Na radijski nočni obisk po polnoči bomo povabili mariborskega podjetnika Marka Verdeva. V knjigi z naslovom GOVORIM je v soavtorstvu s pisateljem Davorinom Lenkom popisal svoje razgibano življenje, ustvaril analizo življenja in morda priročnik za druge. Kot direktor je uvedel inovativni slog vodenja. Ima pa tudi poseben osebni slog, tri sinove in moža, pozna vzpone in padce, povezane s stigmami in tabuji.

V oddaji Glasbeni radiogram gostimo Roka Piletiča, glasbenika, ki s pogumom in edinstvenim pristopom gradi svojo pot na slovenski sceni.

Prisluhnite koncertu britanskega pevca in kitarista Sama Fenderja.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Dobro jutro, spoštovani poslušalci in cenjene poslušalke. Ali ste kdaj razmišljali, zakaj ljudje radi potujemo? V skupini ali sami. V mislih nimam službenih potovanj z najdražjimi letalskimi ali ladijskimi prevozniki, čeprav znajo biti tudi ta, če smo le malo iznajdljivi, pisana na našo kožo. »Kdor ni nič izkusil, ve malo, kdor pa je mnogo potoval, si bogati znanje,« (Sir 34,10) je zapisal modri Sirah v letih 180–175 pred Kristusovim rojstvom. Potovanje nam po Sirahu torej širi obzorje in spoznanje. Največji svetovni popotniki pa vsem tistim, ki po svetu potujemo samo s prstom po zemljevidu, v pustolovskih romanih pripovedujejo resnične zgodbe iz daljnih svetov. Včasih nam zgodbe vzbujajo grozljive občutke, spet drugič bi tudi mi najraje dvignili sidro in se odpravili na pot okrog sveta. Sama spadam med podpovprečne popotnike, če imam v mislih potovanja okrog zemeljske oble. Od nog mi gre veliko bolje potovanje po domači zemlji. Tako sem se iz domačega kraja, ki bi ga z ravnilom ugodja, dostopnosti in blaginje lahko postavila na zemljevid oddaljenih krajev, tudi sama odpravila v mesto, ki mi je obljubljalo znanje. A na tem prvem večjem potovanju samo znanje iz knjig. Na drugem potovanju, tokrat že v večje mesto, so poleg znanja iz knjig moje potovanje začele bogatiti tudi življenjske izkušnje. V zakotje domačega polja sem se vrnila šele po treh desetletjih. Danes v kotu domače kuhinje potujem od spomina do spomina. Spomini se vrstijo od najbolj navdihujočih do tistih, ki v meni vzbudijo občutek notranje napetosti. Moje življenjsko potovanje, pa čeprav samo do največjega mesta v domači deželi, je bilo razburljivo: včasih podobno vožnji po železniških tirih, spet drugič kot potovanje oblakov po nebu. Moj pristanek na tleh življenja je bil trd, z rahlimi zlomi, ki jih življenje sedaj samo uravnava. Ko se odpravljamo na turistična potovanja, s seboj vzamemo najnujnejšo prtljago. Če imamo zlato plačilno kartico, si lahko obleko kupimo v kraju, kamor smo pripotovali. Kar se lahko izkaže za dobro izbiro, saj bomo oblečeni po krajevni modi. A na življenjskih potovanjih je drugače. Smeri našega potovanja ne določa samo kupljena vozovnica v žepu. Kakor tudi ne, ali smo bogati ali revni. Črto našega življenjskega leta določa prtljaga v zaprtih kovčkih, katerih ključ ali šifro, s katerimi bi kovčke lahko znova odprli, smo že zdavnaj izgubili. Tako lahko leta in leta potujemo s kupom odvečne prtljage ali pa za seboj vlečemo prazne kovčke, brez vsebine. Kar je huje od izgubljene prtljage na sanjskem potovanju. Izmed vseh odprav je najtežja tista, na kateri želimo znova najti izgubljen ključ ali šifro. Ko ju bomo našli, bomo lahko odklenili tudi prazen kovček in ga začeli polniti z vsebino. In ne pozabite: za tovrstno potovanje dobimo vozovnico samo enkrat v življenju.

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo, koliko je ura v njihovem kraju.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Tokrat se gremo znova potepat v zanimiv svet, ki ga odpiramo s človeško zmožnostjo govora. Konec oktobra smo zaznamovali mednarodni dan ozaveščanja o jecljanju. Mojco Delač pa je zanimalo, ali se jecljanje lahko pojavi tudi kot simptom nevroloških motenj oziroma bolezni? Po odgovore je zavila na Nevrološko kliniko UKC Ljubljana, h Klari Trpkovi, specialistki klinične logopedije in vodji tamkajšnje enote za logopedijo.

Dan slovenske hrane, ki je bil v obliki tradicionalnega slovenskega zajtrka prvič izveden pred 12 leti se je letos podaljšal v teden slovenske hrane. To bo po lanski odločitvi vlade vsak tretji teden v novembru. Namenjen je poudarjanju prednosti in koristi lokalno pridelane hrane. Ta je bolj sveža, ima več hranil in nosi zgodbo ljudi in pokrajin, kjer je zrasla. Je pa tudi dražja od uvožene, pridelane drugje. Uvožena sadje in zelenjava ter meso prevladujejo na policah slovenskih trgovin. Vrhunec tedna slovenske hrane bo jutrišnji tradicionalni slovenski zajtrk. Tokrat pod sloganom: MOJ NAJ ZAJTRK. O prednostih in izzivih pri pridelavi in predelavi slovenske hrane se bo v oddaji Ob osmih Jure Čepin pogovarjal s Tatjano Zagorc direktorico združenja kmetijsko živilskih podjetij pri gospodarski zbornici Slovenije.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.

Začela se je novembrska potrošniška mrzlica, ki je že nekakšen uvod v praznične, božično-novoletne nakupe. Številni trgovci že zdaj ponujajo popuste. Je naš odnos do potrošnje vse preveč podvržen vplivom množičnih medijev? Kako poskrbimo, da z drugimi družinski člani nismo ujetniki potrošnje, in kako se spopadamo s stresom, povezanim z denarjem? Sogovornica: dr. Nada Mirnik Trtnik, zakonska in družinska terapevtka ter psihoterapevtka.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Nekdanja gostinec in vrtnar, oba mlada upokojenca. Kot najstnika sta skupaj igrala v bandu, nato popolnoma izgubila stik in se po več kot štirih desetletjih spet našla. Zdaj sta Dedka na svobodi, zabaven in energije poln glasbeni duo, ki je pred kratkim posnel videospot za svojo prvo pesem. Jožeta Andrejaša in Vinka Koretiča je v goste povabila Andreja Čokl.

Pregled literature pokaže, da polovica odraslih vsaj enkrat na leto občuti glavobol. Strokovnjaki so do zdaj opredelili že 200 različnih vrst glavobolov. Večina – več kot 90 odstotkov – jih je nenevarnih; samo nekaj jih ogrozi človekovo življenje. Tema tokratnega Ultrazvoka bodo nevarni glavoboli; izvedeli boste, kdaj je glavobol lahko nevaren in kateri, zakaj s slikanjem glave pri veliki večini glavobolov ne odkrijemo ničesar, in kateri glavobol je najpogostejši. Odgovarja nevrolog Igor Rigler iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodnozabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Kaj bomo pridobili od prvega julija prihodnje leto, ko bomo morali začeti plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo, je bo več? Kako pomembne bodo pri odločitvi o obsegu pravic vstopne točke, ki bodo v centrih za socialno delo vzpostavljene 1. januarja, in bodo pravzaprav prvi stik z dolgotrajno oskrbo? Se bodo zadušili v administrativnem delu, mi pa bomo čakali na pravice več mesecev? Novi zakon o dolgotrajni oskrbi naj bi v celoti zaživel postopno, v prihodnjem letu. Je utemeljena bojazen, da bomo deležni celo manj oskrbe kot zdaj? Vse oblike že imamo, dobivamo le nov pravni okvir, ki pa zamuja. Današnji sistem razpada zaradi pomanjkanja kadra, nizkih normativov in slabega nagrajevanja. O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za dolgotrajno oskrbo; Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije; Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije; in Andrej Štesl, predsednik Združenja direktorjev članov Socialnih zavodov Slovenije.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

To ni navaden list. Ta list je nekaj posebnega. Pripovedujejo: Janez Hočevar, Zvone Hribar, Polona Juh, Saša Mihelčič, Sabina Kogovšek in Silva Čušin. Napisal: Primož Suhodolčan. Režiserka in avtorica priredbe: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2015.

Sicer je praznik svetega Martina ali v ljudskem izročilu tako imenovani jesenski pust že za nami, bo pa na to temo v današnji oddaji kljub vsemu veliko zapetega in zaigranega. In to res celovito! Pa kaj celovito ... Veliko pesmi je, ki opevajo martinovo in vse v zvezi z njim, mi pa v uri, namenjeni narodnozabavnim vižam, poslušamo samo skromen delček teh. Veliko jih bo ostalo še za prihodnje leto ... Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Francoski nobelovec Patrick Modiano je eden izmed tistih avtorjev, ki o sebi pravijo, da vse življenje pišejo isto knjigo. Modiano se v svojih delih poglablja v spomine, njihovo bledenje in pozabo – pa tudi v nemir in tesnobo, ki ju ta pozaba poraja. Zaradi zavzetega ukvarjanja s spominom ga pogosto imenujejo tudi Marcel Proust našega časa. Avtorica scenarija: Urša Jernejc; avtorji prevodov: Urša Jernejc, Mojca Schlamberger Brezar, Aleš Berger, Nadja Dobnik, Jaroslav Skrušný; režiser: Igor Likar; bralca: Igor Velše, Jasna Rodošek; interpreti: Uroš Maček, Željko Hrs, Brane Grubar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2018.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Kantavtor Luka Gluvić nam v Pesmi v žepu predstavlja svoj šesti studijski album »Goreči grm«. Z albumom nadaljuje svoje ustvarjanje v t. i. lo-fi produkcijski kakovosti – pesmi zvenijo, kot bi bile posnete v nekem drugem času, s starejšo snemalno opremo. Po glasbeni in vsebinski plati se navdihujejo pri ustvarjalnosti velikih ameriških kantavtorskih imen in poslušalcem ponujajo odgovor na vprašanje, kako bi zvenela americana, če bi bila napisana v slovenskem jeziku.

Nina Kremžar je leta 2024 objavila pripovedni prvenec Opazovalnica, zbirko odličnih kratkih zgodb. Morda manj znano je, da je tudi pesnica. In medtem ko čakamo, da nekega dne izide njena pesniška zbirka, lahko v Literarnem nokturnu slišite nekaj njenih pesmi, objavljenih v preteklih letih v reviji Literatura. Režiserka Saška Rakef, interpretka Mina Švajger, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstri zvoka Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.