Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Petek začenjamo z obletnicami, spomnili se bomo treh glasbenikov, dveh po obletnici rojstev in enega po obletnici smrti. ALEKSANDER TANSMAN: KONCERT ZA VIOLO IN ORKESTER Viola: ALEXANDRE RAZERA, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: EN SHAO FRANZ LISZT: LETA ROMANJA - 1. LETO (Švica) 7. EKLOGA 8. DOMOTOŽJE Klavir: JORGE BOLET HUGO WOLF: Pentezileja, SIMFONIČNA PESNITEV 1. ODHOD AMAZONK PROTI TROJI 2. PENTEZILEJINE SANJE PRAZNIKA VRTNIC 3. BOJI, STRASTI, NOROST, UNIČENJE PARIŠKI ORKESTER, Dirigent: DANIEL BARENBOIM

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Felix Mendelssohn Bartholdy je leta 1830 napisal svojo peto simfonijo - Reformacijsko, ki je bila krstno izvedena 15. novembra leta 1832. FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: SIMFONIJA ŠT. 5 V D-MOLU, OP. 107, REFORMACIJSKA 1. ANDANTE - ALLEGRO CON FUOCO 2. ALLEGRO VIVACE 3. ANDANTE, 4. KORAL: EINE FESTE BURG IST UNSER GOTT! ANDANTE CON MOTO - ALLEGRO VIVACE - ALLEGRO MAESTOSO ORKESTER GEWANDHAUS IZ LEIPZIGA, Dirigent: KURT MASUR FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: TRI ETUDE OP.104 Klavir: SYLVIANE DEFERNE

Pesnik Tone Pavček, ki je umrl jeseni leta 2011, je do zadnjih dni neutrudljivo zlagal verze in skušal vanje zajeti spoznanja svojega življenja. Bil je naklonjen pisani besedi, svoji rodni Dolenjski ter …. glasbi. Izbrali smo njegovo pesem Večerna glasba. Prebral jo bo Jože Mraz.

Potem ko smo se v drugem delu Glasbenem jutranjice posvetili glasbi Felixa Mendelssohna Batrholdyja, se bomo v tretjem posvetili njegovi glasbeni zapuščini oziroma odnosom in vplivom, ki jih je imel na svoje sodobnike ter kasnejše skladatelje - tako pozitivnim, kot tudi tistim malo manj. FRANZ LISZT: BALADA ŠT. 1 V DES-DURU, S. 170 Klavir: FRANCE CLIDAT HECTOR BERLIOZ: FANTASTIČNA SIMFONIJA, OP. 14, 3. STAVEK: NA DEŽELI (ADAGIO) SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: UROŠ LAJOVIC IGNAZ MOSCHELES: GRANDE SONATA OP. 47 ZA KLAVIR ŠTIRIROČNO Klavir: NORBERTO CAPELLI, HECTOR MORENO RICHARD WAGNER: PREDIGRA K OPERI TRISTAN IN IZOLDA Orkester: DUNAJSKI FILHARMONIKI, Dirigent: HERBERT VON KARAJAN WILLIAM STERNDALE BENNETT: TRIO OP.26 Violina: JAMES DICKENSON, Violončelo: NICK STRINGFELLOW, Klavir: JEREMY YOUNG HUBERT PARRY: LADY RADNOR'S SUITE ANGLEŠKI GODALNI ORKESTER, Dirigent: WILLIAM BOUGHTON FERRUCCIO BUSONI: CONCERTINO ZA KLARINET IN KOMORNI ORKESTER, OP.48 Klarinet: ALOJZ ZUPAN, KOMORNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: UROŠ LAJOVIC

Med letoma 1800 in 1812 je Beethoven napisal osem simfonij. 12 let dolgemu, izrazito ustvarjalnemu obdobju je sledilo 12 let zatišja, in to ne le pri ustvarjanju simfonične glasbe, temveč v celotni skladateljevi ustvarjalnosti. To je bil ne le čas ustvarjalnega oddiha in premisleka, temveč tudi vedno večje priljubljenosti italijanske opere z Rossinijevo na čelu, ki jo je Beethoven naravnost preziral. To je bil tudi čas novih glasbenih tokov, ki so nastali iz vedno močnejše romantične miselnosti. Romantični duhovi so z estetiko svoje izpovednosti vznemirili številne skladatelje, katerih dela so slonela na neposredni klasicistični tradiciji. Tudi Beethovna. Vse to je vplivalo na to, da so skladateljevi privrženci in ljubitelji njegove glasbe dolgo čakali na nastanek 9. simfonije. 7. maja 1824 je vendarle krstno zazvenela na Dunaju.

Tudi po več kot 30-ih letih podnebnih pogajanj, katerih cilj je ustaviti naraščanje povprečne globalne temperature, se svetovni izpusti toplogrednih plinov povečujejo. Bistvenega napredka ni pričakovati niti od tokratne podnebne konference v Bakuju. Podnebna kriza se poglablja, svet pa v tako imenovanem boju za blaženje podnebnih sprememb dela le simbolične korake naprej – in velike dejanske korake v nasprotno smer. Mnogi poudarjajo, da so nujne korenite spremembe našega družbenega in gospodarskega sistema. Primer, da je možen tudi drug pristop k zelenemu prehodu, to je s skupnim delovanjem delavskih in okoljskih gibanj, pa imamo v sosednji Italiji.

Kantato Skok čez rob sveta je na besedilo Milana Dekleve napisal Aldo Kumar. Vokalno instrumentalno delo je nastalo ob 40 - letnici Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija. Pevci so delo premierno izvedli na slavnostnem koncertu, z njimi pa je pod vodstvom dirigenta Marka Muniha nastopil še Komorni orkester RTV Slovenija ter recitatorja Tanja Žagar in Martin Petrovčič.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Tokrat bo z nami Eduardo Raon, portugalski klasično izobražen harfist, skladatelj in oblikovalec zvoka, ki živi in dela v Ljubljani. Ustvarja sodobno in improvizirano glasbo in se pri tem igra s kalejdoskopom etno, noise, pop, retro, rok, ambient in elektronske glasbe. Ustvarja glasbo za gledališke predstave in performanse, intenzivno je dejaven na področju filmske glasbe, napisal in izvedel je vrsto glasbenih spremljav za filme, predvsem v Slovenski kinoteki.

Med vrhunci prvih dni 35. Liffa so Anora režiserja Seana Bakerja, ki je za film prejel zlato palmo v Cannesu, pa zmagovalni film Beneškega festivala – premislek o svobodnem odločanju glede lastne smrti, Sosednja soba Pedra Almodovarja, vsekakor tudi Megalopolis, grandiozno delo Francisa Forda Coppole, in Hudičeava kopel avstrijskega režijskega dvojca Veronike Franz in Severine Fiale. Pogovarjamo se z Mirjano Karanović in Saule Bliuvaite, režiserki filmov Mati Mara in Strupeno, ponujamo pa tudi nekaj razgledov po kategoriji Ekstravaganca.

Partitura, polna drobnih idej in glasbenih namigov, oblikuje subtilno pripoved starca in njegovo bitko z ulovom. Je to ulov ali življenje? Je to njegov smisel?

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Raziskave Zoisove nagrajenke osvetljujejo razlike med moškimi in ženskami pri presnovi holesterola in pri posledičnem nastanku določenih bolezni. Holesterol je ena tistih molekul v našem telesu, katere ime vsi poznamo in jo večinoma povezujemo predvsem s potencialnimi problemi. Povišane vrednosti holesterola so pač vzrok številnih in razširjenih težav v sodobnem svetu. Toda holesterol seveda opravlja v našem telesu izredno pomembne naloge in njegovo pomanjkanje ima lahko hude posledice. Velik del raziskav, na katerih temelji razumevanje procesov in tudi številna zdravila, temelji na podatkih moškega dela populacije. Toda pokazalo se je, da je tako nastala slika izrazito pomanjkljiva in pristranska. Za raziskave razlik med spoloma pri presnovi holesterola in posledičnem nastanku določenih bolezni ter za tudi povezave med molekulami, iz katerih nastaja holesterol, ter resnostjo poteka covida-19 pri različnih bolnikih je tokratna gostja Podob znanja prof. dr. Damjana Rozman, vodja Centra za funkcijsko genomiko in biočipe na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, letos prejela Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju biokemije, molekularne biologije in funkcijske genomike.

Na koncertu, ki je bil 3. julija leta 2022 v Hiši umetnosti na festivalu v švicarskem Boswilu, so se predstavili glasbeniki: violinisti Stefan Tarara, Suyeon Kang in Markus Fleck, violista Timothy Ridout in Anna Brugger ter violončelist Flurin Counz. Slišali bomo »Quatre pièces fugitive, op. 15« Clare Schumann ter »Sonato za violino št. 1 v G-duru, op. 78« in »Kvintet za klarinet v h-molu, op. 115« Johannesa Brahmsa.

''Lepa je skulptura, ki je ne zapreš, torej da material ostane v izvirni obliki,'' pravi kipar Primož Pugelj. Železni delci, zloženi kot luske, svetleča se rdeča masa, surov beton. Pa obraz, sestavljen iz devetih majhnih, kot na kakšni grafiki Andya Warhola, in tak, ki se zdi, kot bi ga pobrali z morskega dna. Vse to so ''kože'' obrazov, ki strmijo v prazno ali pa kar mižijo. Pugljeve maske pravzaprav vzpostavljajo vez z golo prisotnostjo biti. Odrešene so spola, simbolike, pomena. Čakajo torej na gledalčevo domišljijo. In kot med drugim zapiše kustos Jiři Kočica, želijo prikazati, ''kar kljub neštetim maskam iz zgodovine še ni bilo simbolizirano, ubesedeno, uprizorjeno ali upodobljeno''. V Galeriji S na Ljubljanskem gradu si v tem času lahko ogledamo razstavo Primoža Puglja z naslovom Začetek novembra, mi pa smo ga obiskali v njegovem ateljeju v Vnanjih Goricah, kjer ima tudi svojo galerijo.

Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi subjektiven pristop. Vsakega od njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih podrobnosti iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka ob branju. Vseh enajst vsebinsko in razpoloženjsko različnih esejev kot rdeča nit povezuje osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi. Interpretinja: Barbara Cerar Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Režiserka: Ana Krauthaker Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništva igranega programa, Programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.

Osrednje mesto tretjega koncerta cikla Same mogočne skladbe zajema delo francoskega skladatelja Josepha Canteloubeja. Ta je rojstno gorato francosko pokrajino Auvergne nosil v svojem srcu ter preprostim pastirskim in ljubezenskim pesmim svojih rojakov nadel novo zvočno obleko ter jih ponesel v širni svet. Spored dopolnjujeta igriva Mala suita Clauda Debussyja in nostalgični Simfonični plesi Sergeja Rahmaninova. Claude Debussy (ork. Henri Büsser): Mala suita Joseph Canteloube: Izbor pesmi iz cikla Pesmi iz pokrajine Auvergne Sergej Rahmaninov: Simfonični plesi, op. 45 Orkester Slovenske filharmonije Bas Wiegers, dirigent Barbara Kozelj, mezzosopran https://filharmonija.si/koncert/prikupno/

Orgle solo, štiriročno in štirinožno: vse naštete kombinacije boste lahko slišali na koncertu, na katerem se bo predstavil slovenskonemški orgelski duo Barbare in Ulricha Theissna Pibernika. V glasbeni šopek pri nas precej neznanih orgelskih ustvarjalcev sta vpletla tudi skladbo slovenskega skladatelja Pavla Dolenca, ki ga je navdihnila Premrlova uglasbitev Prešernove Zdravljice.

Spominjamo se pesnika in pripovednika Ivana Čampe. Rodil se je 15. novembra 1914 v kmečki družini v Nemški vasi na Blokah. Zaradi gmotnih težav se je težko šolal: končal je gimnazijo in študiral pravo. Pozneje je opravljal različna dela, bil je tudi soustanovitelj založbe Pastir. Leta 1940 je objavil povest Mlin v grapi, predvsem pa je bil pesnik. Dvajsetleten je napisal sonetni venec z naslovom Prijateljici, ki je ostal v rokopisu. Leta 1938 je Ivan Čampa objavil zbirko Iz belih noči in leta 1941 še zbirko sonetov Šotor v zatišju v nakladi 300 izvodov ter jo razprodal. Njegove načrte, da bi pred tridesetim rojstnim dnevom napisal deset knjig, je preprečila tudi vojna, predvsem pa smrt. Dne 27. avgusta 1942 ga je italijanski okupator kot aktivista Osvobodilne fronte obsodil na smrt in ga kot talca ustrelil na Notranjskem. Izbrali smo Čampove magistrale iz neobjavljenega sonetnega venca Prijateljici in sonete iz njegovih zbirk. Interpret Milan Štefe, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Staš Janež, režija Jože Valentič, urednika oddaje Marko Golja, Petra Tanko. Posneto leta 2004.

Oddajo bomo namenili glasbi vodilnega bopovskega pianista, skladatelja ter glasbenega genija Buda Powella. Bil je pianistični ekvivalent Charlieja Parkerja in njegov sotrpin, saj je Parker nekoč zavrnil njegov angažma v skupini z utemeljitvijo, »da je Powell celo bolj nor od njega«. Bil je virtuozen ustvarjalec novega pianističnega jezika, ki je postal ideal pianistov petdesetih let dvajsetega stoletja.