Ekipa oddaje Radio Ga Ga − Nova generacija se bo tokrat zbudila že ob šestih zjutraj, da bo lahko v živo navzoča ob hišni preiskavi na domu Aleša Hojsa. Izvedeli bomo, kaj mu je po telefonu svetoval Kangler, koga vse bo izločil Matoz in kaj je Janez skril v zaprto kuverto. Na terenu bosta postopek vodili Urška Klakočar Zupančič in Lena Grgurovič, sodelovali pa bodo vsi strokovni kadri s specialnim policijskim oslom Rožmarinom na čelu. Kaj je treba postreči med hišno preiskavo, nam bo izdal župan Janković, zakaj je preiskava lahko tudi priložnost Aljoše Bagole, kaj pa v resnici počne Kakavaški klan, pa morda izveste tudi v petek dopoldan na Prvem.

Rak je še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi bolezni pri otrocih, mlajših od 15 let. Da bi se povečala ozaveščenost o tej bolezni ter da bi tako obolelim kot njihovim družinam dali podporo in pomoč, so september razglasili za mednarodni mesec ozaveščanja o otroškem raku. Od leta 2014 do leta 2023 je v Sloveniji za rakom zbolelo povprečno 57 otrok, starih do 14 let, in 28 mladostnikov, starih od 15 do 19 let. Zdravniki in medicinsko osebje vsak dan rešujejo stiske, ki jih povzroča bolezen, zato so pred kratkim tudi opozorili na kadrovsko krizo, ki utegne na tem področju zdravljenja ogroziti mlade. Pravočasno odkrivanje in ukrepanje sta namreč ključnega pomena. V tokratni oddaji bomo govorili o izkušnjah pri srečevanju s to boleznijo.

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica Tina Žun.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Čas, v katerem živimo, je poln besed, člankov, prispevkov o človeku, njegovih pravicah in vsem, kar spada zraven. Nagnjeni smo k temu, da moramo vse določiti s predpisi in zakoni. In seveda vsako stvar razčlenimo, obdelamo z znanstvenimi metodami, naredimo sklepe in to naj bi bilo, kot radi pravimo, realno življenje. Po drugi strani pa doživljamo, da svet postaja vedno bolj nečloveški, svet brez čuta za človeka, lahko bi rekli tudi, človeštvo brez duše. Veliko odločitev v življenju človeka je povezanih z različnimi interesi, ki podzavestno usmerjajo naše življenje. Tudi dogodki po svetu nas nenehno opozarjajo na uničujoče posledice raznih interesov. Postaviti bi si morali vprašanje, kdo usmerja moje življenje, kdo usmerja moje življenjske navade, moje vedenje v vsakdanjem življenju. Zdi se, da izgubljamo temeljne lastnosti, ki naj bi si jih človek pridobil v času svojega življenja. Pravzaprav niso to samo značajske lastnosti, to je temelj vsakega življenja. Lahko bi temu rekli tudi (recimo temu) kreposti. Kdo danes še razmišlja o tem? Prepričani smo ali pa so nas prepričali, da je vse prav in dobro, kar delamo. Ob srečanju z ljudmi na Madagaskarju, kjer v hiši na manj kot desetih kvadratnih metrih živijo oče, mama in štirje ali več otrok, se mi nehote postavi vprašanje, kaj se zanje spremeni ob novo sprejetem zakonu, ki veliko govori o pravicah vsakega človeka do dostojnega prostora za bivanje. Zagotavljam vam, da čisto nič. Njihovo življenje ostaja utesnjeno v to skromno bivališče. Zato je pomembno, da najdejo v našem življenju pravo mesto osnovne kreposti: RAZUMNOST, PRAVIČNOST, SRČNOST, ZMERNOST. O tem ni mogoče pisati razprave, to je mogoče samo živeti. Ta spoznanja prenašati na druge ljudi pa je pot, da tudi drugi z razumnostjo in pravičnostjo usmerjajo svet k večji srčnosti in zmernosti. Tako postaja človek in z njim človeštvo bolj občutljivo za vse krivice in nepravičnosti, ki se dogajajo po svetu. Želimo si, da bi se nekaj spremenilo. Želja po spremembi je del človeškega življenja. Dokler v človeku tli ta želja, je to znamenje življenja. Nihče ne bo naredil tega namesto nas, mi lahko stopimo korak naprej in dovolimo, da bo v nas več razumnosti, pravičnosti, srčnosti in zmernosti. In zavedajmo se, da o tem ne moremo govoriti sami, drugi morajo opaziti, da hočemo nekaj novega, lepšega in boljšega zase in zlasti za ljudi okoli nas.

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Tradicionalni mehiški grižljaj ali dva, ulična hrana, ki se je z roko in ima svoj čustvenček – vse to je taco. Osnova je domača (koruzna) tortilja, nadev je mesni, ribji ali zelenjavi, čez je polita omaka iz čilija. Tako preprosto. Toda postanek v tradicionalni taqueriji je veliko več kot le hiter obrok ulične hrane. Je pravi družabni dogodek, ki obiskovalcu odstira mehiško kulturo in kulinariko. Sogovornika: Til Pleterski in Klemen Ptičak.

Prometne informacije

Potem ko je včeraj odstopil že tretji francoski premier v letu dni - tokrat manj kot pol dneva po imenovanju članov nove vlade - nekateri že pišejo politično osmrtnico predsedniku Emmanuelu Macronu. Kje je izvor francoske politične krize, zakaj se poglablja in kaj politično šibak francoski predsednik pomeni za Evropo? Ob osmih o tem z založnikom in poznavalcem Francije Luko Novakom.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem. Rojstni dan praznuje ameriški glasbenik Bruno Mars, ki ga poslušamo v uspešnici iz leta 2010 Just the way you are.

Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.

Da je gibanje koristno za naše zdravje, vemo vsi. Ko dežuje ali je hladno in zunaj temno, pa že imamo dober izgovor, da se raje usedemo pred zaslon, kot da bi šli na sprehod ali tek. Kako sedenje, ki se mu sicer ne moremo izogniti, naredimo manj škodljivo? Zakaj naše telo nujno potrebuje ustrezne obremenitve in kakšne obremenitve naj izbere vsak zase? O tem bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu. V studiu bo profesor športne vzgoje in tekaški trener Urban Praprotnik, ki bo odgovarjal na vaša vprašanja o gibanju, hoji in teku.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Ko je leta 2004 prišla v Založništvo tržaškega tiska, je najprej skrbela za promocijo književnih del in dogodkov. In to odlično počne še danes, ko je glavna urednica. Poskrbela je za izdajo več kot 200 knjig in jih več deset prevedla v italijanski jezik. Odrasle poučuje slovenščino, organizira delavnice za študente prevajalstva in uživa, ko se pogovarja z mladimi. Idej za nove projekte ji nikoli ne zmanjka. Na kongresu slovenskih založnikov so jo razglasili za letošnjo naj osebnost založništva, tudi zato, ker je ambasadorka medkulturne komunikacije. O založništvu danes, slovenskem jeziku in kompleksih pa tudi o mladih, ki še vedno berejo, in dokumentarnih filmih, za katere nima več časa. O vsem tem pripoveduje Martina Kafol, glavna urednica Založništva tržaškega tiska.

Na Kope nad Slovenj Gradcem se bomo odpravili med radijske novinarje z različnih koncev Slovenije, ki raziskujejo vlogo radia v sodobnem svetu medijev vseh vrst, predvsem pa, kako povedati radijsko zgodbo. Skupaj z Američanom Robom Rosenthalom, avtorjem podkasta Sound School, tam uri pripovedovalske veščine četrta generacija radijskih novinarjev. Zgodbe z delavnice bodo predstavili na Avdiofestivalu v ljubljanski Cukrarni, mi pa se bomo pomešali mednje in raziskali čare radia.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Drugi poudarki oddaje: - V Mariboru in okolici so smernice na področju brezposelnosti ugodne. Najbolj iskani so poklici s področja šolstva, največ dolgotrajno brezposelnih pa prihaja iz trgovinske dejavnosti. - V Slovenski Bistrici prenavljajo najstarejšo razsvetljavo v mestu. - V občini Piran bo v prihodnjem letu na voljo 160.000 evrov za projekte, ki so jih predlagali krajani. - V sklopu praznika kozjanskega jabolka so odprli nov interpretacijski center V sadovnjaku in novo Jabolčno pot.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Osemdeset let po koncu druge svetovne vojne in povojnih pobojev postaja narodna sprava iz leta v leto težavnejša. Čeprav se zdi, kakor da smo na začetku, včasih celo, kakor da se nikamor ne premaknemo, pa se pot narodne sprave ni zaustavila. Med različnimi pobudami bomo izpostavili civilno gibanje Pomiritev, ki spodbuja k neposrednemu osebnemu odpuščanju, in Izjavo Slovenske akademije znanosti in umetnosti o slovenski spravi, ki spodbuja k soglasju o vojnih in povojnih dogodkih na etični ravni. Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Ars humana. Gostje: akad. Peter Štih, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, soavtor izjave o slovenski spravi; Peter Hribar, nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol in pobudnik gibanja Pomiritev; dr. Katarina Kompan Erzar, psihoterapevtka.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Ob praznovanju 60-letnice oddaje Lahko noč, otroci! na Prvem pripravljamo 12 posebnih sred z 12 novimi pravljicami in presenečenjem 22. oktobra! Nocoj pa bomo premierno slišali pravljico Neustrašni avtorice Ane Grošelj v interpretaciji igralke Aje Kobe. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico leta 2021. Nekoč je živel pastir, ki je hotel biti neustrašen … Pripoveduje: Aja Kobe. Avtorica besedila: Ana Grošelj. Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiser: Klemen Markovčič. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, junij 2025.

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki ob rednih šolskih obveznostih presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo pri različnih projektih. V oddaji, ki velja za "obvezno smer za mlade," lahko slišite tudi komentarje aktualne dijaške problematike. Vsako sredo ob 20.00 na Prvem.

V tokratni oddaji Sami naši najprej spoznamo Mileno Stojanovsko, ki kljub bolezni živi polno življenje in z zgodbo o pogumu osvetljuje pomen meseca oktobra – meseca boja proti raku dojke. Sledi pogovor z Nino Dragičević o pesniški zbirki Nemogoče, posvečeni skladateljicam, ki jih je zgodovina spregledala. Končujemo pa z avtorico Selmo Skenderović in njeno knjigo In če vsi pozabijo, v kateri obravnava teme družine, tujosti in nasilja, ki pogosto ostaja skrito za zidovi doma.