Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. S strokovnjaki razrešujemo vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Vaša sredina družba je Špela Močnik Paradiž. Jutro z nami je dobro jutro!

Istrske vinogradnike smo obiskali na Lazaretu in v Manžanu. Bili pa smo tudi v Goriških Brdih. Tam so se mudili tudi ameriški distributerji slovenskih vin in zanimalo nas je, kako oni doživljo vpeljavo carin na ameriški trg. V Praprotu smo šl iv podzemlje, v klet, vklesano v kamen. Na Vipavskem pa smo odkrivali stare in nove sorte vinske trte. Selekcijsko trsničarsko središče iz Vrhpolja jih ima posejenih kar 200 sort. Govorili bomo o Istrskem medu, ki je dobil Zaščiteno označbo porekla, tako na slovenski, kot na hrvaški strani Istre. Izvedeli pa boste tudi, zakaj je kmetijski sejem v Gornji Radgoni še akko pomemben za zamejske kmete.

Slovenija ima eno najpopolnejših naravnih okolij, kjer lahko s premišljeno in sonaravno uporabo lesa izkažemo spoštovanje do narave. Les nas povezuje s preteklostjo, navdihuje v sedanjosti in utrjuje temelje za trajnostno prihodnost. Prisluhnimo navdihujočim zgodbam ljudi, ki strastno verjamejo v čar lesa in v njem vidijo material prihodnosti, priložnost za gospodarski razvoj in ohranitev okolja za prihodnje generacije.

Palestinska pisateljica Adania Shibli prvi del romana Zgolj detajl umesti v leto 1948 v čas začetka nakbe, ko izraelski vojaki zasedejo palestinska ozemlja. Drugi del se dogaja nekaj desetletji pozneje, ko mlada Palestinka v časopisu prebere o takratnem umoru beduinskega dekleta in sklene, da bo kljub vsem omejitvam gibanja, ki za Palestince veljajo na okupiranih območjih, dogodek podrobneje raziskala. Adania Shibli je roman izdala leta 2017, pred genocidom, ki ga spremljamo v Gazi. Leta 2023 bi morala za svoja dela prejeti nagrado, da je ni, je najbrž zgolj družbenopolitični detajl našega časa.

Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Ruby ni običajna modna oblikovala in filmska ustvarjalka, pripoveduje svojo zgodbo. Rojena je na Nizozemskem, a ima indijske in surinamske korenine, njeni predniki so se preselili v Surinam, ki je bil takrat nizozemska kolonija. Oblikuje posebne kostume in koncepte za aktiviste, ki imajo podobno zgodbo. S svojim delom jih opolnomoči, da si vzamejo prostor zase in izobražujejo ljudi. Marina je mlada mamica iz Ukrajine, ki se je pred kratkim preselila na azorski otok São Miguel. Da bi zavarovala otroka pred vojno v Ukrajini, se je morala med drugim odreči tudi pekarni v Kijevu, v kateri je zadnja leta z veliko strastjo pekla slaščice. Tufan Čakma na svojih slikah pripoveduje zgodbo o človeškem življenju in protestira proti krivicam, ki so doletele njegovo domorodsko skupnost v bangladeškem hribovju Čitagong. S tem ogroža svoje življenje, saj oblastniki oporečnikov ne trpijo. Dela tega likovnega umetnika so čudovita hvalnica naravi. Uničili so jo, da so dobili zadrževalno jezero, ki je preplavilo zemljo njegovih dedov.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Obiskali smo Sarajevski filmski festival, ki je gostil številne zvezdnike, od igralca Stellana Skarsgårda, italijanskega oskarjevca Paola Sorrentina do hollywoodskega »vilinca« Willema Dafoeja. Kljub številnim zvenečim svetovnim imenom in ljubljencem domačega občinstva pa so bili v ospredju letošnjega dogodka predvsem režiserski prvenci. Med drugim smo se pogovarjali z nagrajeno ekipo slovenskega filma Fantasy in z ustvarjalci nenavadne ljubezenske drame Beli polž. Festival je ponovno obiskal tudi mehiški režiser Michel Franco, ki je predstavil svoj novi film Dreams. Navdušen aplavz pa je pospremil tudi svetovno premiero težko pričakovane adaptacije knjižne uspešnice Belo se pere na devetdeset. Avtorica: Nataša Žunić

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Brata Sever afriško pustolovščino zaključujeta v Tanzaniji. Obiščeta lokalno ribjo tržnico v mestu Dar es Salaam, navduši pa ju safari po narodnem parku Serengetiju, kjer noč preživita med levi in drugimi divjimi živalmi.

V gosto poraščenem kočevskem gozdu so dolga stoletja živeli Kočevarji, ki so dobro znali prisluhniti naravi in živeti v sožitju z njo. Njihovo izročilo in dediščino danes na najlepši način ohranja samooskrbna lepotica, ki je zrasla na ruševinah stare kočevarske hiše. 'Otroci so naše največje bogastvo' se glasi znan pregovor, ki še kako drži. Zato je prav, da odraščajo v okolju, obdanem s prijetnimi naravnimi materiali, v okolju, kakršnega ponuja novi Vrtec Bohinj. Slednji je med drugim zgleden primer, kako dediščino in naravne materiale umestiti v nadvse sodoben objekt. Glavno vodilo arhitektov, ki se ukvarjajo z načrtovanji individualnih domov, je ustvariti prijeten in prijazen dom, ki je kar se da najbližja različica sanjskega doma naročnika. Pokazali bomo dom, kjer je arhitektom v tesnem sodelovanju z lastniki uspelo prav to.

Novo sezono Avtomobilnosti začenjamo z električnim dolgoprogašem: mercedesom CLA. Dolgoprogaš je zato, ker je optimiziran za avtocestne vožnje in ker se hitro polni - to je avto, ki je v enem dnevu prevozil razdaljo od Trondheima do Carigrada. Nadajujemo z dvema novima kitajskima znamkama v Sloveniji. Jaecoo in Omoda sta del skupine Cherry. Prinašata petzvezdično varnost po Euro NCAP-u, hibridno tehniko za 1200 kilometrov avtonomije, predvsem pa sodelovanje humanoidnih robotov /namesto ljudi - prodajalcev na prodajnih mestih/. Pika na i pa je električni roadster. Sliši se kot narobe svet, a v novi kibernetični svet je vstopilo še tisto, kar je bilo nekoč ljubiteljem avtomobilom sveto. Po tej naši izkušnji pravimo, da imamo lahko razlog za veselje, ne pa za žalost.

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Michel podkupi uradnika v Stasijevem muzeju, da bi pridobil podatke o Tomasu. Ugotovi, da se je Knapp njegovi hčeri zlagal in da je Tomas spremenil priimek, zato ga nista mogla najti. Michel nato prepriča Julio, naj se vrne h Knappu in iz njega izsili resnico. Ta ji pove, da je lagal zato, ker je hotel Tomasa obvarovati pred tem, da bi ga vnovič prizadela. Ko mu Julia pove, da ni nikoli prejela Tomasovega pisma, v katerem ji je napisal, da jo bo vsak zadnji dan v mesecu čakal na letališču, ji Knapp pove, da Tomas prihaja v Berlin. Julia pohiti na letališče, tam pa Tomasa zagleda v spremstvu Mariane. ALL THOSE THINGS WE NEVER SAID / TOUTES CES CHOSES QU'ON NE S'EST PAS DITES / Francija / 2022 Scenarij: Marc Levy & Miguel Courtois Režija: Miguel Courtois (El Lobo, GAL) V glavnih vlogah: Alexandra Maria Lara, Jean Reno, Alex Brendemühl, Bastian Hagen, Cédric Ben Abdallah, Martina García

Stoletja se je zasavska dolina razvijala na plečih rudarjev. V srcu rudarskih revirjev ima svoj dom tudi glasbena skupina Orlek. Ime so si nadeli po hribu Orlek na obrobju Zagorja, kjer vadijo že 30 let. Skoraj vseh devet članov skupine je potomcev rudarjev, duša Orlekov – Vlado Poredoš pa je v Zagorje priženjeni Prekmurec. Morda je ravno zato opazil in čutno ubesedil težaški vsakdan zasavskega delavskega razreda. Ena najlepših pesmi vseh časov, posvečena knapom, je njihova Adijo, knapi. Skozi film se z glasbo Orekov prepletajo trpki, a z obešenjaškim humorjem prežeti spomini nekdanjega rudarja Jožeta Potokarja – Cvrča, ki svoje rudarske preteklosti ne bi spremenil za nobeno ceno: »Knapovšna je knapovšna – ni ti dala nč, dala ti je pa vse. Nardila te je človeka.« In res je – solidarnost se je rodila med rudarji. Izrazit občutek za sočloveka in kritičen pogled na družbeno dogajanje veje tudi iz prepoznavnih Zasavcev, katerih skupni imenovalec so rudarske korenine in sodelovanje z Orleki: režiser in animator Dušan Kastelic, plesni koreograf Branko Potočan, zasedba Koala Voice … Socialno občutljiva in angažirana besedila na eni strani ter živahen folk rock, katerega glavni sestavini sta virtuozna harmonika in udarna pihalna sekcija na drugi, zrcalijo vso kompleksnost življenja v Zasavju. Brezkompromisni in neposredni – ljudski Orleki so tragiko in bolečino zasavskih rudarjev prelili v glasbo, ki so jo ponesli v svet; devetčlanska zasedba iz Zagorja se je z instrumenti podala po skoraj vseh celinah sveta. V 30-letni karieri so osvojili srca koncertnih navdušencev od ZDA in Južne Amerike prek Evrope in Rusije do Kitajske ter celo Avstralije in Nove Zelandije, pri tem pa srčni Zasavci ne delajo razlik med koncerti v velikih dvoranah in spontanimi uličnimi nastopi. Gre za pristnost, ki prepriča.