Konec oktobra je v cerkvi Marije tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi svojih 80 let delovanja praznoval Moški pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine. Danes zbor, ki ga sestavlja okrog 30 ljubiteljskih pevcev, vodi Andrej Makor. Več o zborovi preteklosti in sedanjosti pa izveste v Panoptikumu.

Pisateljica Ana Schnabl je avtorica štirih knjig: zbirke kratkih zgodb Razvezani, za katero je prejela nagrado za najboljši prvenec, in romanov Mojstrovina, Plima in še prav svežega September. Stalnica njene proze je poglabljanje v človekova občutja, osebno doživljanje dogajanja v okolici. Več o svojem pisanju pripoveduje Vladu Motnikarju.

Spoznavamo del glasbenega izročila v zahodno afriški državi Sierra Leone. Doslej smo se srečali z izročilom ljudstva in skupnosti Mande, tokrat se bomo bežno srečali z izročilom nekaterih drugih skupnosti: tako etničnih skupin kot skrivnih družb, slišali pa bomo seveda tolkala, pa tudi nekaj piščali in brenkal. Zvočni zapisi so iz sedemdesetih let.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Govorimo o odprtju novih prostorov Arhiva Republike Slovenije, o razstavi Plastenja: kolaž in asemblaž v sodobni slovenski umetnosti v Cukrarni, o strokovnem kolokviju z naslovom V goščavi kapitalizma – Sveta Ivana Klavniška danes, o platformi malih umetnosti 2024 in o Čufarjevih dnevih na Jesenicah.

Glasbena medigra.

Avgusta 1961 je Nemška demokratična republika v Berlinu čez noč postavila zid, ki je razdelil Evropo. Kako je zid, za katerega se je zdelo, da bo stal večno, 10. novembra 1989 padel, s tem pa se je začelo novo obdobje Evrope, piše angleški publicist Richard Bassett v knjigi z naslovom Zadnji dnevi v stari Evropi. Anglež Richard Bassett je v prelomnem obdobju evropske zgodovine kot radoveden intelektualec pa tudi kot dopisnik londonskega Timesa spremljal dogajanje v spreminjajoči se Evropi. V enem izmed poglavij knjige, ki jo je prevedla Staša Grahek in je izšla pri Cankarjevi založbi, je živo popisal dogajanje v Vzhodni Nemčiji v tednu, ko je padel zid. Bere Igor Velše, ton in montaža Vjekoslav Mikez.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Ukrajinski violist Maksim Risanov in južnokorejski pianist Dasol Kim sta 14. oktobra nastopila v londonski dvorani Wigmore. Tam sta v sklopu BBC-jevega cikla “The Lunchtime Concerts” izvedla nekaj romantičnih del: Podobe iz pravljic, op. 113 ter Fantazijske skladbe, op. 73 Roberta Schumanna, ki jih je za violo in klavir priredil Risanov, vmes pa še Brahmsovo Sonato za klarinet in klavir v Es-duru, op. 120/2, ki je prav tako zvenela v transkripciji za violo in klavir.

Roman Paradiž, temeljno delo Nobelovega nagrajenca, britanskega pisatelja tanzanijskih korenin, Abdulrazaka Gurnaha je večplastna, silovita in nenavadna umetnina. Jusufa oče pri dvanajstih letih proda, da bi odplačal svoj dolg. Iz preprostega življenja na afriškem podeželju je deček pahnjen v vrtinec predkolonialne vzhodne Afrike, v spone vznemirljivega sveta, ki ga zaznamuje krhka in zapletena družbena hierarhija. Gre za sago, ki slikovito upodablja Afriko na pragu sprememb in ponuja premislek o svobodi in izgubi nedolžnosti. Prevajalka Alenka Ropret, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstri zvoka Matjaž Miklič, Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.

Reinhold Gliere je svojo Tretjo simfonijo, imenovano »Ilja Muromec«, napisal leta 1911, prvo jo je izvedlo Rusko glasbeno združenje v Moskvi pod vodstvom Emila Cooperja leta 1912. Navdih je skladatelj dobil pri junaku iz 12. stoletja Ilji Muromcu, čigar izredna junaštva opisujejo številne legende.

Romantična karnevalska intriga, v kateri se številni zapleti razvozlajo šele na koncu. Vsebina je v kratkem taka: Da bi ohranila neodvisno vladarsko misel, se je egipčanska kraljica Oronteja (poje Stéphanie d'Oustrac) odpovedala ljubezni. Dvorni filozof Kreont (Mirco Palazzi) ji prigovarja, naj se poroči, saj sodi zakon med vladarske dolžnosti, ona pa mu ponosno odvrne, da ne bo nikoli nikogar ljubila. Ko ostane sama razmišlja o Alidoru (Carlo Vistoli) in se sprašuje ali je zbudil v njej samo sočutje ali kaj več? Toda v lepega tujca se je zaljubila tudi dvorjanka Silandra (Francesca Pia Vitale), ki ne mara več slišati za Corinda (Hugh Cutting). Seveda pa to ni edina zmeda, ki jo je Amor povzročil na egiptovskem dvoru. Stara Aristeja (Marianna Pizzolato), dozdevna Alidorjeva mati, se povrh vsega zaljubi v moškega preoblečeno Giacinto (Maria Nazarova), ki je v resnici Ismero. Tukaj sta še bistroumni paž Tibrino (Sara Blanch) in vedno opiti sluga Gelone (Luca Tittoto). Po številnih zapletih se vse srečno konča in na koncu slavijo kar dve poroki: Oronteje in Alidora, po novem Floridana, ki je nihče drug kot feničanski princ ter Silandre in Corinda. Orkester milanske Scale vodi Giovanni Antonini. V štiridesetih letih 17. stoletja se je Antonio Cesti, čeprav je bil frančiškan in posvečeni duhovnik, začel uveljavljati v operi, in sicer kot pevec tenorist in skladatelj, zato je bila njegova življenjska pot zaznamovana s konfliktom med opernim umetnikom in duhovnikom. Njegovo operno delovanje je leta 1650 sprožilo ukor frančiškanskih predstojnikov zaradi »nečastnega in neurejenega« življenja. (Kakih osem let pozneje si je pri papežu Aleksandru VII. izposloval odvezo od redovnih obljub, samovoljno zapustil mesto pevca v papeški kapeli in si s tem znova nakopal zamero. Od takrat je smel tudi uradno živeti kot sekularni duhovnik.) Leta 1652 je dobil mesto glasbenika na innsbruškem dvoru nadvojvode Ferdinanda Karla, na katerem so leta 1656 izvedli njegovo opero Oronteja, ki je postala eno pogosto uprizarjanih opernih del tiste dobe. Večino svojih oper je Cesti napisal za različne dvorne slovesnosti, tako da so ta dela v vsakem pogledu razkošna. Opera Oronteja pa ni napisana za slavnostno priložnost, nima nobenega alegoričnega namena in želi samo zabavati.

Ivan Minatti, izrazit povojni intimist, ki sta mu bila kot pesniku blizu motiva narave in ljubezni, je avtor enega najznamenitejših verzov slovenske poezije – Nekoga moraš imeti rad. Izbor, ki ga prinaša Literarni nokturno, te pesmi ne vključuje, pripravil pa ga je – zanimivo – pesnik sam pred 25 leti. Igralec: Slavko Cerjak. Režiser: Jože Valentič. Glasbena opremljevalka: Marko Stopar. Mojster zvoka: Mitja Krže. Redaktorja: Vlado Motnikar, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 1999.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.