Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
Letos mineva sto let od smrti Zofke Kveder. Ta izjemna pisateljica, publicistka, urednica in emancipiranka o neodvisnosti žensk ni samo govorila, ampak jo je kljub vsem preprekam tudi živela. Vemo, da je bila prva slovenska poklicna pisateljica in da je napisala roman Njeno življenje, vendar pa nam v šolah kaj več kot to niso povedali. V tokratnih Pisavah boste spoznali, zakaj Zofka Kveder ni bila samo sopotnica moderne, ampak njena soustvarjalka.
Letos mineva sto let od smrti Zofke Kveder. Ta izjemna pisateljica, publicistka, urednica in emancipiranka o neodvisnosti žensk ni samo govorila, ampak jo je kljub vsem preprekam tudi živela. Vemo, da je bila prva slovenska poklicna pisateljica in da je napisala roman Njeno življenje, vendar pa nam v šolah kaj več kot to niso povedali. V tokratnih Pisavah boste spoznali, zakaj Zofka Kveder ni bila samo sopotnica moderne, ampak njena soustvarjalka.
Aleksandra Šuklar se je uveljavila kot vsestranska multitolkalistka, njeni nastopi so žanrsko pestri ter segajo od klasičnih del in sodobnih skladb do filmske glasbe in projektov crossover. Pred desetimi leti je doštudirala na dunajski visoki šoli za glasbo. Je prejemnica številnih nagrad na glasbenih tekmovanjih po Evropi in redno nastopa kot solistka z različnimi orkestri, med drugim z orkestrom Dunajske državne opere in orkestrom ORF-a. Zadnja leta sodeluje s svetovno znanim skladateljem filmske glasbe Hansom Zimmerjem in je članica njegove najožje skupine solistov, zato je večino časa na turnejah po vsem svetu. Sicer živi na Dunaju, redno snema za hollywoodsko produkcijo in ima tudi solistične nastope. Velja za eno najbolj iskanih tolkalistk mlajše generacije. Hans Zimmer je o njej med drugim dejal: »Aleksandra je izvrstna glasbenica, ki revolucionarno spreminja pogled na glasbo. Nikoli ne bom napisal nove skladbe za tolkala, ne da bi ji dodal njeno poustvarjalno milino in ogenj.« V oddaji bo tudi nekaj odlomkov z njenih atraktivnih nastopov po svetu. Z Aleksandro Šuklar se bo v ekskluzivnem intervjuju v Sloveniji, za katerega smo se dogovarjali več let, pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Aleksandra Šuklar se je uveljavila kot vsestranska multitolkalistka, njeni nastopi so žanrsko pestri ter segajo od klasičnih del in sodobnih skladb do filmske glasbe in projektov crossover. Pred desetimi leti je doštudirala na dunajski visoki šoli za glasbo. Je prejemnica številnih nagrad na glasbenih tekmovanjih po Evropi in redno nastopa kot solistka z različnimi orkestri, med drugim z orkestrom Dunajske državne opere in orkestrom ORF-a. Zadnja leta sodeluje s svetovno znanim skladateljem filmske glasbe Hansom Zimmerjem in je članica njegove najožje skupine solistov, zato je večino časa na turnejah po vsem svetu. Sicer živi na Dunaju, redno snema za hollywoodsko produkcijo in ima tudi solistične nastope. Velja za eno najbolj iskanih tolkalistk mlajše generacije. Hans Zimmer je o njej med drugim dejal: »Aleksandra je izvrstna glasbenica, ki revolucionarno spreminja pogled na glasbo. Nikoli ne bom napisal nove skladbe za tolkala, ne da bi ji dodal njeno poustvarjalno milino in ogenj.« V oddaji bo tudi nekaj odlomkov z njenih atraktivnih nastopov po svetu. Z Aleksandro Šuklar se bo v ekskluzivnem intervjuju v Sloveniji, za katerega smo se dogovarjali več let, pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Pričevanje Teje Prinčič, ki se ji pridruži tudi nečak Silvan Koršič, nas popelje v Goriška brda, na zahodni rob države, kjer se slovenski svet začne stikati z italijanskim. Spoznamo življenje v vasi Gornje Cerovo, s čudovito cerkvijo na vzpetini. Njuni predniki so bili koloni. Niso imeli svoje zemlje in so morali polovico pridelka oddati gospodarjem. »Naša zemlja je bila dobra,« se spominja 92-letna Teja. Opiše skromne razmere, v katerih so živeli pod Italijo, a so bili kljub temu zelo povezani. Vas je »dihala kot eno«. Najhujše obdobje se je začelo leta 1944, ko je domači partizan – terenec – streljal na nemško enoto in enega od vojakov hudo ranil. Nemci so se maščevali tako, da so postrelili 10 domačinov, dve ubiti ženski sta bili noseči. Domač duhovnik Ludvik Rusjan je poskušal pomagati nesrečnim žrtvam, a ga je, kot pove Prinčičeva, nemški oficir oklofutal in grobo zavrnil. Kljub temu je bila skupina ljudi rešenih. O materi, ki je bila med rešenimi, pripoveduje Tejin nečak Silvan Koršič, ki je bil takrat še otrok. Med drugim se spomni, da je pri reševanju ljudi pomagal tudi eden od vojakov. Po vojni je o tragediji v vasi napisal šolski spis ter v njem omenil, da niso bili vsi Nemci slabi – dobil je ukor in bil skoraj izključen iz šole. O tem prizadeto pripoveduje, saj ga je ta krivica zaznamovala za vse življenje. Z njim se odpravimo tudi na pokopališče, kjer je pokopan dijak Mirko Brezavšček, član skupine Črnih bratov, ki je bil žrtev fašističnega terorja. Z gospodom Silvanom se razgledamo po pokrajini, ki se razprostira proti Vipavski dolini, morju in Krminski gori, ter se odpravimo še v lepo domačo cerkev sv. Nikolaja, ki dominira nad vasjo. Silvan Koršič pripoveduje o izjemnem domačem duhovniku Ludviku Rusjanu, ki je bil odločen borec proti fašizmu, a je pozneje, tako kot številni primorski čedermaci, postal žrtev komunističnega režima, ki je preganjal in zapiral tudi primorske duhovnike. V nadaljevanju pričevanja izvemo, kakšno blagostanje je bilo v Brdih po tem, ko so tam po vojni vladali zavezniki, in kakšno pomanjkanje se je začelo po jugoslovanski zasedbi. Takrat je veliko ljudi prebegnilo čez mejo. Izkušnjo z graničarji, rekli so jim »družeti« in miličniki, je imela tudi Teja Prinčič. Ne glede na vse so po vojni dobili nekaj svoje zemlje in si s trdim delom na kmetiji zelo opomogli. Sadje, ki so ga ženske nekoč nosile prodajat v Gorico, za kar je bilo potrebne uro in pol hoje v eno smer, so nato prodajali vse do Ljubljane. Prinčičeva je bila dejavna tudi pri briških kmečkih ženskah, ki so ponesle sloves domačega izročila po vsej Sloveniji. Preizkušenj v njenem življenju ni manjkalo, smrti hčerke in pozneje moža sta jo najbolj prizadeli. Kljub temu pomirjena, z vero in upanjem gleda v prihodnost. Kot pravi, ima okoli sebe dobre ljudi, veseli pa jo tudi, da je nečak poprijel za delo na kmetiji. S praga njene hiše se ob jasnem zimskem dnevu – takšen je bil tudi dan našega obiska – kot na dlani vidijo Alpe in italijanski Dolomiti. Vse to bomo lahko ob bogati vsebini videli v oddaji, v kateri sta sodelovala Teja Prinčič in Silvan Koršič.
Pričevanje Teje Prinčič, ki se ji pridruži tudi nečak Silvan Koršič, nas popelje v Goriška brda, na zahodni rob države, kjer se slovenski svet začne stikati z italijanskim. Spoznamo življenje v vasi Gornje Cerovo, s čudovito cerkvijo na vzpetini. Njuni predniki so bili koloni. Niso imeli svoje zemlje in so morali polovico pridelka oddati gospodarjem. »Naša zemlja je bila dobra,« se spominja 92-letna Teja. Opiše skromne razmere, v katerih so živeli pod Italijo, a so bili kljub temu zelo povezani. Vas je »dihala kot eno«. Najhujše obdobje se je začelo leta 1944, ko je domači partizan – terenec – streljal na nemško enoto in enega od vojakov hudo ranil. Nemci so se maščevali tako, da so postrelili 10 domačinov, dve ubiti ženski sta bili noseči. Domač duhovnik Ludvik Rusjan je poskušal pomagati nesrečnim žrtvam, a ga je, kot pove Prinčičeva, nemški oficir oklofutal in grobo zavrnil. Kljub temu je bila skupina ljudi rešenih. O materi, ki je bila med rešenimi, pripoveduje Tejin nečak Silvan Koršič, ki je bil takrat še otrok. Med drugim se spomni, da je pri reševanju ljudi pomagal tudi eden od vojakov. Po vojni je o tragediji v vasi napisal šolski spis ter v njem omenil, da niso bili vsi Nemci slabi – dobil je ukor in bil skoraj izključen iz šole. O tem prizadeto pripoveduje, saj ga je ta krivica zaznamovala za vse življenje. Z njim se odpravimo tudi na pokopališče, kjer je pokopan dijak Mirko Brezavšček, član skupine Črnih bratov, ki je bil žrtev fašističnega terorja. Z gospodom Silvanom se razgledamo po pokrajini, ki se razprostira proti Vipavski dolini, morju in Krminski gori, ter se odpravimo še v lepo domačo cerkev sv. Nikolaja, ki dominira nad vasjo. Silvan Koršič pripoveduje o izjemnem domačem duhovniku Ludviku Rusjanu, ki je bil odločen borec proti fašizmu, a je pozneje, tako kot številni primorski čedermaci, postal žrtev komunističnega režima, ki je preganjal in zapiral tudi primorske duhovnike. V nadaljevanju pričevanja izvemo, kakšno blagostanje je bilo v Brdih po tem, ko so tam po vojni vladali zavezniki, in kakšno pomanjkanje se je začelo po jugoslovanski zasedbi. Takrat je veliko ljudi prebegnilo čez mejo. Izkušnjo z graničarji, rekli so jim »družeti« in miličniki, je imela tudi Teja Prinčič. Ne glede na vse so po vojni dobili nekaj svoje zemlje in si s trdim delom na kmetiji zelo opomogli. Sadje, ki so ga ženske nekoč nosile prodajat v Gorico, za kar je bilo potrebne uro in pol hoje v eno smer, so nato prodajali vse do Ljubljane. Prinčičeva je bila dejavna tudi pri briških kmečkih ženskah, ki so ponesle sloves domačega izročila po vsej Sloveniji. Preizkušenj v njenem življenju ni manjkalo, smrti hčerke in pozneje moža sta jo najbolj prizadeli. Kljub temu pomirjena, z vero in upanjem gleda v prihodnost. Kot pravi, ima okoli sebe dobre ljudi, veseli pa jo tudi, da je nečak poprijel za delo na kmetiji. S praga njene hiše se ob jasnem zimskem dnevu – takšen je bil tudi dan našega obiska – kot na dlani vidijo Alpe in italijanski Dolomiti. Vse to bomo lahko ob bogati vsebini videli v oddaji, v kateri sta sodelovala Teja Prinčič in Silvan Koršič.
Verjetno je malo Slovencev, ki ne bi poznali Sidra na ljubljanskem Kongresnem trgu. Čeprav je le sidro, in ne spomenik konjenika z dvignjenim mečem, je več kot uspešno prestalo sodbo časa. Z razlogom! Na medeninasti tablici na njegovem podnožju piše: "Simbol ponovne pridobitve slovenskega izhoda na morje, 5. oktober 1954." O Slovencih in morju v intervjuju z dr. Nadjo Terčon, kustosinjo za novejšo zgodovino pomorstva v Pomorskem muzeju "Sergej Mašera" v Piranu. Voditelj: Edvard Žitnik
Verjetno je malo Slovencev, ki ne bi poznali Sidra na ljubljanskem Kongresnem trgu. Čeprav je le sidro, in ne spomenik konjenika z dvignjenim mečem, je več kot uspešno prestalo sodbo časa. Z razlogom! Na medeninasti tablici na njegovem podnožju piše: "Simbol ponovne pridobitve slovenskega izhoda na morje, 5. oktober 1954." O Slovencih in morju v intervjuju z dr. Nadjo Terčon, kustosinjo za novejšo zgodovino pomorstva v Pomorskem muzeju "Sergej Mašera" v Piranu. Voditelj: Edvard Žitnik
V tokatni Dnevni sobi o tem, kako se bodo razpletle zgodbe iz priljubljenje nadaljevanke "Takšno je življenje", ki se nocoj vrača na naš prvi program, ob 20.00 uri. Z nami bosta igralca mlajše generacijei Vesna Ponorac, ki igra lik spletne vplivnice Isabele in David Velikonja, ki igra mladeniča Roka, kot se spominjamo je s svojim dejanjem Izabelo spravil v hudo zadrego. Oddajo vodi Karin Sabadin.
V tokatni Dnevni sobi o tem, kako se bodo razpletle zgodbe iz priljubljenje nadaljevanke "Takšno je življenje", ki se nocoj vrača na naš prvi program, ob 20.00 uri. Z nami bosta igralca mlajše generacijei Vesna Ponorac, ki igra lik spletne vplivnice Isabele in David Velikonja, ki igra mladeniča Roka, kot se spominjamo je s svojim dejanjem Izabelo spravil v hudo zadrego. Oddajo vodi Karin Sabadin.
V Debatah z Bergantom bo beseda tekla o kakovosti zraka v Sloveniji. Ta se je sicer v zadnjih desetletjih izboljšala, a na nekaterih območjih, še zlasti pozimi, nanjo slabo vplivajo prašni delci, ki nastajajo na individualnih kuriščih in v prometu. Kakšno je dejansko stanje in kako bi nanj vplivali načrtovani novi sežigalnici v Ljubljani in Mariboru? Kakšne bi morale biti rešitve za boljši zrak? V oddaji bodo sodelovali prof. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici, mednarodno priznan strokovnjak za kakovost zraka, dr. Nataša Sovič, direktorica Urada za stanje okolja na Agenciji Republike Slovenije za okolje, in dr. Andreja Kukec s Katedre za javno zdravje na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
V Debatah z Bergantom bo beseda tekla o kakovosti zraka v Sloveniji. Ta se je sicer v zadnjih desetletjih izboljšala, a na nekaterih območjih, še zlasti pozimi, nanjo slabo vplivajo prašni delci, ki nastajajo na individualnih kuriščih in v prometu. Kakšno je dejansko stanje in kako bi nanj vplivali načrtovani novi sežigalnici v Ljubljani in Mariboru? Kakšne bi morale biti rešitve za boljši zrak? V oddaji bodo sodelovali prof. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici, mednarodno priznan strokovnjak za kakovost zraka, dr. Nataša Sovič, direktorica Urada za stanje okolja na Agenciji Republike Slovenije za okolje, in dr. Andreja Kukec s Katedre za javno zdravje na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Eno največjih imen slovenske glasbene scene gostimo tokrat - Ota Pestnerja. Posnel je več kot 45 solo albumov in soustvaril več tisoč glasbenih projektov, nastopil je na več kot 10.000 koncertih. Danes snuje nove glasbene projekte, eden takih je Rapsodija 9, ki ga soustvarja skupaj s pesnico in avtorico besedil Darjo Furek, ki jo bovoditeljica Bernarda Žarn prav tako gostila v studiu.
Eno največjih imen slovenske glasbene scene gostimo tokrat - Ota Pestnerja. Posnel je več kot 45 solo albumov in soustvaril več tisoč glasbenih projektov, nastopil je na več kot 10.000 koncertih. Danes snuje nove glasbene projekte, eden takih je Rapsodija 9, ki ga soustvarja skupaj s pesnico in avtorico besedil Darjo Furek, ki jo bovoditeljica Bernarda Žarn prav tako gostila v studiu.
Pričevalca Stanislav in Lojzka Korošec sta odraščala v času, ko je vojna razklala družine, vasi in življenja. Stanislav se spominja razpada Italije ter preoblikovanja vaških straž v domobranske enote, v katerih sta služila njegova brata. Zaznamovali so ju partizanski napadi, med njimi napad brigade, ki ji je poveljeval komandant Daki, na Grahovo. Tam je padel pesnik France Balantič. Posebej pretresljiva je bila usoda župnika Antona Hrena, ki je bil zaradi izdaje izročen partizanom, mučen in ubit; njegov grob so ljudje v tišini obnavljali, dokončno pa so ga uredili šele po osamosvojitvi. Po vojni, med povojnimi poboji, so vsi trije Stanislavovi bratje izginili brez sledu: šestnajstletni Tone je bil zazidan v Hudi jami, dvaindvajsetletnega Korleta so najverjetneje odpeljali v Kočevje, Jože pa je po sledeh, ki vodijo do Škofovih zavodov, preprosto izginil. Stanislav je pozneje služil vojaški rok na mejah nove države, prestal zapor zaradi poskusa bega in se nazadnje rešil na Zahod. Gospa Lojzka Korošec prihaja iz velike družine, tudi to je vojna popolnoma razklala: en brat je bil partizan, drugi interniranec, tretji domobranski ujetnik. Kot deklica je doživljala strah pred nočnimi obiski partizanov, mamino mučenje na Mokrcu ter življenje v lakoti in nenehni negotovosti. Po vojni je sledila strogo politizirana vsakdanjost, polna mitingov, ideologije in prikritih resnic. Njuni pričevanji razkrivata, kako so vojna, nasilje, likvidacije ter izgubljeni in prikriti grobovi zaznamovali otroštvo in kako se posledice teh tragedij še vedno čutijo v domovih, kjer so manjkali očetje, bratje in … odgovori.
Pričevalca Stanislav in Lojzka Korošec sta odraščala v času, ko je vojna razklala družine, vasi in življenja. Stanislav se spominja razpada Italije ter preoblikovanja vaških straž v domobranske enote, v katerih sta služila njegova brata. Zaznamovali so ju partizanski napadi, med njimi napad brigade, ki ji je poveljeval komandant Daki, na Grahovo. Tam je padel pesnik France Balantič. Posebej pretresljiva je bila usoda župnika Antona Hrena, ki je bil zaradi izdaje izročen partizanom, mučen in ubit; njegov grob so ljudje v tišini obnavljali, dokončno pa so ga uredili šele po osamosvojitvi. Po vojni, med povojnimi poboji, so vsi trije Stanislavovi bratje izginili brez sledu: šestnajstletni Tone je bil zazidan v Hudi jami, dvaindvajsetletnega Korleta so najverjetneje odpeljali v Kočevje, Jože pa je po sledeh, ki vodijo do Škofovih zavodov, preprosto izginil. Stanislav je pozneje služil vojaški rok na mejah nove države, prestal zapor zaradi poskusa bega in se nazadnje rešil na Zahod. Gospa Lojzka Korošec prihaja iz velike družine, tudi to je vojna popolnoma razklala: en brat je bil partizan, drugi interniranec, tretji domobranski ujetnik. Kot deklica je doživljala strah pred nočnimi obiski partizanov, mamino mučenje na Mokrcu ter življenje v lakoti in nenehni negotovosti. Po vojni je sledila strogo politizirana vsakdanjost, polna mitingov, ideologije in prikritih resnic. Njuni pričevanji razkrivata, kako so vojna, nasilje, likvidacije ter izgubljeni in prikriti grobovi zaznamovali otroštvo in kako se posledice teh tragedij še vedno čutijo v domovih, kjer so manjkali očetje, bratje in … odgovori.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
O vse več kibernetskih napadih, nazadnje na vladni profil, zaradi česar je zasedal Svet za nacionalno varnost, ter o dezinformacijskih kampanjah tik pred volitvami sta v oddaji Politično govorila profesor novinarstva Marko Milosavljević in direktor urada za informacijsko varnost Uroš Svete. Ob tem sta komentirala ameriško-izraelski napad na Iran, pri katerem so kibernetski napadi tudi del vojne.
O vse več kibernetskih napadih, nazadnje na vladni profil, zaradi česar je zasedal Svet za nacionalno varnost, ter o dezinformacijskih kampanjah tik pred volitvami sta v oddaji Politično govorila profesor novinarstva Marko Milosavljević in direktor urada za informacijsko varnost Uroš Svete. Ob tem sta komentirala ameriško-izraelski napad na Iran, pri katerem so kibernetski napadi tudi del vojne.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
V tokratnem Intervjuju bo Jože Možina gostil Marijo Gasser, dragoceno raziskovalko Selške doline, skoraj pozabljenega dela slovenskega ozemlja. K pozabi je močno pripomogla okrutna polpretekla zgodovina, posebej divjanje revolucionarne oblasti, ki se je po vojni znesla nad prebivalci samo zato, ker so, podobno kot Kočevarji, ohranili narečje in nekaj navad svojih prednikov, ki so se v 13. stoletju priselili iz Tirolske. Komunistična oblast je že 17. maja 1945 zajela vrsto kmečkih gospodarjev in jih skrivaj pomorila. Decembra istega leta, torej več kot pol leta po tem, ko naj bi zavladala svoboda, je režim na hitro in brez pojasnil zajel 125 domačinov in jih izgnal v Avstrijo. Kmalu zatem so umorili še duhovnika Franca Krašno in Filipa Terčelja, znamenitega primorskega Čedermaca, ki je bil leta prej žrtev fašističnega preganjanja. Gasserjeva je podrobno raziskala okoliščine njune smrti in ugotovila, kdo je storilec. Raziskovala je tudi uničenje kar desetih cerkva v tistih krajih. Prvo, v Dražgošah, so požgali Nemci, vse preostale pa tik pred koncem vojne partizani. Gostja intervjuja je prepričana, da je raziskovanje resnice in krivic, ki so se dogajale, prvi pogoj za spravo. Kot dolgoletno učiteljico jo skrbi izginjanje vrednot: »Bojim se, da je šolski sistem izpodrinil vrednote – da ni več vrednot, o katerih je pričeval Filip Terčelj, recimo, da je družina steber družbe, da je družina osnovna celica, ki drži narod.«
V tokratnem Intervjuju bo Jože Možina gostil Marijo Gasser, dragoceno raziskovalko Selške doline, skoraj pozabljenega dela slovenskega ozemlja. K pozabi je močno pripomogla okrutna polpretekla zgodovina, posebej divjanje revolucionarne oblasti, ki se je po vojni znesla nad prebivalci samo zato, ker so, podobno kot Kočevarji, ohranili narečje in nekaj navad svojih prednikov, ki so se v 13. stoletju priselili iz Tirolske. Komunistična oblast je že 17. maja 1945 zajela vrsto kmečkih gospodarjev in jih skrivaj pomorila. Decembra istega leta, torej več kot pol leta po tem, ko naj bi zavladala svoboda, je režim na hitro in brez pojasnil zajel 125 domačinov in jih izgnal v Avstrijo. Kmalu zatem so umorili še duhovnika Franca Krašno in Filipa Terčelja, znamenitega primorskega Čedermaca, ki je bil leta prej žrtev fašističnega preganjanja. Gasserjeva je podrobno raziskala okoliščine njune smrti in ugotovila, kdo je storilec. Raziskovala je tudi uničenje kar desetih cerkva v tistih krajih. Prvo, v Dražgošah, so požgali Nemci, vse preostale pa tik pred koncem vojne partizani. Gostja intervjuja je prepričana, da je raziskovanje resnice in krivic, ki so se dogajale, prvi pogoj za spravo. Kot dolgoletno učiteljico jo skrbi izginjanje vrednot: »Bojim se, da je šolski sistem izpodrinil vrednote – da ni več vrednot, o katerih je pričeval Filip Terčelj, recimo, da je družina steber družbe, da je družina osnovna celica, ki drži narod.«
Tokrat vas vabimo v družbo Ceneta Prevca in Gašperja Berganta. Cene Prevc je nekdanji slovenski skakalni šampion, lastnik medalje z Olimpijskih iger, zdaj pa je komentator, stand up komik in gostinec. Gašper Bergant pa je eden izmed najbolj prepoznavnih imen slovenske stand-up scene. Skupaj z drugimi stand-up komiki navdušujeta v komediji Janezi. Z njima se bo pogovarjala Bernarda Žarn.
Tokrat vas vabimo v družbo Ceneta Prevca in Gašperja Berganta. Cene Prevc je nekdanji slovenski skakalni šampion, lastnik medalje z Olimpijskih iger, zdaj pa je komentator, stand up komik in gostinec. Gašper Bergant pa je eden izmed najbolj prepoznavnih imen slovenske stand-up scene. Skupaj z drugimi stand-up komiki navdušujeta v komediji Janezi. Z njima se bo pogovarjala Bernarda Žarn.
Z nami bo prejemnica nagrade za življenjsko delo, diplomirana medicinska sestra, Lidija Ocepek, prva in dolga leta tudi edina »parkinsonska« medicinska sestra. Na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Nevrološke klinike v Ljubljani je že pred štirimi desetletji začela s specializirano obravnavo bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, s svojim delom in nesebično skrbjo za bolnike pa nadaljuje tudi po upokojitvi. Z voditeljico Karin Sabadin pa je svojo izkušnjo podelil tudi Janez Stanovnik, mož in skrbnik bolnice.
Z nami bo prejemnica nagrade za življenjsko delo, diplomirana medicinska sestra, Lidija Ocepek, prva in dolga leta tudi edina »parkinsonska« medicinska sestra. Na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Nevrološke klinike v Ljubljani je že pred štirimi desetletji začela s specializirano obravnavo bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, s svojim delom in nesebično skrbjo za bolnike pa nadaljuje tudi po upokojitvi. Z voditeljico Karin Sabadin pa je svojo izkušnjo podelil tudi Janez Stanovnik, mož in skrbnik bolnice.
Tema tokratne debate je silovita vojna na vzhodu Evrope, ki se je razplamtela z obsežnim ruskim vojaškim napadom 24. februarja 2022 na Ukrajino. Ali štiri leta pozneje kaže vsaj na prekinitev sovražnosti? Kako je vojna vplivala na svet, Evropo in Slovenijo ter kakšne bodo posledice, tudi za nas? V oddaji bodo sodelovali dr. Sabina Lange, direktorica mislišča Evropa misli, profesor Rudi Rizman, sociolog in politolog, ki že od začetka sovražnosti poziva k miru, in dr. Denis Mancevič, geopolitični analitik in kolumnist, ki izvrstno pozna območje, na katerem divja vojna.
Tema tokratne debate je silovita vojna na vzhodu Evrope, ki se je razplamtela z obsežnim ruskim vojaškim napadom 24. februarja 2022 na Ukrajino. Ali štiri leta pozneje kaže vsaj na prekinitev sovražnosti? Kako je vojna vplivala na svet, Evropo in Slovenijo ter kakšne bodo posledice, tudi za nas? V oddaji bodo sodelovali dr. Sabina Lange, direktorica mislišča Evropa misli, profesor Rudi Rizman, sociolog in politolog, ki že od začetka sovražnosti poziva k miru, in dr. Denis Mancevič, geopolitični analitik in kolumnist, ki izvrstno pozna območje, na katerem divja vojna.
Performerka, vokalistka in pedagoginja Irena Tomažin Zagoričnik, po izobrazbi filozofinja, se že dobri dve desetletji posveča raziskovanju odnosa med telesom, glasom in prostorom. Pred kratkim je predstavila nov projekt – glasbeni album in predstavo Še ena igra solz. V preteklem letu je bila kot angažirana ustvarjalka uvrščena na mednarodno skupinsko razstavo Osvobajanje glasov v graškem muzeju Kunsthaus. Nastopila je tudi v mednarodni filmski uspešnici Kaj ti je deklica režiserke Urške Djukić in na berlinskem festivalu Tanznacht, v ospredju katerega je bila umetniška in politična umestitev feminističnega glasu v patriarhalni družbi. V glasu Irene Z. Tomažin se zrcalijo sodobni čas, modrost in sila starodavnega ljudskega petja. Njen glas, ki je krhek in močan obenem, nikogar ne pusti ravnodušnega in izvabi smeh ali solze celo ob posnetkih. Najmočneje pa se poslušalca seveda dotakne v živo.
Performerka, vokalistka in pedagoginja Irena Tomažin Zagoričnik, po izobrazbi filozofinja, se že dobri dve desetletji posveča raziskovanju odnosa med telesom, glasom in prostorom. Pred kratkim je predstavila nov projekt – glasbeni album in predstavo Še ena igra solz. V preteklem letu je bila kot angažirana ustvarjalka uvrščena na mednarodno skupinsko razstavo Osvobajanje glasov v graškem muzeju Kunsthaus. Nastopila je tudi v mednarodni filmski uspešnici Kaj ti je deklica režiserke Urške Djukić in na berlinskem festivalu Tanznacht, v ospredju katerega je bila umetniška in politična umestitev feminističnega glasu v patriarhalni družbi. V glasu Irene Z. Tomažin se zrcalijo sodobni čas, modrost in sila starodavnega ljudskega petja. Njen glas, ki je krhek in močan obenem, nikogar ne pusti ravnodušnega in izvabi smeh ali solze celo ob posnetkih. Najmočneje pa se poslušalca seveda dotakne v živo.
Andrej Rozman Roza je pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec. Njegova dela so v mnogih učbenikih in antologijah. Nastopa v šolah, udeleževal pa se je tudi protestov in včasih, kot pravi, je na naše politike res zelo jezen. Leta 2003 je ustanovil Rozinteater kot najmanjše možno gledališče. Njegov osrednji motiv je ugajati, a biti hkrati pošten in iskren do svojega pogleda na svet. V svoje verze skuša ujeti čim bolj resničen jezik, neodvisno od vseh papirnatih izrazov in stavčnih skladenj. Leta 2017 je napovedal kandidaturo za predsednika Republike Slovenije, vendar ni zbral dovolj podpisov, da bi jo lahko uradno vložil. Voditelj: Edvard Žitnik
Andrej Rozman Roza je pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec. Njegova dela so v mnogih učbenikih in antologijah. Nastopa v šolah, udeleževal pa se je tudi protestov in včasih, kot pravi, je na naše politike res zelo jezen. Leta 2003 je ustanovil Rozinteater kot najmanjše možno gledališče. Njegov osrednji motiv je ugajati, a biti hkrati pošten in iskren do svojega pogleda na svet. V svoje verze skuša ujeti čim bolj resničen jezik, neodvisno od vseh papirnatih izrazov in stavčnih skladenj. Leta 2017 je napovedal kandidaturo za predsednika Republike Slovenije, vendar ni zbral dovolj podpisov, da bi jo lahko uradno vložil. Voditelj: Edvard Žitnik
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Pirniče.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
V oddaji Politično o začetku volilne kampanje, razmerjih na levem in desnem polu ter o programskih izhodiščih strank. Gosta analitika Gorazd Kovačič in Uroš Esih.
V oddaji Politično o začetku volilne kampanje, razmerjih na levem in desnem polu ter o programskih izhodiščih strank. Gosta analitika Gorazd Kovačič in Uroš Esih.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Menjava kolka je ena najpogostejših ortopedskih operacij. Kdaj je res nujna, kako poteka okrevanje in kako naj skrbimo, da bodo kolki čim dlje zdravi?
Menjava kolka je ena najpogostejših ortopedskih operacij. Kdaj je res nujna, kako poteka okrevanje in kako naj skrbimo, da bodo kolki čim dlje zdravi?
Tokrat o umetni inteligenci oziroma nadomestni pameti, ki je že sedaj tako vseobsegajoča, da se upravičeno sprašujemo, kam vse nas tehnološki razvoj še popelje. O algoritmih, ki upravljajo naša življenja bo voditeljica Karin Sabadin govorila z rednim profesorjem na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Danom Podjedom in z izredno profesorico na Fakulteti za managment Univerze na Primorskem, dr. Elizabeto Zirnstein.
Tokrat o umetni inteligenci oziroma nadomestni pameti, ki je že sedaj tako vseobsegajoča, da se upravičeno sprašujemo, kam vse nas tehnološki razvoj še popelje. O algoritmih, ki upravljajo naša življenja bo voditeljica Karin Sabadin govorila z rednim profesorjem na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Danom Podjedom in z izredno profesorico na Fakulteti za managment Univerze na Primorskem, dr. Elizabeto Zirnstein.
Gostja oddaje Profil je pisateljica Tina Vrščaj, ki je slovensko in mednarodno literarno javnost navdušila že z romanom Na klancu, nedavno pa presenetila z njegovim romanesknim nadaljevanjem Učne ure Eve K. Voditeljica: Nina Jerman
Gostja oddaje Profil je pisateljica Tina Vrščaj, ki je slovensko in mednarodno literarno javnost navdušila že z romanom Na klancu, nedavno pa presenetila z njegovim romanesknim nadaljevanjem Učne ure Eve K. Voditeljica: Nina Jerman
Olimpijske igre so predvsem doživetja in tokrat bomo obujali spomine na tekmovanja, pritiske, ponos, zmage in morda tudi razočaranja. Z nami bosta Jure Franko in Robi Kranjec, moža, ki olimpijski oder poznata od blizu, kakšni so njuni spomini na igre, občutki in zgodbe, ki jih ne najdemo v rezultatih, a jih vsak športnik nosi s seboj za vedno. Oddajo vodi Špela Močnik Paradiž.
Olimpijske igre so predvsem doživetja in tokrat bomo obujali spomine na tekmovanja, pritiske, ponos, zmage in morda tudi razočaranja. Z nami bosta Jure Franko in Robi Kranjec, moža, ki olimpijski oder poznata od blizu, kakšni so njuni spomini na igre, občutki in zgodbe, ki jih ne najdemo v rezultatih, a jih vsak športnik nosi s seboj za vedno. Oddajo vodi Špela Močnik Paradiž.
V tokratnih Debatah z Bergantom bo potekala razprava o teorijah zarote. Teh je vse več, ob globalni aferi Epstein, ki je v marsičem razgalila svet političnih in gospodarskih odločevalcev, pa so dobile nov zagon. Tudi zato, ker omenjena afera tudi sama vsebuje elemente teorije zarote, zdaj pa se kaže, da se je veliko domnev izkazalo za resnične. V pogovoru bodo sodelovali klinični psiholog dr. Aleksander Zadel, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc in kulturna antropologinja dr. Kristina Radomirović Maček.
V tokratnih Debatah z Bergantom bo potekala razprava o teorijah zarote. Teh je vse več, ob globalni aferi Epstein, ki je v marsičem razgalila svet političnih in gospodarskih odločevalcev, pa so dobile nov zagon. Tudi zato, ker omenjena afera tudi sama vsebuje elemente teorije zarote, zdaj pa se kaže, da se je veliko domnev izkazalo za resnične. V pogovoru bodo sodelovali klinični psiholog dr. Aleksander Zadel, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc in kulturna antropologinja dr. Kristina Radomirović Maček.
Pogovor z izjemnim intelektualcem, dramaturgom in legendarnim urednikom pri Mladinski knjigi, Aleksandrom Zornom, je prava poslastica za pozornega gledalca. Povod zanj je njegova avtobiografija z zapletenim naslovom Neumno kakor kakšno dejstvo, ki je nedavno izšla. Ob svoji življenjski zgodbi v vrhunskem literarnem slogu slika podobo tedanjega časa, ki se premika od zelo osebnih doživljajev šolskih let do občeslovenskega dogajanja, saj je bil Aleksander Zorn že zelo zgodaj vpet v kulturno in družbeno dogajanje in ga je tudi soustvarjal. Gledališče Glej, Škuc, Tribuna, Viba film, Mladinska knjiga – vse to so postaje njegovega delovanja. Nikoli se ni uklonil režimu in kljub pritiskom ni vstopil v partijo. Ohranil je pokončno držo svobodnega intelektualca z znatno mero ironije. Nekaterih znamenitih dogodkov se z gostiteljem Jožetom Možino dotakneta tudi med pogovorom, med njimi študentske provokacije, ko so pod besedilo Josipa Stritarja podpisali takratnega »patriarha« slovenske kulture Josipa Vidmarja, zaradi česar se je Zorn znašel na sodišču, tam pa ga je branila znamenita disidentska odvetnica Ljuba Prenner. Ali pa ko se je po pomoti znašel v Centralnem komiteju Zveze komunistov, kjer so režimski pesniki in profesorji čisto resno razpravljali o tem, da slovenski pesniki uporabljajo preveč besed. Tega se Zorn dobro spominja: »Povabili so vas na CK ZKS, kjer so bili tudi pisatelji, pesniki, profesorji s Filozofske fakultete, tema pa je bila, da v slovenski literaturi pisatelji in pesniki uporabljajo preveč besed, je to res? Ja, to je žal čisto res. Bilo je rečeno, da v slovenski poeziji nastaja smer, ki ji lahko rečemo inflacija besed.« Zorn se je edini uprl poseganju politike v pesniški jezik. V pogovoru sta se dotaknila tudi propadlega filma Dražgoška bitka, saj je nastajal v času, ko je bil Zorn dramaturg pri Vibi. Pomemben del njegove profesionalne kariere je bilo urednikovanje vi Mladinski knjigi, ko je v knjižno obliko spravil številna temeljna dela: tako Premike Janeza Janše kot Mojo resnico Janeza Drnovška in Bermanov dosje profesorja Aleksandra Bajta. Izjemno zanimivo je dogajanje ob izidu posameznih knjig, ko se je rada mešala tudi Udba oz. njeni ostanki. Sogovornika sta se ustavila še ob podobah preteklosti, ki jih obuja sedanja politična elita. Aleksander Zorn ostaja pronicljiv opazovalec dogajanja v politiki in kulturi, tudi kot pisatelj še ni zapisal zadnje besede. Voditelj: Jože Možina
Pogovor z izjemnim intelektualcem, dramaturgom in legendarnim urednikom pri Mladinski knjigi, Aleksandrom Zornom, je prava poslastica za pozornega gledalca. Povod zanj je njegova avtobiografija z zapletenim naslovom Neumno kakor kakšno dejstvo, ki je nedavno izšla. Ob svoji življenjski zgodbi v vrhunskem literarnem slogu slika podobo tedanjega časa, ki se premika od zelo osebnih doživljajev šolskih let do občeslovenskega dogajanja, saj je bil Aleksander Zorn že zelo zgodaj vpet v kulturno in družbeno dogajanje in ga je tudi soustvarjal. Gledališče Glej, Škuc, Tribuna, Viba film, Mladinska knjiga – vse to so postaje njegovega delovanja. Nikoli se ni uklonil režimu in kljub pritiskom ni vstopil v partijo. Ohranil je pokončno držo svobodnega intelektualca z znatno mero ironije. Nekaterih znamenitih dogodkov se z gostiteljem Jožetom Možino dotakneta tudi med pogovorom, med njimi študentske provokacije, ko so pod besedilo Josipa Stritarja podpisali takratnega »patriarha« slovenske kulture Josipa Vidmarja, zaradi česar se je Zorn znašel na sodišču, tam pa ga je branila znamenita disidentska odvetnica Ljuba Prenner. Ali pa ko se je po pomoti znašel v Centralnem komiteju Zveze komunistov, kjer so režimski pesniki in profesorji čisto resno razpravljali o tem, da slovenski pesniki uporabljajo preveč besed. Tega se Zorn dobro spominja: »Povabili so vas na CK ZKS, kjer so bili tudi pisatelji, pesniki, profesorji s Filozofske fakultete, tema pa je bila, da v slovenski literaturi pisatelji in pesniki uporabljajo preveč besed, je to res? Ja, to je žal čisto res. Bilo je rečeno, da v slovenski poeziji nastaja smer, ki ji lahko rečemo inflacija besed.« Zorn se je edini uprl poseganju politike v pesniški jezik. V pogovoru sta se dotaknila tudi propadlega filma Dražgoška bitka, saj je nastajal v času, ko je bil Zorn dramaturg pri Vibi. Pomemben del njegove profesionalne kariere je bilo urednikovanje vi Mladinski knjigi, ko je v knjižno obliko spravil številna temeljna dela: tako Premike Janeza Janše kot Mojo resnico Janeza Drnovška in Bermanov dosje profesorja Aleksandra Bajta. Izjemno zanimivo je dogajanje ob izidu posameznih knjig, ko se je rada mešala tudi Udba oz. njeni ostanki. Sogovornika sta se ustavila še ob podobah preteklosti, ki jih obuja sedanja politična elita. Aleksander Zorn ostaja pronicljiv opazovalec dogajanja v politiki in kulturi, tudi kot pisatelj še ni zapisal zadnje besede. Voditelj: Jože Možina
Prenos nedeljskega evangeličanskega bogoslužja iz Puconcev.
Prenos nedeljskega evangeličanskega bogoslužja iz Puconcev.
Tik pred kulturnim praznikom je z nami pisatelj, pesnik, dramatik Feri Lainšček. Njegova bibliografija obsega prek 100 samostojnih knjižnih enot, več njegovih romanov je prevedenih v tuje jezike, za svoja dela je prejel številne nagrade. Je pa Feri Lainšček tudi slovenski avtor, čigar literarna dela so doživela največ filmskih uprizoritev, kot so Halgato, Mokuš, Petelinji zajtrk, Šanghaj…Z njim se bo pogovarjala voditeljica Bernarda Žarn.
Tik pred kulturnim praznikom je z nami pisatelj, pesnik, dramatik Feri Lainšček. Njegova bibliografija obsega prek 100 samostojnih knjižnih enot, več njegovih romanov je prevedenih v tuje jezike, za svoja dela je prejel številne nagrade. Je pa Feri Lainšček tudi slovenski avtor, čigar literarna dela so doživela največ filmskih uprizoritev, kot so Halgato, Mokuš, Petelinji zajtrk, Šanghaj…Z njim se bo pogovarjala voditeljica Bernarda Žarn.
O spominih z nekdanjih zimskih Olimpijskih iger bomo govorili z nekdanjo alpsko smučarko in dobitnico olimpijske medalje Alenko Dovžan in olimpijsko prvakinjo v smučarskih skokih Uršo Bogataj Križnar. Pravkar se namreč začenjajo letošnje Olimpijske igre, ki združujejo vrhunski šport, nepozabne zgodbe, trenutke slave in tudi razočaranj. Zanimivo bo slišati, kakšni so pritiski na športnike, njihova pričakovanja in kakšen pomen ima olimpijski duh danes ter kako se vrhunski šport skozi leta spreminja. Z izjemnima gostjama se bo pogovarjala Špela Močnik Paradiž.
O spominih z nekdanjih zimskih Olimpijskih iger bomo govorili z nekdanjo alpsko smučarko in dobitnico olimpijske medalje Alenko Dovžan in olimpijsko prvakinjo v smučarskih skokih Uršo Bogataj Križnar. Pravkar se namreč začenjajo letošnje Olimpijske igre, ki združujejo vrhunski šport, nepozabne zgodbe, trenutke slave in tudi razočaranj. Zanimivo bo slišati, kakšni so pritiski na športnike, njihova pričakovanja in kakšen pomen ima olimpijski duh danes ter kako se vrhunski šport skozi leta spreminja. Z izjemnima gostjama se bo pogovarjala Špela Močnik Paradiž.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Pred začetkom volilne kampanje in njenim odhodom na prizorišče Olimpijskih iger smo se o aktualnih, predvsem kadrovskih zadevah, mednarodnih okoliščinah in pričakovanjih od kampanje pogovarjali s predsednico Natašo Pirc Musar. u.
Pred začetkom volilne kampanje in njenim odhodom na prizorišče Olimpijskih iger smo se o aktualnih, predvsem kadrovskih zadevah, mednarodnih okoliščinah in pričakovanjih od kampanje pogovarjali s predsednico Natašo Pirc Musar. u.
Dr. Peter Wostner je ekonomist, univerzitetni profesor ter soavtor Poročila o razvoju 2025. Pripravil ga je Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. V njem so podatki o tem, kakšna je kakovost življenja v Sloveniji. Peter Wostner je nekoč dejal, da moramo iz slovenskega DNK-ja izbrisati zadovoljstvo s povprečnim in ga nadomestiti z miselnostjo zmagovalcev. Voditelj: Edvard Žitnik.
Dr. Peter Wostner je ekonomist, univerzitetni profesor ter soavtor Poročila o razvoju 2025. Pripravil ga je Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. V njem so podatki o tem, kakšna je kakovost življenja v Sloveniji. Peter Wostner je nekoč dejal, da moramo iz slovenskega DNK-ja izbrisati zadovoljstvo s povprečnim in ga nadomestiti z miselnostjo zmagovalcev. Voditelj: Edvard Žitnik.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Ste pogosto utrujeni in razdraženi? Brez energije? Stres ni le občutek, lahko vpliva na duševno in telesno zdravje. Kako ga prepoznati in obvladati?
Ste pogosto utrujeni in razdraženi? Brez energije? Stres ni le občutek, lahko vpliva na duševno in telesno zdravje. Kako ga prepoznati in obvladati?
V tretji epizodi oddaje Debate z Bergantom se bo voditelj ob državnem prazniku slovenske kulture z gosti pogovarjal o prihodnosti slovenščine v digitalni dobi, vse močnejšem vplivu angleščine na mlade in izzivih, ki jih prinaša priseljevanje. V oddaji bodo sodelovali dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pesnica in pisateljica dr. Nina Dragičević in mladi študent slovenistike Žan Luka Umičevič.
V tretji epizodi oddaje Debate z Bergantom se bo voditelj ob državnem prazniku slovenske kulture z gosti pogovarjal o prihodnosti slovenščine v digitalni dobi, vse močnejšem vplivu angleščine na mlade in izzivih, ki jih prinaša priseljevanje. V oddaji bodo sodelovali dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pesnica in pisateljica dr. Nina Dragičević in mladi študent slovenistike Žan Luka Umičevič.
Ob nacionalnem dnevu stripa, ki smo ga lani prvič zaznamovali ob stoletnici rojstva Mikija Mustra, tokratno oddajo Pisave posvečamo stripom in risoromanom. Predstavljamo Srečkonstrip o življenju in delu Srečka Kosovela, ki je ob letošnji stoti obletnici pesnikove smrti izšel pri založbi Škrateljc, ustvarila pa sta ga pisatelj Žiga X. Gombač in ilustrator Jaka Vukotič. V pogovoru s Tamaro Likon in Juretom Uletom razkrivamo nastanek stripa Pehta, v katerem literarno junakinjo Josipa Vandota spremljamo od otroštva, zaznamovanega z njeno posebno povezanostjo z naravo. O stripovskem ustvarjanju smo govorili tudi s francoskim avtorjem Edmondom Baudoinom. Pri založbi LUD Literatura je v prevodu Suzane Koncut pred kratkim izšel njegov strip Travestit, ustvarjen po romanu Mircee Cărtărescuja. S prevajalko in soustanoviteljico založbe VigeVageKnjige Katjo Šaponjić pa razmišljamo o pomenu stripa danes in o delu francoskega striparja Manuja Larceneta. V slovenščino je pred kratkim prevedla njegov risoroman Cesta, ki je nastal po istoimenskem postapokaliptičnem romanu Cormaca McCarthyja.
Ob nacionalnem dnevu stripa, ki smo ga lani prvič zaznamovali ob stoletnici rojstva Mikija Mustra, tokratno oddajo Pisave posvečamo stripom in risoromanom. Predstavljamo Srečkonstrip o življenju in delu Srečka Kosovela, ki je ob letošnji stoti obletnici pesnikove smrti izšel pri založbi Škrateljc, ustvarila pa sta ga pisatelj Žiga X. Gombač in ilustrator Jaka Vukotič. V pogovoru s Tamaro Likon in Juretom Uletom razkrivamo nastanek stripa Pehta, v katerem literarno junakinjo Josipa Vandota spremljamo od otroštva, zaznamovanega z njeno posebno povezanostjo z naravo. O stripovskem ustvarjanju smo govorili tudi s francoskim avtorjem Edmondom Baudoinom. Pri založbi LUD Literatura je v prevodu Suzane Koncut pred kratkim izšel njegov strip Travestit, ustvarjen po romanu Mircee Cărtărescuja. S prevajalko in soustanoviteljico založbe VigeVageKnjige Katjo Šaponjić pa razmišljamo o pomenu stripa danes in o delu francoskega striparja Manuja Larceneta. V slovenščino je pred kratkim prevedla njegov risoroman Cesta, ki je nastal po istoimenskem postapokaliptičnem romanu Cormaca McCarthyja.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Tokrat bomo slišali zgodbo izjemnega športnika in motivatorja. Darko Đurić je paralimpijski plavalec, ki je s svojo odločnostjo, disciplino in nepopustljivim duhom postal navdih mnogim – tako v Sloveniji kot po svetu. Njegova zgodba ni le športna, temveč globoko osebna. Je zgodba o tem, kako se tudi iz najtežjih trenutkov lahko rodi nepredstavljiva moč. Darko je dokaz, da omejitve obstajajo le toliko, kolikor jim to dovolimo sami – in da je s pogumom, vztrajnostjo in humorjem mogoče presegati meje. Voditeljica Špela Močnik Paradiž.
Tokrat bomo slišali zgodbo izjemnega športnika in motivatorja. Darko Đurić je paralimpijski plavalec, ki je s svojo odločnostjo, disciplino in nepopustljivim duhom postal navdih mnogim – tako v Sloveniji kot po svetu. Njegova zgodba ni le športna, temveč globoko osebna. Je zgodba o tem, kako se tudi iz najtežjih trenutkov lahko rodi nepredstavljiva moč. Darko je dokaz, da omejitve obstajajo le toliko, kolikor jim to dovolimo sami – in da je s pogumom, vztrajnostjo in humorjem mogoče presegati meje. Voditeljica Špela Močnik Paradiž.
Z nami sta tokrat mati in strokovnjakinja za prehrano, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, Marija Merljak in njena hči, gledališka ter filmska igralka, Maja Martina Merljak. Z Bernardo Žarn se bosta pogovarjali o odnosu, o vrednotah, ki jih podedujemo in tistih, ki jih na novo oblikujemo pa o življenjskih izkušnjah, preizkušnjah, o ljubezni in rasti.
Z nami sta tokrat mati in strokovnjakinja za prehrano, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, Marija Merljak in njena hči, gledališka ter filmska igralka, Maja Martina Merljak. Z Bernardo Žarn se bosta pogovarjali o odnosu, o vrednotah, ki jih podedujemo in tistih, ki jih na novo oblikujemo pa o življenjskih izkušnjah, preizkušnjah, o ljubezni in rasti.
Gost osrednjega intervjuja na TV Slovenija je eden najuglednejših slovenskih zdravnikov, prof. dr. Marko Noč, tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dr. Noč ni le vrhunski strokovnjak in interventni kirurg za bolezni srca, temveč ga odlikuje tudi plemenit odnos do bolnikov, saj se, kot je razkril v pogovoru, zaveda, kako pomembna je duhovna plat človekove biti. Rojen je bil na Jesenicah in si je že od mladih let želel postati zdravnik. Po končanem študiju na ljubljanski Medicinski fakulteti ga je pot vodila v ZDA, kjer se je štiri leta strokovno izpopolnjeval. Doktoriral je na temo pomoči pri srčnem zastoju in sooblikoval novo medicinsko doktrino, po kateri za pomoč pri srčnem zastoju ni več nujno umetno dihanje, ampak je ključna masaža prsnega koša, še učinkovitejša pa je uporaba defibrilatorja. Ta pristop, ki kar nekajkrat poveča možnost preživetja, se danes uveljavlja po vsem svetu. Pri dr. Noču je razvidno, da svojega poklica ne jemlje le kot službo, ampak je zanj način življenja, saj je bolnikom tako rekoč ves čas na voljo. Prejel je številna visoka priznanja za svoje strokovno delo, a skromno pove, da mu največ pomeni reševanje življenj z uspešnimi operacijami. V pogovoru spregovori tudi o pomenu duhovne oskrbe bolnikov in o velikem prispevku, ki ga dajo bolnišnici duhovniki. Pri tem poudari, da se tudi sam priporoči Bogu za uspešen izid, preden začne operirati. Voditelj: Jože Možina
Gost osrednjega intervjuja na TV Slovenija je eden najuglednejših slovenskih zdravnikov, prof. dr. Marko Noč, tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dr. Noč ni le vrhunski strokovnjak in interventni kirurg za bolezni srca, temveč ga odlikuje tudi plemenit odnos do bolnikov, saj se, kot je razkril v pogovoru, zaveda, kako pomembna je duhovna plat človekove biti. Rojen je bil na Jesenicah in si je že od mladih let želel postati zdravnik. Po končanem študiju na ljubljanski Medicinski fakulteti ga je pot vodila v ZDA, kjer se je štiri leta strokovno izpopolnjeval. Doktoriral je na temo pomoči pri srčnem zastoju in sooblikoval novo medicinsko doktrino, po kateri za pomoč pri srčnem zastoju ni več nujno umetno dihanje, ampak je ključna masaža prsnega koša, še učinkovitejša pa je uporaba defibrilatorja. Ta pristop, ki kar nekajkrat poveča možnost preživetja, se danes uveljavlja po vsem svetu. Pri dr. Noču je razvidno, da svojega poklica ne jemlje le kot službo, ampak je zanj način življenja, saj je bolnikom tako rekoč ves čas na voljo. Prejel je številna visoka priznanja za svoje strokovno delo, a skromno pove, da mu največ pomeni reševanje življenj z uspešnimi operacijami. V pogovoru spregovori tudi o pomenu duhovne oskrbe bolnikov in o velikem prispevku, ki ga dajo bolnišnici duhovniki. Pri tem poudari, da se tudi sam priporoči Bogu za uspešen izid, preden začne operirati. Voditelj: Jože Možina
V tokratni Dnevni sobi nas čaka navdihujoč pogovor s pisateljico Azro Širovnik, avtorico, ki bralce vedno znova očara s toplino, občutljivostjo in natančno izpisanimi človeškimi usodami. Njena dela se pogosto dotaknejo notranjih svetov, odnosov in tistih posebnih trenutkov, ki nas oblikujejo. Z njo se bo pogovarjala Špela Močnik Paradiž.
V tokratni Dnevni sobi nas čaka navdihujoč pogovor s pisateljico Azro Širovnik, avtorico, ki bralce vedno znova očara s toplino, občutljivostjo in natančno izpisanimi človeškimi usodami. Njena dela se pogosto dotaknejo notranjih svetov, odnosov in tistih posebnih trenutkov, ki nas oblikujejo. Z njo se bo pogovarjala Špela Močnik Paradiž.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Kako Šutarjev zakon deluje v praksi? Vladni strokovni svet je opravil prvo analizo učinkov po različnih področjih, prva ugotovitev je, da organi opažajo manj kršitev in več varnosti. Pripravljajo pa se tudi nekateri popravki, predvsem pri rubežu socialnih pomoči za večkratne prekrškarje. Gost oddaje je vodja strokovnega sveta vlade za evalvacijo izvajanja zakona dr. Branko Lobnikar.
Kako Šutarjev zakon deluje v praksi? Vladni strokovni svet je opravil prvo analizo učinkov po različnih področjih, prva ugotovitev je, da organi opažajo manj kršitev in več varnosti. Pripravljajo pa se tudi nekateri popravki, predvsem pri rubežu socialnih pomoči za večkratne prekrškarje. Gost oddaje je vodja strokovnega sveta vlade za evalvacijo izvajanja zakona dr. Branko Lobnikar.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti tržaško Slovenko Dašo Grgič, plesalko sodobnega plesa, pedagoginjo in koreografinjo. Nastopila je v številnih plesno-gledaliških predstavah, plesnih filmih in avtorskih predstavah v okviru različnih projektov ter gostovala na festivalih doma in v tujini. Pri svojih projektih sodeluje s plesalci, igralci, glasbeniki in režiserji. Pri oblikovanju lastne koreografske govorice je izhajala iz številnih plesnih zvrsti, ki jih je usvajala v Italiji in Franciji in še zlasti pri pedagoginji Carolyn Carlson. Leta 2014 je od Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS prejela listino Mete Vidmar za plesno delovanje na pedagoškem in umetniškem področju.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti tržaško Slovenko Dašo Grgič, plesalko sodobnega plesa, pedagoginjo in koreografinjo. Nastopila je v številnih plesno-gledaliških predstavah, plesnih filmih in avtorskih predstavah v okviru različnih projektov ter gostovala na festivalih doma in v tujini. Pri svojih projektih sodeluje s plesalci, igralci, glasbeniki in režiserji. Pri oblikovanju lastne koreografske govorice je izhajala iz številnih plesnih zvrsti, ki jih je usvajala v Italiji in Franciji in še zlasti pri pedagoginji Carolyn Carlson. Leta 2014 je od Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS prejela listino Mete Vidmar za plesno delovanje na pedagoškem in umetniškem področju.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4000 ljudi, kar pomeni približno 12 novih primerov na dan. Približno 30 odstotkov bolnikov kap prizadene v starosti od 18 do 65 let, to je v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj je vzrok za visoko umrljivost in trajno invalidnost. Gostji v studiu bosta: nevrologinja prof. dr. Janja Pretnar Oblak in novinarka Marjeta Klemenc, ki jo je pred desetimi leti prizadela možganska kap.
V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4000 ljudi, kar pomeni približno 12 novih primerov na dan. Približno 30 odstotkov bolnikov kap prizadene v starosti od 18 do 65 let, to je v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj je vzrok za visoko umrljivost in trajno invalidnost. Gostji v studiu bosta: nevrologinja prof. dr. Janja Pretnar Oblak in novinarka Marjeta Klemenc, ki jo je pred desetimi leti prizadela možganska kap.
Gost Intervjuja je Tadej Tomšič: saksofonist, skladatelj, aranžer in dirigent Big Banda RTV Slovenija – jazzovskega orkestra naše medijske hiše. Tadej Tomšič govori o zgodovini orkestra, ki deluje že 80 let, ter o pomenu, ki ga ima za slovensko zabavno in jazzovsko glasbo.
Gost Intervjuja je Tadej Tomšič: saksofonist, skladatelj, aranžer in dirigent Big Banda RTV Slovenija – jazzovskega orkestra naše medijske hiše. Tadej Tomšič govori o zgodovini orkestra, ki deluje že 80 let, ter o pomenu, ki ga ima za slovensko zabavno in jazzovsko glasbo.
Gorazd Sedmak je inženir prometnih tehnologij, diplomirani ekonomist in doktor poslovno-organizacijskih ved. Zaposlen je kot izredni profesor in raziskovalec na Univerzi na Primorskem. Njegova raziskovalna in strokovna dejavnost je usmerjena na področja oblikovanja turističnih proizvodov, trženja dediščine in valorizacije avtentičnosti v turizmu. Ampak verjamemo, da vas to pretirano ne zanima. Zato je z nami njegov drugi, neakademski jaz – Goga Sedmak, precej bolj poznan kot pevec razvpite, odbite in rahlo bizarne skupine Zmelkoow, ki že 35 let na sotočju ironije in življenjskih modrosti doživlja velike vzpone in še večje padce v slovenskem prostoru popularne glasbe.
Gorazd Sedmak je inženir prometnih tehnologij, diplomirani ekonomist in doktor poslovno-organizacijskih ved. Zaposlen je kot izredni profesor in raziskovalec na Univerzi na Primorskem. Njegova raziskovalna in strokovna dejavnost je usmerjena na področja oblikovanja turističnih proizvodov, trženja dediščine in valorizacije avtentičnosti v turizmu. Ampak verjamemo, da vas to pretirano ne zanima. Zato je z nami njegov drugi, neakademski jaz – Goga Sedmak, precej bolj poznan kot pevec razvpite, odbite in rahlo bizarne skupine Zmelkoow, ki že 35 let na sotočju ironije in življenjskih modrosti doživlja velike vzpone in še večje padce v slovenskem prostoru popularne glasbe.
Tokratni gost Dnevne sobe Jure Košir je v preteklosti zaznamoval slovenski šport in s svojimi smučarskimi zavoji navduševal tako doma kot po svetu. Nekdanji vrhunski alpski smučar, dobitnik bronaste medalje na olimpijskih igrah, trikra je stal na najvišji stopnički v svetovnem pokalu, danes pa predvsem iskriv sogovornik in športni komentator, ki se je pridružil ekipi naše televizije. Z njim se bo pogovarjala Špela Močnik Paradiž.
Tokratni gost Dnevne sobe Jure Košir je v preteklosti zaznamoval slovenski šport in s svojimi smučarskimi zavoji navduševal tako doma kot po svetu. Nekdanji vrhunski alpski smučar, dobitnik bronaste medalje na olimpijskih igrah, trikra je stal na najvišji stopnički v svetovnem pokalu, danes pa predvsem iskriv sogovornik in športni komentator, ki se je pridružil ekipi naše televizije. Z njim se bo pogovarjala Špela Močnik Paradiž.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Gost tokratnega pogovora, ki ga vodi Jože Možina, je vrhunski slovenski slikar in grafik Andrej Jemec. Jemec spada v sam vrh slovenskega abstraktnega slikarstva, saj je že v šestdesetih letih prejemal najvišje nagrade v svetovnem merilu, npr. nagrado grand prix v Tokiu. Rojen je bil v Šentvidu pri Ljubljani leta 1934. Močno so ga zaznamovali vojna, streljanje talcev, povojni pomori in leta diktature. Zaradi izjemne nadarjenosti mu je uspelo priti na Likovno akademijo. Pozneje je bil tam tudi profesor in dekan. Že na začetku kariere so ga kot nadarjenega študenta silili, da se pridruži Komunistični partiji. Ko je to zavrnil, je njegov študij visel v zraku. A pomagal mu je slikar Božidar Jakac. Prejšnji režim je abstraktno umetnost zavračal, za Jemca pa je ta pomenila večjo osebno in umetniško svobodo, saj funkcionarji niso razumeli izpovedne ravni njegovih del, ki so vsebovala kritiko. V nadaljevanju pogovora se akademik Jemec dotakne aktualnih vprašanj v slovenski umetnosti, družbi in politiki. Skrbi ga upadanje slovenstva, tako številčno kot tudi v umetniškem izrazu. Prihodnost vidi v vračanju k tistim vrednotam, ki so Slovence oblikovale. Voditelj: Jože Možina
Gost tokratnega pogovora, ki ga vodi Jože Možina, je vrhunski slovenski slikar in grafik Andrej Jemec. Jemec spada v sam vrh slovenskega abstraktnega slikarstva, saj je že v šestdesetih letih prejemal najvišje nagrade v svetovnem merilu, npr. nagrado grand prix v Tokiu. Rojen je bil v Šentvidu pri Ljubljani leta 1934. Močno so ga zaznamovali vojna, streljanje talcev, povojni pomori in leta diktature. Zaradi izjemne nadarjenosti mu je uspelo priti na Likovno akademijo. Pozneje je bil tam tudi profesor in dekan. Že na začetku kariere so ga kot nadarjenega študenta silili, da se pridruži Komunistični partiji. Ko je to zavrnil, je njegov študij visel v zraku. A pomagal mu je slikar Božidar Jakac. Prejšnji režim je abstraktno umetnost zavračal, za Jemca pa je ta pomenila večjo osebno in umetniško svobodo, saj funkcionarji niso razumeli izpovedne ravni njegovih del, ki so vsebovala kritiko. V nadaljevanju pogovora se akademik Jemec dotakne aktualnih vprašanj v slovenski umetnosti, družbi in politiki. Skrbi ga upadanje slovenstva, tako številčno kot tudi v umetniškem izrazu. Prihodnost vidi v vračanju k tistim vrednotam, ki so Slovence oblikovale. Voditelj: Jože Možina
Politično s Tanjo Gobec, avdio
V oddaji Politično s komentatorjem Dela Brankom Sobanom o razmerah v Južni Ameriki, kamor se je odpravil po ameriškem napadu na Venezuelo, o pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini ter o pogovorih s hčerjo Roberta Kennedyja ml., Kerry Kennedy, o dogajanju v ZDA.
V oddaji Politično s komentatorjem Dela Brankom Sobanom o razmerah v Južni Ameriki, kamor se je odpravil po ameriškem napadu na Venezuelo, o pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini ter o pogovorih s hčerjo Roberta Kennedyja ml., Kerry Kennedy, o dogajanju v ZDA.