulnimi olupki.
Kaja Sajovic je svetovno uveljavljena kulinarična novinarka in strokovnjakinja za gastronomijo. Je soavtorica knjige slovenske kuharske šefinje Ane Roš Stojan Sonce in dež, sodelovala pa je tudi pri snovanju slovenske gastronomske strategije. V tretji epizodi novega videokasta RTV Cirkus je razkrila ozadje visoke kulinarike, ki so jo zasenčili nasilje in zlorabe, zaradi česar je odstopil tudi kuharski šef in ustanovitelj Nome, René Redzepi.
Kaja Sajovic je svetovno uveljavljena kulinarična novinarka in strokovnjakinja za gastronomijo. Je soavtorica knjige slovenske kuharske šefinje Ane Roš Stojan Sonce in dež, sodelovala pa je tudi pri snovanju slovenske gastronomske strategije. V tretji epizodi novega videokasta RTV Cirkus je razkrila ozadje visoke kulinarike, ki so jo zasenčili nasilje in zlorabe, zaradi česar je odstopil tudi kuharski šef in ustanovitelj Nome, René Redzepi.
Tokrat v Dnevni sobi gostimo izjemni ženski, ki ju povezuje nekaj najlepšega – ljubezen, korenine in družina. Ena stoji na velikih odrih, druga predstavlja eno najmočnejših opor v življenju. Z nami bosta Sara Briški Cirman, bolj znana pod umetniškim imenom Raiven, in njena babica Nevenka Jeršin. Tudi o tem, kako se skozi življenje prepleta njuna ljubezen in krepi povezanost bomo izvedeli v pogovoru z voditeljico Bernarda Žarn.
Tokrat v Dnevni sobi gostimo izjemni ženski, ki ju povezuje nekaj najlepšega – ljubezen, korenine in družina. Ena stoji na velikih odrih, druga predstavlja eno najmočnejših opor v življenju. Z nami bosta Sara Briški Cirman, bolj znana pod umetniškim imenom Raiven, in njena babica Nevenka Jeršin. Tudi o tem, kako se skozi življenje prepleta njuna ljubezen in krepi povezanost bomo izvedeli v pogovoru z voditeljico Bernarda Žarn.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
V oddaji Politično s komentatorjema Markom Hočevarjem in Dejanom Steinbuchom o koncu pogovorov za Golobovo vlado, nastajanju četrte Janševe, o nezaupanju med bodočimi partnerji in označevanju glasovnic ter zahtevnem mandatu.
V oddaji Politično s komentatorjema Markom Hočevarjem in Dejanom Steinbuchom o koncu pogovorov za Golobovo vlado, nastajanju četrte Janševe, o nezaupanju med bodočimi partnerji in označevanju glasovnic ter zahtevnem mandatu.
Naša gostja bo Iva Štefanija Slosar, ki je na 34. Dnevih komedije v Celju prejela nagrado žlahtno komedijsko pero. Mlada dramaturginja iz Jelšan je nagrado prejela za komedijo Prvič so demokracijo izumili v antični Grčiji, drugič pa v gasilskem domu. Po oceni žirije nagrajeno besedilo z domiselnimi akcijami ter inovativnim in prilagodljivim dramskim jezikom odpira bistvene teme sodobne družbe ter z večplastnim humorjem in sočutjem na sodoben način preigrava značilnosti aristofanske ekonomske in socialne komedije.
Naša gostja bo Iva Štefanija Slosar, ki je na 34. Dnevih komedije v Celju prejela nagrado žlahtno komedijsko pero. Mlada dramaturginja iz Jelšan je nagrado prejela za komedijo Prvič so demokracijo izumili v antični Grčiji, drugič pa v gasilskem domu. Po oceni žirije nagrajeno besedilo z domiselnimi akcijami ter inovativnim in prilagodljivim dramskim jezikom odpira bistvene teme sodobne družbe ter z večplastnim humorjem in sočutjem na sodoben način preigrava značilnosti aristofanske ekonomske in socialne komedije.
Tokrat v Dnevni sobi gostimo pisateljico, motivatorko in predavateljico, ki s svojo iskrenostjo, pogumom in energijo nagovarja srca mnogih. Njene besede niso le zapisane na papirju, ampak živijo med ljudmi, jih opogumljajo in jim pomagajo najti notranjo moč, tudi v najtežjih trenutkih. Z nami bo Saša Božič – ženska, ki verjame v moč spremembe, osebne rasti in avtentičnega življenja. Voditeljica Špela Močnik Paradiž.
Tokrat v Dnevni sobi gostimo pisateljico, motivatorko in predavateljico, ki s svojo iskrenostjo, pogumom in energijo nagovarja srca mnogih. Njene besede niso le zapisane na papirju, ampak živijo med ljudmi, jih opogumljajo in jim pomagajo najti notranjo moč, tudi v najtežjih trenutkih. Z nami bo Saša Božič – ženska, ki verjame v moč spremembe, osebne rasti in avtentičnega življenja. Voditeljica Špela Močnik Paradiž.
Anina Trobec je pevka skupine Generator, ki letos praznuje 10 let delovanja. Zasedba je izid novega albuma Iluzije nedavno krstila s koncertom v Kinu Šiška.
Anina Trobec je pevka skupine Generator, ki letos praznuje 10 let delovanja. Zasedba je izid novega albuma Iluzije nedavno krstila s koncertom v Kinu Šiška.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Današnjo oddajo namenjamo spolno prenosljivim okužbam, ki jih je v zadnjih desetletjih vse več. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se vsako leto na novo okuži več kot 370 milijonov ljudi. Slovenija pri tem ni izjema. Te okužbe so večinoma ozdravljive, če jih z ustreznim testiranjem dovolj zgodaj odkrijemo.
Današnjo oddajo namenjamo spolno prenosljivim okužbam, ki jih je v zadnjih desetletjih vse več. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se vsako leto na novo okuži več kot 370 milijonov ljudi. Slovenija pri tem ni izjema. Te okužbe so večinoma ozdravljive, če jih z ustreznim testiranjem dovolj zgodaj odkrijemo.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Simon Tecco je rojen v Čilu, a leta 1973, po državnem udaru, ga je življenjska pot vodila v Evropo. Kot vsak begunec svoje rodne zemlje in svojih najbližjih ni pustil za seboj z lahkim srcem. Teccova pot bi se prav lahko končala v Italiji, na Švedskem, v Nemčiji, a je novo življenje začel v Ljubljani, v Sloveniji. General Augusto Pinochet je umrl leta 2006, za nekatere Čilence je še danes narodni junak, ki naj bi državo rešil pred komunizmom. Simon Tecco je poročen in živi v Ljubljani. Svojo domovino Čile je ponovno obiskal skoraj trideset let po državnem udaru.
Simon Tecco je rojen v Čilu, a leta 1973, po državnem udaru, ga je življenjska pot vodila v Evropo. Kot vsak begunec svoje rodne zemlje in svojih najbližjih ni pustil za seboj z lahkim srcem. Teccova pot bi se prav lahko končala v Italiji, na Švedskem, v Nemčiji, a je novo življenje začel v Ljubljani, v Sloveniji. General Augusto Pinochet je umrl leta 2006, za nekatere Čilence je še danes narodni junak, ki naj bi državo rešil pred komunizmom. Simon Tecco je poročen in živi v Ljubljani. Svojo domovino Čile je ponovno obiskal skoraj trideset let po državnem udaru.
Tokrat v Debatah z Bergantom o mladih v Sloveniji in Evropi kot nosilcih novega konservativizma, kar še posebej velja za mlade moške. To se zrcali v mednarodnih raziskavah in tudi volitvah, vključno z zadnjimi parlamentarnimi v Sloveniji. Gostje bodo profesor sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, dr. Miran LAVRIČ, soavtor več mednarodnih in nacionalnih študij o mladih, sicer pa eden najbolj cenjenih slovenskih raziskovalcev mladine, religije in vrednot; Maja HOSTNIK, direktorica mreže MaMa, nacionalne mrežne organizacije, ki združuje mladinske centre po vsej državi; in Ožbej PETERLE, ekonomist, politolog in publicist.
Tokrat v Debatah z Bergantom o mladih v Sloveniji in Evropi kot nosilcih novega konservativizma, kar še posebej velja za mlade moške. To se zrcali v mednarodnih raziskavah in tudi volitvah, vključno z zadnjimi parlamentarnimi v Sloveniji. Gostje bodo profesor sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, dr. Miran LAVRIČ, soavtor več mednarodnih in nacionalnih študij o mladih, sicer pa eden najbolj cenjenih slovenskih raziskovalcev mladine, religije in vrednot; Maja HOSTNIK, direktorica mreže MaMa, nacionalne mrežne organizacije, ki združuje mladinske centre po vsej državi; in Ožbej PETERLE, ekonomist, politolog in publicist.
TV Slovenija bo neposredno prenašala slovesno velikonočno mašo s Trga sv. Petra. Somaševanje bo vodil papež Leon XIV.
TV Slovenija bo neposredno prenašala slovesno velikonočno mašo s Trga sv. Petra. Somaševanje bo vodil papež Leon XIV.
Bojan Cvetrežnik je klasični glasbenik, ki se je navdušil nad ljudsko glasbo. Ali pa morda ravno narobe, povsem vseeno je. Mojster Cvetrežnik je godec od glave do pet, ki svoje bogato znanje v teoriji in praksi neskromno podaja naprej vsem uka željnim glasbenikom mlajših generacij. Kot umetnik, mentor in pedagog verjame v eno glasbo, ki ji zelo rad razrahlja akademski pečat ter jo navda z vonjem po asfaltu. Največjo prepoznavnost je dosegel s skupino Terra Folk, vendar to v ničemer ne zasenči njegove zavzetosti na drugih z glasbo povezanih terenih.
Bojan Cvetrežnik je klasični glasbenik, ki se je navdušil nad ljudsko glasbo. Ali pa morda ravno narobe, povsem vseeno je. Mojster Cvetrežnik je godec od glave do pet, ki svoje bogato znanje v teoriji in praksi neskromno podaja naprej vsem uka željnim glasbenikom mlajših generacij. Kot umetnik, mentor in pedagog verjame v eno glasbo, ki ji zelo rad razrahlja akademski pečat ter jo navda z vonjem po asfaltu. Največjo prepoznavnost je dosegel s skupino Terra Folk, vendar to v ničemer ne zasenči njegove zavzetosti na drugih z glasbo povezanih terenih.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Tokrat bomo pokukali v svet vrhunske umetnosti, pot nas vodi v srce slovenske operne in baletne ustvarjalnosti – v SNG Opera in balet Ljubljana. Naša gosta sta direktor te osrednje kulturne ustanove, Marko Hribernik, ki skrbi za vizijo, razvoj in umetniško usmeritev hiše ter priznana sopranistka Nina Dominko, ki s svojim glasom in interpretacijo oživlja operne zgodbe na odru. Kako poteka življenje znotraj operne in baletne hiše ter kaj pomeni živeti in ustvarjati za umetnost, ki že stoletja nagovarja človeška čustva v Dnevni sobi, voditeljica je Špela Močnik Paradiž.
Tokrat bomo pokukali v svet vrhunske umetnosti, pot nas vodi v srce slovenske operne in baletne ustvarjalnosti – v SNG Opera in balet Ljubljana. Naša gosta sta direktor te osrednje kulturne ustanove, Marko Hribernik, ki skrbi za vizijo, razvoj in umetniško usmeritev hiše ter priznana sopranistka Nina Dominko, ki s svojim glasom in interpretacijo oživlja operne zgodbe na odru. Kako poteka življenje znotraj operne in baletne hiše ter kaj pomeni živeti in ustvarjati za umetnost, ki že stoletja nagovarja človeška čustva v Dnevni sobi, voditeljica je Špela Močnik Paradiž.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
V oddaji Politično z Mirom Cerarjem in Matejem Avbljem o izvolitvi predsednika Državnega zbora, nastajajoči koaliciji ter pravni državi in boju proti korupciji kot glavni točki koalicijskih pogajanj.
V oddaji Politično z Mirom Cerarjem in Matejem Avbljem o izvolitvi predsednika Državnega zbora, nastajajoči koaliciji ter pravni državi in boju proti korupciji kot glavni točki koalicijskih pogajanj.