Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Intenziven dogodek v dvoje, svilene, angelske besede in že je pred nami pesem. Leta 2008 jo je intepretiral igralec Branko Šturbej.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Tretje nadaljevanje prinaša pogled v Dvořákovi komično dvodejanko iz vaškega življenja PREKANJENI KMET ter štiridejanko DIMITRIJ, ki ima med vsemi skladataljevimi odrskimi deli najbolj zapleteno in najdaljšo genezo, saj je od prvih osnutkov do zadnje revizije preteklo kar 13 let.

Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pogovori z domačimi in tujimi ustvarjalci s področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Skladbe za klavir in orkester. Pianisti lahko izbirajo v velikem bazenu del različnih obdobij in oblik. Najpopularnejši in najpomembnejši je klavirski koncert. Samo v tako imenovanem železnem repertoarju jih z lahkoto naštejemo 50 do 60, ki so središče svetovnega odrskega dogajanja, kar zadeva to glasbeno obliko. Okolico tega središča bomo poimenovali kar predmestje, tisto predmestje, kjer marsikje uvidimo precenjenost centra in se zavemo prednosti in vrednosti okolice. Na sporedu glasba Cesarja Francka in Hansa Bronsarta von Schellendorffa.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.

O knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom

Oddaja s koncertnimi posnetki stare glasbe.

Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.

V slavnostni dvorani Narodne galerije Ljubljana je gostoval ansambel Ensemble.si, v katerem igrajo mednarodno uspešni slovenski glasbeniki, ki živijo in delajo v različnih evropskih državah in orkestrih. Predstavili bomo posnetke s koncerta mednarodno uspešnih slovenskih glasbenikov, ki igrajo v skupini Ensemble.si. Ansambel je v sedemčlanski zasedbi 20. avgusta 2022 nastopil na 34. festivalu Imago Sloveniae. Na koncertu v slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani je predstavil spored s tremi mojstrovinami skladateljev od klasicizma do pozne romantike: Kvartet za klarinet in godala v B-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta v priredbi Johanna Antona Andréja, tonsko pesnitev Till Eulenspiegel Richarda Straussa v predelavi Franza Hasenöhrla, in znameniti Septet v Es-duru Ludwiga van Beethovna. Eden vodilnih slovenskih hornistov mlajše generacije Andrej Žust, od leta 2011 redni član simfoničnega orkestra Berlinske filharmonije, je zbral izjemne soliste, ki poustvarjajo glasbo z žarom in pravim dinamičnim zanosom. Poleg hornista Andreja Žusta je nastopilo še šest solistov in komornih glasbenikov, ki so se ustalili v različnih evropskih glasbenih središčih: klarinetist Matic Kuder, od decembra 2021 član Berlinskih filharmonikov, hrvaški gost, fagotist Tonko Huljev, ki dela in muzicira v Nemčiji, violinist Matjaž Bogataj, vodja drugih violin v orkestru Bavarske državne opere, violist Nejc Mikolič, solo violist v Koroškem simfoničnem orkestru v Celovcu in član Slovenskega godalnega seksteta, violončelist Jaka Stadler, ki je od leta 2010 član Simfoničnega orkestra Bavarskega radia v Münchnu, in kontrabasist Žiga Trilar, od leta 2015 član, od leta 2021 pa solo kontrabasist Simfoničnega orkestra SNG Maribor.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poganska slovanska plemena pod vodstvom staroste Svaruna se bojujejo s krščanskim bizantinskim cesarstvom pod vlado cesarja Justinijana in carice Teodore. Hunskemu poglavarju Tunjušu slovanska plemena uspe spreti med seboj in Ante naščuvati zoper brate Slovene. Tik pred spopadom se iz Bizanca vrne Svarunov sin Iztok in poskusi preprečiti bratomorno vojno. Iztok namreč v spremstvu popotnega pevca Radovana odide v Bizanc, da bi se naučil veščin vojskovanja. Na poti rešita življenje bogatemu grškemu trgovcu Epafroditu, ta pa ju v zahvalo nastani v svoji palači in postane Iztokov zaščitnik. Vendar mladeniču, ki v bizantinski vojski postane general in se zaljubi v lepo dvorjanko Ireno, ljubosumna carica Teodora in njen vojskovodja Azbad, napovesta pogubo. Ko carica vrže Iztoka v ječo in želi vzeti vse premoženje Epafroditu, ta reši Iztoka, Ireno pošlje na varno k njenemu stricu, lastno glavo pa ohrani z domiselno zvijačo. Ob Iztokovi vrnitvi domov izbruhne bitka med Sloveni in Anti, to pa Iztok dobi z zmago Slovenov. Med praznovanjem zmage v gradišče med dekleta plane hunski poglavar Tunjuš in ugrabi Svarunovo hčerko Ljubinico o čemer pa v četrtem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič – Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Premk Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor

Konec marca je preminil Ottó Tolnai (1940–2025), ki je veljal za enega najpomembnejših sodobnih madžarskih avtorjev. Rojen je bil v srbski Kanjiži in je bil pripadnik madžarske narodnostne manjšine v Vojvodini. Študiral je madžarsko književnost in filozofijo v Novem Sadu in Zagrebu. Literarna dela je začel objavljati že sredi petdesetih let 20. stoletja, prvo pesniško zbirko pa je objavil leta 1963. Tolnai je potem izdal še več kot 35 knjig, ki so obsegale poezijo, prozo in dramatiko, prevedene pa so bile v številne jezike. Za svoje ustvarjanje je prejel mnoga priznanja in nagrade, med drugimi je leta 2023 prejel tudi nagrado vilenica. Njegovo literarno ustvarjanje je do danes ohranilo svežino. Tako v njegovih lirskih kot tudi proznih delih utripa tradicija avantgardne domišljije, v njegovi poeziji še posebej izstopa drznost in nenavadna atmosferičnost. Interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.

Na potovanju po severni Afriki in na Vzhod do Turčije je Schmitt po prejetju Rimske nagrade vsrkaval okolje in ozračje, ki ga je pozneje tako barvito upodobil v najslavnejšem orkestralnem delu – Salomini tragediji. Salomo si je sprva zamislil kot »nemo dramo« za oder in v tej obliki jo je kot pantomimo upodobila plesalka Loie Fuller leta 1907. Pozneje je Schmitt sklenil narediti po njej orkestralno suito.