Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Čeprav je te dni Kanin obdan z debelo snežno odejo, gora oz. naše najvišje ležeče smučišče, povečini sameva. Zimski turizem je v dveh letih v dolini Soče praktično zamrl, zato vsi z nestrpnostjo pričakujejo poletje. Ribolovna sezona se na reki začne že čez slaba dva tedna. Plovba po reki je že dovoljena od 15. marca, tako da bodo na reko začeli prihajati tudi kajakaši. Predvsem njim je namenjen novi veslaški vodnik po Soči, »Od Izvira do morja« , ki ga je napisal Rok Rozman.
Čeprav je te dni Kanin obdan z debelo snežno odejo, gora oz. naše najvišje ležeče smučišče, povečini sameva. Zimski turizem je v dveh letih v dolini Soče praktično zamrl, zato vsi z nestrpnostjo pričakujejo poletje. Ribolovna sezona se na reki začne že čez slaba dva tedna. Plovba po reki je že dovoljena od 15. marca, tako da bodo na reko začeli prihajati tudi kajakaši. Predvsem njim je namenjen novi veslaški vodnik po Soči, »Od Izvira do morja« , ki ga je napisal Rok Rozman.
S strokovnjakom kluba Gaia Vanesom Husićem smo se tokrat odpravili v Vipavsko dolino. Zimska sivina in rahla burja sta nas pričakali v kraju Budanje, kjer smo pri Mileni Fabjan opravili zimsko rez kakija.
S strokovnjakom kluba Gaia Vanesom Husićem smo se tokrat odpravili v Vipavsko dolino. Zimska sivina in rahla burja sta nas pričakali v kraju Budanje, kjer smo pri Mileni Fabjan opravili zimsko rez kakija.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Včeraj se je na pot obdarovanja podal prvi dobri decembrski mož Miklavž. Miklavževanje je star običaj, ki pa žal v pristni obliki vse bolj zamira. A marsikje tradicija še živi: naši dopisniki iz Gorenjske, Štajerske, Prekmurja, Kanalske doline in avstrijske Koroške vam v naslednjih minutah prinašajo šege iz svojih krajev. In tudi zaradi take raznovrstnosti in izvirnosti praznika je bilo letos Miklavževo vpisano v register nesnovne kulturne dediščine.
Včeraj se je na pot obdarovanja podal prvi dobri decembrski mož Miklavž. Miklavževanje je star običaj, ki pa žal v pristni obliki vse bolj zamira. A marsikje tradicija še živi: naši dopisniki iz Gorenjske, Štajerske, Prekmurja, Kanalske doline in avstrijske Koroške vam v naslednjih minutah prinašajo šege iz svojih krajev. In tudi zaradi take raznovrstnosti in izvirnosti praznika je bilo letos Miklavževo vpisano v register nesnovne kulturne dediščine.
Rok Gartnar na hribovski kmetiji nad Poljansko dolino razvija nove kmetije stroje. Iz domače delavnice je razvil prepoznavno podjetje.
Rok Gartnar na hribovski kmetiji nad Poljansko dolino razvija nove kmetije stroje. Iz domače delavnice je razvil prepoznavno podjetje.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Planiška velikanka letos praznuje 50 let. Četrtkovekvalifikacije pa so si, kot je že v navadi, ogledali mladi, med katere je skočil tudi naš otroški poročevalec Rok. Njegova rekordna dolžina je 135 metrov!
Planiška velikanka letos praznuje 50 let. Četrtkovekvalifikacije pa so si, kot je že v navadi, ogledali mladi, med katere je skočil tudi naš otroški poročevalec Rok. Njegova rekordna dolžina je 135 metrov!
Z našo ekipo smo šli v Vipavsko dolino, kjer je veliko zanimivih vinogradniških kmetij. Ena najstarejših je posest Rouna pri vasi Slap. Poimenovanje posesti izhaja še iz časov Avstro-Ogrskega popisa zemljišč. Leta 1765 je bilo v kataster zapisano ime Rouna, ki se je obdržalo do današnjih dni. S posestvom gospodari že tretji rod družine Žorž.
Z našo ekipo smo šli v Vipavsko dolino, kjer je veliko zanimivih vinogradniških kmetij. Ena najstarejših je posest Rouna pri vasi Slap. Poimenovanje posesti izhaja še iz časov Avstro-Ogrskega popisa zemljišč. Leta 1765 je bilo v kataster zapisano ime Rouna, ki se je obdržalo do današnjih dni. S posestvom gospodari že tretji rod družine Žorž.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
V dolini Glinščice pri Kozini je bilo dopoldan veliko slavje. Predstavniki investitorja družbe 2TDK, so praznovali preboj v vseh 10-ih predorih na trasi drugega železniškega tira med Koprom in Divačo, skupaj dolgih 37,4 kilometra. Rok za zaključek gradbenih del je konec leta 2025.
V dolini Glinščice pri Kozini je bilo dopoldan veliko slavje. Predstavniki investitorja družbe 2TDK, so praznovali preboj v vseh 10-ih predorih na trasi drugega železniškega tira med Koprom in Divačo, skupaj dolgih 37,4 kilometra. Rok za zaključek gradbenih del je konec leta 2025.
Dolžina palca ali inča, po domače tudi cola naj bi ustrezala razdalji med konico prvega prsta in prvim členkom na njem. Peter nam je posodil svoj palec, da smo preverili, če je to res. En palec ali inča namreč meri približno 2, 5 cm. Na mizi imamo metrsko leseno palico in izrezani merili dveh palcev. Postopoma ju prelagamo na metru in štejemo, koliko palcev oziroma inčev naštejemo. Pa kar začnimo. Dva, tri, štiri …. 37, 38, 39 in še čisto malo zmanjka. Pravilen je torej odgovor približno 39, kar je odgovor C.
Dolžina palca ali inča, po domače tudi cola naj bi ustrezala razdalji med konico prvega prsta in prvim členkom na njem. Peter nam je posodil svoj palec, da smo preverili, če je to res. En palec ali inča namreč meri približno 2, 5 cm. Na mizi imamo metrsko leseno palico in izrezani merili dveh palcev. Postopoma ju prelagamo na metru in štejemo, koliko palcev oziroma inčev naštejemo. Pa kar začnimo. Dva, tri, štiri …. 37, 38, 39 in še čisto malo zmanjka. Pravilen je torej odgovor približno 39, kar je odgovor C.
Zaradi lanske pozebe so Vipavski kmetje v zelo veliki stiski. Prihodkov ni bilo, pred njimi pa je nova sezona, in bojazen, da se ta naravna katastrofa ponovi. Pravijo tudi, da država nima prave kmetiske strategije in da bodo mladi, če bo šklo tako naprej, opustili kmetovanje.
Zaradi lanske pozebe so Vipavski kmetje v zelo veliki stiski. Prihodkov ni bilo, pred njimi pa je nova sezona, in bojazen, da se ta naravna katastrofa ponovi. Pravijo tudi, da država nima prave kmetiske strategije in da bodo mladi, če bo šklo tako naprej, opustili kmetovanje.
V Zgornji Savinjski dolini, ki so jo prizadele nedavne poplave, živi Jernej Mazej. Da bi tistim, ki so ostali brez vsega, vsaj malo olajšal razmere, organizira dobrodelno akcijo Posadimo upanje. Poleg darovalcev semen, sadik in vrtnih pripomočkov bo prav prišel vsak par rok, ko bodo poplavljenim pomagali zasaditi nove vrtove. Podrobnosti v oddaji Na vrtu.
V Zgornji Savinjski dolini, ki so jo prizadele nedavne poplave, živi Jernej Mazej. Da bi tistim, ki so ostali brez vsega, vsaj malo olajšal razmere, organizira dobrodelno akcijo Posadimo upanje. Poleg darovalcev semen, sadik in vrtnih pripomočkov bo prav prišel vsak par rok, ko bodo poplavljenim pomagali zasaditi nove vrtove. Podrobnosti v oddaji Na vrtu.
28-letni podjetnik Rok Gartnar, ki prihaja z družinske kmetije nad Gorenjo vasjo v Poljanski dolini, je svoj prvi stroj – pobiralni zgrabljalnik – razvil pri 21 letih, da bi se izognil ročnemu spravilu krme na zahtevnem strmem terenu. Z mlajšima bratoma in sestro ter še z 11 sodelavci danes razvijajo in izdelujejo še tračne obračalnike, gorske cisterne za gnojenje in drugo gorsko kmetijsko mehanizacijo višjega cenovnega razreda. Letno proizvedejo med 250 in 300 izdelkov, njihovi glavni trgi so, poleg Slovenije, Avstrija, Švica, Nemčija, Italija in Francija. Lani so v bližnji dolini kupili opuščeno kmetijo, kjer že gradijo nove poslovne in proizvodne prostore, s katerimi nameravajo potrojiti proizvodne zmogljivosti in omogočiti zaposlitev 250 ljudem.
28-letni podjetnik Rok Gartnar, ki prihaja z družinske kmetije nad Gorenjo vasjo v Poljanski dolini, je svoj prvi stroj – pobiralni zgrabljalnik – razvil pri 21 letih, da bi se izognil ročnemu spravilu krme na zahtevnem strmem terenu. Z mlajšima bratoma in sestro ter še z 11 sodelavci danes razvijajo in izdelujejo še tračne obračalnike, gorske cisterne za gnojenje in drugo gorsko kmetijsko mehanizacijo višjega cenovnega razreda. Letno proizvedejo med 250 in 300 izdelkov, njihovi glavni trgi so, poleg Slovenije, Avstrija, Švica, Nemčija, Italija in Francija. Lani so v bližnji dolini kupili opuščeno kmetijo, kjer že gradijo nove poslovne in proizvodne prostore, s katerimi nameravajo potrojiti proizvodne zmogljivosti in omogočiti zaposlitev 250 ljudem.
Prav posebna zgodba o lesu se razvija nad reko Čabranko, tik ob hrvaški meji, kjer se preko Snežnika pa vse do Gorskega kotarja vije največji strnjen gozdni kompleks v Evropi. V ta demografsko ogrožen prostor, v vasi Novi Kot, kjer je še do nedavnega vztrajalo zgolj 30 vaščanov, sta se iz Finske in Nizozemske preselila Aljaž in Eva. Vizualna umetnika sta popolnoma sama in brez osnovnega znanja o lesu prenovila hišo, ki ima danes ponovno izgled stare ribniško-kočevske arhitekture. Danes jima les skozi prenovo hiše, kjer je vsak centimeter rezultat dela njunih rok, predstavlja osnovno preživetje in z njim sta celo dosegla polovično samooskrbo. Revitalizirala sta izginjajoča rokodelska znanja lokalnega okolja. Danes ustvarjata svoj blog, organizirata delavnice pozabljenih obrti tesarstva, žagarstva in skodlarstva. Eden zadnjih tesarjev v dolini Čabranke pa jima je tudi simbolno predal svojo sekiro. To je zgodba o lesu, ki je skozi mlade oči postal ne muzejski eksponat, ampak živa kulturna dediščina, ki znova vrača življenje v umirajoče obmejne vasi tukajšnjega podeželja.
Prav posebna zgodba o lesu se razvija nad reko Čabranko, tik ob hrvaški meji, kjer se preko Snežnika pa vse do Gorskega kotarja vije največji strnjen gozdni kompleks v Evropi. V ta demografsko ogrožen prostor, v vasi Novi Kot, kjer je še do nedavnega vztrajalo zgolj 30 vaščanov, sta se iz Finske in Nizozemske preselila Aljaž in Eva. Vizualna umetnika sta popolnoma sama in brez osnovnega znanja o lesu prenovila hišo, ki ima danes ponovno izgled stare ribniško-kočevske arhitekture. Danes jima les skozi prenovo hiše, kjer je vsak centimeter rezultat dela njunih rok, predstavlja osnovno preživetje in z njim sta celo dosegla polovično samooskrbo. Revitalizirala sta izginjajoča rokodelska znanja lokalnega okolja. Danes ustvarjata svoj blog, organizirata delavnice pozabljenih obrti tesarstva, žagarstva in skodlarstva. Eden zadnjih tesarjev v dolini Čabranke pa jima je tudi simbolno predal svojo sekiro. To je zgodba o lesu, ki je skozi mlade oči postal ne muzejski eksponat, ampak živa kulturna dediščina, ki znova vrača življenje v umirajoče obmejne vasi tukajšnjega podeželja.
Besedilo: Tak-si! Kakšen? Prašno siv. Pelji, prosim, me v zaliv. Refren: Naj cesta bo presta, zavita, vabljiva. So vsa velemesta ob njej počepnila. Slavna brezpotja, tunéli, mostovi. Voziva se, taksi, med sonca trakovi. Tak-si! Kakšen? Skoraj nov. Pelji, prosim, me v rov. Refren. Tak-si! Kakšen? Dolgih prog. Pelji, prosim, še en krog. Refren. Avtor glasbe za pesem Taksi: Gašper Lovrec Besedilo pesmi in scenarij: Sara Lužovec Mojster obdelave zvoka: Aleš Drašler Režija: Primož Meško Montaža: Aleš Dolinar Grafična podoba: Živko Ratković Glasovi: Anka Eržen, Gašper Lovrec, Nejc Jezernik Instrumenti: kitara - Gašper Lovrec, bas kitara - Miha Ribarić, klavir - Božidar Kolerič, harmonika - Luka Krof, bobni - Zlatko Djogić
Besedilo: Tak-si! Kakšen? Prašno siv. Pelji, prosim, me v zaliv. Refren: Naj cesta bo presta, zavita, vabljiva. So vsa velemesta ob njej počepnila. Slavna brezpotja, tunéli, mostovi. Voziva se, taksi, med sonca trakovi. Tak-si! Kakšen? Skoraj nov. Pelji, prosim, me v rov. Refren. Tak-si! Kakšen? Dolgih prog. Pelji, prosim, še en krog. Refren. Avtor glasbe za pesem Taksi: Gašper Lovrec Besedilo pesmi in scenarij: Sara Lužovec Mojster obdelave zvoka: Aleš Drašler Režija: Primož Meško Montaža: Aleš Dolinar Grafična podoba: Živko Ratković Glasovi: Anka Eržen, Gašper Lovrec, Nejc Jezernik Instrumenti: kitara - Gašper Lovrec, bas kitara - Miha Ribarić, klavir - Božidar Kolerič, harmonika - Luka Krof, bobni - Zlatko Djogić
Rateče so zadnja gorenjska vas v Zgornjesavski dolini pred prehodom na italijansko stran. Večina vaščanov, ki ima v lasti posest, je dvolastnikov in državna meja teh vezi ni zabrisala. V Ratečah spoštujejo in ohranjajo dediščino tudi tradicionalne jedi. Med njimi so posebnost rateški krapi. Veščino izdelovanja teh testenih žepov z različnim nadevom je na mladi rod prenesla Jerca Oman, najstarejša Ratečanka.
Rateče so zadnja gorenjska vas v Zgornjesavski dolini pred prehodom na italijansko stran. Večina vaščanov, ki ima v lasti posest, je dvolastnikov in državna meja teh vezi ni zabrisala. V Ratečah spoštujejo in ohranjajo dediščino tudi tradicionalne jedi. Med njimi so posebnost rateški krapi. Veščino izdelovanja teh testenih žepov z različnim nadevom je na mladi rod prenesla Jerca Oman, najstarejša Ratečanka.