Deseti brat je po folklornem izročilu človek, ki se ne more nikjer ustaliti in je večni popotnik. V literaturi ga je upodobil Josip Jurčič, s pesmijo pa so ga na pot okoli sveta v podobi osmih fantov z imenom Deseti brat poslali s praga Ljubljane pred petintridesetimi leti. V tem času se je zamenjalo kar nekaj pevcev, dokler se ni zasedba ustalila in se dvignila do visokega mednarodnega nivoja. Pod umetniškim vodstvom Jožeta Koresa, nekdanjega opernega pevca je oktet v vseh teh letih dosegel visoko umetniško raven, nastopal širom po Sloveniji in tujini ter gostoval tudi v Avstraliji, Južni Ameriki ter ZDA in Kanadi. V posnetku njihovega slavnostnega koncerta iz leta 2010 (nastal je ob 30-letnici ansambla) bomo lahko prisluhnili priredbam slovenskih ljudskih pesmi ter skladbam skladateljev Slavka Avsenika, Franza Liszta, Jakoba Petelina Gallusa, Franza Schuberta, Petra Iljiča Čajkovskega, Jakoba Ježa, Radovana Gobca, Vinka Vodopivca in drugih.

Posnetek koncerta obeh zborov, otroškega in mladinskega, ki delujeta pod okriljem RTV Slovenija. Na koncertu v Slovenski filharmoniji sta predstavila dve slovenski izvedbi pod vodstvom zborovodje in dirigenta Tomaža Pirnata. Mladinski zbor je skupaj s člani Simfoničnega orkestra RTV SLO predstavil noviteto skladatelja Ambroža Čopija Od sanj modro nebo. V združeni izvedbi Otroškega in Mladinskega pevskega zbora ob spremljavi članov Simfoničnega orkestra RTV SLO pa smo lahko slišali delo skladatelja Alda Kumarja, Riba na topolu poje.

Ko se s tirno vzpenjačo peljemo na Ljubljanski grad, nam pogled na tistem delu griča, kjer je bila nekdaj prazna razpadajoča stavba, ukrade ponosna lesena lepotica, zgrajena nedavno. V njej so urejene pisarne in servisni prostori za vzpenjačo, v zgornjem nadstropju pa se je prostor našel še za dva studia. Da imata edinstven razgled na mesto, verjetno ni treba posebej omenjati, potrudili pa so se tudi pri njunem opremljanju. Prizidkov se morda res drži slab sloves. Sploh ker ga prepogosto utrjujejo ponesrečeni samograditeljski primeri po vseh naših krajih. A v resnici je strokovno izveden prizidek lahko ne samo prostorska, ampak tudi estetska nadgradnja osnovnega objekta. In točno takega so dodali Varstveno delovnemu centru Ince iz Mengša. Lesen prizidek je velika pridobitev za zaposlene, še bolj pa za uporabnike z motnjami v duševnem razvoju in so pogosto gibalno ovirani. Prenova stare domačije ni le gradbeni izziv – to je pogovor z zgodovino, poklon preteklosti in iskanje duše, ki prebiva med kamnom, opeko in lesom. Medtem ko novogradnje rastejo hitro, stare hiše zahtevajo potrpljenje in skrbno roko. To boste spoznali tudi v našem prispevku iz vasice Sveto na Krasu, kjer sta se lastnika podala na posebno potovanje skozi čas.

Poletni večer je oddaja, v kateri se prepletajo glasba, dobre zgodbe in poletna sproščenost. V oddaji, ki jo izmenično vodijo Bernarda Žarn, Špela Močnik Paradiž in Andrej Hofer, vas skozi vse poletje ob sobotah čaka prijetno druženje ob melodijah, spominih in sproščenem klepetu. Poseben čar vsake oddaje so trije glasbeni gostje, ki sprejmejo nenavaden izziv – vsak izmed njih zapoje po eno pesem drugih dveh. Ob dobri glasbi in svežih interpretacijah uspešnic ne manjka sproščenega pogovora z gosti o začetkih in pomembnih prelomnicah v njihovih karierah, glasbenih sodelovanjih, pa tudi zabavnih anekdot, ki jih se jih je z leti nabralo v življenjih glasbenikov.

Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.

Reporter Ervin Hladnik Milharčič, Novogoričan, se v cestnem kolažu obmejnih vinjet vrne v svoje kraje in potuje ob današnji meji. Meje so resna stvar. Tu se stikata latinski in slovanski svet, Srednja Evropa in Mediteran – in tu ni čistokrvnosti. Tu živijo fantastični ljudje. Milharčič nam pomaga spoznati, kaj se je tam mešalo, izmenjevalo in tihotapilo - nekoč in danes. Kako je Drago Mislej Mef čez mejo pripeljal električno kitaro, od kod Iztoku Mlakarju ideja, da svet ni resen, kako so z vsake strani "pobrali tabulše" Tminski madrigalisti, zakaj so aleksandrinke naredile pravo malo revolucijo, kako se sliši vstajenska maša v Gorici in med drugim še kako Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič zaznamuje prvomajsko proslavo. Svet ob meji je videti kot neskončna, brezmejna pokrajina odprtega neba in duha. Skozi mozaično pripoved dokumentarec zgradi podobo ene ključnih tem današnjega časa: o življenju, medkulturnih razlikah in dilemi, kako ravnati z njimi.

Christopher Reeve in Superman sta za milijone oboževalcev po vsem svetu eno. Preden je postal junak s Kriptona, je bil Reeve strasten gledališki igralec, ki se je šolal v klasičnih delih Shakespeara in Čehova. Več kot štirideset let po premieri svetovne uspešnice ostaja v vlogi superjunaka s Kriptona nezamenljiv. Kako se je mu je uspelo tako zliti z likom in kako je pozneje tudi v resničnem življenju postal pravi junak? Portret človeka, ki je navdihnil mnoge, aktivista in vzornika, z doslej neobjavljenim intervjujem, posnetim nekaj mesecev pred njegovo smrtjo, ter s pričevanji producentov, avtorjev stripov, filmskih ustvarjalcev in ljudi, ki so mu bili blizu. CHRISTOPHER REEVE THE ETERNAL SUPERMAN / Francija / 2024 / Režija: Philippe Guedj, Philippe Roure

Na 112. kolesarski dirki po Franciji bodo nastopili štirje Slovenci: Tadej Pogačar, Primož Roglič, Matej Mohorič in Luka Mezgec. Tadej Pogačar je prvi favorit dirke in bo lovil svojo četrto skupno zmago. Vse etape, od začetka v Lillu do spektakularnega konca v Parizu, si boste lahko ogledali v neposrednih prenosih na našem drugem programu.

Hitri in zmogljivi avtomobili so danes bolj dosegljivi, kot so bili nekoč, pospeški in surova moč pa so na voljo tudi mladim voznikom, ki niso “odraščali s konji”. Mladi vozniki so na poligonu AMZS-ja na Vranskem okušali nevarnosti brezglavega adrenalinskega užitka. Ob 30. obletnici Mercedes-benza Sprinterja so 3 slovenski podjetniki pojasnili, kaj so se naučili, ko so (zaradi lastnih poslovnih potreb) predelali tovorne prostore svojih sprinterjev. Vozili smo Dacio Bigster - povečano terensko vozilo Duster, za katero slovenski gorski reševalci pravijo, da ima premajhen prtljažnik.

Tempo, oddaja o parašportu, vsak mesec prinaša afirmativne življenjske/športne zgodbe o parašportnikih. S kamero spremljamo domača in mednarodna tekmovanja, v katerih se za najvišja mesta merijo tudi Slovenci. V prispevkih tudi o pomenu športa za invalide. Prav šport je tisti most socializacije, ki (mladim) invalidom izboljšuje kakovost življenja.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Kratka zgodovina prihodnosti je edinstvena dokumentarna serija o različicah naše prihodnosti in o tem, kako si jih lahko zamislimo. Vodi jo priznani futurist Ari Wallach, ki nas popelje na potovanje po svetu, na katerem odkrivamo, kje smo danes in kaj se utegne zgoditi. Serija poskuša ovreči črnogledost, ki je prevladala v popularni kulturi, in ponuja osvežujoč pogled na prihodnost. Vse nam postavlja vprašanje: Kako lahko postanemo veliki predniki, kakršne bi potrebovali prihodnji rodovi? V Kratki zgodovini prihodnosti se prepletajo zgodovina, znanost in nepričakovane zamisli, ki poglabljajo razumevanje, kako naše odločitve danes vplivajo na to, kakšen bo svet jutri. V vsaki epizodi spoznavamo ljudi, ki si prizadevajo rešiti največje izzive prihodnosti. 3. del: Bilo je nekoč Kako zgodbe, ki jih pripovedujemo, oblikujejo meje našega prepričanja o tem, kaj je mogoče? Že od vsega začetka so ljudje z zgodbami osmišljali svet. Naša identiteta, vera, politika in oblast temeljijo na nizu zgodb o tem, kdo smo, od kod prihajamo in kam utegnemo iti. Preden lahko zgradimo boljši jutri, se moramo spopasti z miti, ki so nas pripeljali do zdajšnjega stanja, saj se zgodbe, tako kot ljudje, vedno lahko tudi spremenijo – na boljše ali na slabše. A BRIEF HISTORY OF THE FUTURE / ZDA / 2023

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Po ogledu filma Goli v sedlu najboljša prijatelja Tomaž in Anton, oba sredi dvajsetih let, oba iz iste vasice, svoja mopeda predelata v stilu chopperjev. Odpravita se na pot – Anton v želji, da bi na svoje dekle, ki študira v glavnem mestu in mu že več mesecev ni pisala, napravil vtis, Tomaž pa v iskanju duhovnih odgovorov na svoja videnja, upajoč, da ga bo pri tem vodila vera. Antonu se načrt izjalovi, a končno spozna svoje resnično poslanstvo – postane svetovni popotnik. Tomaž pa končno doživi razodetje – prvič v življenju spozna, da je bog ljubezen. Režiser: Dominik Mencej Igrajo: Petja Labovič, Timon Šturbej, Peter Musevski, Boris Ostan...