Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Podkast različica oddaje Intervju, kjer gostimo zanimive osebnosti iz najrazličnejših področij.
Voditelji: Jože Možina, Edvard Žitnik, Zvezdan Martić.
71 epizod
Podkast različica oddaje Intervju, kjer gostimo zanimive osebnosti iz najrazličnejših področij.
Voditelji: Jože Možina, Edvard Žitnik, Zvezdan Martić.
Jaroslav Skrušný je vrhunski prevajalec iz češčine in francoščine. Z njim se bomo pogovarjali o zgodovini odnosov med Slovenijo in Češko ter tudi Češkoslovaško. V ospredju pogovora bodo prav tako Plečnik, ki je prenavljal Hradčane, velikan slovenskega filma František Čap, Vaclav Havel pa literarni velikan Milan Kundera. Skrušny je med drugim izvrsten poznavalec slovenske literature ter pronicljiv opazovalec aktualnega družbenega dogajanja. Kot nekdanji sodelavec Nove revije ter urednik v Kulturnem in umetniškem programu naše hiše je več kot le pozoren gledalec naših programov, zato bo z njim zanimivo spregovoriti o naši novi igrani nadaljevanki Takšno je življenje. Voditelj: Edvard Žitnik
51 min 26. 10. 2025
Dr. Uroš Seljak je mednarodno uveljavljeni strokovnjak na področju kozmologije. Trenutno predava na univerzi Berkeley, delal pa je tudi na MIT-u, Princetonu, Harvardu. Je član Nacionalne akademije znanosti ZDA, ki vladi svetuje v znanstvenih in tehničnih zadevah. Dr. Seljak med drugim raziskuje prasevanje, usodo vesolja, išče Zemlji podobne planete. Zadnje leto se tudi v znanstveni sferi in v univerzitetnem okolju vse bolj čuti vpliv zanikovalcev znanosti. Znanost po eni strani raziskuje najgloblje skrivnosti vesolja in pri tem uporablja superračunalnike, satelite, teleskope in umetno inteligenco, po drugi strani pa so med odločevalci v politiki zagovorniki teorije o ploščati Zemlji. Pogovor vodi Zvezdan Martić.
49 min 19. 10. 2025
Tokrat bo Jože Možina v oddaji Intervju gostil dr. Barbaro Vodopivec, zanimivo raziskovalko preteklosti, ki je diplomirala iz zgodovine, magistrirala iz sociologije kulture, doktorat na področju dediščine gradov pa je opravila na Fakulteti za gradbeništvo. Po študiju v Ljubljani in Budimpešti je bila strokovna sodelavka Društva pisateljev, zadnja leta pa izvrstna raziskovalka na Inštitutu Franceta Steleta pri ZRC SAZU. Njena knjiga Slišati tišino, v kateri predstavi zgodbo treh sorodstveno povezanih družin – to so družine Oblak, Dobovišek in Konte, predstavlja prelomnico v slovenskem zgodovinopisju. Uvodoma je gostja spregovorila o svoji izkušnji v Društvu pisateljev in posebej o zanimivi preteklosti hiše, v kateri društvo domuje. V knjigi Pisateljska vila na Tomšičevi v Ljubljani se je namreč poglobila v razburkano usodo te zgodovinske stavbe. Pred drugo svetovno vojno sta tu bivali rodbini Češko in Ebenspanger, po vojni pa revolucionar Boris Kidrič in pozneje Boris Ziherl. V vsem tem času je »izginilo« veliko inventarja. Večji del pogovora se je navezoval na zgodbo družin iz knjige. Dr. Vodopivčeva je predstavila Avgustina Oblaka, sodnika v Bosni, ter nekatere ženske, kot je bila Sonja Lapajne, ki so bile pionirke v gradbenih poklicih. Osrednja pozornost je bila namenjena bratoma Viliju in Ivanu Konte, ki sta praktično zamolčana. Vili je bil eden od prvih vodilnih predvojnih komunistov, pogosto zaprt, med vojno partizan. A postal je žrtev Titove partijske linije – zanj je bil usoden Goli otok. Zgodovina je pokazala, da so komunisti v zaporih Kraljevine Jugoslavije debatirali, prevajali Kapital, slikali; v povojnih komunističnih zaporih pa so zapornike pogosto mučili in skrajno poniževali. Kataklizmo je preživel Vilijev brat Ivan, predvojni oficir in pilot jugoslovanske kraljeve mornarice. Med vojno se je pridružil partizanom kot pilot britanskih kraljevih zračnih sil in preletel tudi ekvator. Po vojni se je tudi njemu zaradi Informbiroja in suma, da je bil angleški vohun, življenje obrnilo na glavo. Preživel je več zaporov in se prepustil molku. Po padcu komunističnega režima si je spet povrnil ugled. Naslov knjige dr. Barbare Vodopivec – Slišati tišino – je še kako pomenljiv. Gostja o tem pravi: »Tišina nastane kot posledica težkih izkušenj iz preteklosti; tišina, molk, strah – ta trojček. In ravno tišina lahko, paradoksalno, povzroči prav take razmere, iz kakršnih je izšla. Zato je treba tišino spodbujati, da spregovori.«
51 min 12. 10. 2025
Boštjan Anžin je bil eden od najprepoznavnejših RTV-dopisnikov iz tujine. Po skoraj desetih letih se je vrnil v Ljubljano. Anžin je večinoma informativne oddaje obogatil z neštetimi poročili, reportažami in komentarji, in to ne le iz Srbije, ampak tudi iz sosednjih držav. Vsako dopisništvo je izjemna novinarska izkušnja, za gledalce pa je poročanje dopisnikov s prizorišč pomembnih dogodkov v tujini nekaj več. Je presežek, »pravi« žurnalizem, ki ga je na žalost vse manj. Anžin pripoveduje, kakšna je bila Srbija, ko se je sam priselil tja, in kakšna je danes. Govori tudi o prijateljstvu med srbskim predsednikom Vućićem in ljubljanskim županom Jankovićem ter o tem, kako v Srbiji gledajo na Slovenijo. Voditelj: Edvard Žitnik
50 min 5. 10. 2025
Dr. Vida Groznik je članica laboratorija za umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Potem ko je predvsem zaradi Chat GPT-ja umetna inteligenca postala del našega vsakdana, se začenjamo zavedati njenega pomena in potenciala, pa tudi nevarnosti, ki jih prinaša. ZDA, Kitajska in nekateri zasebniki vlagajo milijarde v razvoj umetne inteligence, ki je postala gonilo gospodarstev po vsem svetu. Evropska unija je žal vse manj konkurenčna. Kakšna je vloga Slovenije, kako umetno inteligenco uporabljajo znanstveniki, nas lahko izpodrine ali celo premaga? Bo naslednja vojna potekala med umetnimi inteligencami in ali lahko umetna inteligenca odkrije, izumi tudi kaj takega, česar ji ljudje nismo naročili? O tem v pogovoru, ki ga je vodil Zvezdan Martić.
50 min 28. 9. 2025
Tokrat je Jože Možina v goste povabil izjemnega znanstvenika astrofizika z državnega inštituta v Parizu, dr. Janeza Zorca. Janez Zorec se je rodil slovenskim staršem v Argentini. Sprva je kazal zanimanje za pevsko kariero, vendar se je pozneje, ob prihodu v Francijo, odločil drugače. Diplomiral je iz matematike, fizike in astronomije ter naredil doktorat iz astrofizike. Vzgojen je bil v trdnem slovenskem duhu, in čeprav ni nikoli živel v Sloveniji, popolnoma obvlada materni jezik. Ljubezen do domovine je pokazal leta 1990, ko je prostovoljno prevzel iniciativo in tlakoval pot do prepoznanja nove slovenske demokratične oblasti v Franciji, ki sprva ni hotela niti slišati o osamosvojitvi in priznanju Slovenije. V pogovoru pojasni, kako poteka njegovo raziskovalno delo, kaj so zvezde tipa B in kaj nevtrini, najmanjši delci v vesolju. Dr. Zorec zelo poljudno razloži nastanek vesolja oz. rojstvo zemlje, ki, kot potrjuje, nikakor ni v nasprotju s svetopisemsko razlago, ampak v pravem sosledju. Pojasni, da je sonce zvezda, ki bo čez 4,5 milijarde let eksplodirala – kar bo pomenilo konec našega osončja in zemlje. Razloži svoj strokovno utemeljen pogled na podnebne spremembe, glede česar meni, da bolj kot človek z onesnaževanjem na segrevanje zemlje vplivajo naravni ciklusi, ki so se v njeni zgodovini že izmenjevali. Kot Slovenec, ki je žrtvoval pol leta neplačanega dopusta za to, da se je trudil za priznanje slovenske samostojnosti v tujini, je zelo razočaran nad političnimi razmerami v naši državi. Govori o pomanjkanju vrednot, kar Slovenijo in vso Evropo potiska na rob prepada. Pove tudi o svoji izkušnji. Živi v Parizu in spremlja francosko politiko. Pri njih, kot pravi, naraščajo konflikti zaradi priseljencev, ki se ne integrirajo v družbo, ampak živijo v velikih getih, kamor francoska policija ne vstopa. Opaža, da se skrajni levičarji v francoski politiki povezujejo z radikalnim islamom in tako pridobivajo naklonjenost čedalje več lokalnih skupnosti. Ob koncu izrazi razočaranje, ker vodilni v Sloveniji ne zmorejo narediti koraka k spravi in poskrbeti za pokop po vojni pomorjenih žrtev. Pove tudi zgodbo svojega očeta, Franca Zorca, ki je vojno začel kot partizan, potem pa zaradi zločinov, ki jim je bil priča, prestopil k četnikom in na koncu k domobrancem. Sam se je prek očeta in skupnosti v Argentini seznanil s popolnoma drugačnim pogledom na medvojno zgodovino, ki travmatično sega tudi v današnji čas.
50 min 21. 9. 2025
Nick Vovk je diplomirani filozof, kulturni antropolog, etnolog in že leta predvsem humanitarec. Je sodelavec nevladne organizacije Danski svet za begunce, ki se je pravkar vrnil iz Gaze. Nick Vovk pripoveduje o svojih izkušnjah iz Gaze. Ta se zaradi nečloveških razmer tako ali drugače dotakne skoraj vsakega od nas, tudi tistih, ki sicer ne spremljajo aktualne, dnevne politike. Voditelj: Edvard Žitnik
50 min 31. 8. 2025
Esad Babačić z vsebinsko nasprotnima vzdevkoma, ''car'' in ''guru neuspeha'', ustvarja na različnih področjih. Je pesnik, pisatelj, pevec, novinar, košarkar. S skupino Via ofenziva je pustil neizbrisen pečat v punkovski kulturi, z akcijo Verjemi v svoj koš je vzpodbudil obnavljanje igrišč, za svoje knjige in pesniške zbirke je prejel več nagrad, vseeno pa sebe šteje v sicer največjo množico ljudi – med neuspešne. Tik pred izidom je njegov ''Priročnik za neuspešne'', za katerega trdno verjame, da bo, seveda, neuspešen. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
49 min 24. 8. 2025
Dušan Jelinčič je novinar, pisatelj, alpinist, nagrajenec Prešernovega sklada, naš tržaški rojak. Njegov pisateljski opus obsega vsaj dvajset naslovov, najmanj osem je romanov. In kar je vsaj tako pomembno: je sin Zorka Jelinčiča, enega od ustanoviteljev na slovenski strani dolga leta zamolčane protifašistične organizacije TIGR. Voditelj: Edvard Žitnik
51 min 17. 8. 2025
Andrina Mračnikar je scenaristka in režiserka, rojena v Avstriji, v Halleinu. Odraščala je v Ljubljani, Celovcu in Hodišah, študirala pa na Dunaju in v Ljubljani. Njen najbolj odmeven dokumentarni film je Izginjanje, v katerem spremlja življenje slovenske narodne manjšine na avstrijskem Koroškem v zadnjih stotih letih in postopno izginjanje slovenščine. Ob raciji v antifašističnem taboru na Peršmanovi domačiji in rumenem kartonu pomočniku trenerja SAK-a iz Celovca zaradi pogovora v slovenščini so ljudje pretreseni in žalostni. Gre za posamezne, ekscesne primere ali pa se fašizem in nacizem zgolj ne skrivata več? Kako se v takšnem okolju počutijo mladi in kakšna je prihodnost jezika, če ga nimaš s kom govoriti? Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
49 min 10. 8. 2025