Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Glasbena oddaja z lestvico Radia Maribor v petek ob 19.30. Na sporedu je že od srede osemdesetih let, najprej kot samo lestvica sedemnajstih skladb, z leti pa se je razvila do sedanje oblike z dvema lestvicama – tujo in domačo. Lestvici sestavljata Tinček Bradač (tujo) in Gregor Stermecki (domačo).
Glasbena oddaja z lestvico Radia Maribor v petek ob 19.30. Na sporedu je že od srede osemdesetih let, najprej kot samo lestvica sedemnajstih skladb, z leti pa se je razvila do sedanje oblike z dvema lestvicama – tujo in domačo. Lestvici sestavljata Tinček Bradač (tujo) in Gregor Stermecki (domačo).
"Ribiški dnevnik - od Izole do Savudrije in malo čez" je naslov zelo posebne knjige, ki jo je na roko pisal in risal eden zadnjih izolskih izolski ribičev, Marino Sinkovič. Knjiga ima 290 strani, veliko fotografij, risb in je pomemben dokument povojnega ribištva, napisana je v mešanici slovenščine, italijanščine, hrvaščine, pristnega ribiškega dialekta Izole. Izdala jo je založba Graffit line iz Izole.O knjigi govorijo avtor Marino Sinkovič, njen prvi bralec in pobudnik izdaje knjige - Srečko Gombač in Drago Mislej Mef kot urednik in založnik. Z njimi se pogovarja Nataša Benčič.
"Ribiški dnevnik - od Izole do Savudrije in malo čez" je naslov zelo posebne knjige, ki jo je na roko pisal in risal eden zadnjih izolskih izolski ribičev, Marino Sinkovič. Knjiga ima 290 strani, veliko fotografij, risb in je pomemben dokument povojnega ribištva, napisana je v mešanici slovenščine, italijanščine, hrvaščine, pristnega ribiškega dialekta Izole. Izdala jo je založba Graffit line iz Izole.O knjigi govorijo avtor Marino Sinkovič, njen prvi bralec in pobudnik izdaje knjige - Srečko Gombač in Drago Mislej Mef kot urednik in založnik. Z njimi se pogovarja Nataša Benčič.
V Parizu so se s prvimi tekmovanji začele olimpijske igre. Na uradnem odprtju, paradi narodov, na reki Seni se bo predstavila tudi 90-članska ekipa športnikov, najštevilčnejša doslej, ki bo zastopala Slovenijo. Olimpijske igre so veliko več kot le športno tekmovanje. To je priložnost za kulturne izmenjave, spodbujanje miru in medsebojnega spoštovanja ter praznovanje športnih dosežkov. Vsi skupaj bomo držali pesti za naše športnike in uživali v trenutkih, ki nas bodo znova povezovali. Kaj pa vi, boste spremljali olimpijado v Parizu? Boste navijali za naše olimpijce? Kdo se bo najbolje odrezal in komu napovedujete medaljo? Olimpijski utrip smo izmerili v petkovi jutranji anketi.
V Parizu so se s prvimi tekmovanji začele olimpijske igre. Na uradnem odprtju, paradi narodov, na reki Seni se bo predstavila tudi 90-članska ekipa športnikov, najštevilčnejša doslej, ki bo zastopala Slovenijo. Olimpijske igre so veliko več kot le športno tekmovanje. To je priložnost za kulturne izmenjave, spodbujanje miru in medsebojnega spoštovanja ter praznovanje športnih dosežkov. Vsi skupaj bomo držali pesti za naše športnike in uživali v trenutkih, ki nas bodo znova povezovali. Kaj pa vi, boste spremljali olimpijado v Parizu? Boste navijali za naše olimpijce? Kdo se bo najbolje odrezal in komu napovedujete medaljo? Olimpijski utrip smo izmerili v petkovi jutranji anketi.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
V juliju ste poslušali reprize treh oddaj, ki smo jih septembra lani posvetili “slovenskemu citrarju” Mihi Dovžanu. Leta 2016 ga je glasbeni urednik Tomaž Guček skupaj z bratom Ivetom zadnjič gostil v Četrtkovem večeru domačih pesmi in napevov. Reprizo te oddaje poslušate tokrat. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
V juliju ste poslušali reprize treh oddaj, ki smo jih septembra lani posvetili “slovenskemu citrarju” Mihi Dovžanu. Leta 2016 ga je glasbeni urednik Tomaž Guček skupaj z bratom Ivetom zadnjič gostil v Četrtkovem večeru domačih pesmi in napevov. Reprizo te oddaje poslušate tokrat. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
V tem tednu je na Radiu Koper višje frekvence predvajanj deležna instrumentalna skladba »French Riviera«.
V tem tednu je na Radiu Koper višje frekvence predvajanj deležna instrumentalna skladba »French Riviera«.
Servitski samostan v Kopru je bil dolga leta porodnišnica. To so zdaj prostori Univerze na Primorskem. Leta 2021 se je začela prenova, a duh nekdanje zgodbe tega prostora je premočan, da bi poniknil v pozabo. To je bila skupna rojstna hiša za ljudi od Umaga do Krasa. Leta 2012 se je rodila ideja o spominski knjigi, v katero bi ljudje zapisovali zgodbe povezane s porodnišnico, nedavno pa je klasična spominska knjiga dobila tudi spletno inačico in v kratkem času se je v njej zbralo že preko 600 zapisov ljudi, ki so se tam rodili, ali mam, ki so tam rodile svoje otroke. Spominsko knjigo - klasično in spletno - skupaj urejata in sooblikujeta dr. Neža Čebron Lipovec in Mirella Baruca z Univerze na Primorskem. Na radijski obisk ju je povabila Nataša Benčič.
Servitski samostan v Kopru je bil dolga leta porodnišnica. To so zdaj prostori Univerze na Primorskem. Leta 2021 se je začela prenova, a duh nekdanje zgodbe tega prostora je premočan, da bi poniknil v pozabo. To je bila skupna rojstna hiša za ljudi od Umaga do Krasa. Leta 2012 se je rodila ideja o spominski knjigi, v katero bi ljudje zapisovali zgodbe povezane s porodnišnico, nedavno pa je klasična spominska knjiga dobila tudi spletno inačico in v kratkem času se je v njej zbralo že preko 600 zapisov ljudi, ki so se tam rodili, ali mam, ki so tam rodile svoje otroke. Spominsko knjigo - klasično in spletno - skupaj urejata in sooblikujeta dr. Neža Čebron Lipovec in Mirella Baruca z Univerze na Primorskem. Na radijski obisk ju je povabila Nataša Benčič.
Najbolj globalna vas na svetu je zagotovo vsakokratna olimpijska vas. Z našo četrtkovo rubriko se zato tokrat selimo v Pariz; od tam se nam bo oglasil reporter Boštjan Reberšak. O logističnih zapletih, dostopih do dogodkov, prvih vtisih in največjih svetovnih zvezdnikih.
Najbolj globalna vas na svetu je zagotovo vsakokratna olimpijska vas. Z našo četrtkovo rubriko se zato tokrat selimo v Pariz; od tam se nam bo oglasil reporter Boštjan Reberšak. O logističnih zapletih, dostopih do dogodkov, prvih vtisih in največjih svetovnih zvezdnikih.
V oddaji Godbe z zgodbo, voditeljica Anja Rupel z glasbo in zgodbo predstavlja tujo in domačo popularno glasbo in njene izvajalce, avtorje in glasbenike. Vsako sredo ob 23.15 na 1. programu.
V oddaji Godbe z zgodbo, voditeljica Anja Rupel z glasbo in zgodbo predstavlja tujo in domačo popularno glasbo in njene izvajalce, avtorje in glasbenike. Vsako sredo ob 23.15 na 1. programu.
Večina dijakov uživa najdaljše počitnice. V prvi polovici julija so bili znani rezultati letošnje splošne in poklicne mature. Najvišji možni splošni uspeh (34 točk) je letos doseglo 20 kandidatov, kar je dva več kot lani. Maja Terpin, dijakinja Gimnazije Nova Gorica je postala edina diamantna maturantka na Primorskem. Gostili smo jo v novogoriškem studiu Radia Koper.
Večina dijakov uživa najdaljše počitnice. V prvi polovici julija so bili znani rezultati letošnje splošne in poklicne mature. Najvišji možni splošni uspeh (34 točk) je letos doseglo 20 kandidatov, kar je dva več kot lani. Maja Terpin, dijakinja Gimnazije Nova Gorica je postala edina diamantna maturantka na Primorskem. Gostili smo jo v novogoriškem studiu Radia Koper.
Tokatni radijski kviz smo odeli v poletne odtenke. Tematika kviza je obsegala morje, sonce in srečo. Poslušalka Jelka je uspešno odgovorila na vsa zastavljena vprašanja, kako bi se pa vi odrezala pri sledečih vprašanjih? 1. Morje je modre barve zaradi odboja modrega neba. 2. Poleti sonce sije dlje, ker Zemlja kroži bližje soncu. 3. Poletni sončni žarki lahko povečajo proizvodnjo serotonina v telesu, kar prispeva k boljšemu razpoloženju. 4. Sprehajanje po plaži in poslušanje morskih valov ima pomirjujoč učinek na možgane in zmanjšuje stres. 5. Poletna zabava in smeh lahko sprostita endorfine, ki so naravni blažilci bolečin v telesu.
Tokatni radijski kviz smo odeli v poletne odtenke. Tematika kviza je obsegala morje, sonce in srečo. Poslušalka Jelka je uspešno odgovorila na vsa zastavljena vprašanja, kako bi se pa vi odrezala pri sledečih vprašanjih? 1. Morje je modre barve zaradi odboja modrega neba. 2. Poleti sonce sije dlje, ker Zemlja kroži bližje soncu. 3. Poletni sončni žarki lahko povečajo proizvodnjo serotonina v telesu, kar prispeva k boljšemu razpoloženju. 4. Sprehajanje po plaži in poslušanje morskih valov ima pomirjujoč učinek na možgane in zmanjšuje stres. 5. Poletna zabava in smeh lahko sprostita endorfine, ki so naravni blažilci bolečin v telesu.
Tokratna (22.7.2024) Radijska delavnica znancev ima delovni podnaslov čebelarska stoletja… Povod za nocojšnje čebelorejsko besedovanje v živo bosta dva stoletna jubileja – letos se spominjamo stoletnice Zveze čebelarskih družin Štajerske in stoletnice čebelarstva v Slovenski Bistrici. Radi poudarjamo, da sodimo med tiste države, ki so po razvoju čebelarstva kot posebne poezije kmetijstva – v samem svetovnem vrhu… ob doktorici veterinarske medicine Katarini Pavlič Dolinar, ki na Srednji Biotehnični šoli v MB predava nekatere strokovne predmete in je ob tem tudio eko in biodinamična čebelarka, sodelujejo še štirje čebelarski mojstri: Ivan Ajtnik, Franc Štraser, Vlado Pušnik in Maksimilijan Prah. Tehnična realizacija Zoran Perko. Avtor oddaje Tone Petelinšek, vd odgovornega urednika Radia Maribor Danijel Poslek.
Tokratna (22.7.2024) Radijska delavnica znancev ima delovni podnaslov čebelarska stoletja… Povod za nocojšnje čebelorejsko besedovanje v živo bosta dva stoletna jubileja – letos se spominjamo stoletnice Zveze čebelarskih družin Štajerske in stoletnice čebelarstva v Slovenski Bistrici. Radi poudarjamo, da sodimo med tiste države, ki so po razvoju čebelarstva kot posebne poezije kmetijstva – v samem svetovnem vrhu… ob doktorici veterinarske medicine Katarini Pavlič Dolinar, ki na Srednji Biotehnični šoli v MB predava nekatere strokovne predmete in je ob tem tudio eko in biodinamična čebelarka, sodelujejo še štirje čebelarski mojstri: Ivan Ajtnik, Franc Štraser, Vlado Pušnik in Maksimilijan Prah. Tehnična realizacija Zoran Perko. Avtor oddaje Tone Petelinšek, vd odgovornega urednika Radia Maribor Danijel Poslek.
Primorska zasedba Toxine je na letošnjem Festivalu melodij morja in sonca predstavila balado 'Slovenska pesem'. Za to priložnost so združili moči z Markom Vuksanovićem, pevcem legendarne, prav tako primorske skupine Avtomobili. Za svoj nastop na festivalu so prejeli najvišjo oceno strokovne žirije, skladba pa je postala tudi naša Pesem in pol. Naš sogovorec je bil pevec zasedbe Tomi Toth.
Primorska zasedba Toxine je na letošnjem Festivalu melodij morja in sonca predstavila balado 'Slovenska pesem'. Za to priložnost so združili moči z Markom Vuksanovićem, pevcem legendarne, prav tako primorske skupine Avtomobili. Za svoj nastop na festivalu so prejeli najvišjo oceno strokovne žirije, skladba pa je postala tudi naša Pesem in pol. Naš sogovorec je bil pevec zasedbe Tomi Toth.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.
Glasba, ki jo le redko kdaj ali nikoli ne slišite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.
Glasba, ki jo le redko kdaj ali nikoli ne slišite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Umetna inteligenca se vse bolj vključuje v naš vsakdanjik. Tudi v akademsko okolje, kjer je v ospredju predvsem etična in kompetentna uporaba njenih orodij. Univerza na Primorskem se je zato odločila, da ustanovi delovno skupino, ki bo postavila temelje za ustanovitev Centra za umetno inteligenco. Pogovarjali smo se z vodjo delovne skupine dr. Ernestom Ženkom s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Umetna inteligenca se vse bolj vključuje v naš vsakdanjik. Tudi v akademsko okolje, kjer je v ospredju predvsem etična in kompetentna uporaba njenih orodij. Univerza na Primorskem se je zato odločila, da ustanovi delovno skupino, ki bo postavila temelje za ustanovitev Centra za umetno inteligenco. Pogovarjali smo se z vodjo delovne skupine dr. Ernestom Ženkom s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
"Člouk, ka razmišlja stršno malo - najrajši ne bi mislu neč, če bi se dalo", to je Pegula. Vedno se mu kaj zgodi, nikoli ni nič kriv. In če Iztok Mlakar zgodbo z naslovom Pegule spravi v verze, naredi komedijo zmešnjav, ki je po žanru kriminalka, potem gre verjeti režiserju predstave Vitu Tauferju, da je to njegova najboljša predstava doslej. Peta po vrsti - prej so bili Duohtar pod mus, Sljehrnik, Pašjon in Tutošomato. Junija je bila premiera Pegul, ki je nastala v produkciji Avditorija Portorož , pod okriljem Primorskega poletnega festivala pa so Pegule 19.julija razprodale Arrigoni v Izoli. Z Iztokom Mlakarjem se je pred predstavo pogovarjala Nataša Benčič.
"Člouk, ka razmišlja stršno malo - najrajši ne bi mislu neč, če bi se dalo", to je Pegula. Vedno se mu kaj zgodi, nikoli ni nič kriv. In če Iztok Mlakar zgodbo z naslovom Pegule spravi v verze, naredi komedijo zmešnjav, ki je po žanru kriminalka, potem gre verjeti režiserju predstave Vitu Tauferju, da je to njegova najboljša predstava doslej. Peta po vrsti - prej so bili Duohtar pod mus, Sljehrnik, Pašjon in Tutošomato. Junija je bila premiera Pegul, ki je nastala v produkciji Avditorija Portorož , pod okriljem Primorskega poletnega festivala pa so Pegule 19.julija razprodale Arrigoni v Izoli. Z Iztokom Mlakarjem se je pred predstavo pogovarjala Nataša Benčič.
Pet podatkov o poskusih atentata na ameriške predsednike, iščemo napačnega!
Pet podatkov o poskusih atentata na ameriške predsednike, iščemo napačnega!
Vprašanje o zagotavljanju brezplačne vode iz pipe v gostinskih lokalih je vedno bolj aktualno. Zagovorniki te ideje trdijo, da je dostop do čiste pitne vode osnovna pravica vsakega posameznika. Menijo, da bi uzakonitev brezplačne vode iz pipe pripomogla k zmanjšanju uporabe plastenk, kar bi pozitivno vplivalo na okolje. Poleg tega bi takšen ukrep lahko izboljšal izkušnjo gostov in spodbudil odgovorno ravnanje z vodo. Nasprotniki pa opozarjajo, da bi to pomenilo dodatne stroške za gostinske lokale, prav tako se sprašujejo, ali bi bili gostje dovolj hvaležni za to storitev ali bi jo jemali kot samoumevno. Kakšna so vaša mnenja? Bi podprli takšen zakon? Ste že plačali za vodo iz pipe in kaj pravijo gostinci, gostje lokala ter naši poslušalci?
Vprašanje o zagotavljanju brezplačne vode iz pipe v gostinskih lokalih je vedno bolj aktualno. Zagovorniki te ideje trdijo, da je dostop do čiste pitne vode osnovna pravica vsakega posameznika. Menijo, da bi uzakonitev brezplačne vode iz pipe pripomogla k zmanjšanju uporabe plastenk, kar bi pozitivno vplivalo na okolje. Poleg tega bi takšen ukrep lahko izboljšal izkušnjo gostov in spodbudil odgovorno ravnanje z vodo. Nasprotniki pa opozarjajo, da bi to pomenilo dodatne stroške za gostinske lokale, prav tako se sprašujejo, ali bi bili gostje dovolj hvaležni za to storitev ali bi jo jemali kot samoumevno. Kakšna so vaša mnenja? Bi podprli takšen zakon? Ste že plačali za vodo iz pipe in kaj pravijo gostinci, gostje lokala ter naši poslušalci?
Poletna rubrika Radijski viadukt povezuje Slovenijo. Vsak poletni petek ob 6.45 na Radiu Maribor in Radiu Koper. Bodite z nami na najdaljšem viaduktu v Sloveniji, kjer nikoli ni prometne gneče.
Poletna rubrika Radijski viadukt povezuje Slovenijo. Vsak poletni petek ob 6.45 na Radiu Maribor in Radiu Koper. Bodite z nami na najdaljšem viaduktu v Sloveniji, kjer nikoli ni prometne gneče.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Avgusta lani je okroglo obletnico praznoval “slovenski citrar” Miha Dovžan. Letos ga žal ni več med nami. Poslovil se je konec letošnjega meseca maja. Ostajajo pa zvoki njegovih citer, ki smo jih v mesecu septembru lani poslušali v ciklu treh oddaj, posvečenih njemu. Tokrat poslušate reprizo tretje, zadnje izmed njih. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Avgusta lani je okroglo obletnico praznoval “slovenski citrar” Miha Dovžan. Letos ga žal ni več med nami. Poslovil se je konec letošnjega meseca maja. Ostajajo pa zvoki njegovih citer, ki smo jih v mesecu septembru lani poslušali v ciklu treh oddaj, posvečenih njemu. Tokrat poslušate reprizo tretje, zadnje izmed njih. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Marko Korošec je lovec na tornade, v zadnjem času pa predvsem opazovalec, preučevalec in napovedovalec ekstremnih vremenskih pojavov. Nič čudnega, da so v torek v Ljubljani ob izidu filma Twister 2 odprli njegovo razstavo fotografij tornadov iz ZDA. Foto: www.markokorosec.eu
Marko Korošec je lovec na tornade, v zadnjem času pa predvsem opazovalec, preučevalec in napovedovalec ekstremnih vremenskih pojavov. Nič čudnega, da so v torek v Ljubljani ob izidu filma Twister 2 odprli njegovo razstavo fotografij tornadov iz ZDA. Foto: www.markokorosec.eu
V oddaji Godbe z zgodbo glas moje mladosti: Majda Sepe. Pevka tako imenovane zlate dobe slovenske popevke, ki pa ni prepevala samo lahkotnih popevk, temveč tudi precej zahtevnejše šansone. Navduševala je s svojim glasom in interpretacijo ter skupaj z Mojmirjem Sepetom pomembno zaznamovala festival Slovenska popevka, saj je na festivalu nastopila 18-krat.P oleg tega je redno prepevala tudi na preostalih jugoslovanskih festivalih. V Godbah z zgodbo pa poslušamo nekatere njene festivalske skladbe.
V oddaji Godbe z zgodbo glas moje mladosti: Majda Sepe. Pevka tako imenovane zlate dobe slovenske popevke, ki pa ni prepevala samo lahkotnih popevk, temveč tudi precej zahtevnejše šansone. Navduševala je s svojim glasom in interpretacijo ter skupaj z Mojmirjem Sepetom pomembno zaznamovala festival Slovenska popevka, saj je na festivalu nastopila 18-krat.P oleg tega je redno prepevala tudi na preostalih jugoslovanskih festivalih. V Godbah z zgodbo pa poslušamo nekatere njene festivalske skladbe.
Aktualne vremenske razmere zagotovo vsaj malo skrbijo tudi primorske kmete. Kako kaže letini in s kakšnimi težavami se sooča, smo poizvedeli pri Luki Beliču, mladem kmetu iz Babičev pri Marezigah, ki ga nekateri poznate kot člana zasedbe Pantaloons.
Aktualne vremenske razmere zagotovo vsaj malo skrbijo tudi primorske kmete. Kako kaže letini in s kakšnimi težavami se sooča, smo poizvedeli pri Luki Beliču, mladem kmetu iz Babičev pri Marezigah, ki ga nekateri poznate kot člana zasedbe Pantaloons.
Primorski poletni festival je v drugo polovico letošnjega programa vstopil z baletom Grk Zorba, ki ga je pred polnim portoroškim Avditorijem odplesal baletni ansambel Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Dramski balet so 20 let po prvi izvedbi letos znova postavili na oder v novi sceni, kostumih in zasedbi. V njem je imela nosilno žensko vlogo Tijuana Križman Hudernik. Tjaša Škamperle se je pogovarjala s Pirančanko, ki živi v Mariboru in je prve baletne korake plesala prav na odru Avditorija, in Edwardom Clugom, umetniškim direktorjem Baleta SNG Mariboru.
Primorski poletni festival je v drugo polovico letošnjega programa vstopil z baletom Grk Zorba, ki ga je pred polnim portoroškim Avditorijem odplesal baletni ansambel Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Dramski balet so 20 let po prvi izvedbi letos znova postavili na oder v novi sceni, kostumih in zasedbi. V njem je imela nosilno žensko vlogo Tijuana Križman Hudernik. Tjaša Škamperle se je pogovarjala s Pirančanko, ki živi v Mariboru in je prve baletne korake plesala prav na odru Avditorija, in Edwardom Clugom, umetniškim direktorjem Baleta SNG Mariboru.
Space Unicorn on Fire je metal band iz Slovenije, skladba Ocean Drive pa je Pesem tedna Radia Koper
Space Unicorn on Fire je metal band iz Slovenije, skladba Ocean Drive pa je Pesem tedna Radia Koper
V nagradnem skladu poletne igre MOJA AVANTURA so tri bogate nagrade: 2 x dva polpenziona v Rabcu, 2 vstopnici v Gardaland in 2 enodnevni vstopnici za Vodni planet Terme Tuhelj. Pravilnik nagradne igre smo objavili na spletni strani radiokoper.si; napišite nam svojo neverjetno zgodbo, svojo nepozabno počitniško avanturo, zelo je bomo veseli! Morda boste ravno vi med izžrebanimi, ki bodo prejeli lepe nagrade. Izredno nas veseli, da primorski radio poslušajo tudi na Kranjskem. Za lepe nagrade se poteguje tudi Aleš iz Kranja, ki nas je nasmejal, ko je 'po gorenjsko' povedal, da je šel pozimi raje - v tople kraje. Tokrat je izbral Šrilanko.
V nagradnem skladu poletne igre MOJA AVANTURA so tri bogate nagrade: 2 x dva polpenziona v Rabcu, 2 vstopnici v Gardaland in 2 enodnevni vstopnici za Vodni planet Terme Tuhelj. Pravilnik nagradne igre smo objavili na spletni strani radiokoper.si; napišite nam svojo neverjetno zgodbo, svojo nepozabno počitniško avanturo, zelo je bomo veseli! Morda boste ravno vi med izžrebanimi, ki bodo prejeli lepe nagrade. Izredno nas veseli, da primorski radio poslušajo tudi na Kranjskem. Za lepe nagrade se poteguje tudi Aleš iz Kranja, ki nas je nasmejal, ko je 'po gorenjsko' povedal, da je šel pozimi raje - v tople kraje. Tokrat je izbral Šrilanko.
Visoke temperature raziskovalci zaznavajo tudi na dnu morja. Lani sicer temperatura morja na površini ni veliko odstopala od povprečja, na dnu pa so zabeležili rekordne temperature. Tudi zdaj smo v pričakovanju novih rekordih temperature, o posledicah in samem pojavu smo se pogovarjali z dr. Martinom Vodopivcem z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Pregreta morja imajo hude posledice za prebivalce zemlje, še bolj pa pregrevanje morja vpliva na morski živelj. Korale, pravi, imajo dober 'PR' in je propadanje koralnih grebenov v medijih dobro zastopana informacija, trpijo pa tudi drugi organizmi.
Visoke temperature raziskovalci zaznavajo tudi na dnu morja. Lani sicer temperatura morja na površini ni veliko odstopala od povprečja, na dnu pa so zabeležili rekordne temperature. Tudi zdaj smo v pričakovanju novih rekordih temperature, o posledicah in samem pojavu smo se pogovarjali z dr. Martinom Vodopivcem z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Pregreta morja imajo hude posledice za prebivalce zemlje, še bolj pa pregrevanje morja vpliva na morski živelj. Korale, pravi, imajo dober 'PR' in je propadanje koralnih grebenov v medijih dobro zastopana informacija, trpijo pa tudi drugi organizmi.
Na obletnico največjega požara v zgodovini Slovnenije, ki je pred dvema letoma uničil doberšen del kraškega gozda, bo danes Primorsko začel preletavati air tractor oziroma tako imenovani »rumeni ptič«, ki bo nadzoroval potencialna požarišča. Na Upravi za zaščito in reševanje, kjer je maja začela delovati posebna enota za gašenje iz zraka, zagotavljajo, da smo v primeru požara tehnično veliko bolje pripravljeni, kot smo bili pred dvema letoma. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila direktorja Leona Behina in letalskega pilota Davida Necmeskala.
Na obletnico največjega požara v zgodovini Slovnenije, ki je pred dvema letoma uničil doberšen del kraškega gozda, bo danes Primorsko začel preletavati air tractor oziroma tako imenovani »rumeni ptič«, ki bo nadzoroval potencialna požarišča. Na Upravi za zaščito in reševanje, kjer je maja začela delovati posebna enota za gašenje iz zraka, zagotavljajo, da smo v primeru požara tehnično veliko bolje pripravljeni, kot smo bili pred dvema letoma. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila direktorja Leona Behina in letalskega pilota Davida Necmeskala.
'Nesmisu' je drugi singel zasedbe Delta Riff in kljub nesmislu, za katerega se včasih zazdi, da ta svet vrti, mladi trio rock'n'roll sceni daje smisel. O skladbi 'Nesmisu', novem albumu in triu nam je spregovoril basist Tilen Lampret. Foto: Marko Alpner
'Nesmisu' je drugi singel zasedbe Delta Riff in kljub nesmislu, za katerega se včasih zazdi, da ta svet vrti, mladi trio rock'n'roll sceni daje smisel. O skladbi 'Nesmisu', novem albumu in triu nam je spregovoril basist Tilen Lampret. Foto: Marko Alpner
Tokratna (15.7.2024) reprizna Radijska delavnica znancev ima delovni podnaslov stoletna sopotja… Nastala je leta 2011, v njej pa smo se v mariborskem Domu starostnikov Danice Vogrinec srečali s tremi takratnimi stoletniki – Irmo Vračko, Josipom Brkljačičem in Olgo Potočnik. Slišali pa bomo tudi nekaj starejši pogovor z Mici Polc iz Oplotnice. Vsi našteti so zdaj že vrsto let v depojih večnosti, v naših arhivih pa so zapisane njihove iskrive pripovedi o tem kako je življenje lepo in se ga moramo veseliti – in tako nas oni iz dimenzije »onkraj« - nagovarjajo v današnji čas… o tem v naslednji uri našega delavničarskega druženja. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Ivo Smogavec in Jernej Repnik. V.d.odgovornega urednika Radia Maribor Danijel Poslek.
Tokratna (15.7.2024) reprizna Radijska delavnica znancev ima delovni podnaslov stoletna sopotja… Nastala je leta 2011, v njej pa smo se v mariborskem Domu starostnikov Danice Vogrinec srečali s tremi takratnimi stoletniki – Irmo Vračko, Josipom Brkljačičem in Olgo Potočnik. Slišali pa bomo tudi nekaj starejši pogovor z Mici Polc iz Oplotnice. Vsi našteti so zdaj že vrsto let v depojih večnosti, v naših arhivih pa so zapisane njihove iskrive pripovedi o tem kako je življenje lepo in se ga moramo veseliti – in tako nas oni iz dimenzije »onkraj« - nagovarjajo v današnji čas… o tem v naslednji uri našega delavničarskega druženja. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Ivo Smogavec in Jernej Repnik. V.d.odgovornega urednika Radia Maribor Danijel Poslek.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.
Uvrstitev v finale evropskega nogometnega prvenstva je Anglijo vodila tudi preko srečanja s Slovenijo, kjer sta se ekipi razšli neodločenim izidom. Naši reprezentanci je tekma v Kolnu prinesla zgodovinsko uvrstitev v osmino prvenstva, kar je na stadionu v živo pospremilo okoli 12 tisoč navijačev. Prav v posebno spominsko knjigo si bo to tekmo shranila tudi primorska družina Zoratti Padovan iz Nove Gorice. Zakaj, je v prijetni senci na bregu Soče v Solkanu zanimalo Tjašo Škamperle.
Uvrstitev v finale evropskega nogometnega prvenstva je Anglijo vodila tudi preko srečanja s Slovenijo, kjer sta se ekipi razšli neodločenim izidom. Naši reprezentanci je tekma v Kolnu prinesla zgodovinsko uvrstitev v osmino prvenstva, kar je na stadionu v živo pospremilo okoli 12 tisoč navijačev. Prav v posebno spominsko knjigo si bo to tekmo shranila tudi primorska družina Zoratti Padovan iz Nove Gorice. Zakaj, je v prijetni senci na bregu Soče v Solkanu zanimalo Tjašo Škamperle.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
V četrtek, 11. julija se je v vasi Abitanti odvil dogodek, ki je več obletnic povezal v zgodbo o istrski dediščini. Radio Koper praznuje 75 let in 30 let je odkar je bila ena od javnih radijskih oddaj v vasi Abitanti. Ta vas je bila tedaj skoraj povsem izpraznjena. Žalost prazne, odmaknjene vasi je nagovorila tedanjega odgovornega urednika Miloša Ivančiča za organizacijo prireditve in glasbeni urednik Emil Zonta je povabil nekaj mož, za katere je vedel, da dobro pojejo in zasejal je seme pevski zasedbi Kantadore, ki še sedaj pojejo istrske pesmi v starih pevskih praksah. Skupaj z Radiem Koper in številnim občinstvom, ki je napolnilo kamnito dvorišče domačije Grondal so praznovali svojo trideseto obletnico. S skupino Kantadore je nastopil njihov dolgoletni vodja Emil Zonta s starimi glasbili, pa domačin Manuel Šavron, akademski glasbenik in pedagog diatonične harmonike ter gostitelj Gracijan Perič. Utrinke večera je zbrala Simona Moličnik.
V četrtek, 11. julija se je v vasi Abitanti odvil dogodek, ki je več obletnic povezal v zgodbo o istrski dediščini. Radio Koper praznuje 75 let in 30 let je odkar je bila ena od javnih radijskih oddaj v vasi Abitanti. Ta vas je bila tedaj skoraj povsem izpraznjena. Žalost prazne, odmaknjene vasi je nagovorila tedanjega odgovornega urednika Miloša Ivančiča za organizacijo prireditve in glasbeni urednik Emil Zonta je povabil nekaj mož, za katere je vedel, da dobro pojejo in zasejal je seme pevski zasedbi Kantadore, ki še sedaj pojejo istrske pesmi v starih pevskih praksah. Skupaj z Radiem Koper in številnim občinstvom, ki je napolnilo kamnito dvorišče domačije Grondal so praznovali svojo trideseto obletnico. S skupino Kantadore je nastopil njihov dolgoletni vodja Emil Zonta s starimi glasbili, pa domačin Manuel Šavron, akademski glasbenik in pedagog diatonične harmonike ter gostitelj Gracijan Perič. Utrinke večera je zbrala Simona Moličnik.
Dopoldne smo se preselili v Piran, pravzaprav v svetilnik na Punti. Tam so namreč odprli razstavo Piranski svetilnik - Il faro di Pirano, ki je nastala ob zaključku prenove zunanjosti svetilničarjevega stanovanja, zgrajenega leta 1874. Pripravil jo je Pomorski muzej, ki je ta naš edinstveni kulturni spomenik pomorske dediščine tudi prevzel v upravljanje. Več nam je povedala Lea Širok, ki je v Piranu tik pred odprtjem razstave pred mikrofon povabila nekaj sogovornikov. Svetilnik se nahaja na skrajni točki polotoka, na katerem se razprostira mesto Piran. Postavljen je na obrambnem stolpu, ki je bil del beneškega obzidja in je najbrž nastal v procesu prestrukturiranja, ki je potekalo med 16. in 17. stoletjem, podobne, vendar starejše srednjeveške obrambne strukture, kot so pokazale leta 2008 opravljene arheološke raziskave. Stolp je zgrajen iz peščenjaka in ima močno strukturo. Njegov sprednji del, ki gleda proti jugozahodu, drug ob drugem krasita grba iz belega istrskega kamna. Prvi predstavlja grb družine Bembo (župan), na drugem pa je križarski ščit Občine Piran. Oba sta datirana v leto 1617. Zgornji del nekdanjega obzidja je zgrajen iz belega kamna in sega v sredino devetnajstega stoletja, ko so tja postavili celo topove. Utrdbo so namreč pred morebitnimi vsiljivci z morja varovali žandarji.
Dopoldne smo se preselili v Piran, pravzaprav v svetilnik na Punti. Tam so namreč odprli razstavo Piranski svetilnik - Il faro di Pirano, ki je nastala ob zaključku prenove zunanjosti svetilničarjevega stanovanja, zgrajenega leta 1874. Pripravil jo je Pomorski muzej, ki je ta naš edinstveni kulturni spomenik pomorske dediščine tudi prevzel v upravljanje. Več nam je povedala Lea Širok, ki je v Piranu tik pred odprtjem razstave pred mikrofon povabila nekaj sogovornikov. Svetilnik se nahaja na skrajni točki polotoka, na katerem se razprostira mesto Piran. Postavljen je na obrambnem stolpu, ki je bil del beneškega obzidja in je najbrž nastal v procesu prestrukturiranja, ki je potekalo med 16. in 17. stoletjem, podobne, vendar starejše srednjeveške obrambne strukture, kot so pokazale leta 2008 opravljene arheološke raziskave. Stolp je zgrajen iz peščenjaka in ima močno strukturo. Njegov sprednji del, ki gleda proti jugozahodu, drug ob drugem krasita grba iz belega istrskega kamna. Prvi predstavlja grb družine Bembo (župan), na drugem pa je križarski ščit Občine Piran. Oba sta datirana v leto 1617. Zgornji del nekdanjega obzidja je zgrajen iz belega kamna in sega v sredino devetnajstega stoletja, ko so tja postavili celo topove. Utrdbo so namreč pred morebitnimi vsiljivci z morja varovali žandarji.
Primorska je že nekaj dni v primežu vročinskega vala. Letos je to drugi, ampak za razliko od junijskega prinaša še višje temperature. Agencija za okolje je že v torek izdala oranžno opozorilo zaradi visokih temperatur. Živo srebro se je po nižinah povzpelo do 36 stopinj. Najbolj vroče je bilo na Goriškem, kjer sonce neusmiljeno pripeka že nekaj dni. Zato je pomembno, da se ustrezno zaščitimo in se ohladimo. Kako vročina vpliva na vaše počutje in kakšne ukrepe običajno sprejmete, da se zaščitite pred pripeko? Čeprav bi morda lahko spekli jajce na pločniku, vam vseeno priporočamo, da za zajtrk uporabite štedilnik in prisluhnite današnji anketi. Vprašali smo vas, kako prenašate vročino in ali so vročinski valovi postali pogostejši kot nekoč?
Primorska je že nekaj dni v primežu vročinskega vala. Letos je to drugi, ampak za razliko od junijskega prinaša še višje temperature. Agencija za okolje je že v torek izdala oranžno opozorilo zaradi visokih temperatur. Živo srebro se je po nižinah povzpelo do 36 stopinj. Najbolj vroče je bilo na Goriškem, kjer sonce neusmiljeno pripeka že nekaj dni. Zato je pomembno, da se ustrezno zaščitimo in se ohladimo. Kako vročina vpliva na vaše počutje in kakšne ukrepe običajno sprejmete, da se zaščitite pred pripeko? Čeprav bi morda lahko spekli jajce na pločniku, vam vseeno priporočamo, da za zajtrk uporabite štedilnik in prisluhnite današnji anketi. Vprašali smo vas, kako prenašate vročino in ali so vročinski valovi postali pogostejši kot nekoč?
Poletna rubrika Radijski viadukt povezuje Slovenijo. Vsak poletni petek ob 6.45 na Radiu Maribor in Radiu Koper. Bodite z nami na najdaljšem viaduktu v Sloveniji, kjer nikoli ni prometne gneče.
Poletna rubrika Radijski viadukt povezuje Slovenijo. Vsak poletni petek ob 6.45 na Radiu Maribor in Radiu Koper. Bodite z nami na najdaljšem viaduktu v Sloveniji, kjer nikoli ni prometne gneče.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Avgusta lani je okroglo obletnico praznoval “slovenski citrar” Miha Dovžan. Letos ga žal ni več med nami. Poslovil se je konec letošnjega meseca maja. Ostajajo pa zvoki njegovih citer, ki smo jih v mesecu septembru lani poslušali v ciklu treh oddaj, posvečenih njemu. Tokrat poslušate reprizo druge izmed njih. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Avgusta lani je okroglo obletnico praznoval “slovenski citrar” Miha Dovžan. Letos ga žal ni več med nami. Poslovil se je konec letošnjega meseca maja. Ostajajo pa zvoki njegovih citer, ki smo jih v mesecu septembru lani poslušali v ciklu treh oddaj, posvečenih njemu. Tokrat poslušate reprizo druge izmed njih. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Med Idrijo in Izolo je kar nekaj kilometrov, a vendar sta mesti povezani. In zdaj celo združeni v knjigi kolumen, ki izhajajo enkrat mesečno v Idrijskih novicah in vsak teden v tedniku Mandrač v Izoli. Podpisuje jih Drago Mislej Mef, odličen tekstopisec slovenskih popevk, Ježkov nagrajenec, pronicljiv opazovalec družbenega življenja. Knjiga nima slučajno naslova Naših sanj vam pa ne damo. Avtor v eni od kolumen z istim naslovom ugotavlja, da so nam v letih divje privatizacije povzpetniki pobrali domala vse, kar so neštete generacije ustvarjale kot skupno dobro. 121 kolumen je v knjigi po tematiki razvrščenih v sedem poglavij: Ljudje, Covid, Turizem, Vrednote, Demokracija, Akcija, Okolje, Izola in Mediji. Knjigo res lepo dopolnjujejo ilustracije Marjana Motoha, ki so vrsto let bogatile tudi objave v časopisu Mandrač in v Idrijskih novicah. Knjiga je izšla pri založbi Bogataj. Nataša Benčič se pogovarja z avtorjem, Dragom Mislejem Mefom in založnikom Damjanom Bogatajem.
Med Idrijo in Izolo je kar nekaj kilometrov, a vendar sta mesti povezani. In zdaj celo združeni v knjigi kolumen, ki izhajajo enkrat mesečno v Idrijskih novicah in vsak teden v tedniku Mandrač v Izoli. Podpisuje jih Drago Mislej Mef, odličen tekstopisec slovenskih popevk, Ježkov nagrajenec, pronicljiv opazovalec družbenega življenja. Knjiga nima slučajno naslova Naših sanj vam pa ne damo. Avtor v eni od kolumen z istim naslovom ugotavlja, da so nam v letih divje privatizacije povzpetniki pobrali domala vse, kar so neštete generacije ustvarjale kot skupno dobro. 121 kolumen je v knjigi po tematiki razvrščenih v sedem poglavij: Ljudje, Covid, Turizem, Vrednote, Demokracija, Akcija, Okolje, Izola in Mediji. Knjigo res lepo dopolnjujejo ilustracije Marjana Motoha, ki so vrsto let bogatile tudi objave v časopisu Mandrač in v Idrijskih novicah. Knjiga je izšla pri založbi Bogataj. Nataša Benčič se pogovarja z avtorjem, Dragom Mislejem Mefom in založnikom Damjanom Bogatajem.
Vročinski val je zajel tudi Kanado. Vročina me spremlja tudi čez lužo, nam je pred dnevi sporočil Matej Rodela, naš nekdanji sodelavec, ki je radijskemu mikrofonu in Sloveniji pred osmimi leti pomahal v slovo in se preselil v Kanado. A se seveda rad vrača domov in pred dnevi nas je obiskal tudi na radiu. Z njim se je pogovarjal Iztok Novak.
Vročinski val je zajel tudi Kanado. Vročina me spremlja tudi čez lužo, nam je pred dnevi sporočil Matej Rodela, naš nekdanji sodelavec, ki je radijskemu mikrofonu in Sloveniji pred osmimi leti pomahal v slovo in se preselil v Kanado. A se seveda rad vrača domov in pred dnevi nas je obiskal tudi na radiu. Z njim se je pogovarjal Iztok Novak.
Debbie Harry se je v glasbeno zgodovino zapisala kot avtorica in pevka novovalovske skupine Blondie. S svojevrstnim modnim slogom, blond lasmi in značilnim vokalom je Debbie popikona, ki je pomembno vplivala na poznejše generacije izvajalk. S skupino Blondie je ustvarjala od leta 1974 do leta 1983, nato pa se je posvetila solistični karieri, v kateri je izdala štiri albume in nastopila v manjših in večjih vlogah v več kot 40 filmih in televizijskih serijah. Leta 1997 se je znova pridružila skupini Blondie, s katero še vedno prepeva in nastopa. Prihodnje leto naj bi skupina Blondie izdala nov, 12. studijski album. V Godbah z zgodbo pa nekaj starejših uspešnic skupine Blondie in Debbie Harry.
Debbie Harry se je v glasbeno zgodovino zapisala kot avtorica in pevka novovalovske skupine Blondie. S svojevrstnim modnim slogom, blond lasmi in značilnim vokalom je Debbie popikona, ki je pomembno vplivala na poznejše generacije izvajalk. S skupino Blondie je ustvarjala od leta 1974 do leta 1983, nato pa se je posvetila solistični karieri, v kateri je izdala štiri albume in nastopila v manjših in večjih vlogah v več kot 40 filmih in televizijskih serijah. Leta 1997 se je znova pridružila skupini Blondie, s katero še vedno prepeva in nastopa. Prihodnje leto naj bi skupina Blondie izdala nov, 12. studijski album. V Godbah z zgodbo pa nekaj starejših uspešnic skupine Blondie in Debbie Harry.
V nagradnem skladu poletne igre MOJA AVANTURA so tri bogate nagrade: 2 x dva polpenziona v Rabcu, 2 vstopnici v Gardaland in 2 enodnevni vstopnici za Vodni planet Terme Tuhelj. Pravilnik nagradne igre smo objavili na spletni strani radiokoper.si; napišite nam svojo neverjetno zgodbo, svojo nepozabno počitniško avanturo, zelo je bomo veseli! Morda boste ravno vi med izžrebanimi, ki bodo prejeli lepe nagrade. Poslušalka Ingrid iz Kobarida je svoje 'neverjetno' srečanje doživela v Grčiji, na otoku Rodos. Ja, ne le sosede, tudi sorodnika lahko srečaš na drugem koncu Evrope. Hvala Ingrid Kovačič, ki je z nami delila svojo zgodbo. Vabljeni tudi vi, da nam pošljete svojo in z njo sodelujete v nagradni igri Radia Koper!
V nagradnem skladu poletne igre MOJA AVANTURA so tri bogate nagrade: 2 x dva polpenziona v Rabcu, 2 vstopnici v Gardaland in 2 enodnevni vstopnici za Vodni planet Terme Tuhelj. Pravilnik nagradne igre smo objavili na spletni strani radiokoper.si; napišite nam svojo neverjetno zgodbo, svojo nepozabno počitniško avanturo, zelo je bomo veseli! Morda boste ravno vi med izžrebanimi, ki bodo prejeli lepe nagrade. Poslušalka Ingrid iz Kobarida je svoje 'neverjetno' srečanje doživela v Grčiji, na otoku Rodos. Ja, ne le sosede, tudi sorodnika lahko srečaš na drugem koncu Evrope. Hvala Ingrid Kovačič, ki je z nami delila svojo zgodbo. Vabljeni tudi vi, da nam pošljete svojo in z njo sodelujete v nagradni igri Radia Koper!
Tokratna (8.7.2024) Radijska delavnica znancev je v znamenju veselih počitniških impresij, posneli pa smo jo nedavno v Mladinskem zdravilišču Rdečega križa Slovenije na Debelem Rtiču v obalni občini Ankaran… v času 19.MIKove karavane smeha… Sodelujejo mladi počitničarji, njihovi vzgojitelji in ostali soustvarjalci te lepe in plemenite, zdaj že tradicionalne poletne zgodbe sproščenih radosti… Franci Pliberšek – pobudnik te počitniške akcije in direktor ter lastnik podjetja MIK Celje, Lidija Kozlovič – vodja mladinskega zdravilišča na Debelčem rtiču, Milan Ninič – ustanovitelj humanitarnega društva Enostavno pomagam, vzgojiteljica Špela Konda in učenci Patrik Topolovec, Julija Senica in Špela Knez. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Zoran Perko. V.d.odgovornega urednika nacionalnega programa Radia Maribor Danijel Poslek.
Tokratna (8.7.2024) Radijska delavnica znancev je v znamenju veselih počitniških impresij, posneli pa smo jo nedavno v Mladinskem zdravilišču Rdečega križa Slovenije na Debelem Rtiču v obalni občini Ankaran… v času 19.MIKove karavane smeha… Sodelujejo mladi počitničarji, njihovi vzgojitelji in ostali soustvarjalci te lepe in plemenite, zdaj že tradicionalne poletne zgodbe sproščenih radosti… Franci Pliberšek – pobudnik te počitniške akcije in direktor ter lastnik podjetja MIK Celje, Lidija Kozlovič – vodja mladinskega zdravilišča na Debelčem rtiču, Milan Ninič – ustanovitelj humanitarnega društva Enostavno pomagam, vzgojiteljica Špela Konda in učenci Patrik Topolovec, Julija Senica in Špela Knez. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Zoran Perko. V.d.odgovornega urednika nacionalnega programa Radia Maribor Danijel Poslek.
Album Terapija za pare, ki sta ga BosaZnova izdala lani, skriva skladbo, ki od ostalih še malo bolj izstopa po poletnem vzdušju. Zato sta se Vanja in Matjaž odločila, da nanjo opozorita prav zdaj, ko vstopamo v poletje. In poslušalci Radia Koper ste jo izbrali za 'pesem in pol'.
Album Terapija za pare, ki sta ga BosaZnova izdala lani, skriva skladbo, ki od ostalih še malo bolj izstopa po poletnem vzdušju. Zato sta se Vanja in Matjaž odločila, da nanjo opozorita prav zdaj, ko vstopamo v poletje. In poslušalci Radia Koper ste jo izbrali za 'pesem in pol'.