Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ameriška pesnica Louise Glück je leta 2020 prejela Nobelovo nagrado za književnost "za svoj nezamenljivi pesniški glas, ki s strogo lepoto naredi individualen obstoj univerzalen". Ljubezensko pesem z naslovom Končni cilj je prevedla Tesa Drev Juh, interpretira jo dramska igralka Violeta Tomič. Produkcija 2015.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Glede na to, da so skoraj vsa Haydnova operna dela doživela krst v zgradbi Esterházyjevega gledališča, je morda ravno ta odmaknjenost od vpliva velikega cesarskega gledališča na Dunaju, ki je v tistem času prisegalo predvsem na italijansko operno umetnost, prispevala k temu oziroma zagotovila pogoje za to, da je Haydn razvil slog, ki se v mnogočem razlikuje tudi od Mozartove odrske ustvarjalnosti.

Beethoven je sprva deloval kot glasbeni izvajalec oziroma pianist. To je zahtevalo več ur vaj, da je lahko postal klavirski virtuoz. Pozneje, ko se je lotil komponiranja, je potrpežljivo prepisoval številne mojstrovine svojih predhodnikov, kar je bila praksa pri učenju kompozicije. Kmalu je spoznal pomen poznavanja traktatov o glasbi, ki so mu odprli nova vedenja in razumevanja glasbene umetnosti, zIasti iz preteklih časov.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Tokrat na sporedu: 1. Gabriel Fauré: 2. Sonata za violončelo in klavir v g-molu, op. 117 Izv.: klavir: Zoltan Peter violončelo: Ciril Škerjanec 2. Jean Sibelius: Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 47 Izv.: violina: Igor Ozim Simfonični orkester RTV Slovenija dir.: Marko Munih

Avgusta 1961 je Nemška demokratična republika v Berlinu čez noč postavila zid, ki je razdelil Evropo. Kako je zid, za katerega se je zdelo, da bo stal večno, 10. novembra 1989 padel, s čimer se je začelo novo obdobje Evrope, piše angleški publicist Richard Bassett v knjigi z naslovom Zadnji dnevi v stari Evropi. Anglež Richard Bassett je v prelomnem obdobju evropske zgodovine kot radoveden intelektualec in tudi kot dopisnik londonskega Timesa spremljal dogajanje v spreminjajoči se Evropi. V enem od poglavij knjige, ki jo je prevedla Staša Grahek in je izšla pri Cankarjevi založbi, je živo popisal dogajanje v Vzhodni Nemčiji v tednu, ko je padel zid. Bere Igor Velše, ton in montaža Vjekoslav Mikez.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

V prvih treh novembrskih oddajah osvetljujemo pomen klavirskega pedagoga; od učitelja, ki spremlja in usmerja prve uspehe otroka, do neke vrste umetniškega guruja oziroma svetovalca mladega pianista na začetku umetniške poti. Druga oddaja tega niza se osredinja na pianistev učitelje, ki so delovali na območju nekdanje Sovjetske zveze, vse od Johna Fielda, Adolfa von Henselta, bratov Antona in Nikolaja Rubinsteina do mlajše generacije pianistov, kot so bili Konstantin Igumnov, Alexander Goldenweiser in Heinrich Neuhaus.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Prvega februarja je v Viteški dvorani ljubljanskih Križank potekal koncert cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, na katerem je nastopil pozavnist Anton Sotošek. V oddaji se predstavlja z dvema temeljnima deloma pozavnističnega repertoarja: Concertinom za pozavno in godala, št. 7, op. 45 Larsa Erika Larssona ter Koncertom za pozavno in orkester v C-duru Nina Rote. Oba je izvedel v priredbi za klavirsko spremljavo s pianistko Matejo Hladnik. Anton Sotošek je za pozavno prijel pri dvanajstih letih, igranja pa se je začel učiti pri Franciju Arhu v Glasbeni šoli Krško. Leta 2015 je začel šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, nato pa se je vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je v času koncerta obiskoval 2. letnik podiplomskega študija v razredu Dušana Kranjca. Od leta 2023 se šola tudi na Visoki šoli za glasbo, gledališče in medije v razredu Jonasa Bylunda v Hannovru.

Evald Flisar je izjemno vsestranski književnik: je pisatelj, dramatik in esejist, njegova dela so prevedena v vsaj dvainštirideset jezikov. Letos je objavil (pri KUD Sodobnost International) že na prvi pogled avtobiografsko knjigo z naslovom Potovanje preblizu. Njegov alter ego se odpravi na dolgo vožnjo iz Ljubljane v London, da bi domov prepeljal svoje knjige iz nekdanje hiše. Flisar je spreten pripovedovalec, ki v bralcu vidi sopotnika, predvsem pa priložnost za pogovor, premislek, samopremislek. Njegov popotnik namerava pot prevoziti v enem dnevu, toda ali mu bo uspelo prepeljati knjige domov, skratka, ali bo njegovo poslanstvo uspelo, je drugotnega pomena. Njegov prvoosebni pripovedovalec namreč razmišlja, potuje tudi intelektualno. Tako je Potovanje preblizu knjiga avtorjevega še kako dragocenega premisleka o literaturi, svetu in sebi, morda knjiga, na katero se je pripravljal vse življenje. Več o knjigi in še marsičem drugem pove Evald Flisar v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Na osmem koncertu letošnjega 42. Festivala Radovljica 2024 je 22. avgusta zazvenelo pet solističnh motetov iz 17. stoletja, ki jih hranijo v Škofijskem arhivu v Kopru. Vsi so se ohranili v rokopisnih prepisih, ki so nekoč služili kot izvajalsko gradivo v koprski stolnici. Tam so imeli že zgodaj organizirano muziciranje za bogoslužje in druge slovesnosti. Prvi podatek o orglah izvira iz leta 1421. Približno stoletje zatem so postavili nove orgle, od druge polovice 16. stoletja naprej pa poznamo tudi imena nekaterih skladateljev.

Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega od njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih detajlov iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko raznovrstnih esejev, kot rdeča nit povezujeta osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi. Interpretka: Barbara Cerar Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Režiserka: Ana Krauthaker Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništva igranega programa, programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.

Vračamo se v Haloze, v Sedlašek, kjer je Nežka Vaupotič večkrat zbrala domače pevce in godce, da so sodelavcem Glasbeno narodopisnega instituta, pa tudi ljubljanskega radia v besedi, predvsem pa v glasbi predstavili haloško ljudsko izročilo. Marsikomu je odkrila nov zvočni svet in načine petja, ki so bili pred tem skriti v meglicah preteklosti. Tokrat se srečujemo z glasbenim delom izročila, ki so ga predstavili na enem od srečanj v letu 1975. Odraz preteklosti in značilnosti življenja v haloških vinorodnih gričih.

Skupina Ensemble.si je avgusta 2024 nastopila v Križevniški cerkvi na 72. Festivalu Ljubljana z deli Beethovna, Berwalda in Rimskega - Korsakova. V Komornem studiu bomo predstavili posnetke s koncerta Ensemble.si, ki je nastopil na 72. Festivalu Ljubljana 2024 v zasedbi mednarodno uspešnih slovenskih glasbenikov. V Križevniški cerkvi so 7. avgusta nastopili: flavtist Marko Zupan, solist z različnimi uglednimi evropskimi orkestri in od leta 2010 asistent za flavto na glasbeni akademiji v Splitu na Hrvaškem, klarinetist Matic Kuder, zmagovalec vrste uglednih mednarodnih tekmovanj in od decembra 2021 član simfoničnega orkestra Berlinske filharmonije, hornist Andrej Žust, od leta 2011 član simfoničnega orkestra Berlinske filharmonije in solist z vrsto uglednih evropskih simfoničnih in komornih orkestrov, fagotist Luka Mitev, član Karajanove akademije Berlinskih filharmonikov in solist z različnimi uglednimi evropskimi orkestri ter pianistka Martina Filjak, zmagovalka mednarodnih klavirskih tekmovanj in sodelavka evropskih in ameriških simfoničnih orkestrov. Glasbeniki na koncertu izvajajo tri obsežna komorna dela: Trio za klavir, flavto in fagot v G-duru, WoO 37, Ludwiga van Beethovna, Kvartet za klarinet, rog, fagot in klavi v Es-duru, op. 1, Franza Berwalda in Kvintet v B-duru za flavto, klarinet, rog, fagot in klavir vB-duru Nikolaja Rimskega - Korsakova.

Termine četrtkove radijske igre na Arsu je novembra zasedel Cikel radijskih iger Duše Počkaj ob stoti obletnici rojstva te izjemne dramske igralke. Duša Počkaj se je rodila 16. novembra 1924 v Lendavi. Po maturi se je sprva vpisala na študij arhitekture, po vojni pa je bila ena prvih študentk na tedanji Akademiji za igralsko umetnost, današnji Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V ljubljanski Drami je nastopala od leta 1946 in ji ostala zvesta vse življenje. Od tega sveta se je poslovila 24. junija 1982 med predstavo Gozd po predlogi Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega in režiji Georgija Para. Bila je vodilna karakterna igralka svojega časa in tako izoblikovala številne značajske vloge, ob njih pa upodobila tudi niz zapletenih sodobnih ženskih likov. Generacijam je ostala v spominu kot nepozabna Martha v tandemu z Jurijem Sovčkom kot Georgeom v Albeejevi drami Kdo se boji Virginie Woolf iz leta 1964 v režiji Mileta Koruna, cineastom pa kot Maruša rdečelaska v Plesu v dežju Boštjana Hladnika iz leta 1961 ali še posebej kot izjemna Teta iz prav tako Hladnikovega filma Ubij me nežno iz leta 1979. Za svoje delo je prejela niz nagrad, med katerimi poudarimo vsaj zlato areno v Pulju leta 1961 in nagrado Prešernovega sklada leto pozneje. Ob številnih filmskih vlogah in vlogah v TV-dramah je v gledališču ustvarila več kot sto vlog, na radiu pa več kot dvesto, od tega po večini nosilne vloge v dramah in komedijah tujih avtorjev. Zanimivo pa je, da skoraj polovico njenega radijskega opusa predstavljajo radijske igre za otroke, kar kaže na nenavaden fenomen, kako so jo slišali tedanji režiserji. Ko omenjamo radijske igre za otroke, morda velja spomniti še na njen nenavadeni izlet v Lutkovno gledališče Ljubljana leta 1974, ko je za danes skoraj pozabljeno nadvse poetično uprizoritev Deklica delfina in lisica zvitorepka po zgodbi Kristine Brenk in režiji Matije Milčinskega oblikovala preudarno in modro Lisico v dialogu z Nadjo Vidmar v vlogi Delfine. Sicer pa nam zgolj prelet slušnih vlog Duše Počkaj izriše relief nadvse razgibane zvočne pokrajine slabo poznanega in še neraziskanega opusa, ki bi si prav gotovo zaslužil podrobnejšo analizo, kot tudi njen nezanemarljivi šansonjerki opus. Režiser Klemen Markovčič je v tokratni slušni cikel sklenil štiri raznovrstne igre, te pa so imele za svoj temeljni cilj predvsem osvetlitev različnih žanrskih in igralskih nians Duše Počkaj v radijskem mediju. Za pisavo Matjaža Kmecla je značilna iskrena zavzetost za tisto, čemur se je včasih reklo svoboda, sočutje in ustvarjalnost v kolikor toliko pravično urejeni socialni družbeni ureditvi. Danes imajo te besede, če se jih še pozna, drugačno, manj zavezujočo vsebino. Kar pa se nas še dotakne, morda tudi zaradi osebne izkušnje, je vojna, ki podaljšuje trpljenje v nevojne dni in leta. Prav o tem govori tudi radijska igra Intervju iz leta 1968. Režiser: Žarko Petan Tonski mojster: Dušan Mauser Intervjuvanka – Duša Počkaj Novinar – Janez Hočevar Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1968.

Nina Kremžar je leta 2024 objavila pripovedno prvenko Opazovalnica, zbirko odličnih kratkih zgodb. Morda manj znano je, da je tudi pesnica. In medtem ko čakamo, da nekega dne izide njena pesniška zbirka, lahko v Literarnem nokturnu slišite nekaj njenih pesmi, objavljenih v minulih letih v reviji Literatura. Režiserka Saška Rakef, interpretka Mina Švajger, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstri zvoka Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.

Skladatelj je opisal simfonijo takole: »Prvi stavek Andante lamentando – agitato je čvrstega in viharnega značaja, ki se menjava z religioznim misticizmom. Drugi stavek Andante tranquillo je, kot kaže, že ime po večini mirnega in razmišljujočega značaja. Tretji stavek Tempo scherzando je v tempu hitrega scherza, silovit in izrazito ritmičen. Četrti stavek, označen Largamente e pesante, se začenja z razmišljujočim razpoloženjem iz prvega stavka, se razvije v razširjen koral v antifonskem slogu in doseže vrhunec v vsem orkestru, v katerem se oglasi glavna tema drugega stavka; simfonija se končuje navdušeno in veselo.«