Slovenja je deklarirano pomorska država. A kaj več od spominov in tradicije, v glavnem zbranih v Pomorskem muzeju v Piranu, nimamo. Našo nekdaj mogočno ladijsko floto smo razprodali skupaj s propadom Splošne plovbe Piran. Z njo je na dno morja potonila tudi tradicija poimenovanja plovil po slovenskih krajih in Ljubljane, Slovenije, Triglavi so le še spomin tistih, ki so sedeli pred sprejemniki in poslušali oddajo Kje so naše ladje. Ni pa le splošna plovba poimenovala ladje s slovenskimi kraji. Tudi Jadrolinija oziroma njena predhodnica Jadranska Plovidba je imela v floti nekaj ladij s slovensko konotacijo. Najzanimivejša in seveda povsem neznana je življenjska pot in žalostna usoda ladje, imenovane Maribor.

V tokratni oddaji bomo slišali le delček iz zanimivega življenja gospoda Franca Puša, upokojenega krojača. Dogodke iz njegovega zgodnjega otroštva je popisala tudi naša kolegica Ilinka Todorovski v knjigi Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo. Teh dogodkov se gospod Puš dobro spominja. Pozneje se je izučil za krojača in tako odšel po očetovih stopinjah. O stopinjah, ki so ga popeljale skozi njegovo življenje, pa v pogovoru z Lucijo Fatur.

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

V ponovljeni Duhovni misli igralec, dramatik in režiser Gregor Čušin prešteva blagoslove. Ljudje sicer raje preštevamo svoje težave, bolezni, neprijetnosti in tako naprej v slabo smer.

Zaznavanje in presojanje časa je nekaj, kar je v našem vsakdanjem življenju pomembno. Pa ne samo takrat, ko lovimo naročeno uro pri osebnem zdravniku ali sestanek s šefom. O tem, kako hitro teče čas, in o tem, kakšen je naš občutek za čas (vnovič) s prof. dr. Grego Repovšem, psihologom in kognitivnim nevroznanstvenikom, vodjo Laboratorija za kognitivno nevroznanost na Oddelku za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Eritreja je obmorska država v severovzhodni Afriki, ki ima na severovzhodu dolgo obalo z Rdečim morjem, meji pa na Sudan, Etiopijo in Džibuti. Gre za nekdanjo italijansko in britansko kolonijo, ki ima 3,6 milijona prebivalcev. Še vsaj milijon Eritrejcev živi v tujini. Eden od njih je tudi Luigi Yohannas, ki je v Slovenijo prišel leta 2017 in ima pri nas status begunca.

Prometne informacije

Brezplačen dostop do vseh orodij umetne inteligence za vse državljane. To je nedavno napovedal premier Robert Golob. Sredi tedna se bo končal razpis za nacionalno platformo generativne umetne inteligence, ki naj bi tako pomagala pri razvoju naprednih tehnologij v slovenskem jeziku. Kaj lahko pričakujemo, kdaj nam bodo vsa ta orodja na voljo ter predvsem zakaj v tako nacionalno platformo? Gost tokratne epizode Ob osmih je eden od snovalcev razpisa, sicer pa strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik z Instituta 'Jožef Stefan'.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Naj še kdo reče, da gradov v 21. stoletju ne gradimo več. V današnji Radiosferi se odpravljamo na ogled enega največjih in najbolj perspektivnih eksperimentalnih arheoloških projektov, ki se je začel že leta 1997. Takrat si je Michel Guyot, restavrator, lastnik več gradov in ljubitelj zgodovine postavil vprašanje: Ali lahko danes zgradimo srednjeveški grad samo s tehnikami in orodji iz 13. stoletja? Odgovor na to vprašanje še danes iščemo v tokratni Radiosferi, v kateri nas na grad Guédelon odpelje Hana Bujanović Kokot, študentka novinarstva in urednica.

Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša hormonska motnja pri ženskah v rodnem obdobju in najpogostejši vzrok neplodnosti pri ženskah z motnjami menstrualnega cikla. Ženska opazi čezmerno poraščenost moškega tipa, aknavost, izpadanje las, nekatere presnovne motnje in druge težave. Sindrom se pojavlja družinsko, in sicer pri od 5 do 10 odstotkih žensk v rodni dobi. O sindromu policističnih jajčnikov bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, na vaša vprašanja bo odgovarjala prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Sonce na Zemljo pošlje vsakodnevno dovolj energije, da bi z njo lahko pokrili vse potrebe človeštva po njej in še mnogo več. A kljub temu je danes povsem očitno, da se tovrstna 'energetska enačba' - vsaj za zdaj - nikakor ne izide v obojestransko zadovoljstvo človeštva in planeta. Morda pa bi se lahko naslonili na že stoletje in več stare ideje Hermana Potočnika Noordunga in Nikole Tesle ter prestregli potrebno energijo, ki prihaja s Sonca, kar v Zemljini orbiti? Nad atmosfero je fotonov mnogo več kot na površju, oblakov tam ni in paneli bi načeloma lahko zbirali energijo 24 ur na dan ter jo pošiljali na izbrano lokacijo na Zemlji. O tem resno razmišljajo pri Nasi in v drugih vesoljskih agencijah, vse več je tudi ambicioznih podjetij, ki stavijo na to, da so prav orbitalne elektrarne tisti pravi odgovor na dilemo brezogljične prihodnosti skupaj z obiljem električne energije. Kje je danes na tem področju meja med fantastiko in realno možnim, v Intelekti razmišljajo dr. Uroš Kerin, direktor Elektroinštituta Milana Vidmarja, izr. prof. dr. Marko Jošt s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani ter prof. dr. Mihael Sekavčnik s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Pred četrt stoletja so v naših gozdovih posekali približno šestdeset tisoč smrekic, ki so nato krasile domove. Danes jih v ta namen posekajo približno enajst tisoč. Je bolj ekološko imeti naravno ali umetno drevesce? Vaša mnenja so dobrodošla na telefonski številkie 01 475 22 22.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poudarek vladnega obiska v Zasavju je predstavitev predloga novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Ta po navedbah vlade zamnjšuje bremena in uvaja pravičnejšo obdavčitev na tem področju. Druge teme: - Ukrajina bo Združenim državam predstavila prenovljen mirovni predlog. - Osnovnošolci po koncu razredne stopnje napredovali v znanju matematike in naravoslovja. - V Pomurju zadržani do vladnih načrtov pilotnega romskega naselja.

Drugi poudarki: - Kompostarna Rosa zavrača navedbe občine Vrhnika o povzročanju smradu. Pravijo, da jih je pristojni inšpektorat obiskal že 47-krat, nazadnje septembra. - Najemna pogodba za izolsko ladjedelnico je bila prekinjena pred dobrim desetletjem, naslednik takratnega najemnika pa območja še ni zapustil. - V Preddvoru ponosni na vrhunske alpiniste. Njihovo planinsko društvo ima danes več kot 230 članov. - Vetrinjski dvor v Mariboru so zasedli vilinci in ga spremenili v čarobni gozd.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Te dni znova poročamo o težavah v zdravstvu. Med njimi so domnevno umetno podaljševanje čakalnih vrst, odhodi maksilofacialnih kirurgov iz UKC Ljubljana in pomanjkanje urgentnih zdravnikov. Ministrstvo za zdravje skuša del teh težav rešiti z interventnim zakonom, ki med drugim uvaja natančno opredelitev dovoljenega gibanja v dneh bolniškega staleža zaradi naraščajočega absentizma. Podrobneje o vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Jasna Humar, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje; Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik; Ana Vodičar, direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Lepo je imeti prijatelja tudi, če je to pajek v klobuku pod klopjo. Pripoveduje: Željko Hrs. Napisala: Staša Grgovič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju je 17. oktobra 2025 zazvenel letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija z naslovom Ljudska glasba na obrobjih. Koncert so soustvarili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU ter Folklorna skupina Sava Kranj, posvetili pa so ga glasbi z različnih obrobij – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi z obmejnih in zamejskih območij odprli razmislek o mejah, tako fizičnih kot tudi kulturnih, ter o vlogi skupnosti pri ohranjanju in poustvarjanju kulturne dediščine. V današnji oddaji bomo prisluhnili posnetku drugega dela koncerta; nastopili so Tomaž Podobnikar, Katice, Rožančevi Fantjiči in Vruja.

Avtorica je igro izpisala na podlagi svojih dnevniških zapisov o dogajanju in procesu prilagajanja čustveno zlorabljenega štirinajstletnega fanta, ki ga je vzela v rejo. Avtoričin notranji monolog razkriva vse dvome in bolečino ob spoprijemanju z globoko ranjenim mladim človekom, prizori z različnimi socialnimi in pedagoškimi delavkami, psihologinjo ter Janovo mamo pa pričajo o hladni in neprijazni realnosti vsakdana. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Izvajalec glasbe, kitarist: Cole Moretti Polona – Nina Valič Jan – Gašper Rojc Janova mama – Mojca Funkl Socialna delavka – Tina Potočnik Vrhovnik Pedagoginja – Maja Končar Psihologinja – Vesna Jevnikar Polonina prijateljica – Miranda Trnjanin Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2017.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji poslušamo skladbe različnih ustvarjalcev, to so: Silvija Glojnarič: Jupiter – solista bobnar Ratko Divjak in trobentač Petar Ugrin Tomaž Gajšt/Lojze Krajnčan: Everything Matters – solist pozavnist Matjaž Kafo, trobentači Tomaž Gajšt, Dominik Krajnčan, Darko Sedak Benčič in Antonio Geček Joe Lovano/Michael Abene: Bird's Eye View – solist saksofonist Joe Lovano Jaka Kopač/Lojze Krajnčan: Flyin High – solisti saksofonist Jaka Kopač, kontrabasist Motoi Kanamori, bobnar Vladimir Kostadinović in kitarist Primož Grašič

Španski pesnik Rafael Alberti (1902–1999) je bil zadnji še živeči pripadnik generacije '27, skupine desetih špansko pišočih avtorjev, ki so ji med drugim pripadali Jorge Guillén, Federico García Lorca, Luis Cernuda, Vicente Aleixandre idr. Alberti je prvo pesniško zbirko Mornar na kopnem izdal leta 1925, po ustvarjali krizi, ki je sledila, pa tri leta pozneje še svojo najodmevnejšo pesniško zbirko O angelih (1928). V njej Alberti upesnjuje dramo duhovne krize na začetku dvajsetega stoletja na podlagi ukvarjanja s svojimi psihološkimi stanji. Zato Albertijevi angeli, ki so osrednji protagonisti njegovih pesmi, niso biblijski angeli, ki so človeku prinašali svetlobo, upanje, varnost, tudi radost, ampak so največkrat temne sile, ki povzročajo kaotičnost. Prav ta je v ospredju v njegovih pesmih, ki so pravzaprav pretanjena premišljevanja o času pred stotimi leti. V nocojšnjem Literarnem nokturnu boste slišali sedem pesmi Rafaela Albertija iz omenjene pesniške zbirke, ki je v slovenščini izšla leta 1996 pri Cankarjevi založbi. Prevajalec Ciril Bergles, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.