Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Kulturno društvo Graška Gora je tudi letos organiziralo že 49. mednarodni festival narodno-zabavne glasbe Graška Gora poje in igra 2025. Tokrat so se zbranemu občinstvu predstavili: Kvintet slovenskih deklet, Trijo Roberta Goterja, Ansambel Juhej, Ansambel Naveza, Ansambel Rosa, Ansambel Braneta Klavžarja, Ansambel Zupan, Ansambel Pajdaši ter dve zasedbi iz sosednje Avstrije: Salzburgsound in Mißebner Trio. Režiser: Marjan Kučej, voditeljica: Tjaša Hrobat.

Naš gost je glasbenik, komponist, kulturni delavec in eden od nekdanjih vodij Kulturnega centra univerze v Celovcu UNIKUM, ki bo prihodnje leto obeležil svoje štirideseto leto delovanja. Emil Krištof je častni prstan prejel za družbenokritične, interdisciplinarne umetnostne in kulturne projekte v alpsko-jadranskem prostoru. Dvojezičnost je za nas bila samoumevna, bila pa je tudi političen statement, poudarja. To so bili začetki umetniškega eksperimentiranja, ki so nato postali prepoznaven glas kulturnega centra UNIKUM.

Dokumentarni film skozi prikaz skoraj povsem pozabljenega fenomena mladinskega pevskega zbora, ki so ga v 30. letih prejšnjega stoletja poimenovali “Trboveljski slavček”, govori o tem, kako je v nemogočih razmerah in v od vseh pozabljenem okolju, mogoče ustvariti vrhunsko umetnost in osvojiti svet. Film o Trboveljskem slavčku, kot so ga poimenovali na začetku 30. letih dvajsetega stoletja, pripoveduje zgodbo o mladinskem pevskem zboru, v katerem so prepevali otroci iz najrevnejših rudarskih družin, brez vsake glasbene izobrazbe. Njihov vodja Avgust Šuligoj, po poklicu učitelj, ki je prebegnil iz Primorske, jih je povzdignil na takšno raven, da so bili leta 1936 na prvem mednarodnem glasbenem kongresu v Pragi, od 600 takrat vodilnih muzikologov, izbrani kot najboljši pevski zbor na svetu, celo boljši od znamenitih Dunajskih dečkov. Skladbe, ki so jih prepevali so bile tako težke, da so vsi ti strokovnjaki, pred njihovim nastopom, le zmajevali z glavami. Nekatere skladbe so bile pisane atonalno in celo bitonalno in po mnenju muzikologov nemogoče za izvedbo, vendar pa ti preprosti otroci tega seveda niso vedeli in so jih veselo prepevali. Še danes ni zbora, ki bi bil to sposoben izvesti. Nastopali so po celi Evropi in to v najbolj elitnih dvoranah. Na turnejah so jim sledili občudovalci, kar je bil takrat edinstven fenomen. Trboveljski slavček je v letih 1930 do 1941 izvajal pesmi uglednih skladateljev tistega časa, kot so bili Emil Adamič, Slavko Osterc, Lucijan Marija Škerjanc, Marij Kogoj, Matija Bravničar, Danilo Švara, Matija Tomc, Ivan Matetić Ronjgov, Boris Papandopulo in drugi. Nekateri od njih so skladbe pisali posebej za ta zbor. Pot Trboveljskega slavčka pa ni bila vedno rožnata, saj so že od vsega začetka oblasti nasprotovale delovanju zbora, ter mu ves čas na razne načine oteževale delo. Ni jim bilo po godu, da bi se otroci, ki naj bi zrasli v delavce, ukvarjali s kulturo, ter želi povsod takšne uspehe in odobravanja. Zaradi svojih izjemnih uspehov so bili leta 1938 izbrani, da iz ljubljanskega studija, preko radijskih valov, izvedejo koncert za ameriški šolski radio. To je bil prvi neposredni radijski prenos iz Evrope v Ameriko! Koncert je po ocenah spremljalo preko 6 milijonov ameriških poslušalcev. Kasneje so bili tudi povabljeni na trimesečno turnejo po Ameriki, vendar se zaradi prihajajoče vojne to nikoli ni zgodilo.

Obiskali smo 31. Sarajevski filmski festival, največji tovrstni dogodek v jugovzhodni Evropi. Tudi letos ga je zaznamovala udeležba slovenskih ustvarjalcev, celovečerni film Fantasy režiserke Kukle se je uvrstil v tekmovalni program, svetovno premiero je tam doživel film Belo se pere na devetdeset Marka Naberšnika. Preverili smo utrip mesta med festivalom ter se pogovarjali s številnimi gosti festivala. Na festivalu Dnevi poezije in vina smo se srečali s častnima gostoma, pesnico iz Nikaragve Giocondo Belli in makedonskim pesnikom Nikolo Madžirovom. Gioconda Belli velja za pristni "ženski glas" poezije, v njenih delih namreč ne najdemo klasičnih feminističnih vsebin, temveč jo odlikuje pristen politični, socialni in kulturni glas pesnice. Poezija makedonskega književnika Nikole Madžirova pa je še vedno močno zaznamovana z globoko zgodovinsko tradicijo, razpad Jugoslavije pri njegovih 18 letih je namreč močno vplival na njegov občutek identitete. Intermedijski umetnik Marko Peljhan, ki v okviru EPK razvija projekt Isolabs, pravi, da nam reka Soča ponuja odgovore na vprašanja v kontekstu estetike. V okviru projekta ustvarja digitalni dvojček doline Soče v izredno visoki ločljivosti. Obiskali smo ga v Vipavi, kjer deluje v enem od tamkajšnjih vodilnih razvojnih projektov. Gorico pa je obiskala priznana švicarska režiserka Barbara Miller, ki je posnela verjetno zadnji intervju z dalajlamo. V dokumentarnem filmu Modrost sreče nam 90-letni vodja tibetanskih budistov in Nobelov nagrajenec za mir predstavi ključne izzive življenja v 21. stoletju.

Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Sara França je uspešna modna oblikovalka, žrtev mačističnega bivšega fanta, ki se bori za žensko opolnomočenje, enakost spolov in priznanje njene družine. Režija: Bruno Correia Moon Belhaj Moon je tatoo umetnik navdihnjen ob temi. Kot nekdo, ki se je počutil odtujenega v svoji okolici in kulturi, je našla podobno misleče na spletu. Svet glasbe, svobodna spolnost in temna estetika, so stvari, ki jih deli s somišljeniki, kar pa se spopada z prepričanji njene družine. Režiser: Rishi Chamman Andrej Bezjak: Glasbenik, tradicionalno katoliško vzgojen, raziskuje nekatere dileme družbe, razpete med individualno usmiljenostjo in splošnim nasiljem. Odgovore na svoja vprašanja najde v duhovni tradiciji Hare Krišna gibanja in pri pisanju glasbe s transcendentalnim sporočilom. Je tu prostor za metal glasbo, ki jo igra s svojimi prijatelji? Režija: Barbara Jakše

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Film Skupaj nas na začetku uvede v utečeno življenje funkcionalne, vendar neklasične družine: najstnica Mia srečno živi s svojim očetom Matejem in njegovim partnerjem Luko. To harmonično skupnost z vsakdanjimi radostmi in tegobami prekine nenadna Matejeva smrt in zaradi neurejenih odnosov v širši družini postane negotovo, ali bosta Luka in Mija v prihodnje še lahko živela skupaj. Film Marka Šantića na svež in občuten način prikazuje družinske odnose znotraj nekonvencionalne družine, skozi zgodbo razgrinja posledice, ki jih prinašajo zamolčevanje, predsodki in izogibanje problemom. Govori nam predvsem o tem, da človek ni ustvarjen za samoto in da svoje sobivanje lahko polno živi v različnih skupnostih. Režija: Marko Šantić / Scenarij: Irena Svetek / Igrajo: Nadja Debeljak, Primož Bezjak, Jernej Šugman, Silava Čušin, Ivo Ban, Olga Kacjan, Gal Golob

Rotavirusi povzročajo hude prebavne težave, zlasti pri otrocih. Kako prepoznati okužbo? Kako ukrepati? Kdaj je potrebna bolnišnična oskrba? Kako lahko s cepljenjem zaščitimo najmlajše pred najpogostejšimi rotavirusi? V oddaji gostimo pediatra Denisa Baša.

Joan Miró i Ferrà se je rodil 20. 4. 1893 v Barceloni. Že v otroštvu je rad risal in pogosto je obiskoval Tarragono in Mallorco, kjer je našel mir, svobodo in navdih. Na Mallorco se je redno vračal in 25. 12. 1983 tam tudi umrl. Starši so ga silili v uradniški poklic, še posebej strog je bil oče, ki je imel do umetnosti zaničljiv odnos. Joan se je počutil ujetega in po živčnem zlomu se je vendarle smel posvetiti slikarstvu. V veliko oporo mu je bila štiri leta mlajša sestra Maria Dolors , ki ga je nenehno spodbujala, in ljubeča soproga Pilar, ki jo je spoznal na Mallorci, ter hči, prav tako Maria Dolors . Ko je leta 1920 prvič prišel v Pariz, in spoznal uveljavljene sodobnike, se mu je odprl nov svet. Nanj so vplivali Gaudi, Picasso, Klee, fauvisti in nadrealisti, a je razvil svojevrsten slog. Poleg slik je ustvarjal tudi mozaike, tapiserije, grafike, zidne poslikave in kipe. MIRÓ / Španija / 2022 Scenarij: Jordi Rediu Y Lluís Muntada Režija: Oriol Ferrer V glavnih vlogah: Eduardo Lloveras, Aida Folch, Pau Roca, Òscar Rabadán, Lluïsa Mallol, Mel Salvatierra, Álvaro Requena

Poletni večer je oddaja, v kateri se prepletajo glasba, dobre zgodbe in poletna sproščenost. V oddaji, ki jo izmenično vodijo Bernarda Žarn, Špela Močnik Paradiž in Andrej Hofer, vas skozi vse poletje ob sobotah čaka prijetno druženje ob melodijah, spominih in sproščenem klepetu. Poseben čar vsake oddaje so trije glasbeni gostje, ki sprejmejo nenavaden izziv – vsak izmed njih zapoje po eno pesem drugih dveh. Ob dobri glasbi in svežih interpretacijah uspešnic ne manjka sproščenega pogovora z gosti o začetkih in pomembnih prelomnicah v njihovih karierah, glasbenih sodelovanjih, pa tudi zabavnih anekdot, ki jih se jih je z leti nabralo v življenjih glasbenikov.