Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Podkast različica oddaje Intervju, kjer gostimo zanimive osebnosti iz najrazličnejših področij.
Voditelji: Jože Možina, Edvard Žitnik, Zvezdan Martić.
46 epizod
Podkast različica oddaje Intervju, kjer gostimo zanimive osebnosti iz najrazličnejših področij.
Voditelji: Jože Možina, Edvard Žitnik, Zvezdan Martić.
Gost Intervjuja ob veliki noči je škofov vikar za Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici, primorski duhovnik Bogdan Vidmar. Z voditeljem Jožetom Možino sta se uvodoma dotaknila korenin krščanstva na Goriškem, ki zaradi bližine Ogleja segajo v čas nekaj desetletij po Jezusovi smrti. Gost ugotavlja, da v zasnovi EPK-ja krščanska kulturna dediščina v Gorici, na Sv. Gori, v Čedadu in Ogleju sploh ni bila omenjena. Vendar se tematika, povezana s krščanstvom, prepleta z vsebino številnih dogodkov. Iztočnica pogovora je bila nedavna odmevna konferenca slovenskih in italijanskih zgodovinarjev v Novi Gorici na pobudo novogoriškega podžupana Antona Hareja ter ob podpori g. Vidmarja. Na konferenci se je oblikovala hvalevredna čezmejna pobuda za pokop žrtev povojnih pomorov iz Gorice in okolice, ki so jih zagrešile komunistične oblasti. Ostanki kakih 900 žrtev še ležijo po kraških breznih, pokop bi bil trajen prispevek k sožitju med narodoma in končno tudi pomemben prispevek h kulturi. Zaman namreč govorimo o visoki kulturi in pripravljamo koncerte na eksotičnih krajih, če ne poskrbimo za njene temelje. In eden od teh je gotovo spoštljiv odnos do pokojnih.
51 min 20. 4. 2025
Francis Fukuyama je vrhunski mislec, profesor, znanstvenik, publicist, pisatelj. Njegov vpliv presega akademske kroge, njegove analize so pomemben del širše razprave o prihodnosti političnih in družbenih sistemov. Misli profesorja Fukuyame so vedno koristne in dobrodošle, še posebej v Sloveniji, ki ni središče sveta. Seznam naslovov vseh njegovih del je dolg, šrša javnost pa ga morda najbolj pozna po znameniti tezi o koncu zgodovine po hladni vojni in liberalni demokraciji kot najvišji obliki družbene ureditve. Profesor Fukuyama je Slovenijo obiskal ob izidu prevoda njegove knjige Liberalizem in njegove tegobe. Število liberalnih demokracij po svetu se zmanjšuje in zdi se, da liberalna ideologija ni več tako univerzalno navdihujoča kot nekoč. Voditelj: Edvard Žitnik
50 min 13. 4. 2025
Nataša Goršek Mencin je v življenju zamenjala kar pet karier. Čeprav je začela kot dramaturginja in sodelovala pri več znanih filmih in televizijskih oddajah (Moj ata, socialistični kulak, Teater Paradižnik …), je kasneje prestala izredno zahtevno izobraževanje in selekcijo za delo v organih Evropske unije ter bila med drugim vodja informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji in vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Kljub zelo pomembnim funkcijam je v slovenski javnosti praktično neznana. Zakaj je tako, kakšno je ozadje dela evropskih inštitucij in kako zahtevno je menjavanje karier, je razkrila v pogovoru. Dotaknila se je tudi zasebnega življenja, v katerem je prav tako naredila velike spremembe, nekatere zaradi alkohola, druge zaradi raka. Pozitiven pogled na življenje ohranja, kot jo sama imenuje, s filozofijo "2 kilometra časa". Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
49 min 6. 4. 2025
V tokratnem Intervjuju, ki ga vodi dr. Jože Možina, gostimo karizmatičnega mladega zdravnika infektologa Federica Potočnika. V uvodu izvemo za izvor gosta – rojen je slovenskim staršem v Argentini, od tam črpa močno slovensko identiteto in izjemno spoštovanje do slovenske države. Ko je prišel v domovino svojih prednikov, je doživel kulturni šok zaradi odnosa do slovenske države. V osrednjem delu pogovora se Potočnik opredeli do kritičnih razmer v zdravstvu in pritrdi tezi, da sedanja oblast vodi vojno proti zdravnikom. Gost na praktičnih primerih pojasni, da so vladni posegi in zakonski predlogi glede zdravstva škodljivi in vodijo v katastrofo. V nadaljevanju se Federico Potočnik dotakne slabega vodenja države. Komentira tudi zanimivo aktualno dogajanje v Argentini, kako je predsedniku Javierju Mileiju uspelo ustaviti propadanje države. Za slovensko prihodnost si želi, da bi bili pogumnejši, z voditeljem pa se strinjata, da je daleč največji problem slovenstva nizka rodnost.
53 min 30. 3. 2025
Junija 1948, ko so položili temeljni kamen Nove Gorice, se je zapisalo: "Novo mesto mora postati najzapadnejši svetilnik naše države, ki bo delovno ljudstvo opozarjal na nevarnosti reakcionarnega zapada." Letos je predsednica republike Nataša Pirc Musar dejala: "Skupaj z našimi sosedi, prijatelji iz Italije, slovesno odpiramo Evropsko prestolnico kulture, ki prvič v svoji zgodovini povezuje dve mesti, dve državi, dva naroda." O Goricah, stari in novi, govori Tomaž Vuga, arhitekt, urbanist, minister in domačin iz Solkana. Njegova življenjska pot je z mestoma povezana že od osnovnošolskih let. Voditelj: Edvard Žitnik
49 min 23. 3. 2025
Plavi orkestar je ena najuspešnejših pop-rock skupin z območja nekdanje Jugoslavije. Na vrhuncu njegove priljubljenosti je Jugoslavijo zajela vojna. Dva člana skupine, brata Ćeremida, sta vojno preživela v obleganem Sarajevu, Saša Lošić je živel v Sloveniji, Mladen Pavičić - Pava pa je odšel v Kanado. 35 let je minilo od njihovega zadnjega skupnega koncerta in 32 let, kar so bili nazadnje skupaj. Mladen Pavičić - Pava je v Kanadi začel znova in ljudje tam ne vedo, da je bil velika zvezda. Ustvaril si je družino, si našel službo in postal Kanadčan. Zdaj se je odločil, da se ponovno pridruži skupini Plavi orkestar. Od Suade, Goodbye teens in Bolje biti pijan nego star je minilo 40 let, najstniška skupina je postala simbol nekdanjega obdobja in zgodba mladosti neke generacije je tako dobila epilog. Kakšno življenje je imel kot zvezdnik, kakšno kot tujec v Kanadi in kaj ga je pripeljalo nazaj v Evropo – v pogovoru, ki ga je vodil Zvezdan Martić.
50 min 16. 3. 2025
Pogovor z redovnico s. Barbaro Peterlin, ki že 15 let pomaga brezdomcem v Kijevu, nam ponuja izjemen vpogled v mučne razmere, v katerih so se znašli Ukrajinci v vojni, ki jo je začela Rusija. Uvodoma spoznamo mladenko iz Domžal, ki je sledila notranjemu klicu, se odpovedala svoji družini in stopila v red sester Marijine čudodelne svetinje z močnim motivom, da bo pomagala pomoči potrebnim. Po izobrazbi diplomirana medicinska sestra je bila že kot redovnica zaposlena v UKC Ljubljana, potem pa je več let skrbela in ob slovesu spremljala ostarele primorske duhovnike v njihovem domu v Šempetru pri Gorici. Ukrajina je bila zanjo poseben izziv. Kako se posvetiti zanemarjenemu brezdomcu, ga umiti in nahraniti, kako nagovoriti vojaka, ki je v vojni ostal brez nog, kako spremljati otroke s posebnimi potrebami? Vse to in še več je poslanstvo s. Barbare in njenih sosester Marte, Veronike in Jožice, ki izhaja iz globoke vere, da je v vsakem pomoči potrebnem človeku treba videti Jezusa. To v intervjuju poudarja s. Barbara, ki je doživela vse velike spremembe v Ukrajini. Najprej vstajo na Trgu neodvisnosti leta 2013, ki je prinesla veliko upanje, zlasti med mladimi, in potem ruski napad 23. februarja 2022, ko so sredi noči začele padati rakete in so tudi sestre zapustile prestolnice ter se umaknile v Zakarpatje. Po letu dni so se vrnile v Kijev, »oborožene« s humanitarno pomočjo, ki se je začela stekati iz Slovenije, ter neomajno voljo, da bodo še naprej pomagale najbolj prizadetim. Poleg dela z brezdomci, prizadetimi otroki in ranjenci so svojo dejavnost usmerile tudi v obnovo hiš za družine, ki so izgubile dom. S. Barbara spregovori o globoki travmatiziranosti ukrajinskega naroda po ruski agresiji, saj so Ukrajinci že prej trpeli huda preganjanja in veliko lakoto še v času Sovjetske zveze. Ob koncu j zanimiva sogovornica pokaže, kako se trudijo preživeti in tudi s humorjem razbijati mučno ozračje, ki ga ustvarja dolgotrajna vojna. S. Barbara pove, da verjame v čudeže, da jih je veliko že doživela, zato je upanje na mir močno in neomajno. Voditelj: Jože Možina
53 min 9. 3. 2025
Ob življenjskem jubileju je bila gostja Intervjuja ugledna pisateljica in publicistka Alenka Puhar, ki jo pogosto imenujejo prvo pero slovenskega novinarstva. Rodila se je februarja 1945 partizanskim staršem in je postala odlična prevajalka in iskalka resnice. V pogovoru se gostja dotakne svojega odnosa do partizanskega gibanja, ki je zanjo pomembno, vendar pri tem upošteva celotno sliko, ki pomeni tudi preganjanje in množično ubijanje drugače mislečih, kar je vodilo v diktaturo. V nedavnem prispevku v knjigi V Rebulovem vetru, ki je izšla pri založbi Mladika, se iz »podedovane dolžnosti«, kot pravi, loteva sporočila fotografije partizanske kolone s cerkvijo sv. Boštjana, ki ponazarja trpljenje in poraz, ki ga je doživela velika večina moštva 14. divizije, potem ko jim je partizansko in partijsko vodstvo konec leta 1943 zaukazalo pohod na Štajersko. Spominjanje in počastitev trpljenja sta zanjo čisto nekaj drugega kot pa sedanja zloraba partizanskega gibanja na novodobnih proslavah, kar je že partizan dr. Bučar imenoval popačenje. Alenka Puhar se je kljub partizanskemu poreklu staršev, kar je njenim vrstnikom omogočalo varno, pogosto privilegirano kariero, odločila za samostojno pot intelektualke, prevajalke in novinarke, ki je zavezana resnici. Zato je prihajala v težave, ki trajajo do današnjih dni, kot se pošali. K njenemu dozorevanju je bistveno pripomoglo prevajanje slovitega Orwellovega romana 1984, ki razgalja ustroj totalitarnih režimov in je v njenem prevodu pri nas izšel leta 1967. Z gostiteljem spregovorita o delovanju medijev v času socializma, ko je veljal strog partijski nadzor. Spomni se grozeče represije, ko sta bila zaprta novinarska kolega Viktor Blažič in Drago Jančar. Režim je bedel tudi nad prevodi, tako je v slovenski izdaji grobo cenzuriral spomine novozelandskega zdravnika Rogersa, ki je deloval med partizani. Puharjeva je pred nekaj leti objavila prevod knjige, v katerega je vključila tudi cenzurirano besedilo. Ugledna novinarka ob tem izraža skrb, da bo novi medijski zakon, ki ga vneto zagovarja ministrica za kulturo Asta Vrečko, krnil svobodo govora, in dodaja: »Kot starejša oseba, ki je večino življenja morala preživeti pod obnebjem tovarišev in tovarišic, ki mislijo, da vse najboljše vedo in da vedo, kaj je prav in kaj ni in kaj se sme reči in česa ne. Ogorčena sem nad tem, da bi neka levica sedaj ponovila to, v malo bolj modernizirani obliki, kar sem jaz preživljala vse življenje v dobi enoumja Komunistične partije. Poslušajte, to je res sramota!« Voditelj: Jože Možina
49 min 23. 2. 2025
Gost Intervjuja je pomožni škof dr. Anton Jamnik. Številnim, ki se niso imeli priložnosti srečati z njim, se morda zdi njegov obraz nekako znan. Škof Jamnik je v slovenskem javnem prostoru tako ali drugače navzoč že desetletja. Bil je dolgoletni tajnik med Slovenci še danes zelo spoštovanega nadškofa in metropolita Alojzija Šuštarja. Bil pa je tudi eden od peščice Slovencev, ki so bili povabljeni na inavguracijo novega ameriškega predsednika Trumpa. Voditelj: Edvard Žitnik
51 min 16. 2. 2025
Rebeka Kropivšek Leskovar je letošnja prejemnica priznanja inženirka leta. V pogovoru je ovrgla kar nekaj stereotipov, povezanih s poklici, spolom in starostjo. Zaveda se nevarnosti novih tehnologij, obenem pa optimistično pričakuje tehnološki razvoj v smeri, ki si je danes niti ne moremo predstavljati. Njeno področje je mehatronika, trenutno kot programerka razvija algoritme umetne inteligence, zanima jo socialna robotika in želi izboljšati odnos med roboti in ljudmi. Ob tem kipari, se ukvarja z novinarstvom, igra kitaro in si želi, da bi se več mladih, predvsem deklet, odločilo za inženirski poklic. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
49 min 9. 2. 2025