Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tončka Rojc, rojena Kavčič iz Črnega Vrha nad Idrijo, je kot otrok doživela vojno, begunstvo, spopade med partizani in domobranci ter smrt očeta, soborca Janka Premrla – Vojka. Njeno pričevanje dopolnjuje brat Janka Premrla, Marjan Premrl, ki potrjuje, da je Vojko umrl zaradi strelov partizanskih komisarjev in ne okupatorjev. Tudi Anka Poženel s svojim pričevanjem potrjuje isto zgodbo. Tončkino pričevanje razkriva, kako je vojna razklala družine, kako so otroci odraščali v strahu in lakoti ter kako je povojni režim mnoge zaznamoval kot »drugorazredne«. Pove tudi svojo pot iz revščine v Izolo, delo, družino in vzgojo treh hčerk, ter prvič javno razkriva resnico o očetu. Njena zgodba priča o pogumu, preživetju in neomajni veri v resnico ter pravičnost.
Tončka Rojc, rojena Kavčič iz Črnega Vrha nad Idrijo, je kot otrok doživela vojno, begunstvo, spopade med partizani in domobranci ter smrt očeta, soborca Janka Premrla – Vojka. Njeno pričevanje dopolnjuje brat Janka Premrla, Marjan Premrl, ki potrjuje, da je Vojko umrl zaradi strelov partizanskih komisarjev in ne okupatorjev. Tudi Anka Poženel s svojim pričevanjem potrjuje isto zgodbo. Tončkino pričevanje razkriva, kako je vojna razklala družine, kako so otroci odraščali v strahu in lakoti ter kako je povojni režim mnoge zaznamoval kot »drugorazredne«. Pove tudi svojo pot iz revščine v Izolo, delo, družino in vzgojo treh hčerk, ter prvič javno razkriva resnico o očetu. Njena zgodba priča o pogumu, preživetju in neomajni veri v resnico ter pravičnost.
Toneta Partljiča ni treba posebej predstavljati. Njegov pisateljski opus je neizmeren, napisal je več kot petdeset knjig. Nekatera izmed njegovih del so skorajda ponarodela. Za generacije Slovencev je postal celo svojevrsten vplivnež. Partljič je s svojim pisateljskim mojstrstvom, humorjem, razgledanostjo in prijaznostjo do drugače mislečih v marsičem oblikoval pogled Slovencev na njihovo tudi bolečo, travmatično in protislovno preteklost. Voditelj: Edvard Žitnik
Toneta Partljiča ni treba posebej predstavljati. Njegov pisateljski opus je neizmeren, napisal je več kot petdeset knjig. Nekatera izmed njegovih del so skorajda ponarodela. Za generacije Slovencev je postal celo svojevrsten vplivnež. Partljič je s svojim pisateljskim mojstrstvom, humorjem, razgledanostjo in prijaznostjo do drugače mislečih v marsičem oblikoval pogled Slovencev na njihovo tudi bolečo, travmatično in protislovno preteklost. Voditelj: Edvard Žitnik
V Dnevni sobi se tokrat povzpnemo nazaj na konja. Glasbenik Gašper Rifelj je odraščal ob konjih, ki mu še danes pomenijo izjemno sprostitev. Metka Demšar Goljevšček je pedagoginja, v zavodu skupaj s sodelavci snuje številne terapije in delavnice, s katerimi osebam s posebnimi potrebami, posameznikom in družinam pomaga najti ravnovesje v življenju. Z njima se bo pogovarjala voditeljica Karin Sabadin.
V Dnevni sobi se tokrat povzpnemo nazaj na konja. Glasbenik Gašper Rifelj je odraščal ob konjih, ki mu še danes pomenijo izjemno sprostitev. Metka Demšar Goljevšček je pedagoginja, v zavodu skupaj s sodelavci snuje številne terapije in delavnice, s katerimi osebam s posebnimi potrebami, posameznikom in družinam pomaga najti ravnovesje v življenju. Z njima se bo pogovarjala voditeljica Karin Sabadin.
V spominski literaturi se čas in prostor globoko odtisneta, zato prinaša vznemirljivo potovanje v preteklost, brez katere ni sedanjosti. Takšno delo dobivamo v branje izpod peresa Aleksandra Zorna, literarnega in gledališkega kritika, dramaturga in knjižnega urednika. Lahko rečemo, da je knjiga z naslovom Neumno kakor kakšno dejstvo intelektualna avtobiografija predstavnika generacije, ki je v veliki meri preoblikovala slovensko umetnost in kulturo v zadnjih štirih desetletjih 20. stoletja. Avtor nas v lucidnem pričevanju popelje od svojega otroštva do legendarne komparativistike, od alternativnih odrov in filmskih studiev do ene izmed naših osrednjih založb. Gre za dragocen dokument časa in hkrati živahno, slogovno gibko in duhovito literarno pripoved. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
V spominski literaturi se čas in prostor globoko odtisneta, zato prinaša vznemirljivo potovanje v preteklost, brez katere ni sedanjosti. Takšno delo dobivamo v branje izpod peresa Aleksandra Zorna, literarnega in gledališkega kritika, dramaturga in knjižnega urednika. Lahko rečemo, da je knjiga z naslovom Neumno kakor kakšno dejstvo intelektualna avtobiografija predstavnika generacije, ki je v veliki meri preoblikovala slovensko umetnost in kulturo v zadnjih štirih desetletjih 20. stoletja. Avtor nas v lucidnem pričevanju popelje od svojega otroštva do legendarne komparativistike, od alternativnih odrov in filmskih studiev do ene izmed naših osrednjih založb. Gre za dragocen dokument časa in hkrati živahno, slogovno gibko in duhovito literarno pripoved. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
Tokrat bomo skočili v svet športa. Z nami je Meta Hrovat, nekdanja vrhunska smučarka, večkratna dobitnica medalj na mladinskih svetovnih prvenstvih in redna udeleženka svetovnega pokala, kjer je tudi 4x stala na zmagovalnem odru. Meta je s svojo borbenostjo in predanostjo navdihovala številne, njena pot pa ni bila vedno lahka. Po nenadni odločitvi o koncu kariere se je umaknila iz središča pozornosti, zdaj pa bomo skupaj odkrivali, kako gleda na svojo športno pot, kako je videti življenje po tekmovalnem adrenalinu, kam trenutno usmerja svojo energijo ter kaj jo danes navdihuje in kam jo vodi nova pot. Voditeljica Špela Močnik Paradiž.
Tokrat bomo skočili v svet športa. Z nami je Meta Hrovat, nekdanja vrhunska smučarka, večkratna dobitnica medalj na mladinskih svetovnih prvenstvih in redna udeleženka svetovnega pokala, kjer je tudi 4x stala na zmagovalnem odru. Meta je s svojo borbenostjo in predanostjo navdihovala številne, njena pot pa ni bila vedno lahka. Po nenadni odločitvi o koncu kariere se je umaknila iz središča pozornosti, zdaj pa bomo skupaj odkrivali, kako gleda na svojo športno pot, kako je videti življenje po tekmovalnem adrenalinu, kam trenutno usmerja svojo energijo ter kaj jo danes navdihuje in kam jo vodi nova pot. Voditeljica Špela Močnik Paradiž.
V kar dveh slovenskih gledališčih sočasno uprizarjajo priljubljeni komediji znanega srbskega dramatika Branislava Nušića: v Mestnem gledališču ljubljanskem Pokojnika, v mariborski Drami pa Gospo ministrico. Z igralcem Brankom Jordanom smo se pogovarjali o posebnosti srbskega humorja in o tem, zakaj je prav žanr komedije tako težko postaviti na oder. Spregovoril je tudi o svojem neinstitucionalnem igralskem delovanju, predvsem pri umetniškem kolektivu Beton Ltd., katerega soustanovitelj je, in o profesuri na AGRFT-ju. Z njim se je pogovarjala Marjana Ravnjak.
V kar dveh slovenskih gledališčih sočasno uprizarjajo priljubljeni komediji znanega srbskega dramatika Branislava Nušića: v Mestnem gledališču ljubljanskem Pokojnika, v mariborski Drami pa Gospo ministrico. Z igralcem Brankom Jordanom smo se pogovarjali o posebnosti srbskega humorja in o tem, zakaj je prav žanr komedije tako težko postaviti na oder. Spregovoril je tudi o svojem neinstitucionalnem igralskem delovanju, predvsem pri umetniškem kolektivu Beton Ltd., katerega soustanovitelj je, in o profesuri na AGRFT-ju. Z njim se je pogovarjala Marjana Ravnjak.
Ivko Spetič je pesnik, pisatelj in pomemben kulturni organizator iz Ilirske Bistrice, ki je kot pravnik in voditelj številnih društev zaznamoval lokalno kulturno življenje ter objavljal poezijo in prozo, tudi pod psevdonimom Magajna. V pričevanju se spominja na vojno in povojni čas v Bistrici: slovenski pouk v samostanu, nasilna povojna ukinitev šole in izgon sester, hudi boji med partizani in umikajočimi se Nemci ter množični povojni poboji, med njimi pomor 84 ujetnikov pri Jasenski pili. Kot otrok je opazoval ranjence v domačih hišah, prehode ujetnikov in težko življenje ob partizanskem štabu. Njegova mati je celo rešila vojaka pred usmrtitvijo. Ti dogodki so močno zaznamovali njegovo kasnejše ustvarjanje in družbeno delo.
Ivko Spetič je pesnik, pisatelj in pomemben kulturni organizator iz Ilirske Bistrice, ki je kot pravnik in voditelj številnih društev zaznamoval lokalno kulturno življenje ter objavljal poezijo in prozo, tudi pod psevdonimom Magajna. V pričevanju se spominja na vojno in povojni čas v Bistrici: slovenski pouk v samostanu, nasilna povojna ukinitev šole in izgon sester, hudi boji med partizani in umikajočimi se Nemci ter množični povojni poboji, med njimi pomor 84 ujetnikov pri Jasenski pili. Kot otrok je opazoval ranjence v domačih hišah, prehode ujetnikov in težko življenje ob partizanskem štabu. Njegova mati je celo rešila vojaka pred usmrtitvijo. Ti dogodki so močno zaznamovali njegovo kasnejše ustvarjanje in družbeno delo.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko evangeličansko bogoslužje iz Puconcev.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko evangeličansko bogoslužje iz Puconcev.
Gost intervjuja je eden najvidnejših politikov Demosa, ki je bil priča vsem ključnim odločitvam ob padcu partijskega režima in nastajanju slovenske države, vključno s slovenskim plebiscitom 23. decembra 1990, kar je bilo tudi iztočnica za pogovor. Voditelj: Jože Možina
Gost intervjuja je eden najvidnejših politikov Demosa, ki je bil priča vsem ključnim odločitvam ob padcu partijskega režima in nastajanju slovenske države, vključno s slovenskim plebiscitom 23. decembra 1990, kar je bilo tudi iztočnica za pogovor. Voditelj: Jože Možina
Smo v obdobju, ko Big Band RTV Slovenija praznuje častitljivih 80 pomladi. V tem času so v njem sledi pustili številni izvrstni glasbeniki, dirigenti, umetniški vodje in tisti, ki so v njegovi senci poskrbeli, da je vse teklo kot namazano. Med njimi tudi Hugo Šekoranja, ki je orkestru posvetil velik del svojega ustvarjanja na RTV Slovenija. Leta 1985 se mu je pridružil kot saksofonist, več kot desetletje bil njegov umetniški vodja, danes pa kot nekakšen stric iz ozadja, kot glasbeni urednik skrbi za njegovo podobo v domačem in tujem prostoru.
Smo v obdobju, ko Big Band RTV Slovenija praznuje častitljivih 80 pomladi. V tem času so v njem sledi pustili številni izvrstni glasbeniki, dirigenti, umetniški vodje in tisti, ki so v njegovi senci poskrbeli, da je vse teklo kot namazano. Med njimi tudi Hugo Šekoranja, ki je orkestru posvetil velik del svojega ustvarjanja na RTV Slovenija. Leta 1985 se mu je pridružil kot saksofonist, več kot desetletje bil njegov umetniški vodja, danes pa kot nekakšen stric iz ozadja, kot glasbeni urednik skrbi za njegovo podobo v domačem in tujem prostoru.
Po zaslugi številnih programov in projektov Zveze prijateljev mladine Slovenije bo v marsikateri dom znova posijalo sonce. Z nami bosta generalna sekretarka in predsednica Zveze, Breda Krašna in Darja Groznik. Eno srce bodo skupaj z vašo pomočjo, z njima se bo pogovarjala voditeljica Karin Sabadin.
Po zaslugi številnih programov in projektov Zveze prijateljev mladine Slovenije bo v marsikateri dom znova posijalo sonce. Z nami bosta generalna sekretarka in predsednica Zveze, Breda Krašna in Darja Groznik. Eno srce bodo skupaj z vašo pomočjo, z njima se bo pogovarjala voditeljica Karin Sabadin.
Pričevalec Ivko Spetič pripoveduje o otroštvu v Ilirski Bistrici, družini gostilničarjev ter koreninah staršev iz Vremske in Košanske doline. Pričuje o življenju pod fašističnim terorjem: o ukinitvi slovenskih društev, preimenovanjih, pritiskih v šoli in prepovedi slovenščine. Po italijanski kapitulaciji doživi tudi nacistični teror: prihod nemških tankov, smrt družinskega prijatelja ter dve dramatični izkušnji, v katerih kot otrok reši očetovo življenje pred nemškimi vojaki. Opiše prihod Šercerjeve brigade, italijanska in nemška maščevanja nad civilisti, požige in pokole v okoliških vaseh. Ko se Nemci znova utrdijo v Bistrici, se del enote nastani v njihovi hiši, pozneje pa ta zaradi sumov partizanske dejavnosti postane stalna tarča nočnih racij, iz katerih se družina večkrat reši zgolj po božji previdnosti.
Pričevalec Ivko Spetič pripoveduje o otroštvu v Ilirski Bistrici, družini gostilničarjev ter koreninah staršev iz Vremske in Košanske doline. Pričuje o življenju pod fašističnim terorjem: o ukinitvi slovenskih društev, preimenovanjih, pritiskih v šoli in prepovedi slovenščine. Po italijanski kapitulaciji doživi tudi nacistični teror: prihod nemških tankov, smrt družinskega prijatelja ter dve dramatični izkušnji, v katerih kot otrok reši očetovo življenje pred nemškimi vojaki. Opiše prihod Šercerjeve brigade, italijanska in nemška maščevanja nad civilisti, požige in pokole v okoliških vaseh. Ko se Nemci znova utrdijo v Bistrici, se del enote nastani v njihovi hiši, pozneje pa ta zaradi sumov partizanske dejavnosti postane stalna tarča nočnih racij, iz katerih se družina večkrat reši zgolj po božji previdnosti.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Kronične bolečine močno zaznamujejo posameznikovo življenje, otežujejo gibanje, vplivajo na počutje, delo in odnose. V današnji oddaji govorimo o tem, kako živeti s kroničnimi bolečinami, še posebno s sindromom fibromialgije. Zanj so značilne močne kronične, razširjene bolečine, ki niso vedno enako hude in na istem mestu, pot do diagnoze pa je nemalokrat dolgotrajna.
Kronične bolečine močno zaznamujejo posameznikovo življenje, otežujejo gibanje, vplivajo na počutje, delo in odnose. V današnji oddaji govorimo o tem, kako živeti s kroničnimi bolečinami, še posebno s sindromom fibromialgije. Zanj so značilne močne kronične, razširjene bolečine, ki niso vedno enako hude in na istem mestu, pot do diagnoze pa je nemalokrat dolgotrajna.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
December je mesec želja in najpogostejše in najbolj univerzalne želje pri nas, ki živimo v miru, so: želje po zdravju, ljubezni, sreči in blagostanju. Naša tokratna gosta vam z nasveti lahko pomagata k slednjemu. Vas zanima, kam in kako vlagati, kako zaščititi, oplemeniti svoje premoženje ali preprosto, kako varčevati in se zavarovati? Z nami bosta Marja Milič, dolgoletna finančna novinarka, ustvarjalka finančnega podkasta in tudi sama investitorka in Jože Robežnik, ki ga gotovo poznate kot televizijskega voditelja v oddaji Nedeljsko popoldne, po izobrazbi pa je ekonomist. Z njima se bo pogovarjala Bernarda Žarn.
December je mesec želja in najpogostejše in najbolj univerzalne želje pri nas, ki živimo v miru, so: želje po zdravju, ljubezni, sreči in blagostanju. Naša tokratna gosta vam z nasveti lahko pomagata k slednjemu. Vas zanima, kam in kako vlagati, kako zaščititi, oplemeniti svoje premoženje ali preprosto, kako varčevati in se zavarovati? Z nami bosta Marja Milič, dolgoletna finančna novinarka, ustvarjalka finančnega podkasta in tudi sama investitorka in Jože Robežnik, ki ga gotovo poznate kot televizijskega voditelja v oddaji Nedeljsko popoldne, po izobrazbi pa je ekonomist. Z njima se bo pogovarjala Bernarda Žarn.
Akademija za glasbo v Ljubljani je oktobra letos dobila novo dekanjo. To je dr. Karolina Šantl Zupan, ki je specialistični študij flavte zaključila na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa izobraževanje nadaljevala na Dunaju. Svojo profesionalno umetniško pot je začela v orkestru Slovenske filharmonije, delovala je tudi kot soloflavtistka v orkestru SNG-ja Opera in balet Ljubljana in bila članica različnih komornih ansamblov. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je bila več let predstojnica oddelka za pihala, trobila in tolkala. Sodeluje v mednarodnih žirijah in strokovnih komisijah, pa s tujimi izobraževalnimi ustanovami, med zadnjimi je bilo projektno sodelovanje z Univerzo v Melbournu. Na znanstvenem področju proučuje interakcijo med umetniškim in pedagoškim izobraževanjem bodočih učiteljev pihal. Z Darjo Korez Korenčan se bosta pogovarjali o viziji Akademije za glasbo, novostih in mednarodnem sodelovanju.
Akademija za glasbo v Ljubljani je oktobra letos dobila novo dekanjo. To je dr. Karolina Šantl Zupan, ki je specialistični študij flavte zaključila na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa izobraževanje nadaljevala na Dunaju. Svojo profesionalno umetniško pot je začela v orkestru Slovenske filharmonije, delovala je tudi kot soloflavtistka v orkestru SNG-ja Opera in balet Ljubljana in bila članica različnih komornih ansamblov. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je bila več let predstojnica oddelka za pihala, trobila in tolkala. Sodeluje v mednarodnih žirijah in strokovnih komisijah, pa s tujimi izobraževalnimi ustanovami, med zadnjimi je bilo projektno sodelovanje z Univerzo v Melbournu. Na znanstvenem področju proučuje interakcijo med umetniškim in pedagoškim izobraževanjem bodočih učiteljev pihal. Z Darjo Korez Korenčan se bosta pogovarjali o viziji Akademije za glasbo, novostih in mednarodnem sodelovanju.
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
Tokratna gosta Dnevne sobe sta Ana Dolinar in Anžej Dežana poznate. Ane Dolinar se verjetno spominjate kot igralke, Anžeja Dežana pa kot pevca, ki je zmagal na vseh pomembnih glasbenih festivalih: Slovenski popevki, Melodijah morja in sonca ter Emi in našo državo pri rosnih 18-ih letih zastopal na Pesmi Evrovizije. Ana ni več igralka, njeno poslanstvo danes je pomagati ženskam, da najdejo svojo pristnost in sledijo svoji resnici. Anžej pa je v Londonu uspešno zaključil študij modnega novinarstva in zdaj dela v svetu visoke mode in prestižnih blagovnih znamk. Živel in delal je v Parizu, Tokiju, Londonu, marca pa ga zopet čaka razpotje. Čeprav je njuno življenje polno sprememb, sta srčna stalnica drug drugemu - iskrena prijatelja.
Tokratna gosta Dnevne sobe sta Ana Dolinar in Anžej Dežana poznate. Ane Dolinar se verjetno spominjate kot igralke, Anžeja Dežana pa kot pevca, ki je zmagal na vseh pomembnih glasbenih festivalih: Slovenski popevki, Melodijah morja in sonca ter Emi in našo državo pri rosnih 18-ih letih zastopal na Pesmi Evrovizije. Ana ni več igralka, njeno poslanstvo danes je pomagati ženskam, da najdejo svojo pristnost in sledijo svoji resnici. Anžej pa je v Londonu uspešno zaključil študij modnega novinarstva in zdaj dela v svetu visoke mode in prestižnih blagovnih znamk. Živel in delal je v Parizu, Tokiju, Londonu, marca pa ga zopet čaka razpotje. Čeprav je njuno življenje polno sprememb, sta srčna stalnica drug drugemu - iskrena prijatelja.
Samo Rugelj je slovenski založnik, literarni in filmski publicist ter pisatelj. Je tudi tekač na dolge proge – maratonec in ultramaratonec – ter sin znanega, pokojnega psihiatra Janeza Ruglja. Je tudi izdajatelj brezplačne revije o knjigah Bukla. Napisal je vrsto knjig: od romanov do priročnikov. Voditelj: Edvard Žitnik
Samo Rugelj je slovenski založnik, literarni in filmski publicist ter pisatelj. Je tudi tekač na dolge proge – maratonec in ultramaratonec – ter sin znanega, pokojnega psihiatra Janeza Ruglja. Je tudi izdajatelj brezplačne revije o knjigah Bukla. Napisal je vrsto knjig: od romanov do priročnikov. Voditelj: Edvard Žitnik
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
V oddaji Politično s predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robertom Šumijem o tem, zakaj ni bil izbran za nov mandat in kako korupcija razjeda družbo. Z voditeljico sta se pogovarjala tudi o drugih aktualnih vprašanjih, med drugim o umetno ustvarjenih čakalnih vrstah v zdravstvu.
V oddaji Politično s predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robertom Šumijem o tem, zakaj ni bil izbran za nov mandat in kako korupcija razjeda družbo. Z voditeljico sta se pogovarjala tudi o drugih aktualnih vprašanjih, med drugim o umetno ustvarjenih čakalnih vrstah v zdravstvu.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Razsejani rak dojk je danes mogoče uspešno obvladovati z novimi načini zdravljenja. Kako lahko zdravniki z zdravljenjem izboljšajo prognozo in lahko bolniki več let kakovostno živijo?
Razsejani rak dojk je danes mogoče uspešno obvladovati z novimi načini zdravljenja. Kako lahko zdravniki z zdravljenjem izboljšajo prognozo in lahko bolniki več let kakovostno živijo?
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Logoterapevt, teolog, filozof in stalni diakon novomeške škofije za Rome Matic Vidic se je moral kot otrok v primarni družini spoprijeti z izjemno težkimi preizkušnjami. Ko je imel 13 let, je njegova mati naredila samomor, oče pa je bil alkoholik in je umrl za posledicami alkoholizma. Zanj so potem skrbeli stari starši. Smisel življenja in oporo je našel v krščanstvu, postal je stalni diakon in je več let delal v duhovni oskrbi Slovenske vojske. Oboje ga je oblikovalo v trdno osebnost – in šele takrat je bil sposoben premagati predsodke in tudi sovraštvo do Romov, oditi v njihovo naselje in jim pomagati. Trpljenje, ki ga je preživel, je osmislil z duhovno razsežnostjo in se usposobil za terapevta, ki pomaga »ljudem, ki so žalostni«, kot pravi njegov petletni sin. O svojih vzponih in padcih je letos napisal knjigo z naslovom Smernik za smisel, ki je našla pot med številne bralce in je pravi recept proti malodušju. V razgibanem pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, spoznamo njegovo izkušnjo z Romi in ugotovimo, da številni »poznavalci« o Romih le govorijo, Matic Vidic pa je med redkimi, ki so premagali predsodke in jim ponudili roko v pomoč. Romske skupnosti ne idealizira. Ker je odraščal v bližini romskega naselja, pove, da je bilo nekoč sožitje z Romi znosno. Največja napaka pa je bila, ko jih je država navadila na socialne transferje in ni kaznovala njihovih prekrškov. Takrat so izgubili dostojanstvo in samospoštovanje, češ, saj mi tako ali tako ne moremo skrbeti sami zase. Število Romov, ki so imeli službe oziroma so redno delali, je strmo upadlo, saj se jim ni splačalo delati. In še danes je tako, ugotavlja Matic Vidic, ki je s sodelavci pomagal dvanajstim Romom, da zdaj hodijo v službo. V naselju Brezje - Žabjak jih prebiva od osemsto do tisoč. Velik problem je razpad hierarhije v skupnosti, deklice, ki že v osnovni šoli zanosijo, in kriminalci v njihovih vrstah. Ti ustrahujejo tudi Rome same. Vseeno pa v družinah velja matriarhat. O vsem pomembnem odločajo matere in stare matere, pravi Vidic, očetje pa so odsotni. Zakoni, ki jih napoveduje vlada, ne rešujejo težav in Romov z več otroki ne motivira, da bi delali. Intervju z logoterapevtom Maticem Vidicem je navdihujoča zgodba, ki bo marsikoga opogumila, da odgovor na težave, v katerih se znajde prej ali slej vsakdo, ni samopomilovanje, ampak duhovna rast, ki pripelje do novega oziroma do takega človeka, ki lahko pomaga ne le sebi, ampak tudi drugim. Voditelj: Jože Možina
Logoterapevt, teolog, filozof in stalni diakon novomeške škofije za Rome Matic Vidic se je moral kot otrok v primarni družini spoprijeti z izjemno težkimi preizkušnjami. Ko je imel 13 let, je njegova mati naredila samomor, oče pa je bil alkoholik in je umrl za posledicami alkoholizma. Zanj so potem skrbeli stari starši. Smisel življenja in oporo je našel v krščanstvu, postal je stalni diakon in je več let delal v duhovni oskrbi Slovenske vojske. Oboje ga je oblikovalo v trdno osebnost – in šele takrat je bil sposoben premagati predsodke in tudi sovraštvo do Romov, oditi v njihovo naselje in jim pomagati. Trpljenje, ki ga je preživel, je osmislil z duhovno razsežnostjo in se usposobil za terapevta, ki pomaga »ljudem, ki so žalostni«, kot pravi njegov petletni sin. O svojih vzponih in padcih je letos napisal knjigo z naslovom Smernik za smisel, ki je našla pot med številne bralce in je pravi recept proti malodušju. V razgibanem pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, spoznamo njegovo izkušnjo z Romi in ugotovimo, da številni »poznavalci« o Romih le govorijo, Matic Vidic pa je med redkimi, ki so premagali predsodke in jim ponudili roko v pomoč. Romske skupnosti ne idealizira. Ker je odraščal v bližini romskega naselja, pove, da je bilo nekoč sožitje z Romi znosno. Največja napaka pa je bila, ko jih je država navadila na socialne transferje in ni kaznovala njihovih prekrškov. Takrat so izgubili dostojanstvo in samospoštovanje, češ, saj mi tako ali tako ne moremo skrbeti sami zase. Število Romov, ki so imeli službe oziroma so redno delali, je strmo upadlo, saj se jim ni splačalo delati. In še danes je tako, ugotavlja Matic Vidic, ki je s sodelavci pomagal dvanajstim Romom, da zdaj hodijo v službo. V naselju Brezje - Žabjak jih prebiva od osemsto do tisoč. Velik problem je razpad hierarhije v skupnosti, deklice, ki že v osnovni šoli zanosijo, in kriminalci v njihovih vrstah. Ti ustrahujejo tudi Rome same. Vseeno pa v družinah velja matriarhat. O vsem pomembnem odločajo matere in stare matere, pravi Vidic, očetje pa so odsotni. Zakoni, ki jih napoveduje vlada, ne rešujejo težav in Romov z več otroki ne motivira, da bi delali. Intervju z logoterapevtom Maticem Vidicem je navdihujoča zgodba, ki bo marsikoga opogumila, da odgovor na težave, v katerih se znajde prej ali slej vsakdo, ni samopomilovanje, ampak duhovna rast, ki pripelje do novega oziroma do takega človeka, ki lahko pomaga ne le sebi, ampak tudi drugim. Voditelj: Jože Možina
Gostji bosta ženi izjemnih športnikov Primoža Rogliča in Petra Prevca - Lora Roglič Klinc in Mina Prevc. Lora in Mina sta mnogo več kot “ženi znanih in oboževanih mož”. Sta partnerki, mami, zaupnici, podjetnici, ustvarjalki. In predvsem – čudoviti ženski, ki vsaka na svoj način kažeta, da je resnična moč v srcu. Z Bernardo Žarn se bodo pogovarjale o tem, kaj pomeni biti ob človeku, ki ga dobesedno občuduje svet – in ga hkrati poznati takšnega, kot ga ne pozna nihče drug, o družini, o ravnotežju med javnim in zasebnim, in o tem, kje obe črpata moč tudi takrat, ko se zdi, da jo drugi izgubljajo
Gostji bosta ženi izjemnih športnikov Primoža Rogliča in Petra Prevca - Lora Roglič Klinc in Mina Prevc. Lora in Mina sta mnogo več kot “ženi znanih in oboževanih mož”. Sta partnerki, mami, zaupnici, podjetnici, ustvarjalki. In predvsem – čudoviti ženski, ki vsaka na svoj način kažeta, da je resnična moč v srcu. Z Bernardo Žarn se bodo pogovarjale o tem, kaj pomeni biti ob človeku, ki ga dobesedno občuduje svet – in ga hkrati poznati takšnega, kot ga ne pozna nihče drug, o družini, o ravnotežju med javnim in zasebnim, in o tem, kje obe črpata moč tudi takrat, ko se zdi, da jo drugi izgubljajo
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Branko Cestnik je eden izmed najvidnejših avtorjev zgodovinskih romanov v naši sodobni književnosti. Odlično sta bila sprejeta njegova romana o zgodnjem krščanstvu na antičnem Ptuju, k dvema romanoma o drugi svetovni vojni pa je pred kratkim dodal še tretjega, ki je postavljen v leto 1945 in nosi naslov Dolina zvezd. Protagonist romana je Cveto Ogorelc, ki smo ga kot človeka, ki pooseblja čisto zlo, spoznali že v romanu Razmik med žerjavi. Po tem, ko je dezertiral iz nemške vojske, se je pridružil partizanom in se boril v Lackovem odredu na Pohorju in Kozjaku. Pisatelj se poglablja v psihologijo človeka, ki je zagrešil veliko zločinov, a se po dramatičnem soočanju s smrtjo spreobrne. Osrednji del romana je posvečen dogajanju v komunističnem koncentracijskem taborišču Šterntal, ki ga je po koncu vojne prevzela ozna in ga preimenovala v Strnišče. S posebno čustveno noto je prek pisem deklice Julie prikazana tudi usoda Kočevarjev. V Dolini zvezd z živo predstavno močjo zaživi leto 1945 z vsemi svojimi nasprotji. To je bilo leto silnega veselja ob koncu vojne, pa tudi leto, ki je mnogim prineslo veliko trpljenja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Aleksandra Vokač
Branko Cestnik je eden izmed najvidnejših avtorjev zgodovinskih romanov v naši sodobni književnosti. Odlično sta bila sprejeta njegova romana o zgodnjem krščanstvu na antičnem Ptuju, k dvema romanoma o drugi svetovni vojni pa je pred kratkim dodal še tretjega, ki je postavljen v leto 1945 in nosi naslov Dolina zvezd. Protagonist romana je Cveto Ogorelc, ki smo ga kot človeka, ki pooseblja čisto zlo, spoznali že v romanu Razmik med žerjavi. Po tem, ko je dezertiral iz nemške vojske, se je pridružil partizanom in se boril v Lackovem odredu na Pohorju in Kozjaku. Pisatelj se poglablja v psihologijo človeka, ki je zagrešil veliko zločinov, a se po dramatičnem soočanju s smrtjo spreobrne. Osrednji del romana je posvečen dogajanju v komunističnem koncentracijskem taborišču Šterntal, ki ga je po koncu vojne prevzela ozna in ga preimenovala v Strnišče. S posebno čustveno noto je prek pisem deklice Julie prikazana tudi usoda Kočevarjev. V Dolini zvezd z živo predstavno močjo zaživi leto 1945 z vsemi svojimi nasprotji. To je bilo leto silnega veselja ob koncu vojne, pa tudi leto, ki je mnogim prineslo veliko trpljenja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Aleksandra Vokač
Septembra se je po 85 letih na izvorno mesto, v cerkev sv. Frančiška v Piranu, vrnila velika oltarna slika renesančnega umetnika Vittoreja Carpaccia, Marija z detetom na prestolu in s svetniki iz leta 1518, ki jo poleg koprskih carpacciev uvrščamo med najvišje narodne likovne umetnine. Zaradi nevarnosti vojne so jo leta 1940 odpeljali v Italijo. Ob tem primeru bomo z gostoma Barbko Gosar Hirci in Andrejem Hircijem iz Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije osvetlili pomen spoštovanja in odkrivanja kulturne dediščine za širšo skupnost ter pomen posegov, ki jih izvajajo konservatorji restavratorji in z njimi pomembno presegajo umetniško in obrtniško znanje.
Septembra se je po 85 letih na izvorno mesto, v cerkev sv. Frančiška v Piranu, vrnila velika oltarna slika renesančnega umetnika Vittoreja Carpaccia, Marija z detetom na prestolu in s svetniki iz leta 1518, ki jo poleg koprskih carpacciev uvrščamo med najvišje narodne likovne umetnine. Zaradi nevarnosti vojne so jo leta 1940 odpeljali v Italijo. Ob tem primeru bomo z gostoma Barbko Gosar Hirci in Andrejem Hircijem iz Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije osvetlili pomen spoštovanja in odkrivanja kulturne dediščine za širšo skupnost ter pomen posegov, ki jih izvajajo konservatorji restavratorji in z njimi pomembno presegajo umetniško in obrtniško znanje.
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
Violončelist, ki je študiral pri Valterju Dešpalju v Zagrebu in magistriral na salzburškem Mozarteumu. Študij je nadaljeval na Mozartovi akademiji v Krakovu, pri Sandorju Véghu in Borisu Pergamenschikowu. Kot solist in član komornih zasedb je nastopal v berlinski filharmoniji, Beethovnovi dvorani v Bonnu, Theatre de la Ville v Parizu, Mozarteumu v Salzburgu in na številnih pomembnih festivalih. Je ustanovitelj in programski vodja piranskega festivala Tartini ter ustanovitelj in član festivalskega ansambla “Il terzo suono”. Voditelj: Edvard Žitnik
Violončelist, ki je študiral pri Valterju Dešpalju v Zagrebu in magistriral na salzburškem Mozarteumu. Študij je nadaljeval na Mozartovi akademiji v Krakovu, pri Sandorju Véghu in Borisu Pergamenschikowu. Kot solist in član komornih zasedb je nastopal v berlinski filharmoniji, Beethovnovi dvorani v Bonnu, Theatre de la Ville v Parizu, Mozarteumu v Salzburgu in na številnih pomembnih festivalih. Je ustanovitelj in programski vodja piranskega festivala Tartini ter ustanovitelj in član festivalskega ansambla “Il terzo suono”. Voditelj: Edvard Žitnik
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Kaj v resnici prinaša ameriški mirovni načrt za končanje vojne v Ukrajini, s čim se strinja Rusija in s čim Ukrajina? Kakšna je v pogajanjih vloga Evrope in katere pogoje postavlja EU? Gosta Jure Požgan in Katja Geršak.
Kaj v resnici prinaša ameriški mirovni načrt za končanje vojne v Ukrajini, s čim se strinja Rusija in s čim Ukrajina? Kakšna je v pogajanjih vloga Evrope in katere pogoje postavlja EU? Gosta Jure Požgan in Katja Geršak.
V četrtem ciklu oddaj Moj klasični hit je svojo najljubšo klasično skladbo razkril tudi igralec Matej Zemljič. Iskreno je spregovoril o svojih prvih stikih s klasično glasbo v otroštvu in o svoji ljubezni do te glasbe. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, realizator Aleksander Šmuc, montažer Andrej Modic, direktor fotografije Aleš Živec.
V četrtem ciklu oddaj Moj klasični hit je svojo najljubšo klasično skladbo razkril tudi igralec Matej Zemljič. Iskreno je spregovoril o svojih prvih stikih s klasično glasbo v otroštvu in o svoji ljubezni do te glasbe. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, realizator Aleksander Šmuc, montažer Andrej Modic, direktor fotografije Aleš Živec.
Navdih za tokratni klepet smo našli v naši nanizanki »Takšno je življenje«, ki nagovarja najrazličnejše izzive. O odtujenosti doma klepetamo z igralko Ano Hribar, v seriji zdravnico Majo. Za recept ali dva pa smo zaprosili tudi dr. Nado Mirnik Trtnik, zakonsko in družinsko psihoterapevtko, z njima se je pogovarjala voditeljica Karin Sabadin.
Navdih za tokratni klepet smo našli v naši nanizanki »Takšno je življenje«, ki nagovarja najrazličnejše izzive. O odtujenosti doma klepetamo z igralko Ano Hribar, v seriji zdravnico Majo. Za recept ali dva pa smo zaprosili tudi dr. Nado Mirnik Trtnik, zakonsko in družinsko psihoterapevtko, z njima se je pogovarjala voditeljica Karin Sabadin.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Depresija je duševna motnja, za katero je značilen nenehen in intenziven občutek žalosti, potrtosti, manjvrednosti, krivde, prizadeti pa se ob tem ni zmožen razvedriti in uživati ob veselih dogodkih u življenju. Kako depresijo prepoznati, kdaj poiskati strokovno pomoč?
Depresija je duševna motnja, za katero je značilen nenehen in intenziven občutek žalosti, potrtosti, manjvrednosti, krivde, prizadeti pa se ob tem ni zmožen razvedriti in uživati ob veselih dogodkih u življenju. Kako depresijo prepoznati, kdaj poiskati strokovno pomoč?
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
V oddaji Profil bo Tina Šrot gostila performerko, koreografinjo, kuratorko, producentko in predsednico Društva za sodobni ples Slovenije, Tejo Reba. Odraščala je v Parizu, kjer je študirala umetnostno zgodovino na Sorboni, nato pa še scenske umetnosti na univerzah Utkal v Indiji ter Kjušu na Japonskem. Znanje sodobnega plesa je pridobivala pri nas in v tujini. Od leta 2004 profesionalno deluje na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti kot samozaposlena v kulturi. Sodelovala je s številnimi priznanimi avtorji, režiserji ter domačimi in tujimi koreografi. Dvakrat je prejela nagrado Ksenije Hribar, leta 2013 je bila izbrana na Art+Biennale New York, kot ena izmed dvestotih najbolj obetavnih umetnic in umetnikov na svetu.
V oddaji Profil bo Tina Šrot gostila performerko, koreografinjo, kuratorko, producentko in predsednico Društva za sodobni ples Slovenije, Tejo Reba. Odraščala je v Parizu, kjer je študirala umetnostno zgodovino na Sorboni, nato pa še scenske umetnosti na univerzah Utkal v Indiji ter Kjušu na Japonskem. Znanje sodobnega plesa je pridobivala pri nas in v tujini. Od leta 2004 profesionalno deluje na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti kot samozaposlena v kulturi. Sodelovala je s številnimi priznanimi avtorji, režiserji ter domačimi in tujimi koreografi. Dvakrat je prejela nagrado Ksenije Hribar, leta 2013 je bila izbrana na Art+Biennale New York, kot ena izmed dvestotih najbolj obetavnih umetnic in umetnikov na svetu.
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
Mednarodno znan ladjedelski inženir Franko Košuta je bil rojen leta 1943 v vasi Križ pri Trstu. V zadnjih treh desetletjih se ob svojem delu intenzivno posveča preučevanju, ohranjanju, vrednotenju in predstavitvi zgodovine pomorstva in ribištva na avtohtoni slovenski obali med Trstom ter izlivom reke Timave in je duša Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu. V štirih delih svojih Spominov nas bo z vsem svojim sredozemskim šarmom in zavzetostjo najprej vodil skozi preteklost in sedanjost nekdaj skoraj v celoti slovenskih vasi Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan ter tudi s Slovenci povezanih krajev od Tržiča do otoka Barbane v Gradeški laguni. Na drugi strani Tržaškega zaliva pa nas bo od Savudrije na Hrvaškem popeljal skozi slovenska obmorska mesta Piran, Izolo in Koper nazaj v Trst. Habsburški Trst je bil v drugi polovici 19. stoletja mesto z največ slovenskimi prebivalci. Od 240 000 prebivalcev je bilo kar 60 000 Slovencev. V Ljubljani je v tistem času živelo le okoli 40 000 ljudi, od tega je bilo kakih 10 000 Nemcev. Spoznali bomo tudi ugledne slovenske ladjarje v Trstu iz druge polovice 19. in začetka prejšnjega stoletja, ki so se s svojo sposobnostjo povzpeli med najuspešnejše in najbogatejše Tržačane, obenem pa so bili zaradi svoje trdne slovenske narodne zavesti pomembni meceni. V drugem delu bomo spoznali življenje Franka Košute. Otroštvo je preživel med ribiči v Križu. Šolal se je na piranski pomorski šoli in študiral na zagrebški univerzi. Postal je uspešen ladjedelski inženir. Franko Košuta živi in dela v Trstu. Še vedno pa je tesno povezan s Križem in je še zmeraj srce tamkajšnjega kulturnega dogajanja. Tretji del Spominov je posvečen zgodovini vasi Križ in vrsti slavnih Križanov iz preteklosti in sedanjosti. To so: najbogatejša Slovenka vseh časov, »kraljica bombaža« Joža Sedmak Finney; arhitekt Viktor Sulčič, ki je zgradil najpomembnejše stavbe v Buenos Airesu; slikar našega morja Albert Sirk; svetovna operna zvezda, tenorist Carlo Cossutta; igralca Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki ju poznamo tudi iz številnih filmov, Miranda Caharija in Livij Bogatec; igralec in režiser Just Košuta; pesnik in prevajalec Miroslav Košuta; esejist in prevajalec ter profesor slovenščine na tržaški univerzi dr. Miran Košuta; novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence; zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella in drugi. V zadnjem delu Spominov nam bo Franko Košuta predstavil zbirko Ribiškega muzeja v Križu. Pripoved Franka Košute je pospremljena s stotinami redko ali še nikoli javno predstavljenih arhivskih fotografij ter izjemno zanimivimi in dokaj neznanimi arhivskimi filmi.
Žiga Papež je sladkorni bolnik od 12. leta. S svojo navdihujočo zgodbo želi 30-letni Novomeščan predvsem mlade, ki jih doleti diagnoza sladkorna bolezen tipa 1, opolnomočiti, da se s postavitvijo diagnoze njihovo življenje sicer spremeni, a da za njihove sanje ni meja. Konec avgusta je uresničil izjemen cilj; v 17 dneh je prehodil oz. pretekel Slovensko planinsko pot, dolgo 687 kilometrov, z namenom ozaveščanja o sladkorni bolezni.
Žiga Papež je sladkorni bolnik od 12. leta. S svojo navdihujočo zgodbo želi 30-letni Novomeščan predvsem mlade, ki jih doleti diagnoza sladkorna bolezen tipa 1, opolnomočiti, da se s postavitvijo diagnoze njihovo življenje sicer spremeni, a da za njihove sanje ni meja. Konec avgusta je uresničil izjemen cilj; v 17 dneh je prehodil oz. pretekel Slovensko planinsko pot, dolgo 687 kilometrov, z namenom ozaveščanja o sladkorni bolezni.
Tokratni sogovornik, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka, je izjemen strokovnjak za pomoč ljudem v stiski – mladim in v zadnjem obdobju zlasti starejšim. Rojen je bil na Vihru nad Šentrupertom. Uvodoma pojasni travmatičen odmev vojne, ki je zaznamovala njegovo družino in tudi njega samega, saj je kot triletnik edini preživel eksplozijo bombe, s katero so se igrali on in drugi otroci. Diplomiral in doktoriral je pri slovitem slovenskem teologu in inovatorju na področju psihologije dr. Antonu Trstenjaku ter svoje znanje pozneje dodatno izpopolnil še na področju Franklove logoterapije v Nemčiji. Delal je z mladimi, z brezdomci, dlje časa z alkoholiki. V središču njegovega zanimanja je bil vedno človek. To, kako ga razumeti v vseh njegovih razsežnostih – fizični, duševni in duhovni – ter mu pomagati. Napisal je več kot 30 knjig z različnih področij in kakih tisoč strokovnih člankov. Zlasti v zadnjem obdobju se posveča preučevanju značilnosti tretjega življenjskega obdobja. Spoznanja iz njegove knjige Kakovostna starost pri svojem delovanju upoštevajo tudi njegovi sodelavci. Zavzema se za integracijo starejše generacije v družbo, za to, da bi ljudje čim dlje oziroma do svoje smrti ostali v krogu najbližjih. Meni in dokazuje, da je sistem velikih »industrijskih« domov za starejše preživet, saj tam poleg drugih težav, na primer z osebjem, ni mogoče vzpostaviti osebnega odnosa z oskrbovancem oziroma vzdušja domačnosti. Glede družbe obilja, v kateri živimo v zahodnem svetu, govori o pasteh, ki jih ta prinaša. V njej se pojavljata razosebljenje in brezizhodnost, podobno kot to velja za popolno nasprotje družbe blaginje – npr. za koncentracijska taborišča, v katerih sta prevladovala teror in pomanjkanje. Razlog za zdajšnjo slovensko in evropsko krizo vidi v pomanjkanju vrednot. Kot rešitev za to omeni vzgojo za solidarnost. Ta temelji na preizkušenih vrednotah naše civilizacije in na spoštovanju življenja od spočetja do smrti. Voditelj: Jože Možina
Tokratni sogovornik, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka, je izjemen strokovnjak za pomoč ljudem v stiski – mladim in v zadnjem obdobju zlasti starejšim. Rojen je bil na Vihru nad Šentrupertom. Uvodoma pojasni travmatičen odmev vojne, ki je zaznamovala njegovo družino in tudi njega samega, saj je kot triletnik edini preživel eksplozijo bombe, s katero so se igrali on in drugi otroci. Diplomiral in doktoriral je pri slovitem slovenskem teologu in inovatorju na področju psihologije dr. Antonu Trstenjaku ter svoje znanje pozneje dodatno izpopolnil še na področju Franklove logoterapije v Nemčiji. Delal je z mladimi, z brezdomci, dlje časa z alkoholiki. V središču njegovega zanimanja je bil vedno človek. To, kako ga razumeti v vseh njegovih razsežnostih – fizični, duševni in duhovni – ter mu pomagati. Napisal je več kot 30 knjig z različnih področij in kakih tisoč strokovnih člankov. Zlasti v zadnjem obdobju se posveča preučevanju značilnosti tretjega življenjskega obdobja. Spoznanja iz njegove knjige Kakovostna starost pri svojem delovanju upoštevajo tudi njegovi sodelavci. Zavzema se za integracijo starejše generacije v družbo, za to, da bi ljudje čim dlje oziroma do svoje smrti ostali v krogu najbližjih. Meni in dokazuje, da je sistem velikih »industrijskih« domov za starejše preživet, saj tam poleg drugih težav, na primer z osebjem, ni mogoče vzpostaviti osebnega odnosa z oskrbovancem oziroma vzdušja domačnosti. Glede družbe obilja, v kateri živimo v zahodnem svetu, govori o pasteh, ki jih ta prinaša. V njej se pojavljata razosebljenje in brezizhodnost, podobno kot to velja za popolno nasprotje družbe blaginje – npr. za koncentracijska taborišča, v katerih sta prevladovala teror in pomanjkanje. Razlog za zdajšnjo slovensko in evropsko krizo vidi v pomanjkanju vrednot. Kot rešitev za to omeni vzgojo za solidarnost. Ta temelji na preizkušenih vrednotah naše civilizacije in na spoštovanju življenja od spočetja do smrti. Voditelj: Jože Možina
Tokrat se bomo potopili v svet, kjer ena fotografija pove več kot tisoč besed. Z nami bosta izjemna fotografa, ki vsak na svoj način pripovedujeta zgodbe – skozi objektiv, svetlobo in trenutek, ki ga ujameš ali zamudiš za vedno. Arne Hodalič, mednarodno priznani fotograf, popotnik, predavatelj in nekdo, ki je s fotoaparatom prepotoval svet in ujel tudi tiste prizore, ki jih pogosto raje ne bi videli. In Katja Bidovec, tudi Arnetova življenjska sopotnica, fotografinja z močnim občutkom za estetiko, zgodbo in sporočilo.
Tokrat se bomo potopili v svet, kjer ena fotografija pove več kot tisoč besed. Z nami bosta izjemna fotografa, ki vsak na svoj način pripovedujeta zgodbe – skozi objektiv, svetlobo in trenutek, ki ga ujameš ali zamudiš za vedno. Arne Hodalič, mednarodno priznani fotograf, popotnik, predavatelj in nekdo, ki je s fotoaparatom prepotoval svet in ujel tudi tiste prizore, ki jih pogosto raje ne bi videli. In Katja Bidovec, tudi Arnetova življenjska sopotnica, fotografinja z močnim občutkom za estetiko, zgodbo in sporočilo.
V četrtem ciklu oddaj Moj klasični hit je svojo najljubšo klasično skladbo razkril tudi podjetnik Janez Škrabec. Iskreno je spregovoril o svojih prvih stikih s klasično glasbo v otroštvu in ustvarjalcem predstavil svojo veliko ljubezen do te glasbe. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, realizator Aleksander Šmuc, montažer Andrej Modic, direktor fotografije Vid Osredkar.
V četrtem ciklu oddaj Moj klasični hit je svojo najljubšo klasično skladbo razkril tudi podjetnik Janez Škrabec. Iskreno je spregovoril o svojih prvih stikih s klasično glasbo v otroštvu in ustvarjalcem predstavil svojo veliko ljubezen do te glasbe. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, realizator Aleksander Šmuc, montažer Andrej Modic, direktor fotografije Vid Osredkar.
Kako tanka je meja med genijem in »nesposobnežem«? Osebe z disleksijo so še vedno deležne tudi tovrstnih opazk, a življenje kaže drugačno sliko, mnogi so v svojem poklicu uspešni, izjemni. Igralka Saša Pavček je svojo osebno izkušnjo zaupala voditeljici Karin Sabadin, ki je gostila tudi specialnega pedagoga s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, dr. Marka Kalana.
Kako tanka je meja med genijem in »nesposobnežem«? Osebe z disleksijo so še vedno deležne tudi tovrstnih opazk, a življenje kaže drugačno sliko, mnogi so v svojem poklicu uspešni, izjemni. Igralka Saša Pavček je svojo osebno izkušnjo zaupala voditeljici Karin Sabadin, ki je gostila tudi specialnega pedagoga s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, dr. Marka Kalana.
Gost oddaje bo Valentin Oman, voditelj Andrej Doblehar. Valentin Oman je slovenski rojak z avstrijskega Koroškega in vsestranski likovni umetnik, avtor obsežnega opusa del v javnem prostoru in slik, ki jih je razstavil že na vrsti razstav v Avstriji, Sloveniji in po svetu. Znan je tudi po angažiranem odnosu do pravic zamejskih Slovencev in slovenščine v nemško govorečem prostoru, kar je uresničil v vrsti umetniških akcij. Oman letos praznuje devetdesetletnico, ki jo je zaznamoval s številnimi razstavami.
Gost oddaje bo Valentin Oman, voditelj Andrej Doblehar. Valentin Oman je slovenski rojak z avstrijskega Koroškega in vsestranski likovni umetnik, avtor obsežnega opusa del v javnem prostoru in slik, ki jih je razstavil že na vrsti razstav v Avstriji, Sloveniji in po svetu. Znan je tudi po angažiranem odnosu do pravic zamejskih Slovencev in slovenščine v nemško govorečem prostoru, kar je uresničil v vrsti umetniških akcij. Oman letos praznuje devetdesetletnico, ki jo je zaznamoval s številnimi razstavami.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
V oddaji Politično z novinarjema, komentatorjema Gregorjem Repovžem (Mladina) in Rokom Čakšem (Zanima.me) o referendumskem dogajanju, (ne)doseženem kvorumu in posledicah odločitve za ali proti Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
V oddaji Politično z novinarjema, komentatorjema Gregorjem Repovžem (Mladina) in Rokom Čakšem (Zanima.me) o referendumskem dogajanju, (ne)doseženem kvorumu in posledicah odločitve za ali proti Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Leskovec pri Krškem.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Leskovec pri Krškem.
Zanimive življenjske zgodbe naše starejše generacije iz Slovenije in sveta. Avtor: Jože Možina
Zanimive življenjske zgodbe naše starejše generacije iz Slovenije in sveta. Avtor: Jože Možina
Jaroslav Skrušný je vrhunski prevajalec iz češčine in francoščine. Z njim se bomo pogovarjali o zgodovini odnosov med Slovenijo in Češko ter tudi Češkoslovaško. V ospredju pogovora bodo prav tako Plečnik, ki je prenavljal Hradčane, velikan slovenskega filma František Čap, Vaclav Havel pa literarni velikan Milan Kundera. Skrušny je med drugim izvrsten poznavalec slovenske literature ter pronicljiv opazovalec aktualnega družbenega dogajanja. Kot nekdanji sodelavec Nove revije ter urednik v Kulturnem in umetniškem programu naše hiše je več kot le pozoren gledalec naših programov, zato bo z njim zanimivo spregovoriti o naši novi igrani nadaljevanki Takšno je življenje. Voditelj: Edvard Žitnik
Jaroslav Skrušný je vrhunski prevajalec iz češčine in francoščine. Z njim se bomo pogovarjali o zgodovini odnosov med Slovenijo in Češko ter tudi Češkoslovaško. V ospredju pogovora bodo prav tako Plečnik, ki je prenavljal Hradčane, velikan slovenskega filma František Čap, Vaclav Havel pa literarni velikan Milan Kundera. Skrušny je med drugim izvrsten poznavalec slovenske literature ter pronicljiv opazovalec aktualnega družbenega dogajanja. Kot nekdanji sodelavec Nove revije ter urednik v Kulturnem in umetniškem programu naše hiše je več kot le pozoren gledalec naših programov, zato bo z njim zanimivo spregovoriti o naši novi igrani nadaljevanki Takšno je življenje. Voditelj: Edvard Žitnik
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
V tokratni TV kliniki govorimo o zobnih vsadkih – sodobni rešitvi, ki lajša nevšečnosti, kot so manjkajoč zob, izguba nekaj ali celo vseh zob. Zobni vsadki pa niso namenjeni le mlajšim, temveč so lahko dobra rešitev tudi za starejše.
V tokratni TV kliniki govorimo o zobnih vsadkih – sodobni rešitvi, ki lajša nevšečnosti, kot so manjkajoč zob, izguba nekaj ali celo vseh zob. Zobni vsadki pa niso namenjeni le mlajšim, temveč so lahko dobra rešitev tudi za starejše.