Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno
Mimo grede
Mimo grede

S ščepcem začinjeno: vanilja

Val202

13 min 07.01.2025

S ščepcem začinjeno: vanilja

Val202

13 min 07.01.2025

Čeprav je vanilja sladka in dišeča, ima precej grenko zgodovino. Prvi, ki naj bi jo udomačili na njenih divjih rastiščih okoli Mehiškega zaliva, so bili pripadniki ljudstva Totonaki. Te so kolonizirali Azteki, ko pa so v začetku 16. stoletja azteško deželo odkrili Španci, so prevzeli tudi polja vanilje in jo začeli uporabljati za aromatiziranje jedi in pijač.

Mehika je ostala glavna proizvajalka vanilje vse do 19. stoletja. To pa predvsem zato, ker potaknjenci, ki so jih pošiljali drugam, niso bili oprašeni in niso imeli plodov, strokov, v katerih po fermentaciji nastane aromatična snov vanilin, in so bili tako brez vrednosti. Vse se je spremenilo, ko so odkrili, da vaniljo lahko oprašujejo tudi ročno, sploh pa, ko so odkrili, da se vanilin lahko pridobi sintezno. Zaradi izjemno zahtevne in dolgotrajne pridelave vanilje jo iz naravnih virov dobimo le slabo petino na leto.

Sogovorniki:

  • Katja Malovrh, raziskovalka v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani
  • dr. Aleš Obreza, profesor za področje farmacevtske kemije, Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani
  • Polona Hribar, kuharska mojstrica in strokovna sodelavka Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana

Veronika Gnezda

Prikaži več
Prikaži manj

Mimo grede

Opis epizode

Čeprav je vanilja sladka in dišeča, ima precej grenko zgodovino. Prvi, ki naj bi jo udomačili na njenih divjih rastiščih okoli Mehiškega zaliva, so bili pripadniki ljudstva Totonaki. Te so kolonizirali Azteki, ko pa so v začetku 16. stoletja azteško deželo odkrili Španci, so prevzeli tudi polja vanilje in jo začeli uporabljati za aromatiziranje jedi in pijač.

Mehika je ostala glavna proizvajalka vanilje vse do 19. stoletja. To pa predvsem zato, ker potaknjenci, ki so jih pošiljali drugam, niso bili oprašeni in niso imeli plodov, strokov, v katerih po fermentaciji nastane aromatična snov vanilin, in so bili tako brez vrednosti. Vse se je spremenilo, ko so odkrili, da vaniljo lahko oprašujejo tudi ročno, sploh pa, ko so odkrili, da se vanilin lahko pridobi sintezno. Zaradi izjemno zahtevne in dolgotrajne pridelave vanilje jo iz naravnih virov dobimo le slabo petino na leto.

Sogovorniki:

  • Katja Malovrh, raziskovalka v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani
  • dr. Aleš Obreza, profesor za področje farmacevtske kemije, Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani
  • Polona Hribar, kuharska mojstrica in strokovna sodelavka Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana

Veronika Gnezda

Vse epizode

77. epizod

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine