Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Stična.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Stična.
Gostja intervjuja je izjemna slovenska umetnica, operna solistka Bernarda Fink, ki se je rodila slovenskim političnim emigrantom v Argentini. V uvodu nam pojasni, da je ponosna Slovenka, kar je sad vzgoje v skupnosti v Buenos Airesu. A travmatične izkušnje družin očeta in matere čuti tudi njena generacija. Odprtost za resnico, ki je bila zaradi povojnega režima dolgo zamolčana, pa je edina pot do sprave. Pevski dar izhaja iz družine, njen brat Marko je prav tako odličen solist. Leta 1985 se je po prejeti prvi nagradi na tekmovanju Nuevas Voces Liricah preselila v Evropo, s koroškim Slovencem Valentinom Inzkom živita v Svečah na avstrijskem Koroškem. Njen repertoar je širok in sega od stare glasbe do del sodobnih skladateljev. Kot pevka, ki je poznana po vsestranskosti, redno sodeluje z vsemi najboljšimi orkestri, če omenimo samo Orkester Londonske filharmonije, Dunajske in Berlinske filharmonike. Nastopa v velikih glasbenih središčih po vsem svetu in je prejemnica visokih avstrijskih in slovenskih odlikovanj. V zanimivem pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, nam predstavi svoj notranji svet vrhunske glasbenice, ko je njeno petje prepleteno z močnimi čustvi in pogosto zanjo tudi posebna vrsta molitve – sploh ko gre za sakralno tematiko. Močno je prežeta z duhovnostjo in krščansko vero. V zadnjih tednih in mesecih je nastopila ob dnevu spomina na žrtve komunizma ter na spravni slovesnosti v Kočevskem Rogu, kar je njen prispevek k temu, da bi pokopali mrtve iz časa vojne in po njej in zaživeli kot eno telo.
Gostja intervjuja je izjemna slovenska umetnica, operna solistka Bernarda Fink, ki se je rodila slovenskim političnim emigrantom v Argentini. V uvodu nam pojasni, da je ponosna Slovenka, kar je sad vzgoje v skupnosti v Buenos Airesu. A travmatične izkušnje družin očeta in matere čuti tudi njena generacija. Odprtost za resnico, ki je bila zaradi povojnega režima dolgo zamolčana, pa je edina pot do sprave. Pevski dar izhaja iz družine, njen brat Marko je prav tako odličen solist. Leta 1985 se je po prejeti prvi nagradi na tekmovanju Nuevas Voces Liricah preselila v Evropo, s koroškim Slovencem Valentinom Inzkom živita v Svečah na avstrijskem Koroškem. Njen repertoar je širok in sega od stare glasbe do del sodobnih skladateljev. Kot pevka, ki je poznana po vsestranskosti, redno sodeluje z vsemi najboljšimi orkestri, če omenimo samo Orkester Londonske filharmonije, Dunajske in Berlinske filharmonike. Nastopa v velikih glasbenih središčih po vsem svetu in je prejemnica visokih avstrijskih in slovenskih odlikovanj. V zanimivem pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, nam predstavi svoj notranji svet vrhunske glasbenice, ko je njeno petje prepleteno z močnimi čustvi in pogosto zanjo tudi posebna vrsta molitve – sploh ko gre za sakralno tematiko. Močno je prežeta z duhovnostjo in krščansko vero. V zadnjih tednih in mesecih je nastopila ob dnevu spomina na žrtve komunizma ter na spravni slovesnosti v Kočevskem Rogu, kar je njen prispevek k temu, da bi pokopali mrtve iz časa vojne in po njej in zaživeli kot eno telo.
V tokratni Dnevni sobi se pogovarjamo o drugi karieri. Z nami bo Petra Majdič, ki bo povedala, kako se je soočila z življenjem po končani športni poti. Kakšen nasvet je dobila, a ga žal ni upoštevala? Kaj jo je najbolj veselilo in tudi zaposlilo, ko ni bila več zapisana profesionalnemu športu…
V tokratni Dnevni sobi se pogovarjamo o drugi karieri. Z nami bo Petra Majdič, ki bo povedala, kako se je soočila z življenjem po končani športni poti. Kakšen nasvet je dobila, a ga žal ni upoštevala? Kaj jo je najbolj veselilo in tudi zaposlilo, ko ni bila več zapisana profesionalnemu športu…
Gostji Bernarde Žarn bosta pevka in voditeljica Špela Grošelj ter nekdanja vrhunska atletinja, še danes nosilka državnih rekordov, Brigita Langerholc. Njuni poti sta se dotaknili iste bolečine – občutij strašnih tesnob, strahov, depresije, izgorelosti in obdobij, ko je bilo že vstati iz postelje neopisljiv napor. Ampak oddaja ni namenjena tarnanju, pač pa opogumljanju in kažipotom iz teme v svetlobo.
Gostji Bernarde Žarn bosta pevka in voditeljica Špela Grošelj ter nekdanja vrhunska atletinja, še danes nosilka državnih rekordov, Brigita Langerholc. Njuni poti sta se dotaknili iste bolečine – občutij strašnih tesnob, strahov, depresije, izgorelosti in obdobij, ko je bilo že vstati iz postelje neopisljiv napor. Ampak oddaja ni namenjena tarnanju, pač pa opogumljanju in kažipotom iz teme v svetlobo.
Mojca Lavrenčič je dirigentka, ki si vse bolj utira pot na koncertne odre z različnimi domačimi in tujimi simfoničnimi orkestri. Uspešno dirigira tudi opere in balete, pred kratkim je bila glavna dirigentka zahtevne opere Hamlet v SNG Maribor, sodeluje pa tudi z ljubljansko Opero.
Mojca Lavrenčič je dirigentka, ki si vse bolj utira pot na koncertne odre z različnimi domačimi in tujimi simfoničnimi orkestri. Uspešno dirigira tudi opere in balete, pred kratkim je bila glavna dirigentka zahtevne opere Hamlet v SNG Maribor, sodeluje pa tudi z ljubljansko Opero.
Vera Muha, rojena leta 1936 v Klancu pri Kozini, prihaja iz velike kmečke družine. Kot otrok je doživela bombardiranje, zrušitev mostu v vasi, beg pred Nemci in stalni strah pred represalijami. Vera se spominja pomanjkanja in solidarnosti med sosedi ter vloge duhovnika Piščanca, ki je večkrat rešil vaščane pred smrtjo. Med vojno so jih v šoli učili partizanskih pesmi, ne pa branja in pisanja. Lepe spomine je ohranila na učiteljico Anko Šebenik, ki jo je kasneje nepričakovano ponovno srečala. Po vojni je zaradi trdega komunističnega režima in slabih življenjskih pogojev veliko ljudi zbežalo na zahod. Opiše tragičen primer nosečega dekleta, ki je bilo ubito med poskusom bega čez mejo. Vera jasno ločuje med politično motiviranimi dejanji in preprosto željo po preživetju. Njena zgodba je dragoceno pričevanje o življenju na Primorskem v času druge svetovne vojne in o neuničljivem duhu ljudi, ki so znali preživeti tudi v najtežjih časih.
Vera Muha, rojena leta 1936 v Klancu pri Kozini, prihaja iz velike kmečke družine. Kot otrok je doživela bombardiranje, zrušitev mostu v vasi, beg pred Nemci in stalni strah pred represalijami. Vera se spominja pomanjkanja in solidarnosti med sosedi ter vloge duhovnika Piščanca, ki je večkrat rešil vaščane pred smrtjo. Med vojno so jih v šoli učili partizanskih pesmi, ne pa branja in pisanja. Lepe spomine je ohranila na učiteljico Anko Šebenik, ki jo je kasneje nepričakovano ponovno srečala. Po vojni je zaradi trdega komunističnega režima in slabih življenjskih pogojev veliko ljudi zbežalo na zahod. Opiše tragičen primer nosečega dekleta, ki je bilo ubito med poskusom bega čez mejo. Vera jasno ločuje med politično motiviranimi dejanji in preprosto željo po preživetju. Njena zgodba je dragoceno pričevanje o življenju na Primorskem v času druge svetovne vojne in o neuničljivem duhu ljudi, ki so znali preživeti tudi v najtežjih časih.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Stična.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Stična.
Upokojeni polkovnik Miha Butara je imel pomembno vlogo v času osamosvajanja Slovenije, med drugim pri nastanku Manevrske strukture narodne zaščite, ob začetku vojne pa je bil poveljnik Teritorialne obrambe Ljubljanske pokrajine. Zaradi zavrnitve ukaza za napad na vojašnice v Ljubljani je bil zamenjan, vendar je še danes prepričan, da je s tem preprečil velikansko materialno škodo in žrtve. Pozneje je postal predsednik Zveze slovenskih častnikov in prejel številne najvišje državne nagrade in priznanja za zasluge. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Upokojeni polkovnik Miha Butara je imel pomembno vlogo v času osamosvajanja Slovenije, med drugim pri nastanku Manevrske strukture narodne zaščite, ob začetku vojne pa je bil poveljnik Teritorialne obrambe Ljubljanske pokrajine. Zaradi zavrnitve ukaza za napad na vojašnice v Ljubljani je bil zamenjan, vendar je še danes prepričan, da je s tem preprečil velikansko materialno škodo in žrtve. Pozneje je postal predsednik Zveze slovenskih častnikov in prejel številne najvišje državne nagrade in priznanja za zasluge. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Popoln poletni prizor: ležanje v senci borovcev, s knjigo v roki, sredi najljubšega kampa. Kampisti se pogosto vračajo v isti kamp, na isto mesto. O ljubezni do kampiranja bosta govorili novinarka Alenka Vesenjak in pevka Tinkara Fortuna, ki se ne ustrašita niti neurja. Z voditeljico Karin Sabadin podelita tudi lepe trenutke, ko se družba zbere pod zvezdnatim nebom
Popoln poletni prizor: ležanje v senci borovcev, s knjigo v roki, sredi najljubšega kampa. Kampisti se pogosto vračajo v isti kamp, na isto mesto. O ljubezni do kampiranja bosta govorili novinarka Alenka Vesenjak in pevka Tinkara Fortuna, ki se ne ustrašita niti neurja. Z voditeljico Karin Sabadin podelita tudi lepe trenutke, ko se družba zbere pod zvezdnatim nebom
Margarete Jahn, rojena Kraner leta 1943 v Mariboru, danes živi v San Diegu v ZDA. Njen starši, nemško govoreča Mariborčana, sta bila po koncu vojne zaradi članstva v Kulturbundu usmrčena. Otroštvo je preživela v pomanjkanju in družbeni izključenosti, zaznamovana z izgubo, predsodki in strahom. Zbirali so mleko, drva in celo borove storže za kurjavo. Margarete se spominja, kako so skupaj z bratranci in teto skrivaj žagali veje v gozdu, dokler jih ni zalotila milica. Kot otroci so se bali in jokali, a jih je miličnik opozoril in jih pustil oditi. Leta 1954 je s teto in bratom pobegnila v Avstrijo, kjer so začeli novo življenje. Skupaj z možem se je po upokojitvi odločila poiskati priznanje za žrtve povojnih pobojev in postaviti spomenik. Pisala sta vladam Avstrije, Nemčije in Slovenije, a odgovor so prejeli od vseh razen iz rojstnega Maribora. Njuno prizadevanje je vodilo do sodelovanja z raziskovalcem množičnih grobišč Martinom Kostrevcem. Po letih prizadevanj in sodelovanja je doživela simbolno zadoščenje. Kljub bolečim izkušnjam Margarete ostaja čustveno povezana s Slovenijo, a jasno izraža, da povojno nasilje nad nedolžnimi ni bilo opravičljivo.
Margarete Jahn, rojena Kraner leta 1943 v Mariboru, danes živi v San Diegu v ZDA. Njen starši, nemško govoreča Mariborčana, sta bila po koncu vojne zaradi članstva v Kulturbundu usmrčena. Otroštvo je preživela v pomanjkanju in družbeni izključenosti, zaznamovana z izgubo, predsodki in strahom. Zbirali so mleko, drva in celo borove storže za kurjavo. Margarete se spominja, kako so skupaj z bratranci in teto skrivaj žagali veje v gozdu, dokler jih ni zalotila milica. Kot otroci so se bali in jokali, a jih je miličnik opozoril in jih pustil oditi. Leta 1954 je s teto in bratom pobegnila v Avstrijo, kjer so začeli novo življenje. Skupaj z možem se je po upokojitvi odločila poiskati priznanje za žrtve povojnih pobojev in postaviti spomenik. Pisala sta vladam Avstrije, Nemčije in Slovenije, a odgovor so prejeli od vseh razen iz rojstnega Maribora. Njuno prizadevanje je vodilo do sodelovanja z raziskovalcem množičnih grobišč Martinom Kostrevcem. Po letih prizadevanj in sodelovanja je doživela simbolno zadoščenje. Kljub bolečim izkušnjam Margarete ostaja čustveno povezana s Slovenijo, a jasno izraža, da povojno nasilje nad nedolžnimi ni bilo opravičljivo.
Televizija Slovenija bo prenašala bogoslužje iz župnije Poljane nad Škofjo Loko.
Televizija Slovenija bo prenašala bogoslužje iz župnije Poljane nad Škofjo Loko.
Franco Juri je v slovenskem kulturnem in političnem prostoru navzoč že desetletja. Bil je glasbenik v istrski skupini Istranova, učitelj, aktivist, novinar. A bil je tudi politik in diplomat. Izhaja iz družbeno angažirane italijansko-slovenske družine: njegov brat Aurelio Juri je bil poslanec v državnem zboru, prav tako nečak Luka Juri. Minulih 12 let je bil Franco Juri direktor Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu. Vendar ga številni Slovenci, tudi tisti, ki so ravnodušni do politike, poznajo predvsem kot karikaturista. Ost vsake njegove karikature jasno razkriva, komu in čemu je namenjena, hkrati pa brez narejene politične korektnosti kaže avtorjevo nazorsko in politično usmeritev. Voditelj: Edvard Žitnik.
Franco Juri je v slovenskem kulturnem in političnem prostoru navzoč že desetletja. Bil je glasbenik v istrski skupini Istranova, učitelj, aktivist, novinar. A bil je tudi politik in diplomat. Izhaja iz družbeno angažirane italijansko-slovenske družine: njegov brat Aurelio Juri je bil poslanec v državnem zboru, prav tako nečak Luka Juri. Minulih 12 let je bil Franco Juri direktor Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu. Vendar ga številni Slovenci, tudi tisti, ki so ravnodušni do politike, poznajo predvsem kot karikaturista. Ost vsake njegove karikature jasno razkriva, komu in čemu je namenjena, hkrati pa brez narejene politične korektnosti kaže avtorjevo nazorsko in politično usmeritev. Voditelj: Edvard Žitnik.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Zaostreni odnosi Izraela in Irana ob podpori ZDA, nenavadna retorika ameriškega predsednika in pristajanje držav članic Nata na povečanje izdatkov za orožje. Dogodke komentira filozofinja Alenka Zupančič.
Zaostreni odnosi Izraela in Irana ob podpori ZDA, nenavadna retorika ameriškega predsednika in pristajanje držav članic Nata na povečanje izdatkov za orožje. Dogodke komentira filozofinja Alenka Zupančič.
Tokrat bo gostja oddaje dr. Alojzija Zupan Sosič, redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko na ljubljanski filozofski fakulteti. Poleg tega, da z veliko zavzetostjo in inventivnostjo posreduje študentkam in študentom znanje o sodobnem slovenskem romanu, sodobni slovenski poeziji, teoriji pripovedi, literarni interpretaciji, spolu in slovenski književnosti ter še marsičem, je tudi avtorica šestih znanstvenih monografij, uredila je več antologij in je tudi avtorica pred kratkim izdane pesniške zbirke Drevo delfin. Ves čas zapolnjuje vrzeli tako v študijskih programih kot v objavi znanstvenih del s področja literarne znanosti. Med drugim je napisala temeljno znanstveno monografijo Teorija pripovedi, o interpretaciji maturitetnih in drugih literarnih besedil pa govori njeno delo Nekaj v megli nad reko. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Tokrat bo gostja oddaje dr. Alojzija Zupan Sosič, redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko na ljubljanski filozofski fakulteti. Poleg tega, da z veliko zavzetostjo in inventivnostjo posreduje študentkam in študentom znanje o sodobnem slovenskem romanu, sodobni slovenski poeziji, teoriji pripovedi, literarni interpretaciji, spolu in slovenski književnosti ter še marsičem, je tudi avtorica šestih znanstvenih monografij, uredila je več antologij in je tudi avtorica pred kratkim izdane pesniške zbirke Drevo delfin. Ves čas zapolnjuje vrzeli tako v študijskih programih kot v objavi znanstvenih del s področja literarne znanosti. Med drugim je napisala temeljno znanstveno monografijo Teorija pripovedi, o interpretaciji maturitetnih in drugih literarnih besedil pa govori njeno delo Nekaj v megli nad reko. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Pričevanje Feliksa Kneza predstavlja dragocen zgodovinski vir o življenju koroškega podeželja v prvi polovici 20. stoletja ter o posledicah druge svetovne vojne. Feliks, rojen leta 1930 v Zgornjem Razborju, prihaja iz premožne kmečke družine, ki izvira iz Koroške. Njihova domačija, po domače pri Zgornjem Kotniku, s priimkom Knez, je obsegala kar 200 hektarjev in je bila ena največjih v okolici. Družina je živela od zemlje, lesa in trdega dela, v vsakdanjem življenju pa so bile pomembne skromnost, vera in red. V pričevanju Feliks oživi življenje na samozadostni visokogorski kmetiji, pa tudi tragično usodo, ki je doletela njegovo družino med drugo svetovno vojno. Kmetijo je partizanska enota požgala, ker gospodar ni želel sodelovati, kljub temu da jih je še istega večera pogostil. V enem samem koncu tedna je na tem območju pogorelo deset kmetij. Zgodba njegovega najstarejšega brata Franca pripoveduje o življenju in smrti ter še vedno čaka na pietetni pokop. Dolga leta se o teh dogodkih ni govorilo – šele zdaj, po desetletjih molka, Feliks, kot edini še živeči izmed enajstih otrok, deli zgodbo, ki je zaznamovala ne le njegovo družino, temveč tudi širšo skupnost. Življenje Feliksa Kneza pri Spodnjem Kotniku ni le mirna starostna postaja, temveč živa priča časa. Je zgodba človeka, ki je preživel izgubo doma, bratov in otroštva, a kljub vsemu ohranil vero v življenje. Feliks pričuje za vse tiste, ki glasu niso imeli, ter za prihodnje generacije, da ne bi pozabile. Odpira prostor za razmislek o odgovornosti do zgodovinske resnice ter o pomenu ohranjanja ustnega izročila kot temelja za razumevanje preteklosti.
Pričevanje Feliksa Kneza predstavlja dragocen zgodovinski vir o življenju koroškega podeželja v prvi polovici 20. stoletja ter o posledicah druge svetovne vojne. Feliks, rojen leta 1930 v Zgornjem Razborju, prihaja iz premožne kmečke družine, ki izvira iz Koroške. Njihova domačija, po domače pri Zgornjem Kotniku, s priimkom Knez, je obsegala kar 200 hektarjev in je bila ena največjih v okolici. Družina je živela od zemlje, lesa in trdega dela, v vsakdanjem življenju pa so bile pomembne skromnost, vera in red. V pričevanju Feliks oživi življenje na samozadostni visokogorski kmetiji, pa tudi tragično usodo, ki je doletela njegovo družino med drugo svetovno vojno. Kmetijo je partizanska enota požgala, ker gospodar ni želel sodelovati, kljub temu da jih je še istega večera pogostil. V enem samem koncu tedna je na tem območju pogorelo deset kmetij. Zgodba njegovega najstarejšega brata Franca pripoveduje o življenju in smrti ter še vedno čaka na pietetni pokop. Dolga leta se o teh dogodkih ni govorilo – šele zdaj, po desetletjih molka, Feliks, kot edini še živeči izmed enajstih otrok, deli zgodbo, ki je zaznamovala ne le njegovo družino, temveč tudi širšo skupnost. Življenje Feliksa Kneza pri Spodnjem Kotniku ni le mirna starostna postaja, temveč živa priča časa. Je zgodba človeka, ki je preživel izgubo doma, bratov in otroštva, a kljub vsemu ohranil vero v življenje. Feliks pričuje za vse tiste, ki glasu niso imeli, ter za prihodnje generacije, da ne bi pozabile. Odpira prostor za razmislek o odgovornosti do zgodovinske resnice ter o pomenu ohranjanja ustnega izročila kot temelja za razumevanje preteklosti.
Marsikdo kdaj začuti stisko in občutek, da ne zmore več. Si to priznamo in poiščemo pomoč ali tavamo v temi? Zakaj je dobro, da obiščemo psihoterapevta, če začutimo, da to potrebujemo? Zakaj je to danes občasno še vedno tabu tema? O pomenu terapije bosta z nami govorila psihoterapevtka Vesna Sivec Poljanšek in Aljoša Bagola, ki razkrije, kaj je pomagalo njemu.
Marsikdo kdaj začuti stisko in občutek, da ne zmore več. Si to priznamo in poiščemo pomoč ali tavamo v temi? Zakaj je dobro, da obiščemo psihoterapevta, če začutimo, da to potrebujemo? Zakaj je to danes občasno še vedno tabu tema? O pomenu terapije bosta z nami govorila psihoterapevtka Vesna Sivec Poljanšek in Aljoša Bagola, ki razkrije, kaj je pomagalo njemu.
Gostja Intervjuja je Dušanka Zabukovec, nagrajena prevajalka, ki je bila med drugim petnajst let vodja prevajalcev in lektorjev na RTV Slovenija, bila pa je tudi predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev. Prevajalski opus Dušanke Zabukovec je po količini in vsebini impresiven: 2000 televizijskih oddaj in serij, 150 knjig, drame in še marsikaj. Prevaja iz angleščine, francoščine, italijanščine, hrvaščine, srbščine … Če si zamislimo, koliko je Dušanka Zabukovec prevedla, se ne zdi pretiravanje, če rečemo, da opravlja izjemno delo in da je v naš kulturni prostor prinesla veliko novega, dobrega in pomembnega.
Gostja Intervjuja je Dušanka Zabukovec, nagrajena prevajalka, ki je bila med drugim petnajst let vodja prevajalcev in lektorjev na RTV Slovenija, bila pa je tudi predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev. Prevajalski opus Dušanke Zabukovec je po količini in vsebini impresiven: 2000 televizijskih oddaj in serij, 150 knjig, drame in še marsikaj. Prevaja iz angleščine, francoščine, italijanščine, hrvaščine, srbščine … Če si zamislimo, koliko je Dušanka Zabukovec prevedla, se ne zdi pretiravanje, če rečemo, da opravlja izjemno delo in da je v naš kulturni prostor prinesla veliko novega, dobrega in pomembnega.
Nedeljsko bogoslužje iz Pravoslavne cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Nedeljsko bogoslužje iz Pravoslavne cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Dobra dva tedna pred gostovanjem na jazzovskem odru festivala Lent bo v naši družbi violinist, violist in skladatelj Peter Ugrin. Na Jazz podiju se bo predstavil s tremi zasedbami, ki jih vodi: Artbeaters, Big Band Gverillaz in Swingatan. Vsem je skupno ustvarjanje in vrhunska izvedba avtorske glasbe – zapletenih kompozicij, ki ne dolgočasijo ne naših možganov ne našega telesa. Peter Ugrin je tudi priljubljen in uspešen pedagog, predava na Konservatoriju za glasbo in balet ter na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je predlani zaživel samostojni študij jazza. Povedal nam bo, kakšne čare skriva glasbena improvizacija, kako ga je zaznamovala znamenita oddaja TV Slovenija Izza odra z Branetom Rončelom in zakaj je pomembno, kakšno glasbo poslušajo otroci. Pogovor bo vodila Meta Česnik.
Dobra dva tedna pred gostovanjem na jazzovskem odru festivala Lent bo v naši družbi violinist, violist in skladatelj Peter Ugrin. Na Jazz podiju se bo predstavil s tremi zasedbami, ki jih vodi: Artbeaters, Big Band Gverillaz in Swingatan. Vsem je skupno ustvarjanje in vrhunska izvedba avtorske glasbe – zapletenih kompozicij, ki ne dolgočasijo ne naših možganov ne našega telesa. Peter Ugrin je tudi priljubljen in uspešen pedagog, predava na Konservatoriju za glasbo in balet ter na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je predlani zaživel samostojni študij jazza. Povedal nam bo, kakšne čare skriva glasbena improvizacija, kako ga je zaznamovala znamenita oddaja TV Slovenija Izza odra z Branetom Rončelom in zakaj je pomembno, kakšno glasbo poslušajo otroci. Pogovor bo vodila Meta Česnik.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
O zamenjavi Mateja Tonina na čelu Nove Slovenije, o morebitni novi stranki Vladimirja Prebiliča, o kritikah med vladnimi strankami zaradi napovedanih povišanih odstotkov za oborožitev ter razmišljanje ob dnevu državnosti z gostoma: dolgoletnima politikoma Lojzetom Peterletom in Pavlom Gantarjem.
O zamenjavi Mateja Tonina na čelu Nove Slovenije, o morebitni novi stranki Vladimirja Prebiliča, o kritikah med vladnimi strankami zaradi napovedanih povišanih odstotkov za oborožitev ter razmišljanje ob dnevu državnosti z gostoma: dolgoletnima politikoma Lojzetom Peterletom in Pavlom Gantarjem.
Željko Šribar, rojen leta 1935 v Zagrebu, živi danes v Novem mestu. Njegovo življenje je prežeto z bogato družinsko dediščino, ki sega v vas Ardro pri Raki, s sledovi keltskega izvora, avstrijskega vpliva in izkušenj iz različnih zgodovinskih obdobij – od Avstro-Ogrske, prek Kraljevine Jugoslavije, do socialistične federacije. Otroštvo mu je zaznamovala druga svetovna vojna: izkušnje življenja v nacistični Nemčiji, opazovanje antisemitizma in grozot vojne, preselitev v Slovenijo ter beg pred deportacijo na Hrvaško. V ospredju pričevanja so tudi zgodbe očeta in deda – veterana soške fronte – in sestre partizanke. Kritično se ozira na povojno obdobje, še posebej na centralizacijo oblasti v Beogradu. V medicino je vstopil skoraj po naključju, a poklic porodničarja ga je takoj pritegnil. Kot praktik z izostrenim čutom za ljudi je v porodnišnici našel svoje poslanstvo. Opravil je ogromno carskih rezov, z babicami in osebjem pa je gradil zaupen odnos. Ključ njegovega dela je bilo sočutje – in prepričanje, da mora vsak pacient od zdravnika oditi zadovoljen.
Željko Šribar, rojen leta 1935 v Zagrebu, živi danes v Novem mestu. Njegovo življenje je prežeto z bogato družinsko dediščino, ki sega v vas Ardro pri Raki, s sledovi keltskega izvora, avstrijskega vpliva in izkušenj iz različnih zgodovinskih obdobij – od Avstro-Ogrske, prek Kraljevine Jugoslavije, do socialistične federacije. Otroštvo mu je zaznamovala druga svetovna vojna: izkušnje življenja v nacistični Nemčiji, opazovanje antisemitizma in grozot vojne, preselitev v Slovenijo ter beg pred deportacijo na Hrvaško. V ospredju pričevanja so tudi zgodbe očeta in deda – veterana soške fronte – in sestre partizanke. Kritično se ozira na povojno obdobje, še posebej na centralizacijo oblasti v Beogradu. V medicino je vstopil skoraj po naključju, a poklic porodničarja ga je takoj pritegnil. Kot praktik z izostrenim čutom za ljudi je v porodnišnici našel svoje poslanstvo. Opravil je ogromno carskih rezov, z babicami in osebjem pa je gradil zaupen odnos. Ključ njegovega dela je bilo sočutje – in prepričanje, da mora vsak pacient od zdravnika oditi zadovoljen.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Rotavirusi povzročajo hude prebavne težave, zlasti pri otrocih. Kako prepoznati okužbo? Kako ukrepati? Kdaj je potrebna bolnišnična oskrba? Kako lahko s cepljenjem zaščitimo najmlajše pred najpogostejšimi rotavirusi? V oddaji gostimo pediatra Denisa Baša.
Rotavirusi povzročajo hude prebavne težave, zlasti pri otrocih. Kako prepoznati okužbo? Kako ukrepati? Kdaj je potrebna bolnišnična oskrba? Kako lahko s cepljenjem zaščitimo najmlajše pred najpogostejšimi rotavirusi? V oddaji gostimo pediatra Denisa Baša.
Pater dr. Karel Gržan nas z pogovoru z Bernardo Žarn vabi, da si dovolimo razmišljati drugače, bolj človeško, sodelovalno, manj tekmovalno. Predlaga, »naj se osrčimo, da se bomo osrečili«. Ne išče odgovorov namesto nas, temveč nas vabi k pogumu, da jih poiščemo sami.
Pater dr. Karel Gržan nas z pogovoru z Bernardo Žarn vabi, da si dovolimo razmišljati drugače, bolj človeško, sodelovalno, manj tekmovalno. Predlaga, »naj se osrčimo, da se bomo osrečili«. Ne išče odgovorov namesto nas, temveč nas vabi k pogumu, da jih poiščemo sami.
Tokratni intervju bo brez dvoma odmeval, saj je voditelj Jože Možina v oddajo povabil nekdanjega predsednika Boruta Pahorja, ki je v marsičem presenetil z iskrenostjo in pronicljivostjo. Uvodoma je pojasnil, da se zdaj preživlja kot podjetnik. Dejaven je na več področjih. Veliko predava po svetu, zlasti na Kitajskem. Kot politik, ki je več kot tri desetletja zasedal tudi najvišje položaje v državi, je spomnil na slovensko politično pomlad. Takrat je kljub velikim razlikam med političnimi poli vladalo pozitivno vzdušje. Ob tem je poudaril: »Moramo biti pošteni, na čelu sprememb je bil DEMOS, dediči prejšnje stranke pa smo se temu prilagajali. Borut Pahor napoveduje zaton tranzicijske levice, ki je postala konservativna, nepripravljena na spremembe, zaradi česar Slovenija izgublja in zamuja razvojne priložnosti. Pri desni sredini Pahor pogreša svežo, prepoznavno »ponudbo« za prihodnost, s katero bi se velika večina Slovencev poistovetila.
Tokratni intervju bo brez dvoma odmeval, saj je voditelj Jože Možina v oddajo povabil nekdanjega predsednika Boruta Pahorja, ki je v marsičem presenetil z iskrenostjo in pronicljivostjo. Uvodoma je pojasnil, da se zdaj preživlja kot podjetnik. Dejaven je na več področjih. Veliko predava po svetu, zlasti na Kitajskem. Kot politik, ki je več kot tri desetletja zasedal tudi najvišje položaje v državi, je spomnil na slovensko politično pomlad. Takrat je kljub velikim razlikam med političnimi poli vladalo pozitivno vzdušje. Ob tem je poudaril: »Moramo biti pošteni, na čelu sprememb je bil DEMOS, dediči prejšnje stranke pa smo se temu prilagajali. Borut Pahor napoveduje zaton tranzicijske levice, ki je postala konservativna, nepripravljena na spremembe, zaradi česar Slovenija izgublja in zamuja razvojne priložnosti. Pri desni sredini Pahor pogreša svežo, prepoznavno »ponudbo« za prihodnost, s katero bi se velika večina Slovencev poistovetila.
EHO – Podpornica je cerkvena dobrodelna organizacija Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v RS. Posameznikom in njihovim družinam nudi pomoč pri premagovanju socialne stiske ter jim omogoča bolj kakovostno življenje. Bogoslužje ob shodu z vodilom »Kar koli ste storili enemu od mojih najmanjših bratov, ste meni storili,« bo v Bodoncih.
EHO – Podpornica je cerkvena dobrodelna organizacija Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v RS. Posameznikom in njihovim družinam nudi pomoč pri premagovanju socialne stiske ter jim omogoča bolj kakovostno življenje. Bogoslužje ob shodu z vodilom »Kar koli ste storili enemu od mojih najmanjših bratov, ste meni storili,« bo v Bodoncih.
O osebni izkušnji bolezni, ki so jo kot literarno temo postavile v središče svojih novih del, bodo spregovorile tri avtorice. Melita Forstnerič Hajnšek piše v leposlovnem prvencu Taka nisem bila nikoli o tem, kako ji je pred nekaj leti diagnoza nevarnega krvnega leta spodmaknila tla pod nogami in kako se je hkrati pogumno spoprijela z diseminiranim plazmocitomom ter se lotila pisanja. Pripoved o doživljanju bolezni in procesu zdravljenja je prepletla s črticami, v katerih je v času največje ranljivosti spregovorila o svojih starših in sorodnikih. Obe ravni povezujeta brezkompromisna iskrenost in toplina. Resna bolezen je pred tremi leti doletela tudi takrat 26 – letno Špelo Setničar. V pesniškem prvencu Vse, kar ti moram povedati je tankočutno spregovorila o procesu zdravljenja limfoma, o bolečini, strahu, upanju in sreči ob ozdravitvi. Samanto Hadžić Žavski je za pisanje romana Še en vdih navdahnila lastna izkušnja. Kot osebna asistentka je spremljala bolnico z diagnozo ALS. Gre za prepričljivo pripoved o soočanju bolnice z neozdravljivo boleznijo in o tem, kako lahko bolniku pomagamo ohraniti dostojanstvo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
O osebni izkušnji bolezni, ki so jo kot literarno temo postavile v središče svojih novih del, bodo spregovorile tri avtorice. Melita Forstnerič Hajnšek piše v leposlovnem prvencu Taka nisem bila nikoli o tem, kako ji je pred nekaj leti diagnoza nevarnega krvnega leta spodmaknila tla pod nogami in kako se je hkrati pogumno spoprijela z diseminiranim plazmocitomom ter se lotila pisanja. Pripoved o doživljanju bolezni in procesu zdravljenja je prepletla s črticami, v katerih je v času največje ranljivosti spregovorila o svojih starših in sorodnikih. Obe ravni povezujeta brezkompromisna iskrenost in toplina. Resna bolezen je pred tremi leti doletela tudi takrat 26 – letno Špelo Setničar. V pesniškem prvencu Vse, kar ti moram povedati je tankočutno spregovorila o procesu zdravljenja limfoma, o bolečini, strahu, upanju in sreči ob ozdravitvi. Samanto Hadžić Žavski je za pisanje romana Še en vdih navdahnila lastna izkušnja. Kot osebna asistentka je spremljala bolnico z diagnozo ALS. Gre za prepričljivo pripoved o soočanju bolnice z neozdravljivo boleznijo in o tem, kako lahko bolniku pomagamo ohraniti dostojanstvo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Radio Slovenija je v začetku oktobra v ljubljanski Cukrarni pripravil Avdiofestival, dogodek, katerega osrednja tema je bila radio in na katerem so se zvrstili zanimivi pogovori o radijskih vsebinah. Eden od njih je imel naslov Avdio, radio, adijo? V njem so sodelovali direktor Valicona Andraž Zorko, programski direktor Infonet Medie Andrej Vodušek in profesor na Fakulteti za družbene vede Igor Vobič. Debato je vodil direktor Radia Slovenija Mirko Štular, skupaj pa so iskali odgovore na vprašanja kje je radio, kam gredo avdiomedijske vsebine, kaj čaka radijske programe in kaj lahko pričakujemo od javnosti.
Radio Slovenija je v začetku oktobra v ljubljanski Cukrarni pripravil Avdiofestival, dogodek, katerega osrednja tema je bila radio in na katerem so se zvrstili zanimivi pogovori o radijskih vsebinah. Eden od njih je imel naslov Avdio, radio, adijo? V njem so sodelovali direktor Valicona Andraž Zorko, programski direktor Infonet Medie Andrej Vodušek in profesor na Fakulteti za družbene vede Igor Vobič. Debato je vodil direktor Radia Slovenija Mirko Štular, skupaj pa so iskali odgovore na vprašanja kje je radio, kam gredo avdiomedijske vsebine, kaj čaka radijske programe in kaj lahko pričakujemo od javnosti.
Gost oddaje bo pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar, ki sodi med najvidnejša imena naše sodobne književnosti. Pred kratkim je pri Slovenski matici izšlo njegovo novo delo Zakaj pisati – to je avtorjeva že trinajsta knjiga esejev, ki so poleg romanov, novel, kratkih zgodb in dram del izjemnega opusa, ki ni cenjen in nagrajevan le doma, ampak tudi v tujini. Avtor v esejih pronicljivo premišljuje o družbeni vlogi literature in opozarja, kako se zaradi družbenih omrežij, kjer prevladujejo preproste ideološke rešitve in agitacije, izgublja posluh za subtilna estetska, etična in družbena vprašanja. Osvetljuje tudi, kako politična korektnost hromi literaturo in kako nevarno je, da se od literature zahteva, da s svojimi zgodbami osmisli politične cilje starih in novih ideologij. Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne bo pojasnil, zakaj dolgo ni mogel pisati o drugi vojni, čeprav je rojen le nekaj let po njej, in kaj se je potem zgodilo, da je ta čas mojstrsko upodobil v romanih To noč sem jo videl in In ljubezen tudi. Odstrl bo tudi svoj pogled na Evropo danes in na to, koliko občutka za spravo in strpnost lahko prispeva v naš prostor umetnost, literatura. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Gost oddaje bo pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar, ki sodi med najvidnejša imena naše sodobne književnosti. Pred kratkim je pri Slovenski matici izšlo njegovo novo delo Zakaj pisati – to je avtorjeva že trinajsta knjiga esejev, ki so poleg romanov, novel, kratkih zgodb in dram del izjemnega opusa, ki ni cenjen in nagrajevan le doma, ampak tudi v tujini. Avtor v esejih pronicljivo premišljuje o družbeni vlogi literature in opozarja, kako se zaradi družbenih omrežij, kjer prevladujejo preproste ideološke rešitve in agitacije, izgublja posluh za subtilna estetska, etična in družbena vprašanja. Osvetljuje tudi, kako politična korektnost hromi literaturo in kako nevarno je, da se od literature zahteva, da s svojimi zgodbami osmisli politične cilje starih in novih ideologij. Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne bo pojasnil, zakaj dolgo ni mogel pisati o drugi vojni, čeprav je rojen le nekaj let po njej, in kaj se je potem zgodilo, da je ta čas mojstrsko upodobil v romanih To noč sem jo videl in In ljubezen tudi. Odstrl bo tudi svoj pogled na Evropo danes in na to, koliko občutka za spravo in strpnost lahko prispeva v naš prostor umetnost, literatura. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
Ema Kozina se ukvarja z dvema področjema, ki večini ljudi zbujata strahospoštovanje. Z boksom in matematiko. Je profesionalna boksarka, trenutno svetovna prvakinja v različicah WBC in WBO. Po izobrazbi je finančna matematičarka, vpisana na magistrski študij s področja kvantitativnih financ in aktuarstva, poenostavljeno, zavarovalniške matematike. Eno od vprašanj zanjo je zato bilo, ali bi zavarovala boksarko. Govorila je o svojem vzdevku »princeska«, o strahu v ringu, podobnostih med boksom in matematiko. Dejala je, da so v življenju udarci pod pasom pogostejši kot v boksu, in opisala, kaj se dogaja v glavi ob seriji udarcev v ringu in do kakšnega življenjskega nauka jo je pripeljalo udejstvovanje v matematiki in boksu. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Ema Kozina se ukvarja z dvema področjema, ki večini ljudi zbujata strahospoštovanje. Z boksom in matematiko. Je profesionalna boksarka, trenutno svetovna prvakinja v različicah WBC in WBO. Po izobrazbi je finančna matematičarka, vpisana na magistrski študij s področja kvantitativnih financ in aktuarstva, poenostavljeno, zavarovalniške matematike. Eno od vprašanj zanjo je zato bilo, ali bi zavarovala boksarko. Govorila je o svojem vzdevku »princeska«, o strahu v ringu, podobnostih med boksom in matematiko. Dejala je, da so v življenju udarci pod pasom pogostejši kot v boksu, in opisala, kaj se dogaja v glavi ob seriji udarcev v ringu in do kakšnega življenjskega nauka jo je pripeljalo udejstvovanje v matematiki in boksu. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Z ministrom za delo Lukom Mescem iz Levice in s poslancem Janezom Ciglerjem Kraljem iz NSi-ja o pokojninski reformi, resoluciji o oboroževanju, ki so jo nekateri iz NSi-ja podprli, poslanci Levice pa bili proti, ter o strankarskih premikih, nazadnje zeleni luči Levice, da se predvolilno poveže z Vesno.
Z ministrom za delo Lukom Mescem iz Levice in s poslancem Janezom Ciglerjem Kraljem iz NSi-ja o pokojninski reformi, resoluciji o oboroževanju, ki so jo nekateri iz NSi-ja podprli, poslanci Levice pa bili proti, ter o strankarskih premikih, nazadnje zeleni luči Levice, da se predvolilno poveže z Vesno.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Poletje vabi h gibanju, a kako se varno rekreirati ob visokih temperaturah in kako uživati v gibanju, kadar je mrzlo? Odgovore iščemo s prim. mag. Matjažem Turelom, specialistom interne medicine in pulmologije, ki spremlja športnike na številnih mednarodnih tekmovanjih, ter z Mirom Kregarjem, pionirjem triatlona v Sloveniji.
Poletje vabi h gibanju, a kako se varno rekreirati ob visokih temperaturah in kako uživati v gibanju, kadar je mrzlo? Odgovore iščemo s prim. mag. Matjažem Turelom, specialistom interne medicine in pulmologije, ki spremlja športnike na številnih mednarodnih tekmovanjih, ter z Mirom Kregarjem, pionirjem triatlona v Sloveniji.
Televizija Slovenija bo prenašala bogoslužje iz župnije Svetega Duha v Celju.
Televizija Slovenija bo prenašala bogoslužje iz župnije Svetega Duha v Celju.
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
Tukaj je nov pogovorni format, ki je hkrati rubrika, podkast in samostojna kratka portretna oddaja: ŽENSKA. V ospredje postavlja ženske – take, ki navdihujejo; z znanjem in svojo zgodbo. V oddajah se zvrstijo ženske, o katerih ste ali boste gotovo še veliko slišali. V ospredje postavljamo ženske znanstvenice kot tudi druge, ki s svoj izobrazbo, znanjem, lastnostmi, dosežki, vizijami, potjo, delom ali osebno zgodbo bistveno izstopajo ter pripomorejo k boljši družbi in boljšim posameznikom. Spomnimo med drugim, da je TV Slovenija pred kratkim podpisala zavezo 50 – 50 o sodelovanju na področju enakosti spolov. Z Žensko sledimo tudi tem smernicam in vas vabimo, da ženska energija navdihne tudi vas! Oddaja je premierno na sporedu v živo vsak ponedeljek po 9.00 uri v Dobro jutro na TV SLO 1, predvaja se tudi kot samostojna oddaja v različni terminih. Ženske lahko poiščete tudi v podkastih. Vabljeni v žensko družbo! Oddajo pripravlja in vodi dr. Ana Tavčar.
Tukaj je nov pogovorni format, ki je hkrati rubrika, podkast in samostojna kratka portretna oddaja: ŽENSKA. V ospredje postavlja ženske – take, ki navdihujejo; z znanjem in svojo zgodbo. V oddajah se zvrstijo ženske, o katerih ste ali boste gotovo še veliko slišali. V ospredje postavljamo ženske znanstvenice kot tudi druge, ki s svoj izobrazbo, znanjem, lastnostmi, dosežki, vizijami, potjo, delom ali osebno zgodbo bistveno izstopajo ter pripomorejo k boljši družbi in boljšim posameznikom. Spomnimo med drugim, da je TV Slovenija pred kratkim podpisala zavezo 50 – 50 o sodelovanju na področju enakosti spolov. Z Žensko sledimo tudi tem smernicam in vas vabimo, da ženska energija navdihne tudi vas! Oddaja je premierno na sporedu v živo vsak ponedeljek po 9.00 uri v Dobro jutro na TV SLO 1, predvaja se tudi kot samostojna oddaja v različni terminih. Ženske lahko poiščete tudi v podkastih. Vabljeni v žensko družbo! Oddajo pripravlja in vodi dr. Ana Tavčar.
Gost Intervjuja je »naš človek« Sandor Tence, novinar tržaškega Primorskega dnevnika, časopisa slovenske skupnosti v Italiji. Tence je izvrsten poznavalec italijanskih političnih in tudi družbenih razmer – ne nazadnje je italijanski državljan. Med drugim je bil dopisnik Tržaškega dnevnika iz Rima. Voditelj: Edvard Žitnik
Gost Intervjuja je »naš človek« Sandor Tence, novinar tržaškega Primorskega dnevnika, časopisa slovenske skupnosti v Italiji. Tence je izvrsten poznavalec italijanskih političnih in tudi družbenih razmer – ne nazadnje je italijanski državljan. Med drugim je bil dopisnik Tržaškega dnevnika iz Rima. Voditelj: Edvard Žitnik
V tokratni Dnevni sobi bo govora o spremembam v našem telesu po 45-desetem letu starosti. Ženske jim ne moremo ubežati. Kaj pa moški? Svetuje specialistka ginekologije in porodništva, Brina Kovačik, da pa to ni več tabu tema, nas prepriča igralka Urška Vučak Markež, z njima se bo pogovarjala Karin Sabadin.
V tokratni Dnevni sobi bo govora o spremembam v našem telesu po 45-desetem letu starosti. Ženske jim ne moremo ubežati. Kaj pa moški? Svetuje specialistka ginekologije in porodništva, Brina Kovačik, da pa to ni več tabu tema, nas prepriča igralka Urška Vučak Markež, z njima se bo pogovarjala Karin Sabadin.
Začenja se pestra pomladno-poletna sezona koncertov in glasbenih festivalov, ki jih s fotoaparati po vsej Evropi in še kje po svetu zavzeto obiskujeta tudi Petra Cvelbar in Žiga Koritnik. Ona je nekaj posebnega, ker v svetu glasbene fotografije še vedno prevladujejo moški. S projektom V ženskih rokah igrivo odgovarja na predsodke s sporočilom, da je umetnost ena, moški in ženski pogled sta enakopravna in prispevata k pestrosti. On je legenda, glasbeni fotografiji predan že vse od leta 1986. Niz njegovih knjig je nedavno dopolnil poklon nemškemu saksofonistu Petru Brötzmannu, ki ga je spremljal skoraj tri desetletja. Spomnili se bomo tudi njegove knjige Jezero z neobičajnimi, dih jemajočimi črno-belimi podobami Bohinja, kjer sta se Petra in Žiga spoznala in začela skupno pot.
Začenja se pestra pomladno-poletna sezona koncertov in glasbenih festivalov, ki jih s fotoaparati po vsej Evropi in še kje po svetu zavzeto obiskujeta tudi Petra Cvelbar in Žiga Koritnik. Ona je nekaj posebnega, ker v svetu glasbene fotografije še vedno prevladujejo moški. S projektom V ženskih rokah igrivo odgovarja na predsodke s sporočilom, da je umetnost ena, moški in ženski pogled sta enakopravna in prispevata k pestrosti. On je legenda, glasbeni fotografiji predan že vse od leta 1986. Niz njegovih knjig je nedavno dopolnil poklon nemškemu saksofonistu Petru Brötzmannu, ki ga je spremljal skoraj tri desetletja. Spomnili se bomo tudi njegove knjige Jezero z neobičajnimi, dih jemajočimi črno-belimi podobami Bohinja, kjer sta se Petra in Žiga spoznala in začela skupno pot.
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
Televizija Slovenija bo prenašala bogoslužje iz župnije Svetega Duha v Celju.
Televizija Slovenija bo prenašala bogoslužje iz župnije Svetega Duha v Celju.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku, ob 19.10.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku, ob 19.10.
Na eni strani navdušenje nad razcvetom avdiovsebin in poplava podkastov, na drugi trditve, da se – to je bilo v preteklosti že velikokrat slišano - radijskemu mediju ne piše dobro. Pa čeprav javnost še vedno ravno njemu izmed vseh medijev najbolj zaupa in čeprav je kar nekaj znamenj, da se linearni radio spet krepi. Kje je torej radio, kam gredo avdiomedijske vsebine, kaj čaka radijske programe in kaj lahko pričakujemo od javnosti? Kako dobro vemo, kaj si poslušalke in poslušalci želijo imeti v ušesih? Ali res hočejo avdiovsebine vedno tudi videti? Morda je lahko prav avdio najboljša rešitev, kako otroke spraviti z zaslonov? O tem razpravljajo Andraž Zorko, direktor Valicona, Andrej Vodušek, programski direktor Infonet Medie, in Igor Vobič, profesor na Fakulteti za družbene vede. Debato vodi direktor Radia Slovenija Mirko Štular
Na eni strani navdušenje nad razcvetom avdiovsebin in poplava podkastov, na drugi trditve, da se – to je bilo v preteklosti že velikokrat slišano - radijskemu mediju ne piše dobro. Pa čeprav javnost še vedno ravno njemu izmed vseh medijev najbolj zaupa in čeprav je kar nekaj znamenj, da se linearni radio spet krepi. Kje je torej radio, kam gredo avdiomedijske vsebine, kaj čaka radijske programe in kaj lahko pričakujemo od javnosti? Kako dobro vemo, kaj si poslušalke in poslušalci želijo imeti v ušesih? Ali res hočejo avdiovsebine vedno tudi videti? Morda je lahko prav avdio najboljša rešitev, kako otroke spraviti z zaslonov? O tem razpravljajo Andraž Zorko, direktor Valicona, Andrej Vodušek, programski direktor Infonet Medie, in Igor Vobič, profesor na Fakulteti za družbene vede. Debato vodi direktor Radia Slovenija Mirko Štular
»Predolgo smo si zatiskali oči, da je v našem akademskem okolju vse v redu. Mislili smo, da sta trud in trdo delo dovolj, a če pogledamo podatke, vidimo, da smo od enakosti še daleč,« je ob dnevi enakosti spolov na ljubljanski Filozofski fakulteti povedala prof. dr. Milica Antić Gaber, sociologinja, ki je svojo pot in akademsko kariero posvetila študijam spola. Zakaj imamo več zaslužnih profesorjev kot profesoric, zakaj so moški kolegi še vedno več plačani za isto mesto in kje ostala prikrita diskriminacija spola v akademskem prostoru?
»Predolgo smo si zatiskali oči, da je v našem akademskem okolju vse v redu. Mislili smo, da sta trud in trdo delo dovolj, a če pogledamo podatke, vidimo, da smo od enakosti še daleč,« je ob dnevi enakosti spolov na ljubljanski Filozofski fakulteti povedala prof. dr. Milica Antić Gaber, sociologinja, ki je svojo pot in akademsko kariero posvetila študijam spola. Zakaj imamo več zaslužnih profesorjev kot profesoric, zakaj so moški kolegi še vedno več plačani za isto mesto in kje ostala prikrita diskriminacija spola v akademskem prostoru?
Zamisel za pogovor se porodila ob 110. obletnici začetka soške fronte, saj je gost izjemen poznavalec te tematike kot zgodovinar in kot muzealec, ki že od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja raziskuje v Muzeju za novejšo in sodobno zgodovino. Dr. Marko Štepec je v uvodu predstavil manj znana, a zanimiva dejstva, ki so vodila v vojno med Avstroogrsko in Italijo. Med drugim to, da so prve strele sprožili Avstijci z admiralske ladje Viribus Unitis. Dr. Štepec je orisal mučno življenje tako na fronti kot tudi v zaledju, ki je skupaj z vojsko trpelo pomanjkanje; o tem je lani izdal pomembno monografijo. Prva svetovna vojna je bila spopad, v katerem so še precej dosledno spoštovali pravila. Če se je nasprotni vojak predal in odvrgel orožje, je užival zaščito, poznamo tudi številne primere tovarištva med vojaki z nasprotnih strani. Tudi odnos do padlih je bil med vojno in po njej povečini civiliziran. Mrtvim so postavljali spomenike in pomnike tako v zaledju fronte kot tudi v domačih krajih po koncu vojne. Dr. Štepec se je tej tematiki posvetil v zelo zanimivi knjigi, ki je izšla pred mesecem dni. V nadaljevanju sta se z voditeljem dotaknila 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je bila do nasprotnikov in civilnega prebivalstva neprimerno bolj surova. Ob debati o zgodovinskih dogodkih za Slovence se je dr. Štepec začudil, da se aktualna politika opira na nekritično čaščenje konca druge svetovne vojne in partizanskega upora, ki je ob nesporni osvobodilni komponenti privedel tudi do revolucionarnega prevzema oblasti s povojnimi pomori ujetnikov, kar slovenski narod razdvaja do današnjih dni. Zanj je osrednje povezovalno jedro slovenstva čas osamosvojanja in osamosvojitvene vojne, torej tisti čas, ki je Slovence povezal. Zato je bil tudi pobudnik peticije proti ukinitvi Muzeja osamosvojitve; ta ukinitev se je izkazala kot politični akt vladajoče elite, ki ima dolgoročno škodljive posledice za oblikovanje slovenske domovinske in državne zavesti.
Zamisel za pogovor se porodila ob 110. obletnici začetka soške fronte, saj je gost izjemen poznavalec te tematike kot zgodovinar in kot muzealec, ki že od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja raziskuje v Muzeju za novejšo in sodobno zgodovino. Dr. Marko Štepec je v uvodu predstavil manj znana, a zanimiva dejstva, ki so vodila v vojno med Avstroogrsko in Italijo. Med drugim to, da so prve strele sprožili Avstijci z admiralske ladje Viribus Unitis. Dr. Štepec je orisal mučno življenje tako na fronti kot tudi v zaledju, ki je skupaj z vojsko trpelo pomanjkanje; o tem je lani izdal pomembno monografijo. Prva svetovna vojna je bila spopad, v katerem so še precej dosledno spoštovali pravila. Če se je nasprotni vojak predal in odvrgel orožje, je užival zaščito, poznamo tudi številne primere tovarištva med vojaki z nasprotnih strani. Tudi odnos do padlih je bil med vojno in po njej povečini civiliziran. Mrtvim so postavljali spomenike in pomnike tako v zaledju fronte kot tudi v domačih krajih po koncu vojne. Dr. Štepec se je tej tematiki posvetil v zelo zanimivi knjigi, ki je izšla pred mesecem dni. V nadaljevanju sta se z voditeljem dotaknila 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je bila do nasprotnikov in civilnega prebivalstva neprimerno bolj surova. Ob debati o zgodovinskih dogodkih za Slovence se je dr. Štepec začudil, da se aktualna politika opira na nekritično čaščenje konca druge svetovne vojne in partizanskega upora, ki je ob nesporni osvobodilni komponenti privedel tudi do revolucionarnega prevzema oblasti s povojnimi pomori ujetnikov, kar slovenski narod razdvaja do današnjih dni. Zanj je osrednje povezovalno jedro slovenstva čas osamosvojanja in osamosvojitvene vojne, torej tisti čas, ki je Slovence povezal. Zato je bil tudi pobudnik peticije proti ukinitvi Muzeja osamosvojitve; ta ukinitev se je izkazala kot politični akt vladajoče elite, ki ima dolgoročno škodljive posledice za oblikovanje slovenske domovinske in državne zavesti.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Darovanje organov je plemenito in prostovoljno dejanje, s katerim lahko po smrti nekomu omogočimo zdravo življenje. Kako postati darovalec organov? Kdo lahko daruje organ in kako poteka postopek? Zakaj je pomembno razmisliti o tej plemeniti odločitvi? V oddaji gostimo Sonjo Kolenc, mamo dečka, ki je nedavno pri šestih mesecih prejel novo srce, prof. dr. Juša Kšelo, kardiovaskularnega kirurga, ki je vodil ta izjemno zahtevni poseg, in dr. Andreja Gadžijeva, direktorja zavoda Slovenija-Transplant.
Darovanje organov je plemenito in prostovoljno dejanje, s katerim lahko po smrti nekomu omogočimo zdravo življenje. Kako postati darovalec organov? Kdo lahko daruje organ in kako poteka postopek? Zakaj je pomembno razmisliti o tej plemeniti odločitvi? V oddaji gostimo Sonjo Kolenc, mamo dečka, ki je nedavno pri šestih mesecih prejel novo srce, prof. dr. Juša Kšelo, kardiovaskularnega kirurga, ki je vodil ta izjemno zahtevni poseg, in dr. Andreja Gadžijeva, direktorja zavoda Slovenija-Transplant.
Bernarda Žarn v Dnevni sobi gosti avtorja knjižnih uspešnic, spletna vplivneža, zdravnika in duhovnika: Davida Zupančiča in Martina Goloba. Tako zelo sta si različna, a v svojem bistvu prav navdihujoče sorodna. Pogovarjali so se o ustvarjanju, zdravju telesa in duha ter iskali načine, ki nam lahko pomagajo, da med izzivi naših življenj, ostajamo dobro in dobri.
Bernarda Žarn v Dnevni sobi gosti avtorja knjižnih uspešnic, spletna vplivneža, zdravnika in duhovnika: Davida Zupančiča in Martina Goloba. Tako zelo sta si različna, a v svojem bistvu prav navdihujoče sorodna. Pogovarjali so se o ustvarjanju, zdravju telesa in duha ter iskali načine, ki nam lahko pomagajo, da med izzivi naših življenj, ostajamo dobro in dobri.
Naša gostja bo Nadja Velušček, režiserka in scenaristka, dobitnica stanovske nagrade Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev. V svojem delu se zanima za zgodovino goriške regije, kot se je zapisala v ljudeh. Njeno ustvarjanje zaznamuje neakademski pristop k mediju filma. Dolga leta je sooblikovala filmsko krajino goriškega Kinoateljeja. Nadja Velušček živi in ustvarja v Šmihelu. Po izobrazbi je profesorica slovenščine in italijanščine, poučevala je na srednjih šolah v Novi Gorici in Gorici. Skupaj z Naškom Križnarjem, Silvanom Furlanom in Jožetom Dolmarkom je v okviru prve zaposlitve pri Zvezi kulturnih organizacij prirejala filmske večere, režirala eksperimentalne mladinske uprizoritve, dijake navduševala za odrsko uprizarjanje ter jih učila filmsko vzgojo.
Naša gostja bo Nadja Velušček, režiserka in scenaristka, dobitnica stanovske nagrade Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev. V svojem delu se zanima za zgodovino goriške regije, kot se je zapisala v ljudeh. Njeno ustvarjanje zaznamuje neakademski pristop k mediju filma. Dolga leta je sooblikovala filmsko krajino goriškega Kinoateljeja. Nadja Velušček živi in ustvarja v Šmihelu. Po izobrazbi je profesorica slovenščine in italijanščine, poučevala je na srednjih šolah v Novi Gorici in Gorici. Skupaj z Naškom Križnarjem, Silvanom Furlanom in Jožetom Dolmarkom je v okviru prve zaposlitve pri Zvezi kulturnih organizacij prirejala filmske večere, režirala eksperimentalne mladinske uprizoritve, dijake navduševala za odrsko uprizarjanje ter jih učila filmsko vzgojo.
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
V štiridelnem nizu oddaj obuja spomine umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. V prvih dveh delih bomo spoznali rod njene matere – Bredinega pradeda dr. Franca Simoniča, bibliografa in bibliotekarja, ravnatelja Univerzitetne knjižnice na Dunaju in življenje njegove družine v prestolnici monarhije na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter njenega deda, dr. Janka Šlebingerja, Simoničevega zeta, prav tako bibliografa in bibliotekarja ter prvega ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V drugem delu se bo Bredi Ilich Klančnik pridružil brat Iztok Ilich in skupaj se bosta spominjala življenja s sorodniki v Gornji Radgoni, v Simonič-Šlebingerjevi hiši z veliko knjižnico. Tretji del je posvečen očetovemu rodu, potomcem slaščičarskega mojstra Emanuela Ilicha, ki se je leta 1904 iz Češke priselil v Maribor. Slaščičarna Ilich v Mariboru še vedno deluje. Emanuelov sin Bojan Ilich je bil leta 1941, samo tri dni po Hitlerjevem prihodu v Maribor, pobudnik prve uporniške akcije na Slovenskem, požiga nemških avtomobilov v središču mesta. Še istega leta so ga Nemci ujeli in ustrelili kot talca, starega komaj 19 let. Bojanov starejši brat Milovan, Bredin oče, je imel prav tako težko zgodbo, ki je tekla od partizanstva prek koncentracijskega taborišča do povojnega zapora.
Televizija Slovenija bo prenašala bogoslužje iz župnije Svetega Duha v Celju.
Televizija Slovenija bo prenašala bogoslužje iz župnije Svetega Duha v Celju.