Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

Tokrat bomo prisluhnili uglednemu advokatu Rudiju Šelihu, dolgoletnemu predsedniku in danes častnemu članu Odvetniške zbornice Slovenije ter častnemu podpredsedniku Mednarodne odvetniške zbornice. Leta 1929 je bil rojen v veliki družini z enajstimi otroki v Konjicah in prvi del njegove pripovedi je zanimiv oris življenja in navad trdne kmečke družine v času med obema vojnama, hkrati pa življenjskega utripa Konjic, kjer je bil njegov oče veliko let tudi župan. Nemška okupacija med drugo svetovno vojno je posegla v družino z nacističnimi zapori, zasliševanji in mučenji, koncentracijskimi taborišči. Rudi je postal mlad partizan, vsem pa je uspelo vojno preživeti. Bratu Ivanu je tik pred koncem vojne uspelo iz Auschwitza prebegniti k Rusom, ostal je v njihovi armadi in se vrnil domov šele leta 1947 - tik pred izbruhom informbiroja, ko je povojni čas znova močno zarezal v družino. Leta 1951 so štiri brate, očeta in vrsto sorodnikov za več mesecev zaprli in jih zasliševali, starejši brat Ivan je bil po preživetih taboriščih za več let poslan na Goli otok, mlajšega brata Rudija Šeliha, takrat že študenta prava, pa so po letu dni samice in zasliševanj v Centalnih zaporih v Ljubljani in po letu dni v celjskem zaporu Stari pisker, kjer je na tamkajšnjem Okrožnem sodišču doživel tudi (kasneje na istem sodišču razveljavljeno) obsodbo, za štiri leta poslali v povojno taborišče Bileća. Pozneje se je Rudi Šelih, takrat že kot mednarodno priznan odvetnik, doma in po svetu srečal s sodniki in tožilci iz povojnih procesov, tudi svojega, pa tudi z odvetniki in sodniki, ki jih je po vojni doživel v Bileći - kot svoje mučitelje.

Sergej Mašera je bil poročnik bojne ladje, strokovnjak za ladijske topove in narodni heroj, leta 1941 je umrl na bojni ladji v Boki Kotorski. Sergej Mašera (1912–1941) se je leta 1929, ko je v Ljubljani maturiral, vpisal na Vojno pomorsko akademijo v Dubrovniku. Akademijo je končal leta 1932 kot eden izmed najboljših kadetov. Ker ga je privlačilo topništvo, se je v Boki Kotorski izpopolnjeval na tem področju, v Zemunu, kjer je kasneje služboval, pa je želel opraviti izpit tudi za višji čin poročnika bojne ladje. Kot strokovnjak za ladijske topove je na Švedskem sodeloval v komisiji za prevzem oborožitve za rušilec Beograd, na katerega je bil dodeljen po njegovem uradnem sprejemu v floto Kraljevine Jugoslavije. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bil kot topniški častnik premeščen na rušilec Zagreb, na katerem je dočakal začetek aprilske vojne. Po kapitulaciji jugoslovanske vojske so rušilec razstrelili, da ne bi prišel v roke italijanski vojni mornarici. Oba častnika – Sergej Mašera in Milan Spasić – sta edina ostala na ladji in se skupaj z njo potopila. V začetku sedemdesetih let sta bila razglašena za narodna heroja.

Drugi del knjižne in filmske uspešnice Košarkar naj bo nadaljuje duhovito pripoved o Ranti, fantu, ki je tako velik, da bi lahko žirafam kravate zavezoval. Vse izgleda brezhibno, ko Rantino predpočitniško poletno vzdušje precej pretresejo nepredvidene šolske obveznosti, ljubezenske težave in košarkarški zapleti. Ranta bo moral marsikaj narediti in dognati povsem sam in tako bo ponovno zrastel. Samo tokrat ne le v višino. To je film, ki ga zaznamuje otroška radoživost in sproščen humor. Pot mladostne razigranosti prikazuje z naklonjenostjo in razumevanjem težav in napak najstnikov, ki jih imajo pri svojem odraščanju. Razigranost in humor so odlično upodobili mladi igralci Klemen Kostrevc (Ranta), Matija Brodnik (Smodlak), Gaja Filač (Metka) in Domen Novak (Joško), v odraslih vlogah pa jih imenitno spremljajo Marko Miladinović (Salta), Gojmir Lešnjak Gojc (Tundra), Lado Bizovičar (Tini Trska) ter zaskrbljena starša Ana Maria Mitić in Matjaž Javšnik.

Dokumentarni film pripoveduje življenjsko zgodbo znamenitega Deana Martina, »kralja coola«. Pevec, filmski igralec in komedijant je bil ena izmed osrednjih osebnosti ameriškega zabavništva 20. stoletja. Nepozabni so njegovi komični nastopi v paru z Jerryjem Lewisom in s člani znamenitega Rat Packa, tudi s Frankom Sinatro in Sammyjem Davisom mlajšim, ter pesmi, med njimi Everybody Loves Somebody in That's Amore. Ameriški televizijski in hollywoodski zvezdnik ter ljubljenec občinstva je veljal za šarmerja tako na odru kot zasebno, a ga kljub vsej njegovi slavi nihče ni zares poznal. Zakaj je bil Dean Martin taka uganka? DEAN MARTIN, KING OF COOL / ZDA / 2021 / Režija: Tom Donahue

Oddaja Alpe Donava Jadran tokrat popelje v Aiello del Friuli v spodnji Furlanski nižini. To je mesto sončnih ur: več kot sto jih je, ki krasijo hišna pročelja in trge, in meščani se še vedno ozirajo nanje. Obisk se začne na dvorišču Muzeja kmečke kulture cesarske Furlanije, največjega etnografskega muzeja v Furlaniji-Julijski krajini. Fotografski mojster Josip Pelikan je bil vse od časa po prvi svetovni vojni do poznih sedemdesetih let sinonim za fotografa, učitelj mnogih mlajših generacij. Njegovo fotografsko dediščino hrani Muzej novejše zgodovine v Celju. Zdaj so v novi fotografski galeriji odprli svet fotografije tudi nevidečim, z razstavo, ki jim z najnovejšo tehnologijo omogoča »videti« prizore, kakor so jih ujeli v objektiv znani fotografi. Ob omembi madžarskega mesta Gyula, ki leži blizu romunske meje, ljudje najprej pomislijo na grad, geografsko zaščiteno klobaso in na grajsko kopališče, pravi neka raziskava. Trdnjava, ki je skozi zgodovino postala simbol mesta, je edini nedotaknjen opečnat grad iz 15. stoletja na ravninskem podeželju v srednji in vzhodni Evropi. V svoji sedanji, popolnoma prenovljeni obliki obiskovalcem ponuja kar 24 razstavnih dvoran. Razstave si običajno lahko ogledamo v muzejih ali galerijah, a v Würzburgu so jo pripravili v Univerzitetni knjižnici – v njej pa soočili resnico, dejstva in lažne novice. Razstava Fakt&Fake se je v nemškem prostoru uvrstila med deset najboljših v preteklem letu. V svoji odmaknjenosti je Bela krajina ohranila raznoliko ljudsko izročilo. Njegov glasbeni in plesni del že skoraj 70 let oživlja in prenaša mlademu rodu tudi Folklorno društvo Dragatuš. Veselje do poustvarjanja pa je tudi veselje do raziskovanja izročila, do druženja in nastopanja ter vsakokrat žlahten prikaz belokranjskega izročila. Psi, ki se gibljejo v ritmu glasbe, izvajajo trike z živahno koreografijo in v harmoniji s svojimi lastniki - to je pasji ples. Ta posebni šport ne le spodbuja fizični in psihični razvoj psov, ampak poglablja tudi njihov odnos z lastniki. Karina Tormási verjame, da sta žival in človek skupaj uspešna le, če se med njima razvije močna čustvena povezanost in oba uživata v sodelovanju.

Na ”terenu - koncertih” najbrž v tem trenutku najatraktivnejša in koncertno obiskana rock skupina v Sloveniji. Skupina Mi2. Kdo so možje, ki izhajajo iz majhnega mesteca Rogatec ob Sotli, da jih večina Slovencev sploh ne pozna? Zakaj se Mi2 tako skrbno izmikajo trivialnim medijem in neukim novinarjem novodobnih ”IN” oddaj in revij? Kako so lahko tako drugačni, da jih glasbeni kritiki ne znajo umestiti v slovensko rock sceno drugače kot nekaj med Lačnimi Franzi in Buldožeri? Kako lahko privabijo na tisoče mladih in starih na koncerte, na katerih družno pojejo od prvega do zadnjega komada? In nenazadnje, kako uspejo tako enostavno skozi tekste nagovarjati zelo širok krog poslušalcev, v času ko se zdi da besedila izgubljajo pomen? Celovečerni glasbeni dokumentarni film Kdo = Mi2?, poskuša odgovoriti na ta vprašanja. Še več. Skozi improviziran ”vroči stol”, Miha Šalehar spretno odpira intelektualno plat benda preko sogovornika Tonča in Dimeka. Sicer pa film skrbno beleži zadnji dve leti ustvarjanja benda. To rezultira (v samo devetih tednih prodaje), najbolj prodajan album leta 2014 – ČISTA JEBA.