Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pojdimo v nov dan z glasbo Albinonija, Emanuela in Sebastiana Bacha, Händla in Corellija v 1. delu, Mozarta v drugem in Albinonija oz. Giazotta, Reicha, Mozarta, Schuberta, Baermanna, Verdija, Saint-Saënsa in Gounoda v tretjem.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Urugvajska pesnica Juana de Ibarbourou se je rodila konec devetnajstega stoletja, umrla pa leta 1979. Je ena najslavnejših ustvarjalk Latinske Amerike, večkrat je bila nominirana za Nobelovo nagrado. Njeno pesniško povezanost s podobami iz narave je mogoče zaslutiti tudi v pesmi Poletje. Prevedel jo je Ciril Bergles, interpretira jo dramska igralka Sabina Kogovšek.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V tokratni oddaji bomo slišali izbrane posnetke s koncerta Zbora dunajskih deklic, ki je v sredo, 11. junija, pel v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Šiški. Mlade pevke pod vodstvom dirigenta Simona Foidla so navdušile z raznovrstnim in slogovno bogatim programom, s katerim so začele letošnji cikel Plečnik in a cappella.

17. junija 2025 je minilo sto dvajset let, odkar se je v Ljubljani rodila Vida Juvan, ena največjih slovenskih igralk, ki jo je učila še slavna Marija Vera. Pripoved o svojem življenju in delu je za naš radio posnela leta 1980. Izjemno pogumno in poglobljeno je razmišljala o poklicu igralke, gledališču ter vlogi učiteljice in mentorice mladih igralcev. »Mišljenje, da je umetnost nekaj, česar se je mogoče naučiti kot obrti, se mi zdi zgrešeno,« je rekla. Vida Juvan je dobila vrsto priznanj, med njimi moramo omeniti vsaj Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Umrla je v Ljubljani, stara triindevetdeset let.

Današnja Kambodža je naslednica velikega Kmerskega imperija, ki je od 11. do 14. stoletja vladal večini Indokitajskega polotoka. Kultura v Kambodži se je tudi zato zgodovinsko vedno prepletala s tajsko in laoško, razlike pa so bile tudi med dvorno kulturo in kulturo preprostega ljudstva. Poslušajmo posnetke s plošč iz prve polovice dvajsetega stoletja, ki predstavljajo različne drobce kmerske glasbene zapuščine, tudi take, ki se je v režimu Rdečih Kmerov v sedemdesetih izgubila.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Oddajo namenjamo Poletni muzejski noči, ki jo prireja Skupnost muzejev Slovenije. Predstavljamo novi Muzej slovenskega jezika in knjige, ki so ga odprli na prenovljenem gradu v Štanjelu. Objavljamo pogovor z dirigentom Urošem Lajovcem, letošnji prejemnikom Župančičeve nagrade za življenjsko delo. Pozornost namenjamo razstavi z naslovom Prevedeno v socializem, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Predstavljamo delovanje Zamejske kulturne koordinacije, ki so jo ustanovili v Novi Gorici in za konec nekaj minut namenjamo še novemu novogoriškemu Amfiteatru.

Glasbena medigra.

Palestinska interdisciplinarna umetnica in filmska ustvarjalka Noor Abed je prejela veliko nagrado 36. grafičnega bienala Ljubljana. Na bienalu sta predstavljeni fotografiji iz njenega kratkega filma Noč, ko sva držala med seboj iz leta 2024 in skice. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani so ob odprtju bienala prikazali tudi omenjeni film in Naše pesmi so bile pripravljene za vse prihajajoče vojne, njen kratki film izpred štirih let. Z Noor Abed, ki preučuje, kako se ideologija uteleša v gibanju v kontekstu družbene koreografije, se je o njenem ustvarjanju pogovarjala Tesa Drev Juh. Bralka je Ajda Sokler, ton in montaža Gašper Loborec.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob džezovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.

Aleksander Gadžijev je v zadnjih letih eno najbolj vročih imen slovenske klasične glasbe, zelo zanimiv pa je tudi za najuglednejše tuje odre. To mu je seveda omogočil izjemen uspeh na 18. Chopinovem klavirskem tekmovanju v Varšavi, na katerem je oktobra 2021 osvojil imenitno 2. mesto in za nameček prejel še posebno nagrado Krystiana Zimermana za najboljšo izvedbo Chopinove sonate. To brez dvoma lahko označimo za največji dosežek v zgodovini slovenske klavirske poustvarjalnosti. Gadžijev je med drugim 3. marca letos nastopil v sloviti londonski dvorani Wigmore in tam izvedel prefinjen in raznovrsten spored, ki ga je sestavljala glasba Debussyja, Corigliana, Bartóka, Schumanna in Rahmaninova. V tokratni oddaji predvajamo izbor posnetkov, in sicer Preludijev iz Debussyjevega 2. zvezka Preludijev za klavir, zadnje klavirsko delo Roberta Schumanna z naslovom Jutranje pesmi, op. 133 in Klavirsko sonato št. 2 v b-molu, op. 36 Sergeja Rahmaninova v priredbi Vladimirja Horowitza. Posnetek recitala Aleksandra Gadžijeva je v evroradijsko izmenjavo posredoval BBC.

Mirana Likar Bajželj se je v slabih dveh desetletjih, odkar je začela objavljati svoje leposlovje, uveljavila kot izvrstna pripovedovalka; zna se poigrati z različnimi pripovednimi perspektivami in tehnikami ter ima prefinjen posluh za graditev fabule, pa tudi slikanje posameznika, najpogosteje malega človeka. Za svoje delo je prejela več uglednih priznanj in nominacij, njen prvenec je bil nominiran za nagrado fabula, njen drugi roman Pripovedovalec (Založba Goga, 2020) pa je bil v ožjem izboru za kresnika in Cankarjevo nagrado. Njena kratka zgodba Čevlji Mary Jones bo objavljena v avtoričini knjigi kratkih zgodb, ki bo izšla jeseni pri založbi Miš. Igralka je Miranda Trnjanin, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2025.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

V tej radijski satiri vsi odidejo na počitnice, le v drug lokal, eden pa namerava v tujino, zato ga iz ljubosumnosti prijavijo oblastem. Prevajalec in avtor priredbe: Mirče Šušmel Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Nastopajo – Andrej Kurent, Pavle Rakovec, Marko Simčič, Robert Waltl in Tone Gogala Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1993