Hribe je letos sneg pobelil nekoliko prej kot v zadnjih letih, zato so ponekod upravljavci žičniških naprav te že zagnali. V turistični oddaji, malo po polnoči, bomo slišali, da se smučarska sezona počasi začenja tudi na Mariborskem Pohorju, Arehu in Treh kraljih; preverili smo tudi novosti, cene, ponudbo in pričakovanja v novi sezoni. Čaka pa nas še zadnji del v nizu potovanja okoli sveta. Med eno in tretjo vas bomo glasbeno razvajali z lestvico Top 17. Skupina Generator bo predstavila novo skladbo, ker pa je oddaja letos dopolila 40 let, bosta gosta tudi nekdanja ustvarjalca, tonski mojster Zoran Perko in voditelj Theodor Bostič.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Radi poudarjamo, da tisti, ki nima preteklosti, tudi nima prihodnosti. To pomeni, da naj bi človek samega sebe razumeval predvsem iz svojih zgodovinskih izkušenj in iz njih koval svojo prihodnost. Toda, kot je rad poudarjal naš slovenski antropolog prof. Anton Trstenjak, je res pravzaprav nasprotno, človek je prvenstveno bitje prihodnosti. Zazrt je v jutrišnji dan in ko si ga zamišlja, tke svoje trenutno življenje. Druga živa bitja imajo le neposreden odnos do stvari in dogodkov, ki jih pač doživljajo v svoji sedanjosti. Morda nosijo v sebi še usedline preteklih izkušenj, a da bi načrtovali ali pa imeli strategijo za prihodnost in se zanjo svobodno odločali, tega ne zmorejo. Zato ni nepomembno, o kašnem jutrišnjem dnevu človek sanja, kajti potem bo marsikaj drugače naravnal, se potrudil ali pa se tudi umaknil. Nekatere želje, hrepenenja in sanje prihajajo iz naših globin, zato je prav, da jih usmerjamo, kajti ni vseeno, kateremu teženju svoje duše bomo sledili, se pravi, kako bomo načrtovali in uresničevali svojo prihodnost. Preroška besedila iz Svetega pisma pa nam pravijo, da končno le ni vse odvisno od naših hrepenenj in želja. Velikokrat nas iz večnosti nagovori Bog sam in on je tisti, ki v nas prebuja še globlja in še lepša hrepenenja, kot jih zmoremo sami. Daje nam tudi pogum in moč, da stopimo naprej. Mogoče je v svojih napovedih in v prebujanju naših intimnih globokih teženj najbolj slikovit prerok Izaija. Pred nami izriše podobo novega raja ali še bolje povedano: naslika nam čudovito Božje kraljestvo, ki prihaja. Gre za novo sozvočje ali simfonijo stvarstva, saj »se bosta krava in medvedka skupaj pasli … teliček in levček se bosta skupaj redila … panter bo ležal s kozličem«. Te prispodobe nam govore, kako bodo izginile temne sence iz naših src in kako bodo zmagovali ljubezen, odpuščanje in prijateljstvo. Toda prerok Izaija poudari, da je poprej potrebna osvoboditev naših src, nujna sta očiščenje naših duš in vzpostavitev novih navad na temelju nove kulture, kulture pravičnosti in ljubezni. To pomeni zaščito najbolj slabotnih in nemočnih. Takrat bo napočil novi, mesijanski čas, ko bo živi Bog znova med nami. Je že napovedal svoj prihod, zato ga pričakujemo in ta čas pričakovanja imenujemo advent. V tem pričakovanju smo povabljeni, da se naš duh prebuja k novi ustvarjalnosti duha, k novi lepoti, h globljim besedam, k slajšim melodijam in pogumnejšim dejanjem.

Tokrat se bomo ustavili v Slovenskih Konjicah. Prvi pisni viri o mestu nosijo častitljivo letnico 1146. Mesto se je razvilo zaradi svoje lege na poti od Dunaja do Trsta, saj so se popotniki pogosto ustavljali tam. Staro mestno jedro je iz srednjega veka, nedaleč je tudi Žička kartuzija, ki je nastala okoli leta 1160. V Slovenske Konjice, simbol katerih je beli konj na rdečem ozadju, nas pelje Andreja Gradišar.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

V gozdu med mahom in sanjami so zajci in praprot sklenili stavo, zaradi katere se z vso vnemo pripravljajo na prav posebno olimpijado. Športni dogodek na smrt skreganih gozdnih bitij uokvirja zgodba najboljših prijateljev Lare in Igorja, ki se nekega dne, tako kot se kdaj zgodi vsem prijateljem, spreta. V nizu humornih zapletov in preprek ter v silni želji po zmagi, ki jo nadvladata prijateljstvo in radost, se odpira prostor za paleto čustev, ki spremljajo boleč prepir deklice in dečka. Režiserka in dramaturginja: Saška Rakef Tonski mojster: Urban Gruden Avtorica izvirne glasbe: Ingrid Mačus Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Strokovna sodelavka: Katarina Lia Kompan Erzar Jezikovni pregled: Aleš Učakar Zvočni efekti in petje: nOrkester 2025, Atelje Sarasvati (posnetek je nastal na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina) Lara – Ana Tereza Perko Igor – Luka Maslaković Praprotki – Mojka Končar, Tines Špik, Petra Štibelj Zajčki – Peter Alojz Marn, Blaž Šef, Uroš Smolej, Tines Špik Deklice in dečki – Tibor Bezlaj Milčinski, Mila Koščak, Leja Šetinc, Nace Žerjal Sodelovali so še učenci 3. oziroma zdaj že 4. D-razreda OŠ Koseze. Posneto v studiih Radia Slovenija junija in julija 2025. Produkcija Uredništva igranega programa in ŠKUC Gledališča. Zahvala: Cankarjevemu domu, Darji Hlavka Godina, Dani Papachristou, Yorgosu Samantasu, Mirku Perkuo, 3. oziroma zdaj že 4. D-razredu OŠ Koseze, Danaji Knez, OŠ Koseze, Amandi Vidic, Samu Turku, ravnateljici GŠ Ajdovščina Bernardi Paškvan.

Veseli december je tu in bližajo se prazniki. Na to vas z izborom glasbe spomnimo tudi v tokratni oddaji. Igrajo: nekdanji Pihalni orkester Francija Puharja; Š'ta godba; Tokijski pihalni orkester in nekdanja slovenska trobilna zasedba Jazz brass. V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

Se spominjate dobrih starih časov? Želite slišati svojo najljubšo pesem iz mladosti? Poklepetajte z nami in bo vstop v nedeljski dan topel in prijeten.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

V oddaji Od setve do žetve se posvečamo vprašanju inovacij in razvoja kmetijske mehanizacije, ki je stalni spremljevalec kmetijske pridelave. V Sloveniji imamo tako večja uveljavljena podjetja, ki s posodabljanjem strojnih priključkov podpirajo razvoj rastlinske pridelave. Ne manjka pa niti mladih manjših podjetij z večjimi inovativnimi preboji. Razmišljamo o tem, kako na področje strojne kmetijske mehanizacije in opreme vstopajo nove sodobne tehnologije in katere smernice usmerjajo ta razvoj. Predstavljamo tudi prvi, z javnimi sredstvi financiran projekt za spodbujanje novih tehnologij v slovenskem prostoru. Naši sogovorniki so Igor Stare, direktor podjetja Gorenc Kmetijska mehanizacija; Jure Brečko, solastnik podjetja BE TECH; Mihael Miheljak iz podjetja SIP Šempeter, in Blaž Germšek iz Kmetijskega inštituta Slovenije.

V Nedeljski reportaži smo govorili o izdelavi po meri kovanih oziroma izdelanih nožev. Spoznali bomo, kako poteka pot jekla od prvega segrevanja v ognju do končne oblike. Slišali bomo tudi, kako kovaški mojster Tomaž Tekavc iz Kovačije Tom Tek razvije idejo, da iz nje nastane nož, ki je prilagojen posameznikovim potrebam. Avtor oddaje Aleš Ogrin si je ogledal, kako nastajajo noži – od lovskih in kuhinjskih do specializiranih rezil za zahtevne uporabnike. Med njimi je tudi sekira iz 800 slojev damaščanskega jekla.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Steklarska tradicija slovenskega etničnega prostora je eden najbolj bleščečih dokazov naše vpetosti v kulturne, industrijske in trgovske tokove osrednje Evrope. Kajti steklo in njegova proizvodnja že stoletja stojita na križišču med industrijo, obrtjo in umetnostjo. Po mednarodnem letu stekla izpred nekaj let so se raziskovalni napori za detekcijo in vrednotenje steklarske tradicije še povečali in iz severa Primorske prihaja zgodba o pozabljenih glažutarjih, ki so celo stoletje delali v globini tedaj skoraj nedostopnega Trnovskega gozda. Nove raziskave so to privlačno temo obudile dobesedno iz črepinj in kmalu se lahko nadejamo, da bo vedenje o glažutarjih dostopno tudi širši javnosti. V oddaji Sledi časa tako v širši slovenski prostor prinašamo nekakšen uvod vanjo.

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

… Na konec sveta, kjer so ledene gore, kjer ti polarne lisice zaželijo lahko noč … Pripoveduje: Boris Ostan. Napisal: Daniel Hevier. Prevedla: Bilka Mate. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Pesmi, ki nas vabijo v naravo: med drevesa in polja, med ptice in dežne kaplje. In seveda k mislim, ki jih prikličejo te podobe in ki jih zna Jure Jakob vedno subtilno izraziti. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden. Posneto novembra 2025.