Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Podkast različica oddaje Intervju, kjer gostimo zanimive osebnosti iz najrazličnejših področij.
Voditelji: Jože Možina, Edvard Žitnik, Zvezdan Martić.
94 epizod
Podkast različica oddaje Intervju, kjer gostimo zanimive osebnosti iz najrazličnejših področij.
Voditelji: Jože Možina, Edvard Žitnik, Zvezdan Martić.
V pogovoru z Janezom Podobnikom, nekdanjim predsednikom državnega zbora, zdravnikom, nekdanjim ministrom in danes aktivnim državljanom v Zboru za republiko, je voditelj Jože Možina postavil vrsto ključnih vprašanj o stanju slovenske politike in družbe. Janez Podobnik bo govoril o svoji življenjski poti od odraščanja na kmetiji v Cerknem do zdravniškega poklica in politične poti, ki se je začela na lokalni ravni ‒ najprej je bil župan Idrije, pozneje pa Cerkna. Posebej bo poudaril vpliv duhovnika Vinka Kobala, ki je katoliško mladino spodbujal k družbenemu angažiranju, tudi v politiki. Ob tem bo opozoril, da so imeli slovenski katoličani izredno pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije in da je bila Slovenska kmečka zveza prva lastovka slovenske pomladi. Spomnil bo tudi, da je bil prav ta politični tok pomemben del temeljev slovenske države ter da so v tem okviru znali uresničiti tudi spravo med ljudmi iz partizanskega in protipartizanskega kroga. Dotaknil se bo leta 1996, ko je Slovenska ljudska stranka vstopila v Drnovškovo vlado, pri čemer bo ocenil, da so takrat v stranki naredili veliko dobrega, a so za to plačali previsoko politično ceno. Po njegovem so dobri časi slovenskega parlamentarizma za nami, saj predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ni razumela, da je parlament prostor pozicije in opozicije, ne pa poniževanja političnih nasprotnikov. Kritičen bo tudi do delovanja javnega servisa in bo poudaril, da »RTV na informativnem področju deluje izrazito pristransko in navijaško«. Glede novih političnih razmerij bo poudaril, da mlajših volivcev ne zanima, s kom kdo ne bo šel, temveč s kom bo šel in kako bo reševal stanovanjska, razvojna in socialna vprašanja. Pogovor z Janezom Podobnikom bo tako razmislek o osamosvojitvi, politični kulturi, menjavi oblasti kot normalnem delu demokracije ter o tem, kako v Sloveniji znova okrepiti povezovanje in zaupanje.
50 min 26. 4. 2026
Stojan Spetič se je rodil na Katinari pri Trstu. Bil je novinar Primorskega dnevnika, ruščine se je učil na Državni univerzi Lomonosova v Moskvi in bil tudi član Italijanske komunistične partije. Na parlamentarnih volitvah leta 1987 je bil izvoljen v senat italijanskega parlamenta. V svoji knjigi Na barikadah je zapisal: »Prihajam iz generacije, ki je jurišala na nebo in upala na zmago revolucije, v socializem in – v bolj oddaljeni bodočnosti – vzpon svobodne brezrazredne komunistične družbe … Prepričan sem, da je to zgodovinska nujnost, ki se ji človeštvo ne sme odreči, saj gre za njegov obstoj. To je moja najdragocenejša zapuščina vnukinjam in vnuku.« Voditelj: Edvard Žitnik
49 min 19. 4. 2026
V tokratni oddaji Intervju, ki jo vodi Jože Možina, je gost režiser Škofjeloškega pasijona Marcelo Brula. Sin slovenskih političnih emigrantov, rojen v Argentini, govori o svoji življenjski poti, ustvarjanju med Slovenci v Argentini in o prihodu v Slovenijo. Posebej poudarja, da mu je bilo v veliko čast, da je bil izbran za režiserja najstarejše in daleč najobsežnejše dramske uprizoritve v Sloveniji, ki je vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Ob tem opozarja, da je treba pri takem delu »točno premisliti, da se pove pravo sporočilo pasijona«, saj po njegovih besedah pasijon ne sme postati spektakel, ampak »prava duhovna priprava na veliko noč«, in ob tem pojasnjuje, kako pod njegovim vodstvom poteka doslej najbolj množična uprizoritev pasijona, saj je sodelujočih več kot 1200. V oddaji razkriva zanimive podrobnosti s priprav in z nasmehom pove, da je med mladimi sodelujočimi največja želja prav vloga angela. Dotakne se še boleče družinske izkušnje, ko so bili njegovi otroci kljub znanju slovenščine in navezanosti na slovensko kulturo po prihodu v našo deželo v šoli deležni tudi nerazumevanja in šikaniranja. Marcelo Brula prav tako spregovori o travmatični zgodovinski izkušnji svojih staršev, posebej o očetu, ki je po vojni kot ujetnik dvakrat ušel s komunističnih morišč. Ob koncu pa opozarja na nesmiselne delitve med Slovenci in poudarja, da moramo pri ključnih vprašanjih za narod in državo držati skupaj kot bratje.
52 min 5. 4. 2026
Simon Tecco je rojen v Čilu, a leta 1973, po državnem udaru, ga je življenjska pot vodila v Evropo. Kot vsak begunec svoje rodne zemlje in svojih najbližjih ni pustil za seboj z lahkim srcem. Teccova pot bi se prav lahko končala v Italiji, na Švedskem, v Nemčiji, a je novo življenje začel v Ljubljani, v Sloveniji. General Augusto Pinochet je umrl leta 2006, za nekatere Čilence je še danes narodni junak, ki naj bi državo rešil pred komunizmom. Simon Tecco je poročen in živi v Ljubljani. Svojo domovino Čile je ponovno obiskal skoraj trideset let po državnem udaru.
49 min 29. 3. 2026
V intervjuju je dr. Jože Možina s sogovornikom, dr. Gamsom, načel temi, pri katerih je ta kot znanstvenik izjemno suveren. Prva tema je umetna inteligenca, druga pa izjemno slaba demografska projekcija za slovenski narod. Gost oddaje, ki je pionir umetne inteligence pri nas in ki je doma in v tujini prejel številne znanstvene nagrade, nam razkrije izjemno moč umetne inteligence pri reševanju praktičnih problemov v prometu in zdravstvu. Dr. Gams umetno inteligenco predstavlja kot eno od najmočnejših orodij našega časa, ki lahko pomaga pri urejanju prometnih tokov, zmanjševanju zastojev in boljšem upravljanju velikih mest. Velik potencial vidi tudi v zdravstvu, kjer lahko umetna inteligenca pomaga pri hitrejši orientaciji bolnikov, podpori zdravnikom in skrajševanju čakalnih vrst. Ob tem opozarja, da tehnologija ni nevtralna, saj je njena moč odvisna od tega, kdo in s kakšnim namenom jo uporablja. Drugi velik poudarek intervjuja je demografija. Na tem področju so po besedah dr. Gamsa izračuni zelo resni. Kot opozarja, je rodnost v Sloveniji prenizka za dolgoročen obstoj naroda. Posebej kritičen je do nekaterih ukrepov, med katere uvršča protidružinsko politiko, spodkopavanje družine in ideologijo spolov. Prepričan je, da družina ostaja ključen prostor varnosti in podpore, brez katere se ženske težje odločajo za materinstvo. Stanje je primerjal s Titanikom, ki pluje proti ledeni gori. A je obenem poudaril, da še ni prepozno za streznitev in ukrepanje. Ob koncu oddaje je vendarle prevladal optimizem, saj dr. Gams verjame, da bo prav razvoj superinteligence lahko pomagal človeštvu preživeti in najti pot v boljšo prihodnost.
50 min 15. 3. 2026
Gostja oddaje Intervju bo Jelka Pšajd, etnologinja in kulturna antropologinja v Pomurskem muzeju v Murski Soboti, ki je lani prejela Murkovo nagrado za izjemne dosežke na področju etnologije. Že dobri dve desetletji preučuje ljudske pripovedi, prehransko kulturo, šege, vraže in zgodbe prebivalcev Prekmurja, Porabja, Prlekije, Slovenskih goric, Kozjanskega in Pohorja. Voditelj: Stane Kocutar.
49 min 8. 3. 2026
Verjetno je malo Slovencev, ki ne bi poznali Sidra na ljubljanskem Kongresnem trgu. Čeprav je le sidro, in ne spomenik konjenika z dvignjenim mečem, je več kot uspešno prestalo sodbo časa. Z razlogom! Na medeninasti tablici na njegovem podnožju piše: "Simbol ponovne pridobitve slovenskega izhoda na morje, 5. oktober 1954." O Slovencih in morju v intervjuju z dr. Nadjo Terčon, kustosinjo za novejšo zgodovino pomorstva v Pomorskem muzeju "Sergej Mašera" v Piranu. Voditelj: Edvard Žitnik
49 min 22. 2. 2026
V tokratnem Intervjuju bo Jože Možina gostil Marijo Gasser, dragoceno raziskovalko Selške doline, skoraj pozabljenega dela slovenskega ozemlja. K pozabi je močno pripomogla okrutna polpretekla zgodovina, posebej divjanje revolucionarne oblasti, ki se je po vojni znesla nad prebivalci samo zato, ker so, podobno kot Kočevarji, ohranili narečje in nekaj navad svojih prednikov, ki so se v 13. stoletju priselili iz Tirolske. Komunistična oblast je že 17. maja 1945 zajela vrsto kmečkih gospodarjev in jih skrivaj pomorila. Decembra istega leta, torej več kot pol leta po tem, ko naj bi zavladala svoboda, je režim na hitro in brez pojasnil zajel 125 domačinov in jih izgnal v Avstrijo. Kmalu zatem so umorili še duhovnika Franca Krašno in Filipa Terčelja, znamenitega primorskega Čedermaca, ki je bil leta prej žrtev fašističnega preganjanja. Gasserjeva je podrobno raziskala okoliščine njune smrti in ugotovila, kdo je storilec. Raziskovala je tudi uničenje kar desetih cerkva v tistih krajih. Prvo, v Dražgošah, so požgali Nemci, vse preostale pa tik pred koncem vojne partizani. Gostja intervjuja je prepričana, da je raziskovanje resnice in krivic, ki so se dogajale, prvi pogoj za spravo. Kot dolgoletno učiteljico jo skrbi izginjanje vrednot: »Bojim se, da je šolski sistem izpodrinil vrednote – da ni več vrednot, o katerih je pričeval Filip Terčelj, recimo, da je družina steber družbe, da je družina osnovna celica, ki drži narod.«
52 min 15. 2. 2026
Andrej Rozman Roza je pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec. Njegova dela so v mnogih učbenikih in antologijah. Nastopa v šolah, udeleževal pa se je tudi protestov in včasih, kot pravi, je na naše politike res zelo jezen. Leta 2003 je ustanovil Rozinteater kot najmanjše možno gledališče. Njegov osrednji motiv je ugajati, a biti hkrati pošten in iskren do svojega pogleda na svet. V svoje verze skuša ujeti čim bolj resničen jezik, neodvisno od vseh papirnatih izrazov in stavčnih skladenj. Leta 2017 je napovedal kandidaturo za predsednika Republike Slovenije, vendar ni zbral dovolj podpisov, da bi jo lahko uradno vložil. Voditelj: Edvard Žitnik
52 min 8. 2. 2026