Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Toccata in Chiaccona Alessandra Piccininija, Rondo za violončelo in orkester v g-molu, op. 94 Antonína Dvořáka, 'Fámmi combáttere' - arija naslovnega junaka iz 1. dejanja Händlove opere Orlando, Dvanajst variacij za klavir na francosko otroško ljudsko pesem, K. 265 Wolfganga Amadeusa Mozarta, Koncertantna simfonija za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija in klavirski preludij Potopljena katedrala Clauda Debussyja.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu uvertura k operi Rienzi Richarda Wagnerja, Mazurka v e-molu, op. 25/3 Aleksandra Skrjabina in Fantastični scherzo za orkester, op. 3 Igorja Stravinskega.

Zgodnjepoletne travnike ob večerih krasijo svojevrstne žive lučke, kot jih je v pesmi Kresnice imenoval angleški pesnik iz 17. stoletja Andrew Marvell. Pesem je prevedel Marjan Strojan, interpretira pa jo igralec Uroš Potočnik.

Na sporedu samospev Nenasitna ljubezen Huga Wolfa, Divertimento za komorni orkester po skladbah za čembalo Francoisa Couperina, op. 86 Richarda Straussa, Spomini na Prago - koncertantni duet za dve flavti in klavir, op. 24 Franza in Karla Dopplerja, Španija – valček za orkester, op. 236 Emila Waldteufla, Septet za trobento, klavir in godala, op. 65 Camilla Saint-Saënsa, Pripovedke – koncert za flavto in orkester Fabrizia Francie in Rapsodia slovenica za violino in klavir Pavla Dolenca.

Začenjamo v stoletju ustvarjanja Iacobusa Gallusa, Daniela Lagkhnerja in zvenenja protestantskih napevov ter prvi, v slovenščini natisnjeni knjigi, Trubarjevem Catechismusu. Torej v letu 1550, ki je v katekizmu prineslo tudi prvo slovensko pesmarico. Ker glasba vedno bolj ali manj drži ogledalo časa, boste tudi v današnjem stoletnem mozaiku slišali za različne vzroke, ki so botrovali nastanku izbranih glasbenih stvaritev. Reformatorji so se pomena in vpliva književnosti, šolstva in kulture odločno zavedali: tudi zato je Trubar strani v prvi slovenski knjigi namenil besedilom pesmi - napevi pa so se našli tako ali drugače, nekaj jih je posodil Luther, nekateri so se našli v ljudskem izročilu, spet drugi so pripotovali iz drugih, predvsem nemških dežel.

Trobentač Petar Ugrin je bil v zasedbi Ljubljana Jazz Selection glavni solist, klavir in klaviature je igral Dejan Pečenko, bas kitaro Čarli Novak in bobne Drago Gajo. Na snemanju se jim je pridružil še Žiga Golob na kontrabasu. Nastanek zasedbe Ljubljana Jazz Selection sega v leto 1989, ko sta jo zasnovala bobnar Dragan Gajić in saksofonist Miroslav Sedak Benčić, solist v zagrebškem velikem jazzovskem orkestru. Pridružila sta se še bas kitarist Karel Novak in pianist ter klaviaturist Dejan Pečenko. Sprva so se imenovali Yu Jazz Selection. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so se preimenovali v Ljubljana Jazz Selection.

Mineva desetletje od izida študije o ohranjenih rudniških poročilih lastniku rudnikov in fužin na Gorenjskem Žigi (Sigismondu) Zoisu (1747-1819) v tedanjem slovenskem jeziku - po takratnih merilih kranjščini - od leta 1788 pa do 1816. Poročila od tedaj pa do njegove smrti l.1819 so izgubljena. Avtor l. 2015 pri zbirki Thesaurus Memoriae oziroma podzbirki Fontes pri Založbi ZRC SAZU izšle knjige z naslovom "Slovenska rudarska poročila iz rudišča Belščica v Karavankah s preloma 18. in 19. stoletja za Sigismonda (Žiga) Zoisa" dr. Goran Schmidt je za oddajo junija 2015 osvetlil zgodovinsko ozadje in razloge, da se je takratni najbogatejši Kranjec in mecen razsvetljenskega kroga Kranjcev od Valentina Vodnika, Jerneja Kopitarja, Antona Tomaža Linharta, Blaža Kumerdeja, Marka Pohlina, Jurija Vege, Jurija Japlja in Antona Janše, ob novici o francoski revoluciji zbal za morebitno njeno ponovitev pri nas, in med drugim začel bolj blago obravnavati podložnike na svojem gradu Brdo in v rudnikih. Takrat je ukazal dvema jeseniškima domačinoma, rudniškima nadzornikoma Lukasu in Vincecu Polcu, da morata rudniška poročila pisati v domačem, danes vemo, da v slovenskem jeziku. Ta poslovna rudarska poročila so obsežen korpus 483 rokopisnih listov in so v tej knjigi prvič obravnavana v izboru 116 poročil iz rudišča Belščica od maja 1797 do avgusta 1805, in sicer zato, ker opisujejo rudnik Žirovnica pri Jesenicah na Gorenjskem od odprtja do dokončnega zaprtja. Od Zoisove smrti l.1819 pa do spomladi l.1945 na Slovenskem do zdaj ni bilo moč zaslediti niti enega rudniškega poročila v našem jeziku, temveč v jezikih lastnikov rudnikov iz sosednjih in drugih evropskih držav. Delo vsebuje diplomatični in kritični prepis, interpretacijo v sodobni slovenščini in komentar omenjenih poročil o delovanju rudnika Žirovnica v navedenem obdobju. Gre za monografsko zasnovano, interdisciplinarno in znanstveno jezikovno-zgodovinsko-geološko-montanistično obravnavo teh poročil. Paradoks tematike je v tem, da ta v arhivih ohranjena poročila v našem jeziku tako naravoslovcem kot humanistom niso bila neznana, le nobenemu se niso zdela vredna strokovne obravnave. Ta mesec je avtor dr. Goran Schmidt, sicer teatrolog, pred leti tudi ljubiteljski jamar in raziskovalec mineralov v jamah in opuščenih rudnikih dopolnil 75 let. FOTO: Podoba Zoisove fužine v Bohinju VIR: https://razsvetljenstvo.splet.arnes.si/fuzinarstvo/

V izvedbi sopranistke Sonje Hočevar poslušajte arije iz oper Gaetana Donizettija, Giuseppeja Verdija, Charlesa Bizeta in Jacquesa Offenbacha. Tokrat bomo predstavili sopranistko Sonjo Hočevar, ki je bila v drugi polovici 20. stoletja ena najopaznejših slovenskih opernih in koncertnih solistk in ena najuglednejših liričnih in koloraturnih sopranistk. V ljubljanski Operi je leta 1948 postala članica opernega zbora, kot solistka pa je debitirala leta 1953 z vlogo Gilde v Verdijevem Rigolettu. Predstavili bomo izbor njenih posnetkov opernih arij, ki jih je v letih od 1957 do 1972 posnela s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana ter z zborom in orkestrom Opere SNG Ljubljana: arijo Gilde iz Rigoletta Giuseppeja Verdija, arijo Norine iz opere Don Pasquale Gaetana Donizettija, arijo Micaele iz Carmen Georgesa Bizeta in arijo Olimpije iz Hoffmanovih pripovedk Jacquesa Offenbacha.

Kaj sploh je sporna kulturna dediščina? Kako jo lahko razumemo, definiramo in kaj imajo z njo opraviti sodobne umetnice in umetniki? Knjiga Razstavljanje sporne kulturne dediščine (Založba *cf., 2025) dr. Alenke Pirman je svojevrsten raziskovalno-znanstveni vpogled v obdobje skoraj treh desetletji (od 1992 do 2020), in sicer v dve polji – polje umetnosti in polje kulturne dediščine. Avtorica pri tem osrednji problem sodelovanja umetnikov in muzejev omeji na njihov skupni medij, na razstave, ki jih obravnava primerjalno, in razišče odnose med umetniki in muzealci ter razčleni modele njihovega sodelovanja. Na tem mestu pa pozornost usmeri predvsem na sporno kulturno dediščino kot načina reinterpretiranja preteklosti, ki upošteva družbena nesoglasja in ideološke sprege. Več o tem in omenjeni knjigi pa v pogovoru z avtorico. Sodeluje umetnica, publicistka in doktorantka heritologije Alenka Pirman.

Predstavljamo zavidanja vreden poustvarjalni podvig Orkestra slovenske vojske. Pod vodstvom maestra Georga Pehlivaniana so se ga lotili zadnjega marca leta 2025 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Ta večer je šlo povsem brez kompromisov in v dobre dve uri dolgem koncertu smo slišali najbolj intenziven izbor vrhunskih partitur iz zakladnice simfonične literature, tokrat v godbeniški preobleki. V prvi oddaji iz novega niza Godba se preizkusi v simfoniki bo zvenela glasba Arama Hačaturjana: Suita iz baleta Spartak in Ples s sabljami iz baleta Gajane.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

21. avgusta 2024 je na odru ljubljanskih Križank v okviru Festivala Ljubljana nastopil Slovenski mladinski orkester z dirigentko Živo Ploj Peršuh in izvedel program, ki presega generacije, meje in žanre ter predstavlja zlitje klasične, filmske in zabavne glasbe. Vključeval je priljubljene melodije iz filmov Boter, Poletje v školjki in Kekec, risank Tom in Jerry, deli Čajkovskega in Mascagnija ter koncert za električno bas kitaro. Ta teden poslušamo glasbo, ki izvirno ni nastala za film: PETER ILJIČ ČAJKOVSKI: HRESTAČ (BALETNA SUITA), OP. 71A - CVETLIČNI VALČEK PIETRO MASCAGNI: INTERMEZZO IZ OPERE CAVALLERIA RUSTICANA LAURI PORRA: ENTROPIA (koncert za električni bas in simfonični orkester) Slovenski mladinski orkester deluje od leta 2019 in mlade glasbenike, stare od 16 do 26 let, z različnimi projekti pripravlja na njihovo poklicno pot. Orkester je projekt sodelovanja, entuziazma ter vizije prihodnosti, ki povezuje vso Slovenijo. Deluje projektno, in sicer se glasbeniki vsako leto dobijo na poletnem Orkesterkampu, potem pa svoje delo tudi predstavijo. Basist in skladatelj Lauri Porra, pravnuk Jeana Sibeliusa je sodeloval že na več kot 50 izdanih albumih, ki segajo od heavy metala do sodobne klasične, elektronske, hiphop in pop glasbe. Pri svojih šestih je začel igrati violončelo, pozneje pa je prešel na bas kitaro. Ob skladanju za orkester, film in medije je tudi član skupine Stratovarius ter vodi svoj ansambel Lauri Porra Flyover Ensemble, ki združuje glasbene sloge od rocka in džeza do klasične, elektronske in filmske glasbe.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Predstavljamo Sedem skladb za violino in klavir Marija Kogoja, zbirko 9 klavirskih preludijev, op. 14 Janeza Matičiča in Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina.

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Oddajo Za en bokal muzike bodo zapolnili posnetki s kresovanja v sedemdesetih letih in arhivski posnetki kresnih pesmi, pa še nekaj drugih izvedb belokranjskih ljudskih pesmi, bolj ali manj povezanih z vrhuncem svetlobe v letu. Med drugim bomo slišali različice petja kresnic iz različnih krajev in obdobij, pa tudi arhaične zvoke dvojnic, ki so to petje nekoč spremljale…

Glasbeni direktor Daniel Harding je 13. decembra lani v Stockholmu dirigiral Simfoničnemu orkestru Švedskega radia v dveh skladbah o ljubezni in smrti: simfonični pesnitvi Divji golob, op. 110 Antonína Dvořáka in glasbi za balet Petruška Igorja Stravinskega. Na sporedu je bil tudi Koncert za rog in orkester slavnega nemškega skladatelja Jörga Widmanna s solistom hornistom Stefanom Dohrom, kateremu je skladba posvečena.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Kljub naslovu te Shakespearove komedije, je njeno dogajanje vendarle postavljeno v čas pred kresno nočjo, v obdobje štirih dni pred prvim majem. To je namreč v dobi vladanja kraljice Elizabete I. predstavljalo tradicionalno primeren čas za poroko. Odvija se najprej v starih Atenah, kjer je enako kot v Shakespearovi Angliji strog zakon preprečeval mladim zaljubljencem, da bi se poročili brez očetovega soglasja. Središče dogajanja pa je postavljeno v gozd ponoči (2., 3. in 4. dejanje), kjer se zaljubljenci (Hermija, Demetrij, Lisander in Helena), pa tudi drugi pod vplivom magije in seveda »pomočjo« nevidnega vilinskega kralja Oberona in njegovega pomočnika Škrata Robina (Spaka), spremenijo in »spregledajo«. Zadnje dejanje prinese razrešitev vseh zapletov in proslavljanje več porok spet v grških Atenah, pri čemer je okvir igre priprava na poroko atenskega vojvode Tezeja in Hipolite, amazonske kraljice. Zdi se, da sta za Shakespeara domišljija in sanjarjenje nujna za ohranitev ljubezenskega odnosa ali ustvarjanje umetnosti, še posebej v tako magičnem času leta, kakršen je čas kresne noči. V prvem delu se od naših junakov poslovimo v trenutku, ko je načrt »zmešnjav« nevidnega vilinskega kralja Oberona in njegovega pomočnika Spaka začel nepričakovano zapletati silnice v osrednjem ljubezenskem kvadratu med Hermijo, Demetrijem, Lisandrom in Heleno. V drugem delu pa se ta klobčič začne vendarle razpletati v pravo smer. Prevajalec: Oton Župančič Režiser: Mirč Kragelj Tonska mojstra: Sergej Dolenc in Dušan Mauser Glasba: Carl Orff Glasbo izvaja orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška Tezej, vojvoda atenski – Stane Sever Hipolita, kraljica amazonska – Helena Erjavec Lisander – Boris Kralj Demetrij – Andrej Kurent Helena – Majda Potokar Hermija – Duša Počkaj Egej, Hermejin oče – Edvard Gregorin Filostrat, voditelj zabav pri Tezeju – Jože Zupan Oberon, vilinski kralj – Saša Miklavc Titanija, vilinska kraljica – Alenka Svetel Spak – Minca Jeraj Atenski rokodelčiči – Dunja, tesar – Janez Albreht, Smuk, mizar – Pavle Kovič, Klobčič, tkalec – Jurij Souček, Pisk, mehokrp – Nace Simončič, Nosan, kotlar – Aleksander Valič, Trlica, krojač – Drago Makuc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja in februarja 1958

Kresnik je bil mitološki lik, po katerem nosi ime nagrada za najboljši slovenski roman preteklega leta. Kresnik je bil povezan z najvišjim slovanskim božanstvom groma, bliska in ognja. Bil je dobro bajno bitje, zaznamovano z nenavadnim rojstvom in potezami. Po ljudskem verovanju je bil božanstvo, dobri demon, ki je nastopal v podobi različnih živali, ponoči med drugim ob kresu, je kot dobri duh zapustil telo in šel na pot, varoval svoje ozemlje in se bojeval z nasprotniki, kot so vedomci, čarovnice, škodljivi duhovi in drugi. Izbrali smo nekaj odlomkov o Kresniku iz knjige Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, ki jih je zbral Jakob Kelemina. Interpreta Gregor Zorc in Miranda Trnjanin, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.

V oddaji bomo slišali izbor skladb v izvedbi nekaterih glasbenikov, ki bodo v okviru letošnjega džezovskega festivala v Ljubljani nastopili na različnih prizoriščih Cankarjevega doma. Poslušali bomo naslednje izvajalce: pevko in basistko Meshell Ndegeocello, saksofonista Davida Murraya in zasedbo Tarbaby.