Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Raziskujte V živo Podkasti Moj 365 Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Mimo grede

Oddaja o urbanem vrtičkanju

Avtor: Miha Švalj

Zadnje dodano

Mimo grede

S šilcem po svetu: Vodka

7. 6. 2023

V sedmi sezoni se spet podajamo okoli sveta. Ob vodki verjetno najprej pomislimo na to, da ta žgana pijača izvira iz Rusije, kar še posebno draži Poljake. A kot menijo nekateri, ne glede na to, ali so prvi vodko destilirali v Rusiji ali na Poljskem, največ so k prepoznavnosti te pijače prispevali Američani. Razširjeno mnenje je tudi, da je narejena iz krompirja, a v resnici je je večina izdelana iz žit, predvsem koruze in pšenice, tradicionalno žito za izdelavo vodke v vzhodni Evropi pa je še vedno rž. Vodka je tudi edina žgana pijača, ki jo lahko izdelamo iz česar koli, kar imamo na voljo, mora pa biti kmetijskega izvora.

14 min

V sedmi sezoni se spet podajamo okoli sveta. Ob vodki verjetno najprej pomislimo na to, da ta žgana pijača izvira iz Rusije, kar še posebno draži Poljake. A kot menijo nekateri, ne glede na to, ali so prvi vodko destilirali v Rusiji ali na Poljskem, največ so k prepoznavnosti te pijače prispevali Američani. Razširjeno mnenje je tudi, da je narejena iz krompirja, a v resnici je je večina izdelana iz žit, predvsem koruze in pšenice, tradicionalno žito za izdelavo vodke v vzhodni Evropi pa je še vedno rž. Vodka je tudi edina žgana pijača, ki jo lahko izdelamo iz česar koli, kar imamo na voljo, mora pa biti kmetijskega izvora.

Mimo grede

S šilcem po svetu: Applejack

29. 5. 2023

V sedmi sezoni se spet podajamo okoli sveta. Če bi 100 Američanov vprašali, katera žgana pijača je najbolj ameriška, bi morda le eden ali dva najbolj zgodovinsko razgledana odgovorila, da je to applejack, jabolčno žganje. Tega v ameriških kolonijah na zahodu sprva niso pridobivali z destilacijo, ampak z redukcijo. Applejack je bila dolgo časa edina močna pijača prvih naseljencev, sploh na mejnih območjih ameriških kolonij, kjer niso imeli drugega naravnega vira za proizvodnjo alkohola kot jabolka. O tradiciji gojenja jabolk v ZDA in pozabljeni jabolčni alkoholni pijači, ki v ZDA doživlja pravo renesanso.

14 min

V sedmi sezoni se spet podajamo okoli sveta. Če bi 100 Američanov vprašali, katera žgana pijača je najbolj ameriška, bi morda le eden ali dva najbolj zgodovinsko razgledana odgovorila, da je to applejack, jabolčno žganje. Tega v ameriških kolonijah na zahodu sprva niso pridobivali z destilacijo, ampak z redukcijo. Applejack je bila dolgo časa edina močna pijača prvih naseljencev, sploh na mejnih območjih ameriških kolonij, kjer niso imeli drugega naravnega vira za proizvodnjo alkohola kot jabolka. O tradiciji gojenja jabolk v ZDA in pozabljeni jabolčni alkoholni pijači, ki v ZDA doživlja pravo renesanso.

Mimo grede

S šilcem po svetu: Tekila

24. 5. 2023

V sedmi sezoni se spet podajamo okoli sveta. Nekateri tekilo uvrščajo med vrhunskih pet žganih pijač, kjer imata mesto na primer tudi viski in rum. A v nasprotju z rumom, ki ga delajo povsod, kjer raste sladkorni trst, je tekila lahko narejena le v Mehiki, in sicer le v regijah, določenih z zakonom. Ena izmed najbolj znanih je Jalisco s polji modrih agav, edine agave, iz katere je lahko narejena mehiška nacionalna pijača. Drugače pa je pri mezcalu, ki je splošno ime za žgano pijačo iz agav. Podobno kot rum so tudi tekilo v Mehiki začeli delati šele po prihodu Špancev, ki so iz Evrope prinesli kotle za žganjekuho in znanje o pripravi žganih pijač, ter začeli destilirati staro azteško pijačo bogov, imenovano pulke.

14 min

V sedmi sezoni se spet podajamo okoli sveta. Nekateri tekilo uvrščajo med vrhunskih pet žganih pijač, kjer imata mesto na primer tudi viski in rum. A v nasprotju z rumom, ki ga delajo povsod, kjer raste sladkorni trst, je tekila lahko narejena le v Mehiki, in sicer le v regijah, določenih z zakonom. Ena izmed najbolj znanih je Jalisco s polji modrih agav, edine agave, iz katere je lahko narejena mehiška nacionalna pijača. Drugače pa je pri mezcalu, ki je splošno ime za žgano pijačo iz agav. Podobno kot rum so tudi tekilo v Mehiki začeli delati šele po prihodu Špancev, ki so iz Evrope prinesli kotle za žganjekuho in znanje o pripravi žganih pijač, ter začeli destilirati staro azteško pijačo bogov, imenovano pulke.

Mimo grede

S šilcem po svetu: Brinjevec

17. 5. 2023

V sedmi sezoni se spet podajamo okoli sveta. Izpostavljamo slovenskega posebneža, brinjevec. Slovenci smo namreč edini na svetu, ki iz brinovih jagod kuhamo žganje in brinje ne le namakamo v njem. Zaradi veliko eteričnih olj in trpkega okusa ima zelo specifičen okus in vonj, številni pa menijo, da je "brinovček" bolj kot žganje zdravilo, ki bi ga morali prodajati tudi v lekarnah.

14 min

V sedmi sezoni se spet podajamo okoli sveta. Izpostavljamo slovenskega posebneža, brinjevec. Slovenci smo namreč edini na svetu, ki iz brinovih jagod kuhamo žganje in brinje ne le namakamo v njem. Zaradi veliko eteričnih olj in trpkega okusa ima zelo specifičen okus in vonj, številni pa menijo, da je "brinovček" bolj kot žganje zdravilo, ki bi ga morali prodajati tudi v lekarnah.

Mimo grede

S šilcem po svetu: Sodžu

10. 5. 2023

V sedmi sezoni se spet podajamo okoli sveta. Vzhodna Azija je domovina najbolj prodajane žgane pijače na svetu. To ni ne vodka, ne viski, ne rum, to je sodžu. Nacionalni korejski pijači rečejo tudi korejska vodka in je tradicionalno narejena iz riža. Po korejski vojni, leta 1965, ko je takratna vlada zaradi pomanjkanja riža izdelavo sodžuja iz riža prepovedala, so to žgano pijačo začeli izdelovati iz tapioke in sladkega krompirja. Če je korejski sodžu najbolj prodajana žgana pijača, ki pri nas ni prav zelo znana, pa je veliko bolj znan japonski sake, ki pa ni niti žganje niti vino, pač pa je po izdelavi najbolj podoben pivu s posebno dvojno vzporedno fermentacijo.

14 min

V sedmi sezoni se spet podajamo okoli sveta. Vzhodna Azija je domovina najbolj prodajane žgane pijače na svetu. To ni ne vodka, ne viski, ne rum, to je sodžu. Nacionalni korejski pijači rečejo tudi korejska vodka in je tradicionalno narejena iz riža. Po korejski vojni, leta 1965, ko je takratna vlada zaradi pomanjkanja riža izdelavo sodžuja iz riža prepovedala, so to žgano pijačo začeli izdelovati iz tapioke in sladkega krompirja. Če je korejski sodžu najbolj prodajana žgana pijača, ki pri nas ni prav zelo znana, pa je veliko bolj znan japonski sake, ki pa ni niti žganje niti vino, pač pa je po izdelavi najbolj podoben pivu s posebno dvojno vzporedno fermentacijo.

Mimo grede

S šilcem po svetu: Viski

26. 4. 2023

V sedmi sezoni se ponovno podajamo okoli sveta. Spoznavamo zgodovino, razvoj, značilnosti in zanimivosti najbolj prepoznavnih ter legendarnih žganih pijač sveta. Tretjo epizodo začenjamo z zlobneži, ki pravijo, da če bi na Irskem in Škotskem uspevalo sadno drevje, tudi viskija kot takega svet ne bi poznal. Destilacija ječmena in ostalih žit ter zorenje viskija je namreč zelo zahteven in filigransko natančen posel, ki so ga na severu Britanskega otočja povzdignili v znanost in od koder se je razširil po zemeljski obli. Danes najbolj kakovostnih ne proizvajajo le v njegovi domovini, ampak v sam vrh sodijo tudi viskiji iz Indije, z Japonske, iz ZDA in iz Kanade. Zato niti ne čudi, da je ta žitni destilat najbolj poznana in najbolj priljubljena žgana pijača na svetu.

14 min

V sedmi sezoni se ponovno podajamo okoli sveta. Spoznavamo zgodovino, razvoj, značilnosti in zanimivosti najbolj prepoznavnih ter legendarnih žganih pijač sveta. Tretjo epizodo začenjamo z zlobneži, ki pravijo, da če bi na Irskem in Škotskem uspevalo sadno drevje, tudi viskija kot takega svet ne bi poznal. Destilacija ječmena in ostalih žit ter zorenje viskija je namreč zelo zahteven in filigransko natančen posel, ki so ga na severu Britanskega otočja povzdignili v znanost in od koder se je razširil po zemeljski obli. Danes najbolj kakovostnih ne proizvajajo le v njegovi domovini, ampak v sam vrh sodijo tudi viskiji iz Indije, z Japonske, iz ZDA in iz Kanade. Zato niti ne čudi, da je ta žitni destilat najbolj poznana in najbolj priljubljena žgana pijača na svetu.

Mimo grede

S šilcem po svetu: Rum

25. 4. 2023

V sedmi sezoni se ponovno podajamo okoli sveta. Spoznavamo zgodovino, razvoj, značilnosti in zanimivosti najbolj prepoznavnih ter legendarnih žganih pijač sveta. S Karibi najbolj povezujemo rum. Edino surovino, iz katere pridelujejo rum, so na Karibe prinesli kolonialisti, ki so s seboj vzeli tudi kotle in znanje o izdelavi žganih pijač, ki so jih poznali. Zato imamo različne vrste ruma. Francoskega, pri katerem je rum narejen iz fermentiranega soka sladkornega trsa, ter angleškega in španskega, pri katerih je rum destilat iz fermentirane melase. Iz sladkornega trsa pa je tudi kašasa, nacionalna pijača v Braziliji. Z rumom je povezan tudi temnejši del zgodovine, zasužnjevanje ljudi, ki so delali na plantažah sladkornega trsa. Zato je rum pijača, zaradi katere so nekateri obogateli, drugim pa je pomagala pozabiti njihovo revščino ali pa dala pogum.

13 min

V sedmi sezoni se ponovno podajamo okoli sveta. Spoznavamo zgodovino, razvoj, značilnosti in zanimivosti najbolj prepoznavnih ter legendarnih žganih pijač sveta. S Karibi najbolj povezujemo rum. Edino surovino, iz katere pridelujejo rum, so na Karibe prinesli kolonialisti, ki so s seboj vzeli tudi kotle in znanje o izdelavi žganih pijač, ki so jih poznali. Zato imamo različne vrste ruma. Francoskega, pri katerem je rum narejen iz fermentiranega soka sladkornega trsa, ter angleškega in španskega, pri katerih je rum destilat iz fermentirane melase. Iz sladkornega trsa pa je tudi kašasa, nacionalna pijača v Braziliji. Z rumom je povezan tudi temnejši del zgodovine, zasužnjevanje ljudi, ki so delali na plantažah sladkornega trsa. Zato je rum pijača, zaradi katere so nekateri obogateli, drugim pa je pomagala pozabiti njihovo revščino ali pa dala pogum.

Mimo grede

S šilcem po svetu: Vinjak

19. 4. 2023

V sedmi sezoni se ponovno podajamo okoli sveta. Spoznavamo zgodovino, razvoj, značilnosti in zanimivosti najbolj prepoznavnih ter legendarnih žganih pijač sveta. Prvo epizodo začenjamo z destilatom, ki je tesno povezan z zgodovino destilacije same in pijačo, ki nosi ime, ki povzroča precej zmede. Vsak konjak je namreč brendi, vsak vinjak pa še zdaleč ni konjak.

14 min

V sedmi sezoni se ponovno podajamo okoli sveta. Spoznavamo zgodovino, razvoj, značilnosti in zanimivosti najbolj prepoznavnih ter legendarnih žganih pijač sveta. Prvo epizodo začenjamo z destilatom, ki je tesno povezan z zgodovino destilacije same in pijačo, ki nosi ime, ki povzroča precej zmede. Vsak konjak je namreč brendi, vsak vinjak pa še zdaleč ni konjak.

Mimo grede

Po svetu 2: Tiramisu

29. 6. 2022

Za konec serije Mimogrede po svetu 2 bomo posegli v bogato zakladnico italijanske kulinarike in kot ob koncu obeda postregli s sladico. Tiramisu je ena od legendarnih sladic naših sosedov, ki morda res nima večstoletne tradicije, je pa najbrž svetovno najbolj prepoznavna italijanska sladica. In še enkrat bomo potrdili, da so pri najpreprostejših jedeh najpomembnejši detajli.

15 min

Za konec serije Mimogrede po svetu 2 bomo posegli v bogato zakladnico italijanske kulinarike in kot ob koncu obeda postregli s sladico. Tiramisu je ena od legendarnih sladic naših sosedov, ki morda res nima večstoletne tradicije, je pa najbrž svetovno najbolj prepoznavna italijanska sladica. In še enkrat bomo potrdili, da so pri najpreprostejših jedeh najpomembnejši detajli.

Mimo grede

Po svetu 2: Kimči

22. 6. 2022

Tokrat se spet odpravljamo v Azijo, ki je kulinarično gledano daleč najbolj raznolika celina. Pokukali bomo v svet Vzhodno Azijske kulinarike, še bolj natančno na korejski polotok in spoznali jed, ki je temeljna hrana korejske kulinarike. Kimči je tradicionalna več tisočletij stara korejska jed iz fermentirane zelenjave in začimb, ki ni le nepogrešljiva priloga pri vsakem obroku ampak tudi osnova za pripravo številnih jedi. Korejci kimči jedo za zajtrk, kosilo in večerjo, kot prilogo ali glavno jed - v vseh mogočih oblikah. Res, da je kimči prastara jed, a je kot nalašč za današnjo bio-eko-makrobitično-vegansko ero. Sogovorniki: Hyewon Yang iz korejske restavracije Suwon Sanja Čakarun iz manufakture in trgovine Kis in kvas Boštjan Napotnik Napo, teoretik in praktik v kuhinji

15 min

Tokrat se spet odpravljamo v Azijo, ki je kulinarično gledano daleč najbolj raznolika celina. Pokukali bomo v svet Vzhodno Azijske kulinarike, še bolj natančno na korejski polotok in spoznali jed, ki je temeljna hrana korejske kulinarike. Kimči je tradicionalna več tisočletij stara korejska jed iz fermentirane zelenjave in začimb, ki ni le nepogrešljiva priloga pri vsakem obroku ampak tudi osnova za pripravo številnih jedi. Korejci kimči jedo za zajtrk, kosilo in večerjo, kot prilogo ali glavno jed - v vseh mogočih oblikah. Res, da je kimči prastara jed, a je kot nalašč za današnjo bio-eko-makrobitično-vegansko ero. Sogovorniki: Hyewon Yang iz korejske restavracije Suwon Sanja Čakarun iz manufakture in trgovine Kis in kvas Boštjan Napotnik Napo, teoretik in praktik v kuhinji

Mimo grede

Po svetu 2: Boršč

25. 5. 2022

Tokrat smo s kuhalnico odpravili na vzhod naše celine. Spoznali smo klasično narodno jed, ki je doma tako v Ukrajini kot Rusiji, pa tudi na Poljskem, Moldaviji, Romuniji, pribaltskih in ostalih nekdanjih državah bivše Sovjetske zveze. Za boršč bi težko trdili, da je osvojil svet, a to nasitno enolončnico, ki je zaradi rdeče pese izrazito rdeče barve, najdemo povsod, kjer emigranti iz prej omenjenih dežel odpirajo restavracije z vzhodnoevropskih pridihom. Kar je praktično povsod po svetu. Sogovornici: Fylipenko Bogdana iz Odese, ki je z otrokoma prebežala v Slovenijo, Evgeniya Maria, umetnostna zgodovinarka, ki svoje vtise o Slovenij objavlja na profilu @oslovenii.

15 min

Tokrat smo s kuhalnico odpravili na vzhod naše celine. Spoznali smo klasično narodno jed, ki je doma tako v Ukrajini kot Rusiji, pa tudi na Poljskem, Moldaviji, Romuniji, pribaltskih in ostalih nekdanjih državah bivše Sovjetske zveze. Za boršč bi težko trdili, da je osvojil svet, a to nasitno enolončnico, ki je zaradi rdeče pese izrazito rdeče barve, najdemo povsod, kjer emigranti iz prej omenjenih dežel odpirajo restavracije z vzhodnoevropskih pridihom. Kar je praktično povsod po svetu. Sogovornici: Fylipenko Bogdana iz Odese, ki je z otrokoma prebežala v Slovenijo, Evgeniya Maria, umetnostna zgodovinarka, ki svoje vtise o Slovenij objavlja na profilu @oslovenii.

Mimo grede

Po svetu 2: Musaka

18. 5. 2022

V tokratni epizodi Mimogrede po svetu se odpravljamo v Grčijo, priljubljeno počitniško destinacijo Slovencev. Vsi tisti, ki radi raziskujejo kulinarične posebnosti držav, ki jih obiščejo, Grčijo po navadi zapuščajo z izjemnimi vtisi. In čeprav je ena najbolj prepoznavnih grških jedi – musaka zelo udomačena tudi naših vrtčevskih, šolskih, vojaških in službenih menzah, so mnogi šele ob srečanju s pravo, grško musako doživeli pravo gastronomsko razodetje. A skrivnost dobre musake ni v receptu, ampak v svežih, lokalnih sestavinah. V vse plasti musake in njene zgodovine sta nas popeljala Natassa Petra, politologinja iz Grčije, ki že 15 let živi v Sloveniji in Boštjan Napotnik - Napo, kuharski teoretik in praktik. Foto: https://www.pexels.com/

14 min

V tokratni epizodi Mimogrede po svetu se odpravljamo v Grčijo, priljubljeno počitniško destinacijo Slovencev. Vsi tisti, ki radi raziskujejo kulinarične posebnosti držav, ki jih obiščejo, Grčijo po navadi zapuščajo z izjemnimi vtisi. In čeprav je ena najbolj prepoznavnih grških jedi – musaka zelo udomačena tudi naših vrtčevskih, šolskih, vojaških in službenih menzah, so mnogi šele ob srečanju s pravo, grško musako doživeli pravo gastronomsko razodetje. A skrivnost dobre musake ni v receptu, ampak v svežih, lokalnih sestavinah. V vse plasti musake in njene zgodovine sta nas popeljala Natassa Petra, politologinja iz Grčije, ki že 15 let živi v Sloveniji in Boštjan Napotnik - Napo, kuharski teoretik in praktik. Foto: https://www.pexels.com/

Mimo grede

Po svetu 2: Čevapčiči

11. 5. 2022

Tokrat se v Mimogrede po svetu v iskanju jedi, ki je osvojila svet, ne odpravljamo prav daleč. Pravzaprav ostajamo v regiji in po malem tudi doma, saj je jed, ki jo predstavljamo malo tudi naša. Pravzaprav si težko predstavljamo pravo slovensko gasilsko veselico ali majski piknik ali otvoritev vrtne žar sezone brez te ikonične jedi. Čevapčiče poznajo od Perzije do Skandinavije, od Avstralije do Južne Amerike, najbolj udomačena pa je na Balkanu. Čevapčiči, pečeni mesni svaljki so najbolj prepoznavna jugoslovanska jed, ki združuje in razdvaja in spet združuje narode na Balkanu in širše skoraj stoletje in pol. Bolj preprosto kot pri čevapčičih skoraj ne gre. Mleto meso začinimo in oblikujemo v svaljke ter spečemo na žaru. A za tem preprostim principom kot za vsako ikonično jedjo tiči cela znanost.

15 min

Tokrat se v Mimogrede po svetu v iskanju jedi, ki je osvojila svet, ne odpravljamo prav daleč. Pravzaprav ostajamo v regiji in po malem tudi doma, saj je jed, ki jo predstavljamo malo tudi naša. Pravzaprav si težko predstavljamo pravo slovensko gasilsko veselico ali majski piknik ali otvoritev vrtne žar sezone brez te ikonične jedi. Čevapčiče poznajo od Perzije do Skandinavije, od Avstralije do Južne Amerike, najbolj udomačena pa je na Balkanu. Čevapčiči, pečeni mesni svaljki so najbolj prepoznavna jugoslovanska jed, ki združuje in razdvaja in spet združuje narode na Balkanu in širše skoraj stoletje in pol. Bolj preprosto kot pri čevapčičih skoraj ne gre. Mleto meso začinimo in oblikujemo v svaljke ter spečemo na žaru. A za tem preprostim principom kot za vsako ikonično jedjo tiči cela znanost.

Mimo grede

Po svetu 2: Pad Thai

4. 5. 2022

Tudi v aktualni, pomladi seriji oddaj Mimogrede se bomo odpravili s kuhalnico okoli sveta. Že drugič. Tudi tokrat vam bomo predstavili nekaj najbolj znamenitih in prepoznavnih jedi iz posameznih držav sveta, ki so tako ali drugače zaznamovale ljudi in državo, kjer so nastale ter vplivale tudi na trende in prehranjevalne navade ljudi na drugih koncih sveta. Te kultne jedi bomo skuhali s človekom, ki prihaja iz te države ali pa državo in jed odlično pozna ter spoznali njen nastanek, zgodovino ter zanimivosti, povezane z njo. Skratka, spet nas čaka nas niz zaokroženih kulinaričnih zgodb o posamezni nacionalni jedi, ki je prerasla svoje okvirje in okvirje države, kjer je nastala. V prvi oddaji Mimogrede okoli sveta 2 gremo na Tajsko, privoščili pa si bomo znameniti pad thai. Pad thai ali tajski rezanci so v voku prepraženi riževi rezanci, jajce in kalčki, politi s slano-kislo-sladko omako, potreseni z zmletimi arašidi. Je ikonična jed s tajskih ulic in ena najbolj prepozavnih jedi na svetu. Pad thai se od ostalih azijskih rezancev razlikuje predvsem po rezancih samih. V pad thaiu so obvezni ploščati riževi rezanci, široki nekaj milimetrov, druga razlika pa je značilna sladko-slano kisla pad thai omaka. Z nami so se okoli voka sukali: Kitiya Srimaratn, medicinska sestra, maserka in kuharica; Prakobsin Thanapanyarak - Edže, lastnik restavracije OnThai in kuhar; Sara Marinko, študentka, vezni člen med strankami in osebjem v restavraciji OnThai.

13 min

Tudi v aktualni, pomladi seriji oddaj Mimogrede se bomo odpravili s kuhalnico okoli sveta. Že drugič. Tudi tokrat vam bomo predstavili nekaj najbolj znamenitih in prepoznavnih jedi iz posameznih držav sveta, ki so tako ali drugače zaznamovale ljudi in državo, kjer so nastale ter vplivale tudi na trende in prehranjevalne navade ljudi na drugih koncih sveta. Te kultne jedi bomo skuhali s človekom, ki prihaja iz te države ali pa državo in jed odlično pozna ter spoznali njen nastanek, zgodovino ter zanimivosti, povezane z njo. Skratka, spet nas čaka nas niz zaokroženih kulinaričnih zgodb o posamezni nacionalni jedi, ki je prerasla svoje okvirje in okvirje države, kjer je nastala. V prvi oddaji Mimogrede okoli sveta 2 gremo na Tajsko, privoščili pa si bomo znameniti pad thai. Pad thai ali tajski rezanci so v voku prepraženi riževi rezanci, jajce in kalčki, politi s slano-kislo-sladko omako, potreseni z zmletimi arašidi. Je ikonična jed s tajskih ulic in ena najbolj prepozavnih jedi na svetu. Pad thai se od ostalih azijskih rezancev razlikuje predvsem po rezancih samih. V pad thaiu so obvezni ploščati riževi rezanci, široki nekaj milimetrov, druga razlika pa je značilna sladko-slano kisla pad thai omaka. Z nami so se okoli voka sukali: Kitiya Srimaratn, medicinska sestra, maserka in kuharica; Prakobsin Thanapanyarak - Edže, lastnik restavracije OnThai in kuhar; Sara Marinko, študentka, vezni člen med strankami in osebjem v restavraciji OnThai.

Mimo grede

Na olimpijskih igrah: Pri sladkih jedeh kitajska kuhinja ne zmaga

18. 2. 2022

Za konec olimpijske serije oddaj Mimo grede smo prihranili sladico. A na Kitajskem sladica ni tako kot pri nas, vrhunec obroka, češnja na torti - kitajske sladice in sladke jedi bodo namreč večino zahodnjakov pustile hladne. Čeprav je Kitajska gastronomska tradicija ena najstarejših in čeprav so Kitajci obsedeni s hrano, je prav nenavadno kako malo pozornosti namenjajo sladkim jedem. Postrežejo jih kar med obedom.

4 min

Za konec olimpijske serije oddaj Mimo grede smo prihranili sladico. A na Kitajskem sladica ni tako kot pri nas, vrhunec obroka, češnja na torti - kitajske sladice in sladke jedi bodo namreč večino zahodnjakov pustile hladne. Čeprav je Kitajska gastronomska tradicija ena najstarejših in čeprav so Kitajci obsedeni s hrano, je prav nenavadno kako malo pozornosti namenjajo sladkim jedem. Postrežejo jih kar med obedom.

Mimo grede

Na olimpijskih igrah: Kitajska omika za mizo ni po zahodnih standardnih

17. 2. 2022

Nekaj napotkov o tem, ko se obnašati za mizo, če se boste kdaj znašli na večerji pri kitajski družini ali na kosilu v kitajski restavraciji. Bonton veleva, da si vsak najprej vzame s krožnika, ki je pred njim. Na omikano kitajsko mizo nož ne sodi. Kitajski pogrinjek ob krožniku, skodeli za riž, čajni skodelici in kozarcu zahteva le žlico in paličici. S paličicama lahko hrano izjemoma razkosamo, ne smemo pa je nabadati. Paličice nikoli ne pustimo zapičene v hrano ali prekrižane na krožniku, vedno jih odložimo vzporedno eno ob drugi.

7 min

Nekaj napotkov o tem, ko se obnašati za mizo, če se boste kdaj znašli na večerji pri kitajski družini ali na kosilu v kitajski restavraciji. Bonton veleva, da si vsak najprej vzame s krožnika, ki je pred njim. Na omikano kitajsko mizo nož ne sodi. Kitajski pogrinjek ob krožniku, skodeli za riž, čajni skodelici in kozarcu zahteva le žlico in paličici. S paličicama lahko hrano izjemoma razkosamo, ne smemo pa je nabadati. Paličice nikoli ne pustimo zapičene v hrano ali prekrižane na krožniku, vedno jih odložimo vzporedno eno ob drugi.

Mimo grede

Na olimpijskih igrah: Kitajska kuhinjska orodjarna

16. 2. 2022

Dober nož in dober pisker bi bil odgovor večine kuharjev, če bi jih vprašali, brez česa ne bi mogli opravljati svojega dela. Tudi v kitajski kuhinji je podobno, pri čemer sta oba omenjena pripomočka zelo posebna, kot je posebna tudi kitajska gastronomija. Danes se v oddaji Mimo grede na OI ukvarjamo z 'orodjem' v tipični kitajski kuhinji. Če bi morali opremo in pribor skrčiti na eno samo stvar, bi bil to dober vok, pri katerem se toplota enakomerno porazdeli.

5 min

Dober nož in dober pisker bi bil odgovor večine kuharjev, če bi jih vprašali, brez česa ne bi mogli opravljati svojega dela. Tudi v kitajski kuhinji je podobno, pri čemer sta oba omenjena pripomočka zelo posebna, kot je posebna tudi kitajska gastronomija. Danes se v oddaji Mimo grede na OI ukvarjamo z 'orodjem' v tipični kitajski kuhinji. Če bi morali opremo in pribor skrčiti na eno samo stvar, bi bil to dober vok, pri katerem se toplota enakomerno porazdeli.

Mimo grede

Na olimpijskih igrah: Sojina omaka, ulitimativni dodatek kitajske kuhinje

15. 2. 2022

V Italiji je parmezan, v Mehiki jelapenjo, v ZDA kečap, v Belgiji majoneza, v Vietnamu ribja omaka ... Mnoge države in njihove kuharske praske imajo značilne dodatke, brez katerih si skoraj ne moremo predstavljati njihove kulinarike. Kaj pa na Kitajskem? To ugotavljamo v tokratni oddaji Mimo grede na olimpijskih igrah.

5 min

V Italiji je parmezan, v Mehiki jelapenjo, v ZDA kečap, v Belgiji majoneza, v Vietnamu ribja omaka ... Mnoge države in njihove kuharske praske imajo značilne dodatke, brez katerih si skoraj ne moremo predstavljati njihove kulinarike. Kaj pa na Kitajskem? To ugotavljamo v tokratni oddaji Mimo grede na olimpijskih igrah.

Mimo grede

Na olimpijskih igrah: Tofu je tofu, ni nadomestek za nič

14. 2. 2022

Čeprav je kitajska civilizacija ena najstarejših in ena najbolj naprednih, antični Kitajci niso poznali skrivnosti koagulacije ali sirjenja mleka. A ko so enkrat osvojili to obrt se niso ustavili: začeli so siriti tudi stročnice in izumili tofu. Zgodovinarji ugotavljajo, da so se tehnik izdelave jogurta in sira Kitajci naučili šele od stepskih ljudstev s severa. En razlog za to, da Kitajci dolgo niso poznali mlekarske obrti je zagotovo ta, da je med kitajsko populacijo zelo pogosta laktozna intolerančnost, drug pa ta, da v monsunskem podnebju, kjer uspeva riž, reja molznih živali ni najbolj gospodarna.

4 min

Čeprav je kitajska civilizacija ena najstarejših in ena najbolj naprednih, antični Kitajci niso poznali skrivnosti koagulacije ali sirjenja mleka. A ko so enkrat osvojili to obrt se niso ustavili: začeli so siriti tudi stročnice in izumili tofu. Zgodovinarji ugotavljajo, da so se tehnik izdelave jogurta in sira Kitajci naučili šele od stepskih ljudstev s severa. En razlog za to, da Kitajci dolgo niso poznali mlekarske obrti je zagotovo ta, da je med kitajsko populacijo zelo pogosta laktozna intolerančnost, drug pa ta, da v monsunskem podnebju, kjer uspeva riž, reja molznih živali ni najbolj gospodarna.

Mimo grede

Na olimpijskih igrah: Pandemija kitajske kuhinje po svetu

11. 2. 2022

Globalno je najbolj priljubljena Kitajska kuhinja. Kako je v zadnjih 100, 150 letih kot pandemija osvojila svet? Kamorkoli so kitajski migranti prišli, so lokalno prebivalstvo navdušili s svojimi jedmi, predvsem sladko kislimi kombinacijami, ocvrtim mesom in seveda rezanci. Ponekod se je kitajska kulinarika popolnoma zlila z lokalno, denimo v Koreji. Celo najbolj poznano in priljubljeno vietnamko nacionalno jed, juho Pho Bo, so izumili kitajski priseljenci, ki so od francoskih mesarjev kupovali goveje kosti, iz njih kuhali juho in ji dodali riževe rezance.

6 min

Globalno je najbolj priljubljena Kitajska kuhinja. Kako je v zadnjih 100, 150 letih kot pandemija osvojila svet? Kamorkoli so kitajski migranti prišli, so lokalno prebivalstvo navdušili s svojimi jedmi, predvsem sladko kislimi kombinacijami, ocvrtim mesom in seveda rezanci. Ponekod se je kitajska kulinarika popolnoma zlila z lokalno, denimo v Koreji. Celo najbolj poznano in priljubljeno vietnamko nacionalno jed, juho Pho Bo, so izumili kitajski priseljenci, ki so od francoskih mesarjev kupovali goveje kosti, iz njih kuhali juho in ji dodali riževe rezance.

Mimo grede

Na olimpijskih igrah: Osem različic in neskončno odtenkov kitajske kuhinje

10. 2. 2022

Kot smo povedali v prvi oddaji Mimo grede na olimpijskih igrah, je zaradi zgodovinskih okoliščin in geografske raznolikosti Kitajske nemogoče govorili o kitajski kuhinji, ampak kvečjemu štirih velikih kulinaričnih tradicijah, ki jih povzema ta kitajski pregovor: vzhod je sladek, jug slan, zahod je kisel, sever vroč. Danes bomo spoznali osem osnovnih, najbolj vplivnih različic kitajske kuhinje. Te se delijo še na več podvrst in so temelji kuharskih praks tudi drugod po Kitajskem in svetu.

6 min

Kot smo povedali v prvi oddaji Mimo grede na olimpijskih igrah, je zaradi zgodovinskih okoliščin in geografske raznolikosti Kitajske nemogoče govorili o kitajski kuhinji, ampak kvečjemu štirih velikih kulinaričnih tradicijah, ki jih povzema ta kitajski pregovor: vzhod je sladek, jug slan, zahod je kisel, sever vroč. Danes bomo spoznali osem osnovnih, najbolj vplivnih različic kitajske kuhinje. Te se delijo še na več podvrst in so temelji kuharskih praks tudi drugod po Kitajskem in svetu.

Mimo grede

Na olimpijskih igrah: Riž ali pšenica, to je zdaj vprašanje?

9. 2. 2022

V tretji oddaji Mimo grede na olimpijskih igrah bomo ugotovili, da sta obe žitarici na Kitajskem skoraj enakovredni. Kitajski pregovor pravi, da je obed brez riža enako kot lepo dekle brez enega očesa. Riž Kitajci poznajo vsaj 8 tisoč let in je temelj lokalne kulinarike tam, kjer so ustrezne razmere za njegovo gojenje. Pol mlajša na Kitajskem kot riž, manj sveta, a nič manj priljubljena, pa je pšenica, ki je prišla na Kitajsko pred približno štiri tisoč leti. Danes jo na Kitajskem gojijo na površini primerljivi z velikostjo Alžirije. Iz pšenične moke izdelujejo kruh, mesijo testo za znamenite kitajske žlikrofe, za v pari kuhane kvašene kitajske cmoke ter seveda za testenine vseh mogočih oblik.

6 min

V tretji oddaji Mimo grede na olimpijskih igrah bomo ugotovili, da sta obe žitarici na Kitajskem skoraj enakovredni. Kitajski pregovor pravi, da je obed brez riža enako kot lepo dekle brez enega očesa. Riž Kitajci poznajo vsaj 8 tisoč let in je temelj lokalne kulinarike tam, kjer so ustrezne razmere za njegovo gojenje. Pol mlajša na Kitajskem kot riž, manj sveta, a nič manj priljubljena, pa je pšenica, ki je prišla na Kitajsko pred približno štiri tisoč leti. Danes jo na Kitajskem gojijo na površini primerljivi z velikostjo Alžirije. Iz pšenične moke izdelujejo kruh, mesijo testo za znamenite kitajske žlikrofe, za v pari kuhane kvašene kitajske cmoke ter seveda za testenine vseh mogočih oblik.

Mimo grede

Na olimpijskih igrah: Ne Italija, Kitajska je domovina testenin!

8. 2. 2022

Kitajska kuharska tradicija je stara nekaj tisoč let, v tem času pa so Kitajci izumili živila kot so rezanci in tofu. Izvedeli bomo, zakaj tudi v naših kitajskih restavracijah na koncu obeda postrežejo s toplim slivovim vinom. Kuhanje so Kitajci začeli obravnavali kot TAO - doktrino uma. Znana je zgodba kuharskega guruja, ki je svoje služabnike pošiljal nabirati roso s cvetov divje vrtnice in limon, v kateri je skuhal riž. Za roso z običajnih vrtnic je menil, da je premočna. Pečeni rezanci in pečen riž, najbolj prepoznavne jedi iz današnjih kitajskih restavracij po svetu, so kitajska pogruntavščina sodobnega časa, ulična hitra hrana, ki pa je za razliko od drugih jedi, povsod po svetu bolj ali manj enakega okusa.

6 min

Kitajska kuharska tradicija je stara nekaj tisoč let, v tem času pa so Kitajci izumili živila kot so rezanci in tofu. Izvedeli bomo, zakaj tudi v naših kitajskih restavracijah na koncu obeda postrežejo s toplim slivovim vinom. Kuhanje so Kitajci začeli obravnavali kot TAO - doktrino uma. Znana je zgodba kuharskega guruja, ki je svoje služabnike pošiljal nabirati roso s cvetov divje vrtnice in limon, v kateri je skuhal riž. Za roso z običajnih vrtnic je menil, da je premočna. Pečeni rezanci in pečen riž, najbolj prepoznavne jedi iz današnjih kitajskih restavracij po svetu, so kitajska pogruntavščina sodobnega časa, ulična hitra hrana, ki pa je za razliko od drugih jedi, povsod po svetu bolj ali manj enakega okusa.

Mimo grede

Na olimpijskih igrah: Kitajska kuhinja v teoriji

7. 2. 2022

Prva iz serije oddaj Mimo grede na olimpijskih igrah bo teoretična. Spoznali bomo, da kitajska kuhinja ni ena sama, ampak jih je osem in da riž ni ulitimativno živilo v kitajskih prehranjevalni tradiciji. Za kitajsko kuhinjo je značilen širok nabor načinov priprave hrane, od preciznega rezanja sestavin do številnih tehnik toplotne obdelave. Uporabljajo široke palete začimb, zelenjave, mesa, tofuja in ostalih živil v kombinaciji z rižem in rezanci. Daleč najbolj priljubljeno meso na Kitajskem je svinjina, ki predstavlja kar tri četrtine celotne porabe mesa v državi.

5 min

Prva iz serije oddaj Mimo grede na olimpijskih igrah bo teoretična. Spoznali bomo, da kitajska kuhinja ni ena sama, ampak jih je osem in da riž ni ulitimativno živilo v kitajskih prehranjevalni tradiciji. Za kitajsko kuhinjo je značilen širok nabor načinov priprave hrane, od preciznega rezanja sestavin do številnih tehnik toplotne obdelave. Uporabljajo široke palete začimb, zelenjave, mesa, tofuja in ostalih živil v kombinaciji z rižem in rezanci. Daleč najbolj priljubljeno meso na Kitajskem je svinjina, ki predstavlja kar tri četrtine celotne porabe mesa v državi.

Mimo grede

V divjini: Tartufi ali gozdni diamanti

24. 11. 2021

Danes smo sklenili serijo oddaj Mimogrede, ki smo jo poimenovali V divjini in v kateri smo spoznavali, pripravljali in uživali bolj ali manj znane divje, užitne rastline in njihove plodove. In za konec smo prihranili kralja divje hrane, eno najbolj cenjenih delikates, ki jo lahko postavimo ob bok najbolj prestižni hrani, kot so kaviar, kobe govedina, gosja jetra in podobno. Pravijo jim tudi diamanti iz gozda, uradno so gomoljike, najbolj pa jih poznamo kot tartufe. V sklepni oddaji šeste sezone smo tartufe iskali z izkušenim lovcem na tartufe Brankom Čendakom in njegovima psičkama.

14 min

Danes smo sklenili serijo oddaj Mimogrede, ki smo jo poimenovali V divjini in v kateri smo spoznavali, pripravljali in uživali bolj ali manj znane divje, užitne rastline in njihove plodove. In za konec smo prihranili kralja divje hrane, eno najbolj cenjenih delikates, ki jo lahko postavimo ob bok najbolj prestižni hrani, kot so kaviar, kobe govedina, gosja jetra in podobno. Pravijo jim tudi diamanti iz gozda, uradno so gomoljike, najbolj pa jih poznamo kot tartufe. V sklepni oddaji šeste sezone smo tartufe iskali z izkušenim lovcem na tartufe Brankom Čendakom in njegovima psičkama.

Mimo grede

V divjini: Pijače iz divjih rastlin

17. 11. 2021

Prejšnje oddaje Mimo grede V divjini smo namenili bolj hrani in temu, kaj vse lahko pripravimo iz divjih rastlin, v tokratni pa smo pokušali pijače. V naši naravi rastejo rastline, iz katerih lahko pripravimo ne le nadomestek kave, pač pa tudi kakava. Seveda pa omenimo tudi kaj močnejšega, oziroma je to storila sogovornica Veronike Gnezda.

14 min

Prejšnje oddaje Mimo grede V divjini smo namenili bolj hrani in temu, kaj vse lahko pripravimo iz divjih rastlin, v tokratni pa smo pokušali pijače. V naši naravi rastejo rastline, iz katerih lahko pripravimo ne le nadomestek kave, pač pa tudi kakava. Seveda pa omenimo tudi kaj močnejšega, oziroma je to storila sogovornica Veronike Gnezda.

Mimo grede

V divjini: Divja klasika

10. 11. 2021

V tokratni Mimogrede v divjini smo bili še posebej divji. Nanizali smo nekaj divjih klasik brez katerih preprosto ne gre. Divji špargelj in divji česen ali čemaž sta dve spomladanski nabiralniški klasiki, ena s Primorske, druga iz notranjosti, ki jih Slovenci obožujemo. Spoznali pa smo tudi divjo peso, divji por, pripravili divjo solato iz bukovega in brezovega listja ter si privoščili eno najbolj razširjenih in uporabnih rastlin na planetu, koprivo.

15 min

V tokratni Mimogrede v divjini smo bili še posebej divji. Nanizali smo nekaj divjih klasik brez katerih preprosto ne gre. Divji špargelj in divji česen ali čemaž sta dve spomladanski nabiralniški klasiki, ena s Primorske, druga iz notranjosti, ki jih Slovenci obožujemo. Spoznali pa smo tudi divjo peso, divji por, pripravili divjo solato iz bukovega in brezovega listja ter si privoščili eno najbolj razširjenih in uporabnih rastlin na planetu, koprivo.

Mimo grede

V divjini: Želod

3. 11. 2021

Nekoč so rekli, da želod v žepu prinaša srečo. No, gotovo je tudi dober obrod želoda v časih, ko je bilo pomankanje drugih dobrin, pomenil veliko srečo. Pražili so ga za kavo in ga mleli za moko. Uporaba želoda v prehrani se je z leti sicer opuščala, nekateri pa so to spet obudili. Kje pečejo odličen kruh iz želodove moke in kak okus ima želodov kavni nadomestek? V hrastov gozd nas je s sogovornikoma popeljala Veronika Gnezda.

11 min

Nekoč so rekli, da želod v žepu prinaša srečo. No, gotovo je tudi dober obrod želoda v časih, ko je bilo pomankanje drugih dobrin, pomenil veliko srečo. Pražili so ga za kavo in ga mleli za moko. Uporaba želoda v prehrani se je z leti sicer opuščala, nekateri pa so to spet obudili. Kje pečejo odličen kruh iz želodove moke in kak okus ima želodov kavni nadomestek? V hrastov gozd nas je s sogovornikoma popeljala Veronika Gnezda.

Mimo grede

V divjini: Užitne invazivke

27. 10. 2021

Tujerodna rastlinska ali živalska vrsta je tista, ki se pojavlja zunaj svojega naravnega območja, ima potencial širjenja, njeno pojavljanje pa je posledica namernega ali nenamernega človekovega vnosa na novo območje. In ko taka vrsta v ekosistemih trči ob druge vrste, ki sobivajo v ravnovesju, začne izrivati domorodne vrste in ravnovesje se poruši. Takrat tujerodna vrsta dobi predznak invazivna. A invazivke so lahko tudi uporabne: mnoge so vir celuloze in lesa, iz njih lahko izdelujemo barvila, pripravke prosti vrtnim škodljivcem, številne so medovite in tako naprej. Mi bomo v tokratni oddaji Mimogrede v divjini spoznali tiste, ki jih lahko pojemo.

15 min

Tujerodna rastlinska ali živalska vrsta je tista, ki se pojavlja zunaj svojega naravnega območja, ima potencial širjenja, njeno pojavljanje pa je posledica namernega ali nenamernega človekovega vnosa na novo območje. In ko taka vrsta v ekosistemih trči ob druge vrste, ki sobivajo v ravnovesju, začne izrivati domorodne vrste in ravnovesje se poruši. Takrat tujerodna vrsta dobi predznak invazivna. A invazivke so lahko tudi uporabne: mnoge so vir celuloze in lesa, iz njih lahko izdelujemo barvila, pripravke prosti vrtnim škodljivcem, številne so medovite in tako naprej. Mi bomo v tokratni oddaji Mimogrede v divjini spoznali tiste, ki jih lahko pojemo.

Mimo grede

V divjini (poleti): Travniški ocvirki za lakoto in koprivina semena za strast

20. 10. 2021

Če že pogrešate poletje in cvetoče travnike, bo današnja oddaja Mimo grede v divjini prava vsebina za vas. V tokratni oddaji se bomo spomnili poletja in z rastlinami bogatih travnikov ter predstavili nekaj rastlin, ki so še kako dobre in dobrodošle za popestritev vsakdanjih jedi. Na Kozjansko vaju povabita Veronika Gnezda in njena sogovornica Karmen Gajšek, na koncu pa po kak divji recept zavijemo še v Laško k šefu Marku Pavčniku.

14 min

Če že pogrešate poletje in cvetoče travnike, bo današnja oddaja Mimo grede v divjini prava vsebina za vas. V tokratni oddaji se bomo spomnili poletja in z rastlinami bogatih travnikov ter predstavili nekaj rastlin, ki so še kako dobre in dobrodošle za popestritev vsakdanjih jedi. Na Kozjansko vaju povabita Veronika Gnezda in njena sogovornica Karmen Gajšek, na koncu pa po kak divji recept zavijemo še v Laško k šefu Marku Pavčniku.

Mimo grede

V divjini: Slanoljubi užitnjakarji

13. 10. 2021

Tokrat smo se v oddaji Mimogrede v divjini odpravili na morje in spoznali nenavadne rastline, ki ljubijo slana tla. Pravzaprav uspevajo le na slanih tleh in nikjer drugje. V botaniki jih poznamo pod skupnim imenom halofiti ali slanuše in vse po vrsti so užitne. Večinoma so slanuše manjše, grmičaste rastline z odebeljenimi, mesnatimi listi v katerih se nabira slana voda, zato jih pred uživanjem praviloma ne solimo. Na kratki slovenski obali najdemo ogromno vrst na kupu, toliko, kot jih je sicer raztresenih po celotni vzhodni jadranski obali. Tja se je odpravil tudi Miha Švalj.

14 min

Tokrat smo se v oddaji Mimogrede v divjini odpravili na morje in spoznali nenavadne rastline, ki ljubijo slana tla. Pravzaprav uspevajo le na slanih tleh in nikjer drugje. V botaniki jih poznamo pod skupnim imenom halofiti ali slanuše in vse po vrsti so užitne. Večinoma so slanuše manjše, grmičaste rastline z odebeljenimi, mesnatimi listi v katerih se nabira slana voda, zato jih pred uživanjem praviloma ne solimo. Na kratki slovenski obali najdemo ogromno vrst na kupu, toliko, kot jih je sicer raztresenih po celotni vzhodni jadranski obali. Tja se je odpravil tudi Miha Švalj.

Mimo grede

V divjini (spomladi): Biskvit iz vijolic in moka iz leskovih mačic

6. 10. 2021

Kot so sezonske rastline, je sezonska tudi naša oddaja Mimo grede. V prvih smo se ukvarjali z izzivi vrtičkarstva, potem smo se preselili? v kleti in kuhinje, kjer smo obdelali, posušili, vkuhali ali kako drugače predelali sadove svojega dela za ozimnico.?To pomlad smo se s kuhalnico odpravili po svetu, zdaj pa je čas, da gremo na bližnje travnike, v gozd in tudi na morje. V šesti sezoni bomo spoznavali bolj ali manj znane užitne divje rastline in njihove plodove. In jih seveda s pomočjo tistih, ki so spretni s kuhalnico, tudi skuhali ali kako drugače pripravili. V prvi oddaji gremo v čas po zimi, ko nekateri že komaj čakajo na prve poganjke regrata, čemaža, morda cvetov trobentice. A pomlad prinaša še več možnosti, kako si popestriti naše običajne jedi z divjo hrano. V divjini je bila Veronika Gnezda.

14 min

Kot so sezonske rastline, je sezonska tudi naša oddaja Mimo grede. V prvih smo se ukvarjali z izzivi vrtičkarstva, potem smo se preselili? v kleti in kuhinje, kjer smo obdelali, posušili, vkuhali ali kako drugače predelali sadove svojega dela za ozimnico.?To pomlad smo se s kuhalnico odpravili po svetu, zdaj pa je čas, da gremo na bližnje travnike, v gozd in tudi na morje. V šesti sezoni bomo spoznavali bolj ali manj znane užitne divje rastline in njihove plodove. In jih seveda s pomočjo tistih, ki so spretni s kuhalnico, tudi skuhali ali kako drugače pripravili. V prvi oddaji gremo v čas po zimi, ko nekateri že komaj čakajo na prve poganjke regrata, čemaža, morda cvetov trobentice. A pomlad prinaša še več možnosti, kako si popestriti naše običajne jedi z divjo hrano. V divjini je bila Veronika Gnezda.

Mimo grede

Po svetu: Makron

2. 6. 2021

Makron je drobno francosko pecivo različnih okusov: dva piškota narejena iz stepenih beljakov, mandljeve moke in sladkorja, med njima pa je okusno polnilo. Makroni veljajo za eno najbolj prepoznavnih, cenjenih in prefinjenih slaščic, ob pripravi katere se tudi največjim mojstrom obrti zastresejo roke, ker je njena priprava tako delikatna. Foto: Atelier Karim

16 min

Makron je drobno francosko pecivo različnih okusov: dva piškota narejena iz stepenih beljakov, mandljeve moke in sladkorja, med njima pa je okusno polnilo. Makroni veljajo za eno najbolj prepoznavnih, cenjenih in prefinjenih slaščic, ob pripravi katere se tudi največjim mojstrom obrti zastresejo roke, ker je njena priprava tako delikatna. Foto: Atelier Karim

Mimo grede

Po svetu: Ameriški BBQ

26. 5. 2021

Barbecue je ameriški način priprave mesa, ko na nizki temperaturi dolge ure bolj kot pečemo, dimimo večje kose mesa. BBQ še zdaleč ni žar, grill ali roštilj, ko na močnem ognju na hitro spečemo majhne kose mesa, ampak ravno obratno – velike kose mesa z obilo dima toplotno obdelamo na temperaturi, ki ne presega 100, 120 stopinj Celzija. Pri BBQ velja pravilo, da bolj kot je kos mesa žilav in neugleden, boljši je za dimljenje. Foto: Peter Hajdu

15 min

Barbecue je ameriški način priprave mesa, ko na nizki temperaturi dolge ure bolj kot pečemo, dimimo večje kose mesa. BBQ še zdaleč ni žar, grill ali roštilj, ko na močnem ognju na hitro spečemo majhne kose mesa, ampak ravno obratno – velike kose mesa z obilo dima toplotno obdelamo na temperaturi, ki ne presega 100, 120 stopinj Celzija. Pri BBQ velja pravilo, da bolj kot je kos mesa žilav in neugleden, boljši je za dimljenje. Foto: Peter Hajdu

Mimo grede

Po svetu: Falafel

19. 5. 2021

Ulična prehrana se v družbi nenehno razvija in spreminja ter sledi globalnim trendom. Pri nas sta bila zastavonoši ulične prehrane nekje do 80. let bolj kot ne le burek in pleskavica v lepinji, morda tudi hot dog, malo kasneje pa še pica in hamburger. Slovencem v tem tisočletju, kljub trudu številnih, ni uspelo prepoznati kranjske klobase kot polnopravne članice fast food skupnosti, zato pa sta bila veliko bolj uspešna kebab in zadnjih nekaj let tudi azijski kralj bližnjevzhodne ulične ponudbe hrane, falafel. To je tudi ena rednih uličnih veganskih jedi in prav to dejstvo je pripomoglo, da je postala jed v zadnjih letih izjemno priljubljena v zahodnem svetu. Izvira iz Egipta, domovinsko pravico ima v prav vseh državah Levanta ter širše Bližnjega vzhoda in je jed, ki jo imajo za svojo tako Judje kot Arabci v tem nemirnem delu sveta. Kako iz zmlete čičerike ali boba pripraviti najbolj prepoznavno jed Bližnjega vzhoda?

15 min

Ulična prehrana se v družbi nenehno razvija in spreminja ter sledi globalnim trendom. Pri nas sta bila zastavonoši ulične prehrane nekje do 80. let bolj kot ne le burek in pleskavica v lepinji, morda tudi hot dog, malo kasneje pa še pica in hamburger. Slovencem v tem tisočletju, kljub trudu številnih, ni uspelo prepoznati kranjske klobase kot polnopravne članice fast food skupnosti, zato pa sta bila veliko bolj uspešna kebab in zadnjih nekaj let tudi azijski kralj bližnjevzhodne ulične ponudbe hrane, falafel. To je tudi ena rednih uličnih veganskih jedi in prav to dejstvo je pripomoglo, da je postala jed v zadnjih letih izjemno priljubljena v zahodnem svetu. Izvira iz Egipta, domovinsko pravico ima v prav vseh državah Levanta ter širše Bližnjega vzhoda in je jed, ki jo imajo za svojo tako Judje kot Arabci v tem nemirnem delu sveta. Kako iz zmlete čičerike ali boba pripraviti najbolj prepoznavno jed Bližnjega vzhoda?

Mimo grede

Po svetu: Pho Bo

12. 5. 2021

Naši predniki naj bi prve juhe skuhali okoli 20 tisoč let nazaj. Takrat enkrat je namreč prazgodovinski človek ugotovil, da lahko iz gline naredi posodo, jo utrdi v ognju ter uporabi za kuhanje. Najstarejši kuharski recept na svetu, zapisan v klinopisu, ki so ga razvozlali z babilonskih tablic je prav recept za juho, ovčjo obaro, star 4000 let. Pod drobnogled smo vzeli juho, ki prihaja iz vzhodne Azije, kjer juhe jemljejo zelo resno in so si, čeprav se ogromno območje razteza od Kitajske do Papue Nove Gvineje, močno podobne. Za mnoge pa je kraljica azijskih juh vietnamska goveja juha Pho Bo.

15 min

Naši predniki naj bi prve juhe skuhali okoli 20 tisoč let nazaj. Takrat enkrat je namreč prazgodovinski človek ugotovil, da lahko iz gline naredi posodo, jo utrdi v ognju ter uporabi za kuhanje. Najstarejši kuharski recept na svetu, zapisan v klinopisu, ki so ga razvozlali z babilonskih tablic je prav recept za juho, ovčjo obaro, star 4000 let. Pod drobnogled smo vzeli juho, ki prihaja iz vzhodne Azije, kjer juhe jemljejo zelo resno in so si, čeprav se ogromno območje razteza od Kitajske do Papue Nove Gvineje, močno podobne. Za mnoge pa je kraljica azijskih juh vietnamska goveja juha Pho Bo.

Mimo grede

Po svetu: Fish'n'chips

5. 5. 2021

Kdo med nami še ni jedel ribe s krompirjem: orade s pretlačenim krompirjem z blitvo, osliča s pomfrijem, sardelic s krompirjevo solato, postrvi s pečenim krompirjem? A le malo jedi je postalo tako globalno prepoznavnih kot je britanska klasika, fish'n'chips. Tokrat smo se v oddaji Mimogrede po svetu odpravili v Združeno kraljestvo, na Otok, ter spoznali sicer zelo preprosto jed, ki ima komplekso in zanimivo zgodovino, predvsem pa je to jed delavskega razreda in ena redkih, ki so si jo delavci iz Velike Britanije in njihove družine lahko privoščile pojesti zunaj. In je morda tudi zaradi prepostosti osvojila svet.

15 min

Kdo med nami še ni jedel ribe s krompirjem: orade s pretlačenim krompirjem z blitvo, osliča s pomfrijem, sardelic s krompirjevo solato, postrvi s pečenim krompirjem? A le malo jedi je postalo tako globalno prepoznavnih kot je britanska klasika, fish'n'chips. Tokrat smo se v oddaji Mimogrede po svetu odpravili v Združeno kraljestvo, na Otok, ter spoznali sicer zelo preprosto jed, ki ima komplekso in zanimivo zgodovino, predvsem pa je to jed delavskega razreda in ena redkih, ki so si jo delavci iz Velike Britanije in njihove družine lahko privoščile pojesti zunaj. In je morda tudi zaradi prepostosti osvojila svet.

Mimo grede

Po svetu: Buzara

21. 4. 2021

Buzara je preprosta jed z morskimi sadeži, predvsem škampi in školjkami, njena osnova pa je sveta mediteranska četverica: oljčno olje, peteršilj, česen in vino. Buzaro na belo in buzaro na rdeče smo pripravljali s chefom Draženom Lesico, ki predstavlja četrto generacijo gostincev iz Njivic na Krku, kjer sta njegova praded in prababica leta 1934 odprla restavracijo Rivica in Boštjanom Napotnikom, teoretikom in praktikom v kuhinji, vsestranskim avtorjem kuharskih knjig, kolumen, blogov in oddaj.

15 min

Buzara je preprosta jed z morskimi sadeži, predvsem škampi in školjkami, njena osnova pa je sveta mediteranska četverica: oljčno olje, peteršilj, česen in vino. Buzaro na belo in buzaro na rdeče smo pripravljali s chefom Draženom Lesico, ki predstavlja četrto generacijo gostincev iz Njivic na Krku, kjer sta njegova praded in prababica leta 1934 odprla restavracijo Rivica in Boštjanom Napotnikom, teoretikom in praktikom v kuhinji, vsestranskim avtorjem kuharskih knjig, kolumen, blogov in oddaj.

Mimo grede

Po svetu: "Šotbularje", švedske mesne kroglice

14. 4. 2021

Švedske mesne kroglice se od ostalih mesnih kroglic in svaljkov po svetu ločijo po tem, da so majhne in narejene iz zelo drobno mletega mesa. Najbolj prepoznavna švedska jed pa postanejo v trenutku, ko jih postrežejo v rjavi smetanovi omaki s krompirjevim pirejem, vloženimi kumaricami in sladko-trpkimi brusnicami. Najdemo jih na celotni paleti gastronomske ponudbe dežele: so hkrati poceni hrana iz zmrzovalnika in visoka kuhinja, ponujajo jih tako v uličnih "fast foodih" kot restavracijah višjih kategorij.

15 min

Švedske mesne kroglice se od ostalih mesnih kroglic in svaljkov po svetu ločijo po tem, da so majhne in narejene iz zelo drobno mletega mesa. Najbolj prepoznavna švedska jed pa postanejo v trenutku, ko jih postrežejo v rjavi smetanovi omaki s krompirjevim pirejem, vloženimi kumaricami in sladko-trpkimi brusnicami. Najdemo jih na celotni paleti gastronomske ponudbe dežele: so hkrati poceni hrana iz zmrzovalnika in visoka kuhinja, ponujajo jih tako v uličnih "fast foodih" kot restavracijah višjih kategorij.

Mimo grede

Po svetu: Suši

7. 4. 2021

Večina ljudi ima ob prvem stiku s sušijem precej mešane občutke: na mrzlem rižu postrežene ali v nori alge zavite surove ribe niso nekaj običajnega, zato gre mnogim težko po grlu. A suši je vse kaj več kot riba z rižem. Krožnik pravilo pripravljenega sušija je mojstrovina, za katero se skriva leta urjenja in piljenja perfekcionizma, za mnoge pooseblja Japonsko, suši pa je kot judo ali pisanje pismenk tudi Pot, koncept japonskega vseživljenskega učenja. Na pot pripravljanje te ‘instagramabilne’ jedi sta se skupaj z Miho Švaljem podala dr. Luka Culiberg, profesor japonskega jezika na ljubljanski Filozofski fakulteti in Taeko Fujita, kuharica iz Tokia, ki se je v Slovenijo z družino preselila pred 15 leti.

14 min

Večina ljudi ima ob prvem stiku s sušijem precej mešane občutke: na mrzlem rižu postrežene ali v nori alge zavite surove ribe niso nekaj običajnega, zato gre mnogim težko po grlu. A suši je vse kaj več kot riba z rižem. Krožnik pravilo pripravljenega sušija je mojstrovina, za katero se skriva leta urjenja in piljenja perfekcionizma, za mnoge pooseblja Japonsko, suši pa je kot judo ali pisanje pismenk tudi Pot, koncept japonskega vseživljenskega učenja. Na pot pripravljanje te ‘instagramabilne’ jedi sta se skupaj z Miho Švaljem podala dr. Luka Culiberg, profesor japonskega jezika na ljubljanski Filozofski fakulteti in Taeko Fujita, kuharica iz Tokia, ki se je v Slovenijo z družino preselila pred 15 leti.

Mimo grede

Praznične cukrnije in zvarki

9. 12. 2020

December je tisti mesec, ko kuhinja in pečica postaneta prostor sladkih cukrnij in drugih čarobnih vonjav, na primer po potici, brez katere za marsikoga ni pravih praznikov. Po njih diši tudi v Živilski šoli Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, kjer učiteljica praktičnega pouka slaščičarstva Andreja Perčič, sicer na daljavo, prihodnjim mojstrom in mojstricam kaže, kako se pripravi prava potica brez luknje. Povedala pa nam je tudi, kako do sočnih medenjakov in dala recept za njihove posebne ovsene piškote. Praznično vzdušje si bo marsikdo doma popestril s kakim malce močnejšim zvarkom. Kateri topli alkoholni napitki izpodrivajo tradicionalnega "kuhančka" in ali zmaguje kuhan gin ali punč, smo vprašali gostinca, priznanega sommeliera in lastnika spletne vinske trgovine E-vino Gašperja Čarmana.

10 min

December je tisti mesec, ko kuhinja in pečica postaneta prostor sladkih cukrnij in drugih čarobnih vonjav, na primer po potici, brez katere za marsikoga ni pravih praznikov. Po njih diši tudi v Živilski šoli Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, kjer učiteljica praktičnega pouka slaščičarstva Andreja Perčič, sicer na daljavo, prihodnjim mojstrom in mojstricam kaže, kako se pripravi prava potica brez luknje. Povedala pa nam je tudi, kako do sočnih medenjakov in dala recept za njihove posebne ovsene piškote. Praznično vzdušje si bo marsikdo doma popestril s kakim malce močnejšim zvarkom. Kateri topli alkoholni napitki izpodrivajo tradicionalnega "kuhančka" in ali zmaguje kuhan gin ali punč, smo vprašali gostinca, priznanega sommeliera in lastnika spletne vinske trgovine E-vino Gašperja Čarmana.

Mimo grede

Mimogrede: O gorčici, ki je dobila mesto v ameriškem muzeju, in že na pol zimskih vrtnih opravilih

2. 12. 2020

Gorčico so poznali že tisočletja pred našim štetjem, nekateri viri navajajo, da je bil prvi recept za gorčico za marinado pečenega merjasca objavljen v rimski knjigi. A tudi zgodovina naše gorčice ni zanemarljiva. Kot nam je povedala Nataša Kocijan, vodja proizvodnje v kamniškem prehrambnem podjetju, se njihova gorčica izdeluje po enaki recepturi že vse od leta 1923, ko sta jo v manufakturni delavnici v Kamniku začela izdelovati zakonca Žargi po zamisli iz delikatesne prodajalne Franca Khama. Ta je bila ob trgu Zvezda v središču Ljubljane in je s ponudbo skušala slediti trendom meščanskega življa na Dunaju in po drugih evropskih prestolnicah. Prvi sneg in zima sta tu, a čeprav se zdi, da na vrtu ni kaj več početi, delo na gredicah še zdaleč ni končano. Z agronomko in vrtnarko Jernejo Jošar bomo oskrbeli še zadnjo zelenjavo in solato, ki je pozno v jeseni, na pragu zime, še na vrtovih, predvsem pa pripravili vrt za zimski počitek in prvo spomladansko setev.

13 min

Gorčico so poznali že tisočletja pred našim štetjem, nekateri viri navajajo, da je bil prvi recept za gorčico za marinado pečenega merjasca objavljen v rimski knjigi. A tudi zgodovina naše gorčice ni zanemarljiva. Kot nam je povedala Nataša Kocijan, vodja proizvodnje v kamniškem prehrambnem podjetju, se njihova gorčica izdeluje po enaki recepturi že vse od leta 1923, ko sta jo v manufakturni delavnici v Kamniku začela izdelovati zakonca Žargi po zamisli iz delikatesne prodajalne Franca Khama. Ta je bila ob trgu Zvezda v središču Ljubljane in je s ponudbo skušala slediti trendom meščanskega življa na Dunaju in po drugih evropskih prestolnicah. Prvi sneg in zima sta tu, a čeprav se zdi, da na vrtu ni kaj več početi, delo na gredicah še zdaleč ni končano. Z agronomko in vrtnarko Jernejo Jošar bomo oskrbeli še zadnjo zelenjavo in solato, ki je pozno v jeseni, na pragu zime, še na vrtovih, predvsem pa pripravili vrt za zimski počitek in prvo spomladansko setev.

Mimo grede

O sadežih oljk in sladkih mafinih s kolerabo

25. 11. 2020

Oljka je ena najstarejših kulturnih rastlin. V Stari Grčiji je bila tako cenjena, da je poleg umora za najhujši zločin veljal posek oljčnega drevesa. Plodove oljke že izpred antičnih časov uporabljajo za pridobivanje oljčnega olja, pa tudi za vsakodnevno prehrano. Postopek, kako neužiten, trpek sadež oljke pripravimo do tega, da postane ne le užiten, ampak celo cenjena delikatesa, je precej nezahteven, a dolgotrajen. Razložil nam ga bo dr. Vasilij Valenčič z Inštituta za oljkarstvo iz Izole. Skupina korenovk in gomoljnic je široka in raznovrstna in vanjo ne sodita samo korenje in krompir. Barbara Remec, novinarka tednika Kmečki glas, je v knjigi z naslovom Slastno iz korenin opisala pripravo šestdesetih jedi iz korenovk in gomoljnic. Krompirju se je tokrat izognila, zato pa v knjigi najdemo recepte za jedi, kot so čokopesne kroglice, njoki iz sladkega krompirja in sladki mufini s kolerabo.

11 min

Oljka je ena najstarejših kulturnih rastlin. V Stari Grčiji je bila tako cenjena, da je poleg umora za najhujši zločin veljal posek oljčnega drevesa. Plodove oljke že izpred antičnih časov uporabljajo za pridobivanje oljčnega olja, pa tudi za vsakodnevno prehrano. Postopek, kako neužiten, trpek sadež oljke pripravimo do tega, da postane ne le užiten, ampak celo cenjena delikatesa, je precej nezahteven, a dolgotrajen. Razložil nam ga bo dr. Vasilij Valenčič z Inštituta za oljkarstvo iz Izole. Skupina korenovk in gomoljnic je široka in raznovrstna in vanjo ne sodita samo korenje in krompir. Barbara Remec, novinarka tednika Kmečki glas, je v knjigi z naslovom Slastno iz korenin opisala pripravo šestdesetih jedi iz korenovk in gomoljnic. Krompirju se je tokrat izognila, zato pa v knjigi najdemo recepte za jedi, kot so čokopesne kroglice, njoki iz sladkega krompirja in sladki mufini s kolerabo.

Mimo grede

Vrhunec jeseni z zeljem in ajvarjem

18. 11. 2020

Zelje in paprike so ponavadi tista vrsta zelenjave z vrta, ki prideta v obdelavo in predelavo na vrsto na vrhuncu jeseni. Včasih so zelje kisali predvsem zato, da so si zagotovili skoraj edini odmerek vitaminov tudi globoko v zimo, dandanes pa si tradicionalne slovenske kulinarike brez njega skoraj ne moremo predstavljati. Malo naš je tudi ajvar, čeprav jed izvira iz Turčije, kjer je dobil tudi ime, a za najbolj svojega ga imajo praktično v vseh državah bivše Jugoslavije. Po kislem zelju in ajvarju bo danes zadišalo tudi z radijskih valov, kajti Miha Švalj se je na eni od primestnih ljubljanskih kmetij učil skrivnosti kisanja zelja, Veronika Gnezda pa išče odgovor na večno vprašanje: kaj je doma najbolj pravi ajvar.

13 min

Zelje in paprike so ponavadi tista vrsta zelenjave z vrta, ki prideta v obdelavo in predelavo na vrsto na vrhuncu jeseni. Včasih so zelje kisali predvsem zato, da so si zagotovili skoraj edini odmerek vitaminov tudi globoko v zimo, dandanes pa si tradicionalne slovenske kulinarike brez njega skoraj ne moremo predstavljati. Malo naš je tudi ajvar, čeprav jed izvira iz Turčije, kjer je dobil tudi ime, a za najbolj svojega ga imajo praktično v vseh državah bivše Jugoslavije. Po kislem zelju in ajvarju bo danes zadišalo tudi z radijskih valov, kajti Miha Švalj se je na eni od primestnih ljubljanskih kmetij učil skrivnosti kisanja zelja, Veronika Gnezda pa išče odgovor na večno vprašanje: kaj je doma najbolj pravi ajvar.

Mimo grede

Kaki in gin

11. 11. 2020

Kaki, ta zadnji jesenski sadež, poznamo tudi z imenom zlato jabolko ali pa hrana oziroma sadež bogov. Cenili so ga že na Kitajskem. Od tam tudi izvira. Na Japonskem je narodni simbol, sadike drevesa, ki je preživelo atomsko bombo v Nagasakiju, pa so kot simbol miru posadili tudi v Strunjanu, v katerem je bila pred prvo svetovno vojno posajena tudi prva sadika kakija pri nas. Danes tam pridelajo približno 150 ton kakija na leto. Med pridelovalci je tudi Mladen Knez z domačije Knez, ki ima največ kakija sorte TIPO, pri kateri na istem drevesu zrastejo tako tisti plodovi, ki so užitni takoj, še trdi, kot tisti, ki se morajo zaradi trpkosti omediti. Zadnja leta smo se z nekajletno zamudo tudi v Sloveniji vdali priljubljenosti gina in z večjo porabo te pijače raste tudi trg. Ne samo, da se police trgovin šibijo pod raznovrstnimi znamkami ginov z vseh koncev sveta, vsako leto je tudi več domačih proizvajalcev, ki ponujajo gine z raznovrstnim razponom okusov. Pionir slovenske kraft proizvodnje gina je Erik Sarkič iz vasi Rodik ob vznožju Brnikov, ki se je žganjekuhe in predvsem kuhe brinjevca učil od svoje none in očeta.

12 min

Kaki, ta zadnji jesenski sadež, poznamo tudi z imenom zlato jabolko ali pa hrana oziroma sadež bogov. Cenili so ga že na Kitajskem. Od tam tudi izvira. Na Japonskem je narodni simbol, sadike drevesa, ki je preživelo atomsko bombo v Nagasakiju, pa so kot simbol miru posadili tudi v Strunjanu, v katerem je bila pred prvo svetovno vojno posajena tudi prva sadika kakija pri nas. Danes tam pridelajo približno 150 ton kakija na leto. Med pridelovalci je tudi Mladen Knez z domačije Knez, ki ima največ kakija sorte TIPO, pri kateri na istem drevesu zrastejo tako tisti plodovi, ki so užitni takoj, še trdi, kot tisti, ki se morajo zaradi trpkosti omediti. Zadnja leta smo se z nekajletno zamudo tudi v Sloveniji vdali priljubljenosti gina in z večjo porabo te pijače raste tudi trg. Ne samo, da se police trgovin šibijo pod raznovrstnimi znamkami ginov z vseh koncev sveta, vsako leto je tudi več domačih proizvajalcev, ki ponujajo gine z raznovrstnim razponom okusov. Pionir slovenske kraft proizvodnje gina je Erik Sarkič iz vasi Rodik ob vznožju Brnikov, ki se je žganjekuhe in predvsem kuhe brinjevca učil od svoje none in očeta.

Mimo grede

Česen gre v skoraj vse, v marmelade pa raje ne

4. 11. 2020

Metina potica z ocvirki in hruškova marmelada s sivko sta samo dva predloga kako na neobičajen, a presenetljivo učinkovit in okusen način uporabiti zelišča z domačega vrta. V tokratni oddaji Mimogrede smo se spet odpravili pod Krvavec, kjer ima zeliščno kmetijo Mirjam Grilc, zeliščarica in avtorica številnih knjig o zeliščih, med drugimi tudi knjige Sladice z zelišči. Čeprav sadja v sadovnjakih, namenjenega predelavi v takšno ali drugačno obliko že zmanjkuje, smo z njo kuhali marmelade in pekli sladice. Z zelišči. V oddaji pa vas spomnimo tudi, da je skrajni čas za še enega zadnji opravkov na vrtu pred zimo, čas, da posadite jesenski česen.

14 min

Metina potica z ocvirki in hruškova marmelada s sivko sta samo dva predloga kako na neobičajen, a presenetljivo učinkovit in okusen način uporabiti zelišča z domačega vrta. V tokratni oddaji Mimogrede smo se spet odpravili pod Krvavec, kjer ima zeliščno kmetijo Mirjam Grilc, zeliščarica in avtorica številnih knjig o zeliščih, med drugimi tudi knjige Sladice z zelišči. Čeprav sadja v sadovnjakih, namenjenega predelavi v takšno ali drugačno obliko že zmanjkuje, smo z njo kuhali marmelade in pekli sladice. Z zelišči. V oddaji pa vas spomnimo tudi, da je skrajni čas za še enega zadnji opravkov na vrtu pred zimo, čas, da posadite jesenski česen.

Mimo grede

O(b) tokcu in kostanju

28. 10. 2020

K jabolčnemu vinu, ki ga štejemo med naravne in tudi najstarejše kulturne napitke, se poda tudi pravi kostanj, divji pa je cenjen predvsem kot zdravilna rastlina.

11 min

K jabolčnemu vinu, ki ga štejemo med naravne in tudi najstarejše kulturne napitke, se poda tudi pravi kostanj, divji pa je cenjen predvsem kot zdravilna rastlina.

Mimo grede

Kako do domačih limon iz ene peške?

21. 10. 2020

Na vrhu držav največjih izvoznic limon je bila lani Španija, na naših policah pa so tudi limone iz Turčije, Italije, Cipra. Ta naravni vir vitamina C pa je mogoče vzgojiti tudi doma. Seveda lahko limonovec, pomarančevec ali mandarinovec kupimo, lahko pa drevo vzgojimo tudi sami, iz pešk. Marsikdo se podobnega poskusa loti z gojenjem avokada, vendar je ta rastlina zelo hitro rastoča in zanjo hitro zmanjka prostora. Več o skrbi za eksote z raziskovalko dr. Blanko Ravnjak iz Botaničnega vrta v Ljubljani, z agronomko Jernejo Jošar pa več o motovilcu, pozno oktobrskih opravkih na vrtu, kako pripraviti zasipnico ter kako s pripravkom iz baldrijana zaščiti rastline na vrtu pred pozebo.

13 min

Na vrhu držav največjih izvoznic limon je bila lani Španija, na naših policah pa so tudi limone iz Turčije, Italije, Cipra. Ta naravni vir vitamina C pa je mogoče vzgojiti tudi doma. Seveda lahko limonovec, pomarančevec ali mandarinovec kupimo, lahko pa drevo vzgojimo tudi sami, iz pešk. Marsikdo se podobnega poskusa loti z gojenjem avokada, vendar je ta rastlina zelo hitro rastoča in zanjo hitro zmanjka prostora. Več o skrbi za eksote z raziskovalko dr. Blanko Ravnjak iz Botaničnega vrta v Ljubljani, z agronomko Jernejo Jošar pa več o motovilcu, pozno oktobrskih opravkih na vrtu, kako pripraviti zasipnico ter kako s pripravkom iz baldrijana zaščiti rastline na vrtu pred pozebo.

Mimo grede

Genska banka sadnih rastlin in zeliščni vrt pod Krvavcem

14. 10. 2020

Genske banke so izjemno pomemben del svetovnega in evropskega rastlinskega prostora. Začetki teh segajo v konec 19. stoletja, ko je ruski botanik Michurin ljudi pozval k ohranjanju rastlinskih virov. V Sloveniji imamo razmeroma mlado rastlinsko gensko banko, del te pa je tudi genska banka sadnih rastlin. Njen nasad je v kartuziji Pleterje, prve sorte sadnih dreves pa so tja posadili leta 1994. Danes tam raste 119 sort, oziroma, kot pravijo strokovno akcesij, jablan, 48 hrušk, 10 orehov in 8 češenj. Več nam je povedal prof. dr. Gregor Osterc z ljubljanske Biotehniške fakultete in skrbnik banke. Sredi oktobra je že skrajni čas, da z vrtov poberemo še zadnje začimbnice in zelišča, jih posušimo ter si pripravimo čajne in začimbne mešanice. Kako jih pravilno posušiti in shranjevati ter za kaj vse jih lahko še uporabimo, nam bo pojasnila zeliščarica Mirjam Grilc s Šenturške gore izpod Krvavca, ki jih med drugim uporablja tudi za popestritev marmelad in z njimi peče sladice.

11 min

Genske banke so izjemno pomemben del svetovnega in evropskega rastlinskega prostora. Začetki teh segajo v konec 19. stoletja, ko je ruski botanik Michurin ljudi pozval k ohranjanju rastlinskih virov. V Sloveniji imamo razmeroma mlado rastlinsko gensko banko, del te pa je tudi genska banka sadnih rastlin. Njen nasad je v kartuziji Pleterje, prve sorte sadnih dreves pa so tja posadili leta 1994. Danes tam raste 119 sort, oziroma, kot pravijo strokovno akcesij, jablan, 48 hrušk, 10 orehov in 8 češenj. Več nam je povedal prof. dr. Gregor Osterc z ljubljanske Biotehniške fakultete in skrbnik banke. Sredi oktobra je že skrajni čas, da z vrtov poberemo še zadnje začimbnice in zelišča, jih posušimo ter si pripravimo čajne in začimbne mešanice. Kako jih pravilno posušiti in shranjevati ter za kaj vse jih lahko še uporabimo, nam bo pojasnila zeliščarica Mirjam Grilc s Šenturške gore izpod Krvavca, ki jih med drugim uporablja tudi za popestritev marmelad in z njimi peče sladice.

Mimo grede

Oktobrski vrtiček in sušenje sadja ter zelenjave

7. 10. 2020

V prvi oddaji nove sezone se bomo lotili jesenskih opravil na vrtu z avtorico številnih knjig o vrtnarjenju in agronomko Jernejo Jošar ter se spoznali z enim najstarejših načinov konzerviranja sadja, sušenjem. Včasih so ga sušili na soncu in zraku, tudi v krušni peči po peki kruha, danes pa si večina za to nabavi električne sušilnice. Nekaj napotkov o sušenju nam je povedala tudi Vera Kodrič iz vasi Budanje, ki pravi, da je najboljši posušeni kaki.

10 min

V prvi oddaji nove sezone se bomo lotili jesenskih opravil na vrtu z avtorico številnih knjig o vrtnarjenju in agronomko Jernejo Jošar ter se spoznali z enim najstarejših načinov konzerviranja sadja, sušenjem. Včasih so ga sušili na soncu in zraku, tudi v krušni peči po peki kruha, danes pa si večina za to nabavi električne sušilnice. Nekaj napotkov o sušenju nam je povedala tudi Vera Kodrič iz vasi Budanje, ki pravi, da je najboljši posušeni kaki.

Mimo grede

Odložite motike, vzemite v roke pametni telefon

28. 6. 2020

V zaključni oddaji druge sezone vrtičkarsko-urbane oddaje Mimogrede smo pred poletjem obiskali vrtiček s telefonom v roki in pogledom uprtim v prihodnost. Tudi vrtičkarska dejavnost je še kako zanimiva za razvijalce različnih aplikacij, tako ali drugače povezanih z delom in opravki na vrtu. S pomočjo le-teh ne bomo nikoli več pozabili zaliti vrta, z njimi lahko strateško načrtujete zasaditev z dobrimi in slabimi sosedami, spremljate lunine mene in podobno. Mobilne aplikacije nam celo pomagajo prepoznavati rastlinske škodljivce, najbolj napredne diagnosticirajo rastlinske bolezni in kondicijo rastlin. Obstajajo pa tudi aplikacije, ki vam bodo pomagale, da se boste izmojstrili pri cepljenju rastlin.

11 min

V zaključni oddaji druge sezone vrtičkarsko-urbane oddaje Mimogrede smo pred poletjem obiskali vrtiček s telefonom v roki in pogledom uprtim v prihodnost. Tudi vrtičkarska dejavnost je še kako zanimiva za razvijalce različnih aplikacij, tako ali drugače povezanih z delom in opravki na vrtu. S pomočjo le-teh ne bomo nikoli več pozabili zaliti vrta, z njimi lahko strateško načrtujete zasaditev z dobrimi in slabimi sosedami, spremljate lunine mene in podobno. Mobilne aplikacije nam celo pomagajo prepoznavati rastlinske škodljivce, najbolj napredne diagnosticirajo rastlinske bolezni in kondicijo rastlin. Obstajajo pa tudi aplikacije, ki vam bodo pomagale, da se boste izmojstrili pri cepljenju rastlin.

Mimo grede

Zavetišče za zavržene rastline

21. 6. 2020

Na podlagi razmišljanja o neskončni proizvodnji in prodaji najrazličnejših predmetov, celo umetniških del in rastlin, je leta 2015 v Ljubljani nastalo Zavetišče za zavržene rastline. Zasnovali sta ga umetnici Eva Jera Hanžek in Anamari Hrup, med drugim zato, da pokažeta in spomnita, da so tudi rastline živa bitja, ki potrebujejo nego. Od začetnih težavah s prostorom jima je leta 2018 na pomoč priskočila občina Ljubljana in ju usmerila na Masarykovo cesto, na eksperimentalni prostor Teren, kjer sta iz odpadnega materiala zgradili samooskrbni rastlinjak, v katerem si lahko izberete novo rastlino ali pa svojo oddate vsak torek med 16. in 18. uro. Šli bomo tudi med vrtičke, pri dojemanju katerih se Slovenci spet delimo na dva dela: na tiste, ki imajo na polikanih vrtičkih brez ene same bilke plevela solato posajeno v ravne vrste, in tiste, ki prisegajo na bolj divji videz; na teh vrtičkih je na debelo nastlana zastirka.

11 min

Na podlagi razmišljanja o neskončni proizvodnji in prodaji najrazličnejših predmetov, celo umetniških del in rastlin, je leta 2015 v Ljubljani nastalo Zavetišče za zavržene rastline. Zasnovali sta ga umetnici Eva Jera Hanžek in Anamari Hrup, med drugim zato, da pokažeta in spomnita, da so tudi rastline živa bitja, ki potrebujejo nego. Od začetnih težavah s prostorom jima je leta 2018 na pomoč priskočila občina Ljubljana in ju usmerila na Masarykovo cesto, na eksperimentalni prostor Teren, kjer sta iz odpadnega materiala zgradili samooskrbni rastlinjak, v katerem si lahko izberete novo rastlino ali pa svojo oddate vsak torek med 16. in 18. uro. Šli bomo tudi med vrtičke, pri dojemanju katerih se Slovenci spet delimo na dva dela: na tiste, ki imajo na polikanih vrtičkih brez ene same bilke plevela solato posajeno v ravne vrste, in tiste, ki prisegajo na bolj divji videz; na teh vrtičkih je na debelo nastlana zastirka.

Mimo grede

Sortno o sortah

14. 6. 2020

Kako so nastale vse tisočere sorte rastlin, ki jih uporabljamo danes tako na amaterskih vrtičkih kot kmetijskih površinah? Koncept sort je v svojem bistvu zelo preprost: človek je že v obdobju prazgodovine, ko je postajal poljedelec, začel za gojenje izbirati tiste rastline, ki so bile boljše, večje in so dajale večji pridelek ter jih razmnoževal. Obstajajo dokazi, da so se s selekcijo z žitom bogatih trav ukvarjali že pred 12 tisoč leti. Danes sodobno žlahtnjenje rastlin poteka v laboratorijskih pogojih z najsodobnejšimi metodami, a načelo ostaja skozi stoletja enak: med seboj oprašimo matične rastline z najboljšimi lastnostmi, ki bi jih radi poudarili in najboljše očetovske rastline s spet specifičnimi najboljšimi lastnostmi. In ko to večkrat ponovimo, dobimo popolnoma nove sorte rastlin s tistimi poudarjenimi lastnostmi, ki jih pri rastlini želimo - pa naj bo to okus, odpornost, rodnost ali kaj četrtega.

11 min

Kako so nastale vse tisočere sorte rastlin, ki jih uporabljamo danes tako na amaterskih vrtičkih kot kmetijskih površinah? Koncept sort je v svojem bistvu zelo preprost: človek je že v obdobju prazgodovine, ko je postajal poljedelec, začel za gojenje izbirati tiste rastline, ki so bile boljše, večje in so dajale večji pridelek ter jih razmnoževal. Obstajajo dokazi, da so se s selekcijo z žitom bogatih trav ukvarjali že pred 12 tisoč leti. Danes sodobno žlahtnjenje rastlin poteka v laboratorijskih pogojih z najsodobnejšimi metodami, a načelo ostaja skozi stoletja enak: med seboj oprašimo matične rastline z najboljšimi lastnostmi, ki bi jih radi poudarili in najboljše očetovske rastline s spet specifičnimi najboljšimi lastnostmi. In ko to večkrat ponovimo, dobimo popolnoma nove sorte rastlin s tistimi poudarjenimi lastnostmi, ki jih pri rastlini želimo - pa naj bo to okus, odpornost, rodnost ali kaj četrtega.

Mimo grede

Portal Zeleni svet in kakovost zemlje

7. 6. 2020

Kako sestaviti domačo past za voluharja, kaj sejemo in sadimo junija, kaj sta andska jagoda in perujsko volčje jabolko. To je le nekaj vsebin videonasvetov, ki si jih lahko ogledate na našem najobsežnejšem vrtnarskem spletnem portalu Zeleni svet. Vodja portala je Davor Špehar, soustvarjata ga tudi Primož Brezovec in Igor Donkov. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije že nekaj let preverjajo in spremljajo kakovost zemlje in vsebnost fitofarmacevtskih izdelkov tudi na vrtičkih po Sloveniji. V eni od oddaj iz prve sezone Mimo grede smo tako z vami delili njegove ugotovitve, da so slovenski vrtički praviloma močno pregnojeni, po drugi pa je ekološka ozaveščenost med vrtičkarji na zavidljivi ravni.

11 min

Kako sestaviti domačo past za voluharja, kaj sejemo in sadimo junija, kaj sta andska jagoda in perujsko volčje jabolko. To je le nekaj vsebin videonasvetov, ki si jih lahko ogledate na našem najobsežnejšem vrtnarskem spletnem portalu Zeleni svet. Vodja portala je Davor Špehar, soustvarjata ga tudi Primož Brezovec in Igor Donkov. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije že nekaj let preverjajo in spremljajo kakovost zemlje in vsebnost fitofarmacevtskih izdelkov tudi na vrtičkih po Sloveniji. V eni od oddaj iz prve sezone Mimo grede smo tako z vami delili njegove ugotovitve, da so slovenski vrtički praviloma močno pregnojeni, po drugi pa je ekološka ozaveščenost med vrtičkarji na zavidljivi ravni.

Mimo grede

Krompirjev stolp in gojenje gob

31. 5. 2020

Krompir je ena od najpriljubljenejših vrtnin, za katero na majhnih urbanih vrtičkih praviloma ni prostora. Najprej zato, ker je treba na pridelek čakati vso sezono, donos je glede na zasajene površine relativno majhen, poleg tega je krompir poceni, zaradi česar dajejo vrtičkarji prednost drugi, hitreje rastoči zelenjavi. Pri butični pridelavi krompirja pa lahko izkoristimo sicer neizkoriščene vertikale vrta. Krompir namreč lahko posadimo v večje posode, spretnejši pa zasnujejo tudi krompirjev stolp. Med vrtičkarske eksperimente pa zagotovo sodi tudi gojenje gob, za katero moramo zagotoviti le dovolj vlažen in senčen prostor skozi vse leto ter veliko časa. Gojenje gob je zelo preprosto, potrebujemo le debelejši kos veje ali drevesnega debla, z miceliji prepojene lesene čepke in potrpljenje.

12 min

Krompir je ena od najpriljubljenejših vrtnin, za katero na majhnih urbanih vrtičkih praviloma ni prostora. Najprej zato, ker je treba na pridelek čakati vso sezono, donos je glede na zasajene površine relativno majhen, poleg tega je krompir poceni, zaradi česar dajejo vrtičkarji prednost drugi, hitreje rastoči zelenjavi. Pri butični pridelavi krompirja pa lahko izkoristimo sicer neizkoriščene vertikale vrta. Krompir namreč lahko posadimo v večje posode, spretnejši pa zasnujejo tudi krompirjev stolp. Med vrtičkarske eksperimente pa zagotovo sodi tudi gojenje gob, za katero moramo zagotoviti le dovolj vlažen in senčen prostor skozi vse leto ter veliko časa. Gojenje gob je zelo preprosto, potrebujemo le debelejši kos veje ali drevesnega debla, z miceliji prepojene lesene čepke in potrpljenje.

Mimo grede

Med medovitimi rastlinami in v hotelu za opraševalce

24. 5. 2020

Že Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva na Dunaju, je pisal o tem, da ni vsako leto za čebele idealno. Pomanjkanje hrane, predvsem tiste zdrave iz narave, pa lahko pripelje do oslabitve družin, bolezni in odmrtja. Da se to ne bi zgodilo, pa lahko pomaga vsak posameznik z vsaj pedjo ali dvema zemlje, in sicer tako, da posadi medovite rastline in ohrani čebele. Čebelja družina v enem letu porabi približno 70 kg medu in od 20 do 30 kg cvetnega prahu. Za kilogram medu morajo čebele prinesti v panj od tri do štiri kilograme medičine, za vsak kilometer poti pa čebela porabi miligram medičine. Čebelar Trajče Nikoloski je avtor knjige Medovite rastline, ki jo je pred kratkim izdala Čebelarska zveza Slovenije. To je pripravljal 20 let, v njej pa zajel 200 medovitih rastlin, opisal njihov čas cvetenja, zdravilne lastnosti, različna slovenska ljudska imena in tudi to, katere sodijo med zelenjadnice. Kranjska čebela je marljiva opraševalka, a raziskave so pokazale, da je tudi vloga divjih opraševalcev veliko večja, kot smo domnevali v preteklosti. Ti naj bi oprašili vsaj polovico kmetijskih rastlin, velik delež tega dela pa opravijo čmrlji, ki so presenetljivo hitri in letajo tudi v slabem vremenu.

10 min

Že Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva na Dunaju, je pisal o tem, da ni vsako leto za čebele idealno. Pomanjkanje hrane, predvsem tiste zdrave iz narave, pa lahko pripelje do oslabitve družin, bolezni in odmrtja. Da se to ne bi zgodilo, pa lahko pomaga vsak posameznik z vsaj pedjo ali dvema zemlje, in sicer tako, da posadi medovite rastline in ohrani čebele. Čebelja družina v enem letu porabi približno 70 kg medu in od 20 do 30 kg cvetnega prahu. Za kilogram medu morajo čebele prinesti v panj od tri do štiri kilograme medičine, za vsak kilometer poti pa čebela porabi miligram medičine. Čebelar Trajče Nikoloski je avtor knjige Medovite rastline, ki jo je pred kratkim izdala Čebelarska zveza Slovenije. To je pripravljal 20 let, v njej pa zajel 200 medovitih rastlin, opisal njihov čas cvetenja, zdravilne lastnosti, različna slovenska ljudska imena in tudi to, katere sodijo med zelenjadnice. Kranjska čebela je marljiva opraševalka, a raziskave so pokazale, da je tudi vloga divjih opraševalcev veliko večja, kot smo domnevali v preteklosti. Ti naj bi oprašili vsaj polovico kmetijskih rastlin, velik delež tega dela pa opravijo čmrlji, ki so presenetljivo hitri in letajo tudi v slabem vremenu.

Mimo grede

Na vrtičku v stari Ljubljani in med kraljem vrtnin

17. 5. 2020

Tokrat v fokus postavljamo šparglje. Špargelj je kralj vrtnin, aristokratska zelenjava, ki so jo pri nas po drugi svetovni vojni prepovedali. Zadnja leta je vse več kmetov, ki gojijo to vrtnino, eden prvih pa je bil Milan Ramovž iz Ljubljane, ki je danes največji pridelovalec špargljev v Sloveniji. Vse bolj priljubljen je tudi med vrtičkarji, saj je zelo nezahtevna rastlina, potrebujejo le veliko prostora in zelo malo oskrbe. A gojenje špargljev ni za neučakane, to je tek na dolge proge, kajti na prvo letino boste morali čakati od dve do tri leta. A ko enkrat začnejo rasti, rastejo neverjetno hitro – čez noč lahko zrastejo tudi 20 centimetrov in več. Obiskali pa bomo tudi vrtiček v starem mestnem jedru Ljubljane, na pobočju grajskega griča, kjer so nekdanji meščani pridelovali zelenjavo, a so danes po večini zapuščeni. Pred nekaj leti sta Gaja Klarendić in njen fant enega obudila, najprej odstranila večdesetletne plasti smeti in ga spremenila v zeleno oazo v starem mestnem jedru.

12 min

Tokrat v fokus postavljamo šparglje. Špargelj je kralj vrtnin, aristokratska zelenjava, ki so jo pri nas po drugi svetovni vojni prepovedali. Zadnja leta je vse več kmetov, ki gojijo to vrtnino, eden prvih pa je bil Milan Ramovž iz Ljubljane, ki je danes največji pridelovalec špargljev v Sloveniji. Vse bolj priljubljen je tudi med vrtičkarji, saj je zelo nezahtevna rastlina, potrebujejo le veliko prostora in zelo malo oskrbe. A gojenje špargljev ni za neučakane, to je tek na dolge proge, kajti na prvo letino boste morali čakati od dve do tri leta. A ko enkrat začnejo rasti, rastejo neverjetno hitro – čez noč lahko zrastejo tudi 20 centimetrov in več. Obiskali pa bomo tudi vrtiček v starem mestnem jedru Ljubljane, na pobočju grajskega griča, kjer so nekdanji meščani pridelovali zelenjavo, a so danes po večini zapuščeni. Pred nekaj leti sta Gaja Klarendić in njen fant enega obudila, najprej odstranila večdesetletne plasti smeti in ga spremenila v zeleno oazo v starem mestnem jedru.

Mimo grede

Zgodovina vrtičkarstva in izbira semen

10. 5. 2020

Z doktorico Majo Simoneti, krajinsko arhitektko in urbanistko z Inštituta za politike prostora, smo se pogovarjali o zgodovini vrtičkarstva. Zadnje tedne so številni na novo prekopali svoje ali najete vrtičke ali pa v mini gredo preuredili svoj balkon. Prav krizni časi so tisti, v katerih se zgodi, da več ljudi išče možnosti, kako obogatiti svoj jedilnik, izboljša kakovost prehrane, razbremeni proračun, pa tudi zapolni čas. Med drugo svetovno vojni je menda park Zvezda na Kongresnem trgu v postal njiva, na kateri so ljudje gojili krompir. Vsi tisti, ki boste ostali pri svojih vrtičkih in vsaj delni samooskrbi, pa se boste morda srečali tudi z dilemo, kako je s semeni. Poseči po tistih iz ekološke pridelave, doma pridelanih ali hibridnih. V naši prvi sezoni oddaje smo v eni od prvih gostili Darjo Kocjan Ačko z oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki nas je takrat potolažila, da se nam vsaj s kakovostjo kupljenih semen ni treba ukvarjati.

10 min

Z doktorico Majo Simoneti, krajinsko arhitektko in urbanistko z Inštituta za politike prostora, smo se pogovarjali o zgodovini vrtičkarstva. Zadnje tedne so številni na novo prekopali svoje ali najete vrtičke ali pa v mini gredo preuredili svoj balkon. Prav krizni časi so tisti, v katerih se zgodi, da več ljudi išče možnosti, kako obogatiti svoj jedilnik, izboljša kakovost prehrane, razbremeni proračun, pa tudi zapolni čas. Med drugo svetovno vojni je menda park Zvezda na Kongresnem trgu v postal njiva, na kateri so ljudje gojili krompir. Vsi tisti, ki boste ostali pri svojih vrtičkih in vsaj delni samooskrbi, pa se boste morda srečali tudi z dilemo, kako je s semeni. Poseči po tistih iz ekološke pridelave, doma pridelanih ali hibridnih. V naši prvi sezoni oddaje smo v eni od prvih gostili Darjo Kocjan Ačko z oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki nas je takrat potolažila, da se nam vsaj s kakovostjo kupljenih semen ni treba ukvarjati.

Mimo grede

Poletje prihaja

25. 6. 2017

Preden se oddaja Mimo grede odpravi na dopust, vas bomo oborožili z vsemi podatki, potrebnimi za oskrbo urbanega ali klasičnega vrtička poleti. Daleč na prvem mestu bo v prihodnjih tednih zalivanje. Še tako zgledno urejen vrtiček bo, če samo za nekaj dni pozabimo nanj, postal kaj klavrn. Poskrbeti moramo tudi za oskrbo, predvsem plodovk, z gnojili, po možnosti pripravljenimi doma in ekološko neoporečnimi. Z enim očesom pa že pogledujemo tudi proti jeseni in mimogrede bomo pojasnili še, kaj posejati julija in avgusta, da bodo sosedje nevoščljivi, ko boste še pozno jeseni rezali endivijo ali tržaški radič.

9 min

Preden se oddaja Mimo grede odpravi na dopust, vas bomo oborožili z vsemi podatki, potrebnimi za oskrbo urbanega ali klasičnega vrtička poleti. Daleč na prvem mestu bo v prihodnjih tednih zalivanje. Še tako zgledno urejen vrtiček bo, če samo za nekaj dni pozabimo nanj, postal kaj klavrn. Poskrbeti moramo tudi za oskrbo, predvsem plodovk, z gnojili, po možnosti pripravljenimi doma in ekološko neoporečnimi. Z enim očesom pa že pogledujemo tudi proti jeseni in mimogrede bomo pojasnili še, kaj posejati julija in avgusta, da bodo sosedje nevoščljivi, ko boste še pozno jeseni rezali endivijo ali tržaški radič.

Mimo grede

Gojenje gob na lesu v vrtu in naravni pripravki

18. 6. 2017

Slovenci smo menda nori na gobe, včasih celo tako zelo, da se zaradi njih spremo. Zato nam je všeč zamisel o gojenju gob, ki v naravi rastejo na lesu, kar na vrtu. Micelij na lesenih čepkih je zelo preprost način gojenja gob, kot so na primer šitake ali bukovi ostrigarji, če imajo le dovolj vlage. Če niste za gobe, a vendar na vašem vrtu vladajo vlaga in plesni, pa sta dobra rešitev soda bikarbona in surovo mleko.

10 min

Slovenci smo menda nori na gobe, včasih celo tako zelo, da se zaradi njih spremo. Zato nam je všeč zamisel o gojenju gob, ki v naravi rastejo na lesu, kar na vrtu. Micelij na lesenih čepkih je zelo preprost način gojenja gob, kot so na primer šitake ali bukovi ostrigarji, če imajo le dovolj vlage. Če niste za gobe, a vendar na vašem vrtu vladajo vlaga in plesni, pa sta dobra rešitev soda bikarbona in surovo mleko.

Mimo grede

Vrtni eksperimenti

11. 6. 2017

Tokrat se bomo za vse, ki ste pripravljeni na nove izzive, nekoliko odmaknili od tradicionalnega vrtičkarstva in se podali na področje vrtičkarskega eksperimentiranja. Najprej bomo iz dveh rastlin sestavili eno, pa ne s kakšnim visokotehnološkim genskim inženiringom, ampak s cepilnim nožkom, vezivom in cepilno pasto. Poleg začetniške sreče potrebujemo še dve ali več različnih, a sorodnih rastlin in cepljenje se lahko začne. Poleg tega pa vam predstavimo tudi tri manj pogoste vrste zelenjave oziroma sadja, s katerimi lahko popestrite svoj jedilnik: boreč, perujsko volčje jabolko in tomatil.

10 min

Tokrat se bomo za vse, ki ste pripravljeni na nove izzive, nekoliko odmaknili od tradicionalnega vrtičkarstva in se podali na področje vrtičkarskega eksperimentiranja. Najprej bomo iz dveh rastlin sestavili eno, pa ne s kakšnim visokotehnološkim genskim inženiringom, ampak s cepilnim nožkom, vezivom in cepilno pasto. Poleg začetniške sreče potrebujemo še dve ali več različnih, a sorodnih rastlin in cepljenje se lahko začne. Poleg tega pa vam predstavimo tudi tri manj pogoste vrste zelenjave oziroma sadja, s katerimi lahko popestrite svoj jedilnik: boreč, perujsko volčje jabolko in tomatil.

Mimo grede

Sortno o sortah in o njihovi banki

4. 6. 2017

Ni vsaka čebula le čebula. Na primer, ptujska rdeča in belokranjka sta sorti, ki sta avtohtoni domači za razliko od na primer čebule majski srebrnjak. Prednost avtohtonih in udomačenih sort je ta, da so skozi čas razvile odpornost na škodljivce in se prilagodile na naša vremenska nihanja. Tudi zato zadnja leta zavedanje o avtohtonih sortah narašča, narašča pa tudi zavest, da iz dobrega semena zraste dober pridelek. Zato je ohranjanje udomačenih in avtohtonih sort pomembno in temu so namenjene genske oziroma semenske banke. Pri nas za to skrbi Slovenska rastlinska genska banka, ki je porazdeljena med štiri ustanove, največjo pa imajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije

9 min

Ni vsaka čebula le čebula. Na primer, ptujska rdeča in belokranjka sta sorti, ki sta avtohtoni domači za razliko od na primer čebule majski srebrnjak. Prednost avtohtonih in udomačenih sort je ta, da so skozi čas razvile odpornost na škodljivce in se prilagodile na naša vremenska nihanja. Tudi zato zadnja leta zavedanje o avtohtonih sortah narašča, narašča pa tudi zavest, da iz dobrega semena zraste dober pridelek. Zato je ohranjanje udomačenih in avtohtonih sort pomembno in temu so namenjene genske oziroma semenske banke. Pri nas za to skrbi Slovenska rastlinska genska banka, ki je porazdeljena med štiri ustanove, največjo pa imajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije

Mimo grede

Podporno okolje za rastline in kompostiranje

28. 5. 2017

Na pragu poletja nas na vrtovih čaka vrsta pomembnih opravkov, ključnih za dobro letino. Med drugimi je to tudi zagotavljanje podpornega okolja za paradižnike in paprike, pa seveda fižol in grah. Pri tem naj imajo v naravi in vrtičku, prijaznem do ljudi, prednost opore iz lesa – prekle, količki, šibje in veje. Konec sezone jih namreč v nasprotju s plastičnimi in železnimi palicami lahko razrežemo in vržemo v kompostnik. Na vprašanje, kaj vanj sodi in kaj ne ter kako se prav lotiti kompostiranja, pa bomo prav tako odgovorili v tokratni oddaji Mimo grede.

9 min

Na pragu poletja nas na vrtovih čaka vrsta pomembnih opravkov, ključnih za dobro letino. Med drugimi je to tudi zagotavljanje podpornega okolja za paradižnike in paprike, pa seveda fižol in grah. Pri tem naj imajo v naravi in vrtičku, prijaznem do ljudi, prednost opore iz lesa – prekle, količki, šibje in veje. Konec sezone jih namreč v nasprotju s plastičnimi in železnimi palicami lahko razrežemo in vržemo v kompostnik. Na vprašanje, kaj vanj sodi in kaj ne ter kako se prav lotiti kompostiranja, pa bomo prav tako odgovorili v tokratni oddaji Mimo grede.

Mimo grede

Dijaški vrt na terasi in o zastirki

21. 5. 2017

Vrtičkarstvo nikakor ni več le domena starejših, ampak se z vrtnimi opravili vedno bolj srečujejo tudi mladi, pa ne le tisti, ki živijo v neurbanem zelenem okolju. Že kar nekaj šol, tako osnovnih kot srednjih, ima svoj vrt, tudi v središčih mest. Med njimi je srednja trgovska šola v Ljubljani, na kateri dijaki na terasi 4. nadstropja ob pomoči mentoric v visokih gredah in koritih gojijo jagode, krompir, fižol, posadili pa so celo trto in jablano. Čeprav jim včasih ponagajajo srake, pa njihov pridelek, odkar imajo svoj namakalni sistem z deževnico, marsikdaj popestri šolske malice. Zeleni ekovrt nad Ljubljano je pravi inkubator za rast, predlog za tiste, ki imate klasične grede na tleh, pa je zastirka. Čeprav so plasti napol razpadle trave, slame in sena na vrtu, iz katerih kukajo rastline, za marsikoga samo grda novodobna ekobiohipsterska domislica, ni čisto tako.

10 min

Vrtičkarstvo nikakor ni več le domena starejših, ampak se z vrtnimi opravili vedno bolj srečujejo tudi mladi, pa ne le tisti, ki živijo v neurbanem zelenem okolju. Že kar nekaj šol, tako osnovnih kot srednjih, ima svoj vrt, tudi v središčih mest. Med njimi je srednja trgovska šola v Ljubljani, na kateri dijaki na terasi 4. nadstropja ob pomoči mentoric v visokih gredah in koritih gojijo jagode, krompir, fižol, posadili pa so celo trto in jablano. Čeprav jim včasih ponagajajo srake, pa njihov pridelek, odkar imajo svoj namakalni sistem z deževnico, marsikdaj popestri šolske malice. Zeleni ekovrt nad Ljubljano je pravi inkubator za rast, predlog za tiste, ki imate klasične grede na tleh, pa je zastirka. Čeprav so plasti napol razpadle trave, slame in sena na vrtu, iz katerih kukajo rastline, za marsikoga samo grda novodobna ekobiohipsterska domislica, ni čisto tako.

Mimo grede

Čas za paradižnik

14. 5. 2017

Razlika med kupljenimi in domačimi paradižniki je med vso zelenjavo morda še največja, zato je poleg zelene solate paradižnik stalnica vseh slovenskih vrtov. A ni nič več tako, kot je bilo - podnebne spremembe na glavo postavljajo številne postulate vrtičkarstva. Če je do zdaj po pretežnem delu Slovenije veljalo, da je treba pred zasaditvijo plodovk počakati na ledene može, to ne velja več vsako leto. Zato je treba biti pred sajenjem bolj kot na koledar pozoren na vremensko napoved in temperature. In takoj ko bo dovolj toplo, bomo sadike, ki jih bomo dobili na Zelemenjavi, po vseh pravilih še posadili in poskrbeli, da bo na gredicah s plodovkami vse tako, kot mora biti.

10 min

Razlika med kupljenimi in domačimi paradižniki je med vso zelenjavo morda še največja, zato je poleg zelene solate paradižnik stalnica vseh slovenskih vrtov. A ni nič več tako, kot je bilo - podnebne spremembe na glavo postavljajo številne postulate vrtičkarstva. Če je do zdaj po pretežnem delu Slovenije veljalo, da je treba pred zasaditvijo plodovk počakati na ledene može, to ne velja več vsako leto. Zato je treba biti pred sajenjem bolj kot na koledar pozoren na vremensko napoved in temperature. In takoj ko bo dovolj toplo, bomo sadike, ki jih bomo dobili na Zelemenjavi, po vseh pravilih še posadili in poskrbeli, da bo na gredicah s plodovkami vse tako, kot mora biti.

Mimo grede

Vrt v središču stare Ljubljane in velika težava ‘bolje preveč kot premalo’ pri gnojenju vrtičkov

7. 5. 2017

Kjer se pobočje ozelenelega grajskega griča stika s stavbami stare Ljubljane, so že nekdaj živeli hišni vrtovi nekdanjih meščanov. Za enega lepših je veljal vrt Božidarja Jakca, ki je imel celo vrtnarja. Ta je danes zapuščen, a nekateri današnji stanovalci stare Ljubljane so vrtove spet obudili, jih uredili ter posadili in posejali rastline. Sicer pa so slovenski vrtički po eni strani praviloma močno pregnojeni, po drugi pa je ekološka ozaveščenost med vrtičkarji na zavidljivi ravni. To ugotavljajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije, pri katerem že dolgo spremljajo kakovost zemlje in vsebnost fitofarmacevtskih izdelkov na vrtičkih po Sloveniji.

10 min

Kjer se pobočje ozelenelega grajskega griča stika s stavbami stare Ljubljane, so že nekdaj živeli hišni vrtovi nekdanjih meščanov. Za enega lepših je veljal vrt Božidarja Jakca, ki je imel celo vrtnarja. Ta je danes zapuščen, a nekateri današnji stanovalci stare Ljubljane so vrtove spet obudili, jih uredili ter posadili in posejali rastline. Sicer pa so slovenski vrtički po eni strani praviloma močno pregnojeni, po drugi pa je ekološka ozaveščenost med vrtičkarji na zavidljivi ravni. To ugotavljajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije, pri katerem že dolgo spremljajo kakovost zemlje in vsebnost fitofarmacevtskih izdelkov na vrtičkih po Sloveniji.

Mimo grede

Opraševalci in drugi mali vrtni pomočniki

30. 4. 2017

Kranjska čebela je sicer marljiva opraševalka, a raziskave so pokazale, da je tudi vloga divjih opraševalcev veliko večja, kot smo domnevali v preteklosti. Ti naj bi oprašili vsaj polovico kmetijskih rastlin, velik delež tega dela pa opravijo čmrlji, ki so presenetljivo hitri in letajo tudi v slabem vremenu. Koristne žuželke in druge živali so bistven element permakulture, saj ščitijo vrt pred škodljivimi insekti. Pikapolonice dnevno pojedo od 150 do kar 800 listnih uši, tančičarice se hranijo s kaparji, slepci s polži lazarji, strigalice pa uničujejo pršice.

10 min

Kranjska čebela je sicer marljiva opraševalka, a raziskave so pokazale, da je tudi vloga divjih opraševalcev veliko večja, kot smo domnevali v preteklosti. Ti naj bi oprašili vsaj polovico kmetijskih rastlin, velik delež tega dela pa opravijo čmrlji, ki so presenetljivo hitri in letajo tudi v slabem vremenu. Koristne žuželke in druge živali so bistven element permakulture, saj ščitijo vrt pred škodljivimi insekti. Pikapolonice dnevno pojedo od 150 do kar 800 listnih uši, tančičarice se hranijo s kaparji, slepci s polži lazarji, strigalice pa uničujejo pršice.

Mimo grede

Semenske dileme in eksoti pri nas

23. 4. 2017

Solata ni samo solata in fižol ni nikoli samo fižol. Posamezne vrste zelenjadnic obstajajo v skoraj nešteto sortah. In ko se že odločimo za eno, se je treba odločiti med semeni iz ekološke ali konvencionalne pridelave, med običajnimi in hibridnimi semeni, domačimi, ali iz tujine in tako naprej. V oddaji Mimo grede tokrat ugotavljamo, kako med pestro ponudbo ducata različnih blagovnih znamk s kvadratnimi metri semenskih vrečk na trgovskih policah izbrati najboljše seme za svoje potrebe. Če pa katerega od želenih bolj eksotičnih semen ne najdete na trgovskih policah, ga imajo zagotovo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, ki ni samo vrt, ampak tudi največja semenska banka naravnih vrst v srednjeevropskem prostoru.

10 min

Solata ni samo solata in fižol ni nikoli samo fižol. Posamezne vrste zelenjadnic obstajajo v skoraj nešteto sortah. In ko se že odločimo za eno, se je treba odločiti med semeni iz ekološke ali konvencionalne pridelave, med običajnimi in hibridnimi semeni, domačimi, ali iz tujine in tako naprej. V oddaji Mimo grede tokrat ugotavljamo, kako med pestro ponudbo ducata različnih blagovnih znamk s kvadratnimi metri semenskih vrečk na trgovskih policah izbrati najboljše seme za svoje potrebe. Če pa katerega od želenih bolj eksotičnih semen ne najdete na trgovskih policah, ga imajo zagotovo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, ki ni samo vrt, ampak tudi največja semenska banka naravnih vrst v srednjeevropskem prostoru.

Mimo grede

Na balkon, po hren in med trajnice

16. 4. 2017

Ste se kdaj spraševali, kaj neki se je v zadnjih letih zgodilo, da je na naših balkonih vse več paradižnika in solate, lončkov z baziliko in rukolo? Balkonsko vrtnarjenje je na pohodu. In ker vrt lahko oskrbimo v copatih, ter zalijemo v nekaj minutah, je primerno prav za vsakogar, ki ima nekaj kvadratnih decimetrov prostora na balkonu ali na okenski polici. V tokratni Mimogrede tudi o hrenu, te dni priljubljeni vrtnini, pa mimogrede še o aktualnih opravkih na klasičnih vrtovih, denimo kako oskrbeti zelnate trajnice.

10 min

Ste se kdaj spraševali, kaj neki se je v zadnjih letih zgodilo, da je na naših balkonih vse več paradižnika in solate, lončkov z baziliko in rukolo? Balkonsko vrtnarjenje je na pohodu. In ker vrt lahko oskrbimo v copatih, ter zalijemo v nekaj minutah, je primerno prav za vsakogar, ki ima nekaj kvadratnih decimetrov prostora na balkonu ali na okenski polici. V tokratni Mimogrede tudi o hrenu, te dni priljubljeni vrtnini, pa mimogrede še o aktualnih opravkih na klasičnih vrtovih, denimo kako oskrbeti zelnate trajnice.

Mimo grede

Na visokih gredah

9. 4. 2017

To, da če se nam že v začetku aprila na vrtu mudi, nas vreme lahko pozneje pošteno ujezi, smo si izmislili mi. Čeprav je dobro upoštevati reke in počakati, da se skozi koledar zvrstijo trije ledeni, pa so se najbolj zagnani že zdavnaj vrgli na njive in vrtičke. A zdaj je čas za solatnice, s plodovkami pa je pametno počakati tja do sredine maja. Če pa se gremo urbano vrtnarjenje, visoke grede prehitevajo, te so prej osončene in nanje lahko sadimo že prej. Mimo grede tokrat na visokih gredah in po aprilskih vrtnih opravkih.

10 min

To, da če se nam že v začetku aprila na vrtu mudi, nas vreme lahko pozneje pošteno ujezi, smo si izmislili mi. Čeprav je dobro upoštevati reke in počakati, da se skozi koledar zvrstijo trije ledeni, pa so se najbolj zagnani že zdavnaj vrgli na njive in vrtičke. A zdaj je čas za solatnice, s plodovkami pa je pametno počakati tja do sredine maja. Če pa se gremo urbano vrtnarjenje, visoke grede prehitevajo, te so prej osončene in nanje lahko sadimo že prej. Mimo grede tokrat na visokih gredah in po aprilskih vrtnih opravkih.

Mimo grede

Začetki in karte

2. 4. 2017

Zadnje čase je ne le v svetu, pač pa tudi pri nas, nadvse modno imeti sredi mesta svoj kotiček za vrtiček. Na okenski polici ali balkonu nekaj lončkov zelišč, ali pa najeti vrtiček in postati del lokalne vrtičkarske skupnosti. Vendar vrtnarjenje ni hec. Zato vas bomo ob nedeljah popeljali po balkonih, terasah ter obhišnih in drugih vrtičkih, rekli kakšno o tem, kaj, kako in kdaj sejati in saditi, poiskali  nove smernice, spregovorili o sodobnih in urbanih zasaditvah ter povabili strokovnjake z nasveti, brez katerih ne gre.

10 min

Zadnje čase je ne le v svetu, pač pa tudi pri nas, nadvse modno imeti sredi mesta svoj kotiček za vrtiček. Na okenski polici ali balkonu nekaj lončkov zelišč, ali pa najeti vrtiček in postati del lokalne vrtičkarske skupnosti. Vendar vrtnarjenje ni hec. Zato vas bomo ob nedeljah popeljali po balkonih, terasah ter obhišnih in drugih vrtičkih, rekli kakšno o tem, kaj, kako in kdaj sejati in saditi, poiskali  nove smernice, spregovorili o sodobnih in urbanih zasaditvah ter povabili strokovnjake z nasveti, brez katerih ne gre.

Čakalna vrsta

Prispevki Mimo grede