Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Podkast različica oddaje Intervju, kjer gostimo zanimive osebnosti iz najrazličnejših področij.
Voditelji: Jože Možina, Edvard Žitnik, Zvezdan Martić.
76 epizod
Podkast različica oddaje Intervju, kjer gostimo zanimive osebnosti iz najrazličnejših področij.
Voditelji: Jože Možina, Edvard Žitnik, Zvezdan Martić.
Gost intervjuja je eden najvidnejših politikov Demosa, ki je bil priča vsem ključnim odločitvam ob padcu partijskega režima in nastajanju slovenske države, vključno s slovenskim plebiscitom 23. decembra 1990, kar je bilo tudi iztočnica za pogovor. Voditelj: Jože Možina
50 min 7. 12. 2025
Samo Rugelj je slovenski založnik, literarni in filmski publicist ter pisatelj. Je tudi tekač na dolge proge – maratonec in ultramaratonec – ter sin znanega, pokojnega psihiatra Janeza Ruglja. Je tudi izdajatelj brezplačne revije o knjigah Bukla. Napisal je vrsto knjig: od romanov do priročnikov. Voditelj: Edvard Žitnik
50 min 23. 11. 2025
Logoterapevt, teolog, filozof in stalni diakon novomeške škofije za Rome Matic Vidic se je moral kot otrok v primarni družini spoprijeti z izjemno težkimi preizkušnjami. Ko je imel 13 let, je njegova mati naredila samomor, oče pa je bil alkoholik in je umrl za posledicami alkoholizma. Zanj so potem skrbeli stari starši. Smisel življenja in oporo je našel v krščanstvu, postal je stalni diakon in je več let delal v duhovni oskrbi Slovenske vojske. Oboje ga je oblikovalo v trdno osebnost – in šele takrat je bil sposoben premagati predsodke in tudi sovraštvo do Romov, oditi v njihovo naselje in jim pomagati. Trpljenje, ki ga je preživel, je osmislil z duhovno razsežnostjo in se usposobil za terapevta, ki pomaga »ljudem, ki so žalostni«, kot pravi njegov petletni sin. O svojih vzponih in padcih je letos napisal knjigo z naslovom Smernik za smisel, ki je našla pot med številne bralce in je pravi recept proti malodušju. V razgibanem pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, spoznamo njegovo izkušnjo z Romi in ugotovimo, da številni »poznavalci« o Romih le govorijo, Matic Vidic pa je med redkimi, ki so premagali predsodke in jim ponudili roko v pomoč. Romske skupnosti ne idealizira. Ker je odraščal v bližini romskega naselja, pove, da je bilo nekoč sožitje z Romi znosno. Največja napaka pa je bila, ko jih je država navadila na socialne transferje in ni kaznovala njihovih prekrškov. Takrat so izgubili dostojanstvo in samospoštovanje, češ, saj mi tako ali tako ne moremo skrbeti sami zase. Število Romov, ki so imeli službe oziroma so redno delali, je strmo upadlo, saj se jim ni splačalo delati. In še danes je tako, ugotavlja Matic Vidic, ki je s sodelavci pomagal dvanajstim Romom, da zdaj hodijo v službo. V naselju Brezje - Žabjak jih prebiva od osemsto do tisoč. Velik problem je razpad hierarhije v skupnosti, deklice, ki že v osnovni šoli zanosijo, in kriminalci v njihovih vrstah. Ti ustrahujejo tudi Rome same. Vseeno pa v družinah velja matriarhat. O vsem pomembnem odločajo matere in stare matere, pravi Vidic, očetje pa so odsotni. Zakoni, ki jih napoveduje vlada, ne rešujejo težav in Romov z več otroki ne motivira, da bi delali. Intervju z logoterapevtom Maticem Vidicem je navdihujoča zgodba, ki bo marsikoga opogumila, da odgovor na težave, v katerih se znajde prej ali slej vsakdo, ni samopomilovanje, ampak duhovna rast, ki pripelje do novega oziroma do takega človeka, ki lahko pomaga ne le sebi, ampak tudi drugim. Voditelj: Jože Možina
52 min 16. 11. 2025
Violončelist, ki je študiral pri Valterju Dešpalju v Zagrebu in magistriral na salzburškem Mozarteumu. Študij je nadaljeval na Mozartovi akademiji v Krakovu, pri Sandorju Véghu in Borisu Pergamenschikowu. Kot solist in član komornih zasedb je nastopal v berlinski filharmoniji, Beethovnovi dvorani v Bonnu, Theatre de la Ville v Parizu, Mozarteumu v Salzburgu in na številnih pomembnih festivalih. Je ustanovitelj in programski vodja piranskega festivala Tartini ter ustanovitelj in član festivalskega ansambla “Il terzo suono”. Voditelj: Edvard Žitnik
50 min 9. 11. 2025
Tokratni sogovornik, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka, je izjemen strokovnjak za pomoč ljudem v stiski – mladim in v zadnjem obdobju zlasti starejšim. Rojen je bil na Vihru nad Šentrupertom. Uvodoma pojasni travmatičen odmev vojne, ki je zaznamovala njegovo družino in tudi njega samega, saj je kot triletnik edini preživel eksplozijo bombe, s katero so se igrali on in drugi otroci. Diplomiral in doktoriral je pri slovitem slovenskem teologu in inovatorju na področju psihologije dr. Antonu Trstenjaku ter svoje znanje pozneje dodatno izpopolnil še na področju Franklove logoterapije v Nemčiji. Delal je z mladimi, z brezdomci, dlje časa z alkoholiki. V središču njegovega zanimanja je bil vedno človek. To, kako ga razumeti v vseh njegovih razsežnostih – fizični, duševni in duhovni – ter mu pomagati. Napisal je več kot 30 knjig z različnih področij in kakih tisoč strokovnih člankov. Zlasti v zadnjem obdobju se posveča preučevanju značilnosti tretjega življenjskega obdobja. Spoznanja iz njegove knjige Kakovostna starost pri svojem delovanju upoštevajo tudi njegovi sodelavci. Zavzema se za integracijo starejše generacije v družbo, za to, da bi ljudje čim dlje oziroma do svoje smrti ostali v krogu najbližjih. Meni in dokazuje, da je sistem velikih »industrijskih« domov za starejše preživet, saj tam poleg drugih težav, na primer z osebjem, ni mogoče vzpostaviti osebnega odnosa z oskrbovancem oziroma vzdušja domačnosti. Glede družbe obilja, v kateri živimo v zahodnem svetu, govori o pasteh, ki jih ta prinaša. V njej se pojavljata razosebljenje in brezizhodnost, podobno kot to velja za popolno nasprotje družbe blaginje – npr. za koncentracijska taborišča, v katerih sta prevladovala teror in pomanjkanje. Razlog za zdajšnjo slovensko in evropsko krizo vidi v pomanjkanju vrednot. Kot rešitev za to omeni vzgojo za solidarnost. Ta temelji na preizkušenih vrednotah naše civilizacije in na spoštovanju življenja od spočetja do smrti. Voditelj: Jože Možina
51 min 2. 11. 2025
Jaroslav Skrušný je vrhunski prevajalec iz češčine in francoščine. Z njim se bomo pogovarjali o zgodovini odnosov med Slovenijo in Češko ter tudi Češkoslovaško. V ospredju pogovora bodo prav tako Plečnik, ki je prenavljal Hradčane, velikan slovenskega filma František Čap, Vaclav Havel pa literarni velikan Milan Kundera. Skrušny je med drugim izvrsten poznavalec slovenske literature ter pronicljiv opazovalec aktualnega družbenega dogajanja. Kot nekdanji sodelavec Nove revije ter urednik v Kulturnem in umetniškem programu naše hiše je več kot le pozoren gledalec naših programov, zato bo z njim zanimivo spregovoriti o naši novi igrani nadaljevanki Takšno je življenje. Voditelj: Edvard Žitnik
51 min 26. 10. 2025
Dr. Uroš Seljak je mednarodno uveljavljeni strokovnjak na področju kozmologije. Trenutno predava na univerzi Berkeley, delal pa je tudi na MIT-u, Princetonu, Harvardu. Je član Nacionalne akademije znanosti ZDA, ki vladi svetuje v znanstvenih in tehničnih zadevah. Dr. Seljak med drugim raziskuje prasevanje, usodo vesolja, išče Zemlji podobne planete. Zadnje leto se tudi v znanstveni sferi in v univerzitetnem okolju vse bolj čuti vpliv zanikovalcev znanosti. Znanost po eni strani raziskuje najgloblje skrivnosti vesolja in pri tem uporablja superračunalnike, satelite, teleskope in umetno inteligenco, po drugi strani pa so med odločevalci v politiki zagovorniki teorije o ploščati Zemlji. Pogovor vodi Zvezdan Martić.
49 min 19. 10. 2025
Tokrat bo Jože Možina v oddaji Intervju gostil dr. Barbaro Vodopivec, zanimivo raziskovalko preteklosti, ki je diplomirala iz zgodovine, magistrirala iz sociologije kulture, doktorat na področju dediščine gradov pa je opravila na Fakulteti za gradbeništvo. Po študiju v Ljubljani in Budimpešti je bila strokovna sodelavka Društva pisateljev, zadnja leta pa izvrstna raziskovalka na Inštitutu Franceta Steleta pri ZRC SAZU. Njena knjiga Slišati tišino, v kateri predstavi zgodbo treh sorodstveno povezanih družin – to so družine Oblak, Dobovišek in Konte, predstavlja prelomnico v slovenskem zgodovinopisju. Uvodoma je gostja spregovorila o svoji izkušnji v Društvu pisateljev in posebej o zanimivi preteklosti hiše, v kateri društvo domuje. V knjigi Pisateljska vila na Tomšičevi v Ljubljani se je namreč poglobila v razburkano usodo te zgodovinske stavbe. Pred drugo svetovno vojno sta tu bivali rodbini Češko in Ebenspanger, po vojni pa revolucionar Boris Kidrič in pozneje Boris Ziherl. V vsem tem času je »izginilo« veliko inventarja. Večji del pogovora se je navezoval na zgodbo družin iz knjige. Dr. Vodopivčeva je predstavila Avgustina Oblaka, sodnika v Bosni, ter nekatere ženske, kot je bila Sonja Lapajne, ki so bile pionirke v gradbenih poklicih. Osrednja pozornost je bila namenjena bratoma Viliju in Ivanu Konte, ki sta praktično zamolčana. Vili je bil eden od prvih vodilnih predvojnih komunistov, pogosto zaprt, med vojno partizan. A postal je žrtev Titove partijske linije – zanj je bil usoden Goli otok. Zgodovina je pokazala, da so komunisti v zaporih Kraljevine Jugoslavije debatirali, prevajali Kapital, slikali; v povojnih komunističnih zaporih pa so zapornike pogosto mučili in skrajno poniževali. Kataklizmo je preživel Vilijev brat Ivan, predvojni oficir in pilot jugoslovanske kraljeve mornarice. Med vojno se je pridružil partizanom kot pilot britanskih kraljevih zračnih sil in preletel tudi ekvator. Po vojni se je tudi njemu zaradi Informbiroja in suma, da je bil angleški vohun, življenje obrnilo na glavo. Preživel je več zaporov in se prepustil molku. Po padcu komunističnega režima si je spet povrnil ugled. Naslov knjige dr. Barbare Vodopivec – Slišati tišino – je še kako pomenljiv. Gostja o tem pravi: »Tišina nastane kot posledica težkih izkušenj iz preteklosti; tišina, molk, strah – ta trojček. In ravno tišina lahko, paradoksalno, povzroči prav take razmere, iz kakršnih je izšla. Zato je treba tišino spodbujati, da spregovori.«
51 min 12. 10. 2025
Boštjan Anžin je bil eden od najprepoznavnejših RTV-dopisnikov iz tujine. Po skoraj desetih letih se je vrnil v Ljubljano. Anžin je večinoma informativne oddaje obogatil z neštetimi poročili, reportažami in komentarji, in to ne le iz Srbije, ampak tudi iz sosednjih držav. Vsako dopisništvo je izjemna novinarska izkušnja, za gledalce pa je poročanje dopisnikov s prizorišč pomembnih dogodkov v tujini nekaj več. Je presežek, »pravi« žurnalizem, ki ga je na žalost vse manj. Anžin pripoveduje, kakšna je bila Srbija, ko se je sam priselil tja, in kakšna je danes. Govori tudi o prijateljstvu med srbskim predsednikom Vućićem in ljubljanskim županom Jankovićem ter o tem, kako v Srbiji gledajo na Slovenijo. Voditelj: Edvard Žitnik
50 min 5. 10. 2025
Dr. Vida Groznik je članica laboratorija za umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Potem ko je predvsem zaradi Chat GPT-ja umetna inteligenca postala del našega vsakdana, se začenjamo zavedati njenega pomena in potenciala, pa tudi nevarnosti, ki jih prinaša. ZDA, Kitajska in nekateri zasebniki vlagajo milijarde v razvoj umetne inteligence, ki je postala gonilo gospodarstev po vsem svetu. Evropska unija je žal vse manj konkurenčna. Kakšna je vloga Slovenije, kako umetno inteligenco uporabljajo znanstveniki, nas lahko izpodrine ali celo premaga? Bo naslednja vojna potekala med umetnimi inteligencami in ali lahko umetna inteligenca odkrije, izumi tudi kaj takega, česar ji ljudje nismo naročili? O tem v pogovoru, ki ga je vodil Zvezdan Martić.
50 min 28. 9. 2025