Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Podkast različica oddaje Intervju, kjer gostimo zanimive osebnosti iz najrazličnejših področij.
Voditelji: Jože Možina, Edvard Žitnik, Zvezdan Martić.
68 epizod
Podkast različica oddaje Intervju, kjer gostimo zanimive osebnosti iz najrazličnejših področij.
Voditelji: Jože Možina, Edvard Žitnik, Zvezdan Martić.
Boštjan Anžin je bil eden od najprepoznavnejših RTV-dopisnikov iz tujine. Po skoraj desetih letih se je vrnil v Ljubljano. Anžin je večinoma informativne oddaje obogatil z neštetimi poročili, reportažami in komentarji, in to ne le iz Srbije, ampak tudi iz sosednjih držav. Vsako dopisništvo je izjemna novinarska izkušnja, za gledalce pa je poročanje dopisnikov s prizorišč pomembnih dogodkov v tujini nekaj več. Je presežek, »pravi« žurnalizem, ki ga je na žalost vse manj. Anžin pripoveduje, kakšna je bila Srbija, ko se je sam priselil tja, in kakšna je danes. Govori tudi o prijateljstvu med srbskim predsednikom Vućićem in ljubljanskim županom Jankovićem ter o tem, kako v Srbiji gledajo na Slovenijo. Voditelj: Edvard Žitnik
50 min 5. 10. 2025
Dr. Vida Groznik je članica laboratorija za umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Potem ko je predvsem zaradi Chat GPT-ja umetna inteligenca postala del našega vsakdana, se začenjamo zavedati njenega pomena in potenciala, pa tudi nevarnosti, ki jih prinaša. ZDA, Kitajska in nekateri zasebniki vlagajo milijarde v razvoj umetne inteligence, ki je postala gonilo gospodarstev po vsem svetu. Evropska unija je žal vse manj konkurenčna. Kakšna je vloga Slovenije, kako umetno inteligenco uporabljajo znanstveniki, nas lahko izpodrine ali celo premaga? Bo naslednja vojna potekala med umetnimi inteligencami in ali lahko umetna inteligenca odkrije, izumi tudi kaj takega, česar ji ljudje nismo naročili? O tem v pogovoru, ki ga je vodil Zvezdan Martić.
50 min 28. 9. 2025
Tokrat je Jože Možina v goste povabil izjemnega znanstvenika astrofizika z državnega inštituta v Parizu, dr. Janeza Zorca. Janez Zorec se je rodil slovenskim staršem v Argentini. Sprva je kazal zanimanje za pevsko kariero, vendar se je pozneje, ob prihodu v Francijo, odločil drugače. Diplomiral je iz matematike, fizike in astronomije ter naredil doktorat iz astrofizike. Vzgojen je bil v trdnem slovenskem duhu, in čeprav ni nikoli živel v Sloveniji, popolnoma obvlada materni jezik. Ljubezen do domovine je pokazal leta 1990, ko je prostovoljno prevzel iniciativo in tlakoval pot do prepoznanja nove slovenske demokratične oblasti v Franciji, ki sprva ni hotela niti slišati o osamosvojitvi in priznanju Slovenije. V pogovoru pojasni, kako poteka njegovo raziskovalno delo, kaj so zvezde tipa B in kaj nevtrini, najmanjši delci v vesolju. Dr. Zorec zelo poljudno razloži nastanek vesolja oz. rojstvo zemlje, ki, kot potrjuje, nikakor ni v nasprotju s svetopisemsko razlago, ampak v pravem sosledju. Pojasni, da je sonce zvezda, ki bo čez 4,5 milijarde let eksplodirala – kar bo pomenilo konec našega osončja in zemlje. Razloži svoj strokovno utemeljen pogled na podnebne spremembe, glede česar meni, da bolj kot človek z onesnaževanjem na segrevanje zemlje vplivajo naravni ciklusi, ki so se v njeni zgodovini že izmenjevali. Kot Slovenec, ki je žrtvoval pol leta neplačanega dopusta za to, da se je trudil za priznanje slovenske samostojnosti v tujini, je zelo razočaran nad političnimi razmerami v naši državi. Govori o pomanjkanju vrednot, kar Slovenijo in vso Evropo potiska na rob prepada. Pove tudi o svoji izkušnji. Živi v Parizu in spremlja francosko politiko. Pri njih, kot pravi, naraščajo konflikti zaradi priseljencev, ki se ne integrirajo v družbo, ampak živijo v velikih getih, kamor francoska policija ne vstopa. Opaža, da se skrajni levičarji v francoski politiki povezujejo z radikalnim islamom in tako pridobivajo naklonjenost čedalje več lokalnih skupnosti. Ob koncu izrazi razočaranje, ker vodilni v Sloveniji ne zmorejo narediti koraka k spravi in poskrbeti za pokop po vojni pomorjenih žrtev. Pove tudi zgodbo svojega očeta, Franca Zorca, ki je vojno začel kot partizan, potem pa zaradi zločinov, ki jim je bil priča, prestopil k četnikom in na koncu k domobrancem. Sam se je prek očeta in skupnosti v Argentini seznanil s popolnoma drugačnim pogledom na medvojno zgodovino, ki travmatično sega tudi v današnji čas.
50 min 21. 9. 2025
Nick Vovk je diplomirani filozof, kulturni antropolog, etnolog in že leta predvsem humanitarec. Je sodelavec nevladne organizacije Danski svet za begunce, ki se je pravkar vrnil iz Gaze. Nick Vovk pripoveduje o svojih izkušnjah iz Gaze. Ta se zaradi nečloveških razmer tako ali drugače dotakne skoraj vsakega od nas, tudi tistih, ki sicer ne spremljajo aktualne, dnevne politike. Voditelj: Edvard Žitnik
50 min 31. 8. 2025
Esad Babačić z vsebinsko nasprotnima vzdevkoma, ''car'' in ''guru neuspeha'', ustvarja na različnih področjih. Je pesnik, pisatelj, pevec, novinar, košarkar. S skupino Via ofenziva je pustil neizbrisen pečat v punkovski kulturi, z akcijo Verjemi v svoj koš je vzpodbudil obnavljanje igrišč, za svoje knjige in pesniške zbirke je prejel več nagrad, vseeno pa sebe šteje v sicer največjo množico ljudi – med neuspešne. Tik pred izidom je njegov ''Priročnik za neuspešne'', za katerega trdno verjame, da bo, seveda, neuspešen. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
49 min 24. 8. 2025
Dušan Jelinčič je novinar, pisatelj, alpinist, nagrajenec Prešernovega sklada, naš tržaški rojak. Njegov pisateljski opus obsega vsaj dvajset naslovov, najmanj osem je romanov. In kar je vsaj tako pomembno: je sin Zorka Jelinčiča, enega od ustanoviteljev na slovenski strani dolga leta zamolčane protifašistične organizacije TIGR. Voditelj: Edvard Žitnik
51 min 17. 8. 2025
Andrina Mračnikar je scenaristka in režiserka, rojena v Avstriji, v Halleinu. Odraščala je v Ljubljani, Celovcu in Hodišah, študirala pa na Dunaju in v Ljubljani. Njen najbolj odmeven dokumentarni film je Izginjanje, v katerem spremlja življenje slovenske narodne manjšine na avstrijskem Koroškem v zadnjih stotih letih in postopno izginjanje slovenščine. Ob raciji v antifašističnem taboru na Peršmanovi domačiji in rumenem kartonu pomočniku trenerja SAK-a iz Celovca zaradi pogovora v slovenščini so ljudje pretreseni in žalostni. Gre za posamezne, ekscesne primere ali pa se fašizem in nacizem zgolj ne skrivata več? Kako se v takšnem okolju počutijo mladi in kakšna je prihodnost jezika, če ga nimaš s kom govoriti? Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
49 min 10. 8. 2025
Slovenstvo doma in v tujini stoji in pade z rojaki, ki negujejo naš jezik in kulturo. Pravi zgled obojega na avstrijskem Koroškem je nocojšnji gost Vladimir Smrtnik iz znamenite družine in kmetije Smrtnik v Kortah nad Železno Kaplo. Smrtnikovi so že več rodov glasbena družina. Skupaj so začeli peti pred 40 leti, močan polet pa jim je dal nastop v oddaji Košnikova gostilna na takratni Televiziji Ljubljana. Povabil jih je izjemen ustvarjalec televizijskih vsebin Mito Trefalt, ki je znal javno televizijo približati ljudem in je podpiral slovensko identiteto. V oddaji je leta 1986 nastopila vsa družina, v petje pa jih je uvedel Slavko Avsenik. Njihova pevska kariera se je potem strmo vzpela, gostovanja pa so Smrtnikovi občutili kot poslanstvo. Koroška pesem je v svoji izpovedni moči brez primere, z njo so zasloveli tudi pri nemško govorečem občinstvu in tako brisali stara nasprotja. Priredili so največje uspešnice bratov Avsenik in tudi s temi želi občudovanje. Vladimir Smrtnik je pojasnil pomen slovenskega kmečkega okolja, ki mu je dalo pogum in moč za delovanje na narodnem področju, in spregovoril o asimilaciji slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Poleg velikonemškega nacionalizma kot glavni razlog za to vidi uničujoče delovanje komunistične Jugoslavije. Slovence so spodbujali, naj volijo avstrijske leve stranke. Bolj kot narod je bila zanje pomembna ideologija. Tako se je asimilacija še pospešila. K porazni podobi Jugoslavije je prispevalo tudi delovanje Udbe, sploh razstrelitev partizanskega spomenika in postavitev bombe v velikovšem muzeju, ko se je izkazalo, da je za to odgovorna jugoslovanska tajna služba: »Po tem marsikdo ni hotel več biti Slovenec,« z obžalovanjem ugotavlja gost. Posledice so bile porazne: »Razkosanost je šla naprej. Jugoslavija ni imela interesa, da bi se narod okrepil, ampak da bi se ideologija širila tudi v zamejstvu, in žrtve vsega tega smo mi, koroški Slovenci.« Pravi preporod za slovensko manjšino je pomenil padec komunizma in osamosvojitev Slovenije, ko so se nasprotja omilila. Vendar je škoda, narejena v prejšnjih desetletjih, trajna. Upad števila slovenskih govorcev je za manjšino velik izziv. A Vladimir Smrtnik z optimizmom zre v prihodnost, saj imamo Slovenci tako doma kot v zamejstvu veliko pokazati. In to moramo pogumno poudariti, konča pogovor koroški Slovenec Vladimir Smrtnik. Voditelj: Jože Možina
51 min 3. 8. 2025
S karizmatičnim misijonarjem, ki je skoraj 40 let deloval na Madagaskarju, je posnet intervju, ki ne bo nikogar pustil ravnodušnega. Tone Kerin kljub bolezni, zaradi katere se je moral vrniti v Slovenijo, izžareva veselje do življenja, ljubezen do ljudi in Boga, kar je, kot pravi, zanj isto. Z voditeljem Jožetom Možino, s katerim sta pred leti posnela izvrstna dokumentarna filma o Madagaskarju, se dotakneta presenetljive tradicije rajskega otoka – od obiska čarovnika Damašue do kulta prednikov in znamenitih grobnic do največje dragocenosti malgaškega podeželja, volov. Misijonar Tone nam oriše svoj prihod na jug Madagaskarja, ko je delal najprej za zapornike, in potem začetek uspešnega misijonskega dela, ki nikoli ne temelji na prisili, ampak na spoštovanju malgaškega človeka in osebnem zgledu. Na prošnje domačinov je zgradil 28 cerkva in še več šol – saj je izobrazba, kot je trdno prepričan, edina pot do napredka in resnične osvoboditve ponižanega malgaškega človeka. Neverjetno sveža in neposredna govorica Toneta Kerina pomeni pravo poletno osvežitev. Posebej zabavna je primerjava med delom na Madagaskarju in v Sloveniji, kjer deluje v župniji Brusnice. »Na Madagaskarju je polno otrok, življenja in veselja … pri nas pa, ko greš skozi vas, srečaš le pse in mačke, se pošali Kerin. Njegov malgaški pristop pa je že obrodil sadove, saj njegove maše obiskuje dvakrat toliko vernikov kot prej.
51 min 20. 7. 2025