Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Podkast različica oddaje Intervju, kjer gostimo zanimive osebnosti iz najrazličnejših področij.
Voditelji: Jože Možina, Edvard Žitnik, Zvezdan Martić.
80 epizod
Podkast različica oddaje Intervju, kjer gostimo zanimive osebnosti iz najrazličnejših področij.
Voditelji: Jože Možina, Edvard Žitnik, Zvezdan Martić.
Gost tokratnega pogovora, ki ga vodi Jože Možina, je vrhunski slovenski slikar in grafik Andrej Jemec. Jemec spada v sam vrh slovenskega abstraktnega slikarstva, saj je že v šestdesetih letih prejemal najvišje nagrade v svetovnem merilu, npr. nagrado grand prix v Tokiu. Rojen je bil v Šentvidu pri Ljubljani leta 1934. Močno so ga zaznamovali vojna, streljanje talcev, povojni pomori in leta diktature. Zaradi izjemne nadarjenosti mu je uspelo priti na Likovno akademijo. Pozneje je bil tam tudi profesor in dekan. Že na začetku kariere so ga kot nadarjenega študenta silili, da se pridruži Komunistični partiji. Ko je to zavrnil, je njegov študij visel v zraku. A pomagal mu je slikar Božidar Jakac. Prejšnji režim je abstraktno umetnost zavračal, za Jemca pa je ta pomenila večjo osebno in umetniško svobodo, saj funkcionarji niso razumeli izpovedne ravni njegovih del, ki so vsebovala kritiko. V nadaljevanju pogovora se akademik Jemec dotakne aktualnih vprašanj v slovenski umetnosti, družbi in politiki. Skrbi ga upadanje slovenstva, tako številčno kot tudi v umetniškem izrazu. Prihodnost vidi v vračanju k tistim vrednotam, ki so Slovence oblikovale. Voditelj: Jože Možina
50 min 4. 1. 2026
O tako imenovanem exodusu italijanskega prebivalstva iz Istre in Dalmacije se v nekdanji Jugoslaviji in tudi v Sloveniji desetletja ni govorilo. O tem sta molčali stara in nova oblast. Kot se nemalokrat zgodi, so vrata prvič odškrnili pisatelji. Ena od prvih takih "lastovk" je etnologinja in profesorica na Primorski univerzi, dr. Katja Hrobat Virloget. Njena knjiga V tišini spomina nas seznanja z zgodovinskim dejstvom težkega odhoda skoraj tristo tisoč italijanskih državljanov iz naše skupne države, o čemer se v šoli nismo nikoli učili. Voditej: Edvard Žitnik
50 min 28. 12. 2025
Predbožični čas bo v pogovoru z Jožetom Možino s svojo prezenco in duhovno karizmo polepšala s. Andreja Godnič. Redovnico, uršulinko in misijonarko so leta življenja med domačini v Andih ter v prestolnicah Peruja in Venezuele izbrusila v modrosti in prisrčnosti, njena pozitivna naravnanost do ljudi pa osvaja srca. Čeprav so njeno življenje zaznamovala tudi leta hudih preizkušenj, še vedno širi veselje in upanje. V intervjuju spoznamo njeno življenjsko pot, na kateri je živahna Kraševka, rokerica, ki je rada plesala, presenetljivo doživela Božji klic, se nekaj časa jezila in upirala, naposled pa le stopila na pot redovništva, kjer se čuti najbolj izpolnjeno. Posebej jo je oblikovalo misijonsko delo visoko v Andih, v mistični kulturi domačinov, ki temelji na tišini in intuiciji. Sledila je perujska prestolnica Lima, kjer se je srečala tako s svetom bogatih kot z begunci v barakarskih naseljih, ki so bili na poti razčlovečenja. S podobnimi zgodbami se je srečala tudi v Venezueli. Kot misijonarka v prestolnici Caracas je bila priča času, ko sta socialistična samodržca Chavez in Madura dokončno spodkopala demokracijo. Nekoč najbogatejša južnoameriška država je zdrsnila v kriminal, revščino, celo lakoto. Režim, ki se ohranja s hudo politično represijo proti drugače mislečim, podpirajo velike nedemokratične države. Sistem temelji na prevari, zlorabljena je evangelijska beseda enakosti in solidarnosti med ljudmi. Gostja poda svojo oceno socializma, ki se začne kot privlačna ideja ter konča v terorju in uničenju. Presenetljivo je, da s. Andreja pozna letošnjo prejemnico Nobelove nagrade za mir Mario Corina Machado, ki je bila njihova varovanka in se je pogosto vračala v njihov center. V nadaljevanju s. Andrejo spoznamo tudi kot povsem običajno žensko, ki se brez zadržkov dotakne tem, kot so kriza srednjih let, menopavza in lepota dozorevanja. Pravi, da je to lepo obdobje, saj se poslanstvo ženske usmerja v pomoč soljudem. Poseben izziv za s. Andrejo je njena živahna narava v povezavi z obljubo pokorščine, ob čemer izraža hvaležnost sestram redovnicam, ki ji stojijo ob strani. Prizna, da je tudi ona kdaj razdrobljena; ob tem prebere pesem s tem naslovom, potem pa doda, da se ne more sestaviti sama, temveč le s pomočjo Boga. Ta se učloveči za božič, ki je zanjo praznik upanja. Podrobno razloži, kaj je bistvo božiča in kaj je embalaža, ki pogled na bistvo pogosto zasenči. Ob koncu izrazi svojevrstno hvalnico Sloveniji, ki je dežela lepote, in to ženskega spola. »Mi smo že tisoč let,« poudari z zaupanjem, da bomo Slovenci tudi ob sedanji krizi znali zajeti iz izvirov čiste vode in se spopasti s prihodnostjo. Voditelj: Jože Možina
52 min 21. 12. 2025
Toneta Partljiča ni treba posebej predstavljati. Njegov pisateljski opus je neizmeren, napisal je več kot petdeset knjig. Nekatera izmed njegovih del so skorajda ponarodela. Za generacije Slovencev je postal celo svojevrsten vplivnež. Partljič je s svojim pisateljskim mojstrstvom, humorjem, razgledanostjo in prijaznostjo do drugače mislečih v marsičem oblikoval pogled Slovencev na njihovo tudi bolečo, travmatično in protislovno preteklost. Voditelj: Edvard Žitnik
50 min 14. 12. 2025
Gost intervjuja je eden najvidnejših politikov Demosa, ki je bil priča vsem ključnim odločitvam ob padcu partijskega režima in nastajanju slovenske države, vključno s slovenskim plebiscitom 23. decembra 1990, kar je bilo tudi iztočnica za pogovor. Voditelj: Jože Možina
50 min 7. 12. 2025
Samo Rugelj je slovenski založnik, literarni in filmski publicist ter pisatelj. Je tudi tekač na dolge proge – maratonec in ultramaratonec – ter sin znanega, pokojnega psihiatra Janeza Ruglja. Je tudi izdajatelj brezplačne revije o knjigah Bukla. Napisal je vrsto knjig: od romanov do priročnikov. Voditelj: Edvard Žitnik
50 min 23. 11. 2025
Logoterapevt, teolog, filozof in stalni diakon novomeške škofije za Rome Matic Vidic se je moral kot otrok v primarni družini spoprijeti z izjemno težkimi preizkušnjami. Ko je imel 13 let, je njegova mati naredila samomor, oče pa je bil alkoholik in je umrl za posledicami alkoholizma. Zanj so potem skrbeli stari starši. Smisel življenja in oporo je našel v krščanstvu, postal je stalni diakon in je več let delal v duhovni oskrbi Slovenske vojske. Oboje ga je oblikovalo v trdno osebnost – in šele takrat je bil sposoben premagati predsodke in tudi sovraštvo do Romov, oditi v njihovo naselje in jim pomagati. Trpljenje, ki ga je preživel, je osmislil z duhovno razsežnostjo in se usposobil za terapevta, ki pomaga »ljudem, ki so žalostni«, kot pravi njegov petletni sin. O svojih vzponih in padcih je letos napisal knjigo z naslovom Smernik za smisel, ki je našla pot med številne bralce in je pravi recept proti malodušju. V razgibanem pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, spoznamo njegovo izkušnjo z Romi in ugotovimo, da številni »poznavalci« o Romih le govorijo, Matic Vidic pa je med redkimi, ki so premagali predsodke in jim ponudili roko v pomoč. Romske skupnosti ne idealizira. Ker je odraščal v bližini romskega naselja, pove, da je bilo nekoč sožitje z Romi znosno. Največja napaka pa je bila, ko jih je država navadila na socialne transferje in ni kaznovala njihovih prekrškov. Takrat so izgubili dostojanstvo in samospoštovanje, češ, saj mi tako ali tako ne moremo skrbeti sami zase. Število Romov, ki so imeli službe oziroma so redno delali, je strmo upadlo, saj se jim ni splačalo delati. In še danes je tako, ugotavlja Matic Vidic, ki je s sodelavci pomagal dvanajstim Romom, da zdaj hodijo v službo. V naselju Brezje - Žabjak jih prebiva od osemsto do tisoč. Velik problem je razpad hierarhije v skupnosti, deklice, ki že v osnovni šoli zanosijo, in kriminalci v njihovih vrstah. Ti ustrahujejo tudi Rome same. Vseeno pa v družinah velja matriarhat. O vsem pomembnem odločajo matere in stare matere, pravi Vidic, očetje pa so odsotni. Zakoni, ki jih napoveduje vlada, ne rešujejo težav in Romov z več otroki ne motivira, da bi delali. Intervju z logoterapevtom Maticem Vidicem je navdihujoča zgodba, ki bo marsikoga opogumila, da odgovor na težave, v katerih se znajde prej ali slej vsakdo, ni samopomilovanje, ampak duhovna rast, ki pripelje do novega oziroma do takega človeka, ki lahko pomaga ne le sebi, ampak tudi drugim. Voditelj: Jože Možina
52 min 16. 11. 2025
Violončelist, ki je študiral pri Valterju Dešpalju v Zagrebu in magistriral na salzburškem Mozarteumu. Študij je nadaljeval na Mozartovi akademiji v Krakovu, pri Sandorju Véghu in Borisu Pergamenschikowu. Kot solist in član komornih zasedb je nastopal v berlinski filharmoniji, Beethovnovi dvorani v Bonnu, Theatre de la Ville v Parizu, Mozarteumu v Salzburgu in na številnih pomembnih festivalih. Je ustanovitelj in programski vodja piranskega festivala Tartini ter ustanovitelj in član festivalskega ansambla “Il terzo suono”. Voditelj: Edvard Žitnik
50 min 9. 11. 2025
Tokratni sogovornik, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka, je izjemen strokovnjak za pomoč ljudem v stiski – mladim in v zadnjem obdobju zlasti starejšim. Rojen je bil na Vihru nad Šentrupertom. Uvodoma pojasni travmatičen odmev vojne, ki je zaznamovala njegovo družino in tudi njega samega, saj je kot triletnik edini preživel eksplozijo bombe, s katero so se igrali on in drugi otroci. Diplomiral in doktoriral je pri slovitem slovenskem teologu in inovatorju na področju psihologije dr. Antonu Trstenjaku ter svoje znanje pozneje dodatno izpopolnil še na področju Franklove logoterapije v Nemčiji. Delal je z mladimi, z brezdomci, dlje časa z alkoholiki. V središču njegovega zanimanja je bil vedno človek. To, kako ga razumeti v vseh njegovih razsežnostih – fizični, duševni in duhovni – ter mu pomagati. Napisal je več kot 30 knjig z različnih področij in kakih tisoč strokovnih člankov. Zlasti v zadnjem obdobju se posveča preučevanju značilnosti tretjega življenjskega obdobja. Spoznanja iz njegove knjige Kakovostna starost pri svojem delovanju upoštevajo tudi njegovi sodelavci. Zavzema se za integracijo starejše generacije v družbo, za to, da bi ljudje čim dlje oziroma do svoje smrti ostali v krogu najbližjih. Meni in dokazuje, da je sistem velikih »industrijskih« domov za starejše preživet, saj tam poleg drugih težav, na primer z osebjem, ni mogoče vzpostaviti osebnega odnosa z oskrbovancem oziroma vzdušja domačnosti. Glede družbe obilja, v kateri živimo v zahodnem svetu, govori o pasteh, ki jih ta prinaša. V njej se pojavljata razosebljenje in brezizhodnost, podobno kot to velja za popolno nasprotje družbe blaginje – npr. za koncentracijska taborišča, v katerih sta prevladovala teror in pomanjkanje. Razlog za zdajšnjo slovensko in evropsko krizo vidi v pomanjkanju vrednot. Kot rešitev za to omeni vzgojo za solidarnost. Ta temelji na preizkušenih vrednotah naše civilizacije in na spoštovanju življenja od spočetja do smrti. Voditelj: Jože Možina
51 min 2. 11. 2025
Jaroslav Skrušný je vrhunski prevajalec iz češčine in francoščine. Z njim se bomo pogovarjali o zgodovini odnosov med Slovenijo in Češko ter tudi Češkoslovaško. V ospredju pogovora bodo prav tako Plečnik, ki je prenavljal Hradčane, velikan slovenskega filma František Čap, Vaclav Havel pa literarni velikan Milan Kundera. Skrušny je med drugim izvrsten poznavalec slovenske literature ter pronicljiv opazovalec aktualnega družbenega dogajanja. Kot nekdanji sodelavec Nove revije ter urednik v Kulturnem in umetniškem programu naše hiše je več kot le pozoren gledalec naših programov, zato bo z njim zanimivo spregovoriti o naši novi igrani nadaljevanki Takšno je življenje. Voditelj: Edvard Žitnik
51 min 26. 10. 2025