Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Podkast različica oddaje Intervju, kjer gostimo zanimive osebnosti iz najrazličnejših področij.
Voditelji: Jože Možina, Edvard Žitnik, Zvezdan Martić.
37 epizod
Podkast različica oddaje Intervju, kjer gostimo zanimive osebnosti iz najrazličnejših področij.
Voditelji: Jože Možina, Edvard Žitnik, Zvezdan Martić.
Rebeka Kropivšek Leskovar je letošnja prejemnica priznanja inženirka leta. V pogovoru je ovrgla kar nekaj stereotipov, povezanih s poklici, spolom in starostjo. Zaveda se nevarnosti novih tehnologij, obenem pa optimistično pričakuje tehnološki razvoj v smeri, ki si je danes niti ne moremo predstavljati. Njeno področje je mehatronika, trenutno kot programerka razvija algoritme umetne inteligence, zanima jo socialna robotika in želi izboljšati odnos med roboti in ljudmi. Ob tem kipari, se ukvarja z novinarstvom, igra kitaro in si želi, da bi se več mladih, predvsem deklet, odločilo za inženirski poklic. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
49 min 9. 2. 2025
Pred kulturnim praznikom je gost v oddaji Intervju karizmatični dramski igralec in filmski Prešeren – Pavle Ravnohrib. Gost uvodoma preseneti z opisom preživljanja svojega prostega časa, ki ga še vedno namenja za delo na kmetiji. Košnja, delo s traktorjem, skrb za živino – to so njegova vsakodnevna opravila. Pomembna mu je ohranitev kmetstva in kulturne krajine. Kot pove, se ljudje iz mesta pogosto ne zavedajo, čemu vse se odrekajo ljudje, ki skrbijo za pokošene senožeti. Zaklanec pri Horjulu, kjer živi, je bil v središču medvojnega nasilja, saj so revolucionarji najprej umorili priljubljenega župana Bastiča in njegovo ženo ter pozneje še skupino deklet. Travmatična preteklost še vedno vpliva na te kraje in tudi nanj, zlasti usoda očeta, ki je bil zaupnik Osvobodilne fronte in poslan v koncentracijsko taborišče. Njegovi načelnost in zvestoba sta mu močan zgled. V nadaljevanju predstavi, kako se mu je kot kmečkemu fantu sploh uspelo prebiti na AGRFT. Svoje igralske veščine je izpilil v Mladinskem gledališču, ki je takrat preraslo v eno od najboljših v tedanji državi. Ravnohrib spregovori tudi o režimskem nadzoru kulture in gledališča, o tem, kako so nekateri takrat in danes čaščeni »disidentov«, ki naj bi si upali več, to lahko počeli zaradi režima. Njihova prava narava se je pokazala po osamosvojitvi. Z voditeljem sta se dotaknila kariernega presežka – Ravnohribe vloge Prešerna v istoimenski nadaljevanki in filmu. To ga je izstrelilo med najuglednejše igralce. Kljub temu ga je Prešernova nagrada vsakič »zgrešila«, za kar so, kot pravi, poskrbeli vplivni režimski ljudje iz gledaliških vrst. Kar 22 let je na javni televiziji vodil legendarni kviz Male sive celice. Sedaj je član ansambla Anton Podbevšek teater iz Novega mesta. Meni, da je njegovo poslanstvo na nastopih ozaveščati ljudi, zlasti mladino, o tem, da jim ni treba skrivati svojega prepričanja in vere, ampak se lahko pogumno postavijo za svoje vrednote. Ob koncu pogovora je izrazil ogorčenje nad stanjem duha v slovenski družbi in zlorabo kulture za politični ekstremizem. Na vprašanje, kaj bi rekel France Prešeren, če bi se v teh časih pojavil med nami, pa je hudomušno pripomnil, da bi bil šokiran in bi se vrnil, od koder je prišel. Voditelj: Jože Možina
51 min 2. 2. 2025
Jasmina Jerant je odraščala na Krasu in v Vipavski dolini. V Ljubljani je diplomirala iz filozofije in politologije, v zadnjem času pa jo poznamo tudi kot okoljsko aktivistko. Je avtorica knjige Primer Anhovo s podnaslovom: Med azbestom, odpadki, razvojem in zdravstveno krizo. Po zaslugi Jasmine Jerant imamo delo, ki sistematično, zgodovinsko in raziskovalno govori o Cementarni v Anhovem ter o čudežnem gradbenem materialu azbestu, ki je zaznamoval Soško dolino, tudi za prihodnje generacije. Voditelj: Edvard Žitnik
50 min 26. 1. 2025
Gostja Intervjuja je ena od najprodornejših slovenistk in literarnih zgodovinark, dr. Urška Perenič, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V pogovoru uvodoma predstavi svojo profesionalno pot, ki jo je po študiju in doktoratu v Ljubljani vodila v Nemčijo in na Dunaj. Pozneje je predavala in gostovala na številnih univerzah po svetu. Kljub mladosti je na Premu rojena dr. Pereničeva izjemno ustvarjalna, saj je v zadnjih letih izdala monografije o Josipu Jurčiču, Ivanu Tavčarju in Luizi Pesjakovi. O pisateljih in pesnici je posnela tudi dokumentarne filme za TV Slovenija. Največ pozornosti je v pogovoru namenjene njenemu prijateljevanju s pisateljem Borisom Pahorjem. Dr. Pereničeva se je ob koncu njegovega življenja zavezala, da bo skrbela za njegov opus oziroma za Pahorjevo književno republiko, kot je poimenovala projekt vrednotenja in objavljanja Pahorjeve pisemske in druge zapuščine. V pogovoru tenkočutno predstavi svoj odnos do pisatelja in njegovih del, ki jih je proučevala. Iz obljube ob zadnjem obisku pri Pahorju, ki jo jemlje kot etično zavezo pisatelju, sta v zadnjem letu izšli monografiji, ki ju je uredila sama ali z ddr. Igorjem Grdino. V njiju spoznamo Borisa Pahorja v vseh razsežnostih, ne le kot pisatelja, ampak tudi kot pričevalca stoletja in neutrudnega bojevnika za slovensko identiteto. Dr. Pereničeva oriše Pahorjevo absolutno obsodbo vseh treh totalitarizmov, ki so ga preganjali, pri čemer z voditeljem ugotavljata, da je posebej zaradi hkratne obsodbe komunizma Boris Pahor v nekaterih vplivnih krogih še dandanes krivično obravnavan. Pojasni tudi svoj pogled na pomanjkljivo umestitev Pahorjevih del na Frankfurtski knjižni sejem, saj se prvotna ideja, da bi ga predstavili v prvem planu, ni uresničila. Gostja govori tudi o težavah, ki jih ima zaradi tega, ker se je zavzela za Borisa Pahorja. Posebej ovrednoti razliko med satiro in sramotenjem, za kar je po njenem mnenju šlo pri izbruhu Svetlane Makarovič proti Jožetu Možini. Glede prihodnosti slovenske literature v povezavi z narodnim obstojem je dr. Pereničeva optimistična in pravi: »Čeprav smo v času sodobnih tehnologij, umetne inteligence, nas knjiga vedno počaka na polici. In knjiga je vedno tudi podlaga za premislek o tistem, kar je bilo, o tistem, kar je umeščeno med vrstice. Obenem nam ponuja možnost za premislek o prihodnosti, o tem, kdo smo in kam gremo.« Pri tem naj nam bo trajen navdih pisatelj Boris Pahor. Voditelj: Jože Možina
51 min 19. 1. 2025
Gost Intervjuja je strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana, dr. Marko Pokorn. Razmer v zdravstvu ne vidi tako slabih, kot jih po njegovem mnenju prikazujejo mediji, hkrati pa meni, da se mlada generacija, ne samo zdravnikov, bolj zaveda svojih pravic kot dolžnosti, da moramo vsi prilagoditi svoja pričakovanja in da tako zdravstveni sistem kot družba potrebujemo solidarnost. Do pacientov, otrok, pristopa z veliko potrpežljivosti in humorja, in s tem se ukvarja tudi poklicno. Je soustvarjalec več gledaliških predstav in televizijskih oddaj (Teater Paradižnik, Naša mala klinika), iz njegove serije kolumn za časnik Delo pa je nastala knjiga. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
49 min 12. 1. 2025
Žan Tetičkovič je Ptujčan, in – z vsem spoštovanjem do Ptuja in Ptujčanov – mesto pač ni ravno poznano po džezovski tradiciji. Razmeroma tvegana napoved bi bila zato, da bo mladenič, ki se je nekoč ukvarjal s športom in se v tamkajšnji glasbeni šoli učil igrati klavir, nekega dne kot džezovski bobnar in komponist ustvarjal v svetovni džezovski metropoli New Yorku. Vsi, ki smo živeli v New Yorku, vemo, kako edinstveno mesto je, in hkrati, kako trdo skorjo ima tamkajšnji, tudi džezovski kruh. A Tetičkovič, ni pozabil Ptuja in Slovenije: vedno znova prihaja v domovino in s seboj prinese delček ustvarjalnega vzdušja New Yorka. Voditelj: Edvard Žitnik
50 min 5. 1. 2025
Tokratni gost oddaje Intervju je sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice, od letošnjega maja tudi njegov predsednik, dr. Marko Bošnjak. Kot nosilec ene najvišjih funkcij v evropskem sodnem sistemu lahko vpliva ne le na posamezne sodne odločitve, ampak tudi na javno mnenje, politične in zakonodajne odločitve v 46 državah članicah Sveta Evrope. V oddaji med drugim govori o spreminjanju človekovih pravic, vplivu digitalizacije in umetne inteligence, pragmatičnosti sodniških odločitev, odzivih držav in javnosti na sodbe in (ne)sprejemljivosti protestov, kritik in medijskih sodb. Na sodišču se tehta argumente, dokaze, na koncu pa je sodnik vseeno predvsem človek z vrednotami, nazori, ki so lahko jeziček na tehtnici. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
50 min 29. 12. 2024
Gost intervjuja, ki ga vodi dr. Jože Možina, je karizmatičen duhovnik Martin Golob. V izjemno sproščenem predprazničnem vzdušju je grosupeljski župnik spregovoril o sreči, ki, kot pravi, temelji na tem, da človek samega sebe sprejme takega, kakršen je. Pove zanimive podrobnosti o tem, kako je odraščal na kmetih skupaj s še petimi brati in starimi starši ter seveda očetom in mamo, ki sta zgradila trdno družino. Ta je povezana še danes. Kot mladostnika ga je navduševalo delo s traktorjem, a je bil klic Boga pozneje močnejši. Postal je duhovnik, ki je pisal bloge in predvsem v času covida s prenašanjem maš po spletu dosegel na desettisoče gledalcev. Nadaljevanje tega sta zelo zanimivi knjigi Na spletni tržnici in 365 dni z Božjo besedo. Gost nam razgrne svojo dobrodušno naravo in tudi svoje napake. Pojasni nam, kakšen je delovni dan duhovnika. Zanimiv je njegov odnos do starejših, ki jih zelo ceni. Spodbuja nas, da jih spoštujemo in se od njih učimo. Za božič vsem gledalcem, vernim in nevernim, želi miru in blagoslova. Poudarja, da za lepo doživet božič ne potrebujemo najbolj obložene mize, lučk, dobre družbe ... Po njegovem mnenju je najpomembneje to, da vsak od nas odpre srce in v resnici sprejme božično sporočilo, ki je po Martinu Golobu Bog sam.
56 min 22. 12. 2024
Aleksandar Stankovič je novinar Hrvaške radiotelevizije, torej hrvaške nacionalke. Že več kot 20 let ureja in vodi oddajo V nedeljo ob dveh. V njegovem studiu je gostovalo tudi kar nekaj znanih Slovencev. Številni poznate tudi njegovo potopisno serijo v kateri je potoval po svetu z motorjem, tudi po naših krajih. A Stankovič je več kot to: izdal je štiri zbirke poezije in zbirko kratkih zgodb, v slovenskem prevodu pa je pravkar izšla njegova knjiga Depra, v kateri nam razkriva svojo dolgoletno bitko z depresijo. Voditelj: Edvard Žitnik.
51 min 15. 12. 2024
Gostja oddaje Intervju je razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Poleg številnih priznanj je letos prejela še Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Že od začetka kariere raziskuje otrokovo mišljenje in govor, v oddaji pa je med drugim govorila tudi o nujnosti skupnega branja in nevarnostih preživljanja časa pred zasloni. Poudarila je pomen socialnega in kulturnega okolja za razvoj otroka in pomembnost kompenzatorne vloge vrtca pri razvoju govora. Kot prva ženska na položaju predstojnice oddelka za psihologijo sicer pravi, da je bilo na področju enakosti spolov že narejenega precej, a da nas čaka še veliko dela, saj so nekateri spolni stereotipi še vedno zakoreninjeni v družbi. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
50 min 8. 12. 2024