Oddaja Dobro jutro bo z vami tudi v poletnih mesecih! Pripravili smo izbor najbolj zanimivih in odmevnih tem, ki smo jih predstavili gledalcem v pretekli sezoni. Tudi poleti nas lahko spremljate vsak delovnik med 7.00 in 9.00!

Stanislava Škrabl, poročena Wagener, danes živi v Izoli, kjer ji družbo delata samosvoji, mačji kosmatinki. V prvem delu spoznamo pričevalkino družino. Njena mama je bila aristokratskega rodu, izobraževala se je za operno pevko in redno nastopala v Celju. Tam je spoznala očeta, ki je odlično igral na harmoniko. Zaposlen je bil pri urarju Lečniku v Celju. V času nemške okupacije je delal za partizane. Nato so ga odkrili in poslali na prisilno delo v Nemčijo. Od tam je pobegnil v partizane, za njim je odšla tudi mama z otroki.

Dokumentarno-igrani film Cankar nam v igranih prizorih približa zasebno življenje največjega slovenskega pisatelja. Filmska pripoved se začne novembra 1899, ko Ivan Cankar najame kabinet pri družini Löffler v dunajskem predmestju Ottakring. Sprva se približa gospodinji, pozneje pa njeni odraščajoči hčeri Steffi. Pri njih se ustali za skoraj deset let in tam ustvari večino svojih del. Ob obisku brata Karla v Sarajevu je gost nadškofa Josipa Stadlerja. Tam napiše Hlapce in se odloči, da se ne bo vrnil k zaročenki na Dunaj. Naslednja leta živi na ljubljanskem Rožniku. Tudi tam se zapleta s tamkajšnjimi dekleti; je pozoren ljubimec, družaben in izjemno inteligenten. Opazuje bedo obubožanega delavskega razreda okoli sebe in se navduši za socialdemokracijo. Upor proti krivičnemu družbenemu redu preveva celoten Cankarjev opus. Z rekonstrukcijami nekaterih javnih nastopov v filmu je poudarjena moč in aktualnost njegove politične besede. Pozorno branje Cankarjevih del nam razkriva podrobnosti iz pisateljevega življenja. V njegovih skoraj filmskih opisih prepoznavamo prostore, portrete najbližjih in sodobnikov. Marsikaj, kar je opisal v literaturi, je nekaj let pozneje tudi sam doživel. V premišljenih prepletih igranega, animiranega in dokumentarnega so rokopisi in pisma iz njegove zapuščine vtkani v igrane prizore. Junaki v filmu spregovorijo z besedami iz Cankarjeve proze. Film odpira vprašanje, kako se je v dobrem stoletju izoblikoval mit o Ivanu Cankarju. Veličasten opus romanov, povesti, črtic, pesmi, esejev, političnih govorov, člankov in pisem ponuja široko polje interpretacij. Cankarja so si prisvajali tako na levici kot na desnici. V dokumentarnem delu filma se srečujemo s poznavalci, ki strastno razkrivajo prezrte plati pisateljevega dela. Prepričani smo, da smo o Cankarju v dobrem stoletju izvedeli vse, vendar njegovo delo v resnici le površno poznamo.

To je zgodba Pauline P., močne, čustvene in duhovite protagonistke tega filma in njenega življenja, kjer tekom šolskega leta spremljamo njene dogodivščine v razredu in doma ter vse težave, ki jih uspešno premaga. Film temelji na Paulininem dnevniku, v katerem Paulina iz kritične perspektive in s komično opisanimi situacijami, govori o svojih težavah v prijateljstvu, ljubezni in s starši. Zgodba filma je postavljena v resnični svet, s kančkom čarobnosti.

Na 112. kolesarski dirki po Franciji bodo nastopili štirje Slovenci: Tadej Pogačar, Primož Roglič, Matej Mohorič in Luka Mezgec. Tadej Pogačar je prvi favorit dirke in bo lovil svojo četrto skupno zmago. Vse etape, od začetka v Lillu do spektakularnega konca v Parizu, si boste lahko ogledali v neposrednih prenosih na našem drugem programu.

Dr. Robert Brus je redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in na različnih oddelkih predava predmete s področja dendrologije, gozdne genetike, žlahtnjenja gozdnega drevja ter gozdnega semenarstva in drevesničarstva. Je tudi prodekan Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter član več domačih in mednarodnih strokovnih in znanstvenih združenj ter uredniških odborov znanstvenih revij.

Velika družina nomadskih glasbenikov, ki prihajajo iz različnih držav Evrope (Katalonija,Turčija, Srbija, Indija, Italija, Francija, Švica, Grčija), se je srečala v Barceloni leta 2010. Izhodišče njihovega skupnega ustvarjanja so bila glasbena druženja, na katerih so v improviziranem igranju združevali in delili svojo strast do tradicionalne judovske in romske glasbe, v katero so vnašali strokovno znanje in vplive drugih glasbenih zvrsti. To je med njimi stkalo močne ustvarjalne vezi, na podlagi katerih se je oblikovala skupina Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra (BGKO). Z odličnimi interpretacijami in energijo, ki jo širijo med občinstvo, navdušujejo na najrazličnejših glasbenih prizoriščih po Evropi. Prinesli so jo tudi na Mestni trg Ljubljane leta 2013 ob odprtju 25. Noči v Stari Ljubljani, ki jih pripravlja ustanova Imago Sloveniae – Podoba Slovenije. Na odru se jim je kot gost pridružil eden največjih slovenskih kantavtorjev, Vlado Kreslin!

Po drugi svetovni vojni je Slovenija sprejela odlok o ustanovitvi Federalnega zbirnega centra. Posebne komisije so po deželi »odbirale« vredne predmete (umetniške slike in kipe, antično pohištvo, preproge, porcelan, glasbila in drugo). V Ljubljani je delovala centrala zbirnega centra s tremi skladišči, po Sloveniji pa še tri področne izpostave, v Celju, Mariboru in Novem mestu. Šlo je za obliko nacionalizacije, ki jo je takratna oblast pospremila z opravičilom, da jemlje vojni zločincem in da na ta način zagotavlja ohranitev teh predmetov v Sloveniji. Toda veliko predmetov je bilo vzetih prebivalcem Slovenije s povsem »čisto« vojno preteklostjo, le imeli so preveč za takratne pojme. Tako je bil izgovor, da z nacionalizacijo ohranjajo kulturno dediščino v Sloveniji, precej prazen. Zasebna lastnina je bila grobo poteptana. Del tako zaplenjenih predmetov je dokumentirano končal v takratnih vladnih in ministrskih prostorih , umetniških galerijah, muzejih in šolah, precejšen del predmetov pa je končal v rokah pomembnih, za takratni čas zaslužnih posameznikov, ki so bili v vrhu politične strukture. Danes lahko pretežni del dokumentacije o ustanovitvi in delovanju Federalnega zbirnega centra ter o zaplenjenih predmetih najdemo v Arhivu Republike Slovenije. Scenarist in režiser dokumentarnega filma je Tone Frelih.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

S prodiranjem vse bolj kakovostnih laboratorijskih oz. sintetičnih diamantov na trg, naravni diamanti izgubljajo vrednost. Težave se pojavljajo tudi, ker je sintetične diamante izjemno težko ločiti od naravnih, na trgu pa se pogosto pomešajo. Ali resnično kupujemo naravne, pristne diamante ali se lahko zgodi, da odštejemo vrtoglav znesek za diamant, ki so ga v zgolj štirinajstih dneh vzgojili v laboratoriju? Ali so naravni diamanti sploh kdaj imeli resnično vrednost ali je vse le plod spretnih marketinških potez? Ali je diamantna industrija ogrožena? Rudarska podjetja in vplivni trgovci bodo morali temeljito razmisliti o prihodnosti diamantne industrije in sprejeti ustrezne odločitve. NOTHING LASTS FOREVER / ZDA / 2021 / Režija: Jason Kohn

Sošolci se zberejo na težko pričakovani zabavi pri Kasandri. Kaj se znajde razpet med tri dekleta, ki ga privlačijo na različne načine, kar pripelje do nevarne zmesi čustev, alkohola in spontanosti. Ester in Vanda se še naprej pretvarjata, vendar se Ester zaradi Vandinega nepredvidljivega vedenja in pritiska, da bi vsem dokazali, da sta par, počuti vse bolj nelagodno.

Na odru ljubljanske Cvetličarne je izjemna glasbena umetnica Masayah zaznamovala pet let ustvarjanja. Ni šlo zgolj za praznovanje njenih dosedanjih uspehov, temveč tudi za pogled v prihodnost, saj je Masayah premierno predstavila nove člane odrske zasedbe in nove glasbene uspešnice. Ekskluzivne izvedbe so prvič zazvenele pred občinstvom v živo. Poleg že znanih hitov, ki so Masayah izstrelili med domače glasbene zvezde, je bil to tudi večer poln nove glasbe, nepozabnih trenutkov in presenečenj. Režija: Urška Žnidaršič