Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Predvajali bomo glasbo, ki sta jo navdihnila blues in jazz, in izvedbe The Modern Jazz Quarteta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Predvajali bomo glasbo, ki sta jo navdihnila blues in jazz, in izvedbe The Modern Jazz Quarteta.

Ameriški pesnik Walt Whitman je globoko zaznamoval sodobno ameriško in svetovno poezijo. Njegova zbirka z naslovom Travne bilke je prvič izšla leta 1855, vendar jo je vse življenje ponatiskoval, dopolnjeval in spreminjal. Njegov nekonvencionalni pesniški jezik in širok izbor pesniških tem sta navdihnila številne rodove pesnikov. Pesem Vse je resnica je prevedel Uroš Mozetič, interpretira jo dramski igralec Blaž Šef. Produkcija 2016.

Predvajali bomo glasbo, ki sta jo navdihnila blues in jazz, in izvedbe The Modern Jazz Quarteta.

V Jazzovski jutranjici smo gostili Tomija Puriča, bobnarja in vodjo zasedbe Tomi Purich Balkan Jazz Group. Pogovarjali smo se o projektu Piran-Ohrid, o prihajajočem koncertu v ljubljanski Cukrarni in še o čem. Koncertni cikel Jazz Ars All Stars živi že svojo četrto sezono. V sodelovanju z ljubljansko Cukrarno vsak mesec, praviloma ob nedeljah, v tamkajšnji kavarni potekajo koncerti najboljših slovenskih, včasih pa tudi mednarodnih jazzovskih skupin. Odličen program, prijeten ambient, vrhunska zvok in luč in nenazadnje odlična gostinska ponudba poskrbijo, da so koncerti praviloma razprodani. To nedeljo, 17. novembra, bodo v Kavarni Cukrarna gostovali Tomi Purich Balkan Jazz Group. Skupina, ki združuje jazz z balkanskim melosom. Tudi v neposrednem video in avdio prenosu na Arsu in RTV365.

Beethoven je šele v svojih tridesetih letih ponudil dunajski javnosti svojo prvo simfonijo. To ni naključje. Haydnova in Mozartova glasbena zapuščina nista bili le njegov vir učenja skladateljske obrti in umetnosti, temveč tudi ovira za njegovo simfonično ustvarjalnost. Ta ovira se je zrcalila v neskončno spoštljivem odnosu do vrhunskih stvaritev predhodnikov, ki mu ni dovoljeval snovanja slabših, še manj pa povprečnih simfonij. Beethoven se je čutil poklicanega nadaljevati tradicijo, ki sta jo na Dunaju začela Haydn in Mozart, zato so njegove simfonije zahtevale popolno angažiranost skladatelja, tako da bi vsaj dosegel, če že ne presegel takratno simfonično ustvarjalnost.

Knjižni blogerji in ustvarjalci vlogov, pogosto združeni v eni osebi, so v številnih državah zahodnega sveta že skoraj dve desetletji pomembni posredniki med bralci in knjigami. Najvidnejši, najuspešnejši med njimi so prepoznavni promotorji branja, okoli njih pa se oblikujejo bolj ali manj velike spletne skupnosti bralcev, ki delijo podoben okus za književnost, do neke mere pa zagotovo tudi interese in vrednostni sistem. Kaj sploh je knjižni blog ali vlog in kakšna je razlika med knjižnimi blogi? Obstajajo boljši in slabši knjižni blogi ali le tisti, ki so nam bolj ali manj blizu? Koliko časa blogerji oziroma blogerke namenijo pisanju bloga, je to njihov hobi ali način preživetja? Kaj določa njihovo izbiro knjig? O teh in drugih vprašanjih danes razmišljamo z Urško Bračko, ustvarjalko knjižnega bloga booknjiga, s Sandro Dobnikar, ustvarjalko knjižnega bloga Do zadnje strani, in pesnico, urednico in literarno kritičarko Veroniko Šoster.

Kratka glasbena medigra.

Predstavili bomo izbrane skladbe za pihalne in simfonični orkester v izvedbi priznanih pihalcev, ki igrajo v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbrane skladbe za pihalne soliste in orkester v izvedbi priznanih pihalcev in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poslušajte Koncert za oboo d'amore, godala in generalni bas v A-duru, z oznako del 1055, Johanna Sebastiana Bacha, Koncert za fagot in orkester v F-duru, op. 75, Carla Marie von Webra ter 1., 2. in 4. stavek Koncerta za flavto in godala št. 1 Gordona Jacoba. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 14. novembra, ob 5.05.

Zgodnje naturalistično delo švedskega dramatika Augusta Strindberga je nastalo kot gledališka enodejanka, napisano z mislijo na uprizoritev v njegovem lastnem gledališču. V njej, po kateri je nastala tudi tokratna kratka radijska igra, se je obrnil k človekovi notranjosti in psihologiji, ki se je razvijala sočasno z vzponom naturalizma. Strindbergova filozofija je temeljila na predstavi, da je bistven umski boj. V njem močnejši umi zmagujejo nad šibkejšimi. Takšni spopadi in zmage prihajajo nezavedno, nenehno in na vseh področjih. Gre za preprosto zgodbo. Na popoldne pred božičem se ženski, ena žena in druga ljubica istega moškega, po naključju srečata v kavarni. Gospa takoj prisede h gospodični, ji dobro razpoložena začne kazati darila in ji pripovedovati o svoji družini. Nenadoma pa jo prešine spoznanje in v gospodični ugleda moževo ljubico. Prvotno zaprepadenost zamenja občutek zmagoslavja, saj se počuti močnejša predvsem zaradi svoje prilagodljivosti. Prevajalka: Nada Grošelj Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tonski mojster: Matjaž Miklič Gospa X – Nataša Barbara Gračner Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2012.

Glasbena medigra.

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Letos mineva 50 let od njegove smrti. Le redkokateri skladatelj takratnega časa je tako slavil človeški glas kot on; v vokalne umetnine je brez dvoma vtkal svoje najboljše glasbene zamisli. Pisal je z lahkoto, s svojimi deli, tudi s samospevi, naj bi predstavljal tako imenovani novi pariški vzor antiromantične, antinemške in poudarjeno sredozemske glasbe svetlobe.

Tokrat v središče pozornosti postavljamo blišč iz sveta glasbe z zahoda – pred nami je namreč podelitev prestižne nagrade gremi. Med nominirance se je namreč tudi letos uvrstil kitarist Mak Grgić. V nadaljevanju oddaje se bomo posvetili še baletoma Don Kihot in Plameni Pariza, v Mariboru je potekal tudi 1. koncert 12. cikla Carpe artem, cikel FKK Slovenske filharmonije pa je na 2. koncertu sezone gostil nizozemskega dirigenta in violinista iz Japonske. Odšli smo tudi na Zlati abonma in prisluhnili Simfoničnemu orkestru iz Antwerpna, Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper letos praznuje 60 let svojega delovanja, v sosednjem Trstu pa je bila prva operna premiera – Verdijeva Traviata.

Pred dvanajstimi leti smo izgubili odličnega skladatelja, aranžerja in pedagoga Janeza Gregorca. S svojo ustvarjalnostjo je z velikim uspehom prestopil mejo, ki deli glasbo različnih glasbenih slogov in načinov mišljenj. Pisal je glasbo za komorne sestave in za velike revijske orkestre. Odlično se je znašel, kadar je veliki jazzovski orkester (big band) združil s simfoničnim orkestrom. Dokazal je, da dobra glasba ostane.

Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega od njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih detajlov iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko raznolikih esejev, kot rdeča nit povezujeta osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi. Interpretka: Barbara Cerar Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Režiserka: Ana Krauthaker Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništva igranega programa, programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.

Tokratni gost oddaje Tadej Vesenjak prihaja iz Velike Nedelje. Kot so nekoč o njem zapisali, je Tadej najglasnejši Prlek med kantavtorji in najbolj prleški kantavtor med Prleki. Šestkratni nagrajenec KantFesta in znanec festivala šansonov La vie en rose poje tudi v prleščini, v oddaji pa nam bo z razkritjem ozadja svojih besedil zaupal globoke osebne preizkušnje (pon).

Predstavljamo ploščo z naslovom Spominčice, ki je junija letos izšla pri založbi Društva slovenskih skladateljev. Primorski skladatelj, pianist in pedagog Bojan Glavina na njej predstavlja slovenske klavirske miniature, ki so nastale v časovnem razponu 230 let, od prve dokumentirane slovenske klavirske skladbe iz leta 1790, ki jo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, pa vse do danes.

Obrobne poti sodobne kompozicije…zvočni eksperiment…improvizirana glasba in glasni novi jazz

Pisateljica Manka Kremenšek Križman piše že dve desetletji. V svojih zgodbah v ospredje postavlja psihologijo človeških odnosov, snov pa zajema iz opazovanja življenja. Napisala je več zbirk kratke proze za odrasle in zbirko pravljic. Preizkusila se je tudi v pisanju romana in doslej izdala dva. Je tudi največkrat nagrajena avtorica na natečaju, ki ga vsako leto organizira program Ars. Tudi zgodba Bela vrata, ki opisuje stisko posameznice ob ugotovitvi bolezni, je ena izmed nagrajenih zgodb. Interpretka: Maja Gal Štromar, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Nataša Kocjančič, tonski mojster: Nejc Zupančič, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2016.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.