Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
Zadnja priložnost
Za otroke
V živo
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Zadnja priložnost Za otroke V živo Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Naročnine
Zaključi urejanje
Vse naročnine
Oddaje
Televizija Radio Podkasti

Literarni nokturno

Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo..

Marc Dugain: Umorili bodo Roberta Kennedyja

21. 10. 2021

Francoski avtor Marc Dugain, rojen leta 1959, je bil, preden se je posvetil pisanju, podjetnik. V svoja dela pogosto vključuje resnične dogodke iz polpretekle zgodovine in sodobnega francoskega političnega življenja. V zgodovinsko-psihološkem romanu Ubili bodo Roberta Kennedyja profesor zgodovine iz Vancouvra obsedeno preiskuje povezavo med nasilno smrtjo svojih staršev v letih 1967 in 1968 ter atentatom na ameriškega politika Boba Kennedyja, kot je razbrati iz odlomka v prevodu Tadeje Šergan, pa so profesorjevo družino zaznamovale še rane iz druge svetovne vojne.

Abbas Kiarostami: Pesmi

20. 10. 2021

Abbas Kiarostami (1940-2016) je bil iranski filmski režiser, scenarist in producent, pa tudi fotograf in pesnik. Režiral je več kot 40 filmov: kratkih, celovečernih, dokumentarnih in igranih. Njegova najpomembnejša dela so trilogija iz Gilana: Kje je hiša mojega prijatelja? (1987), In življenje teče dalje (1991) in Pod oljkami (1994) ter filmi Veliki plan (1990), Okus češnje (1997) in Veter nas bo odnesel s seboj (1999). Protagonisti v njegovih filmih so najpogosteje otroci, v dialogih, naslovih in temah njegovih filmov pa se velikokrat pojavijo verzi sodobne in klasične iranske poezije (pesnikov, kot so Rumi, Omar Hajam, Saadi ter Furough Farrokhzad in Sohrab Sepehri). Kiarostami je prejel več kot šestdeset iranskih in mednarodnih filmskih nagrad, med drugim zlato palmo cannskega filmskega festivala za film Okus češnje ter srebrnega leva beneškega filmskega fesitvala za film Veter nas bo odnesel s seboj. Večer pred retrospektivo Kiarostamijevih filmov: njegovi še neobjavljeni verzi v prevodu Žive Čebulj.

Petar II. Petrović Njegoš: Luč mikrokozmosa

19. 10. 2021

Mineva 170 let od smrti velikega črnogorskega pesnika Petra II. Petrovića Njegoša. Rodil se je leta 1813 v Njeguših, pri sedemnajstih je postal vladika, cerkveni in posvetni vladar Črne gore. Bil pa je tudi pesnik, njegovo najpomembnejše delo je Gorski venec. V versko-filozofskem epu Luč mikrokozmosa se sprašuje o smislu človekovega bivanja. Slišali boste odlomek iz uvodnega dela te pesnitve, ki jo je Njegoš napisal leta 1845, poslovenila pa Namita Subiotto.

John Le Carré: Izdajalec po naši meri

18. 10. 2021

Pisatelj in nekdanji tajni agent MI5 in MI6 John Le Carré - z rojstnim imenom David John Moore Cornwell (19. oktober 1931 – 12. december 2020) je ustvaril vrsto vrhunskih trilerjev. Ob 90. obletnici rojstva se mu bomo poklonili z odlomkom iz njegovega romana Izdajalec po naši meri, z odlomkom o ritualih in praksi ruskega organiziranega kriminala. Odlomek interpretira dramski igralec Matej Puc.

Matthew Rohrer: Verjetno o tem ne bi smeli razpravljati

17. 10. 2021

Sodobni ameriški pesnik Mathew Rohrer, rojen leta 1970, je izdal devet samostojnih pesniških zbirk. Njegove pesmi so polne nadrealističnih podob, domišljiskih preskokov in ostrega humorja. Izbor pesmi, ki bo predvajan v oddaji, je iz njegove pesniške zbirke Na nebu so načrti, v kateri raziskuje prostor med budnostjo in spanjem, tisto dremavo ugašanje zavesti, imenovano hipnagogija, kjer se stikata vsakdanjost in nadrealno. Zbirka nam predstavlja neko novo vrsto prvobitne resničnosti; vsaka pesem v njej se začenja z vrstico, ki se je avtorju v tem stanju polsna utrnila oziroma jo je slišal, se prebudil in si jo zapisal. Izbor avtorjeve poezije je pripravil in prevedel Tone Škrjanec.

Cvetka Lipuš: Odhajanje

16. 10. 2021

Razdalja med vsakdanjimi stvarmi in razmisleki je lahko zelo kratka. Rdeč semafor, zamazan kuhinjski odtok, osebni telefonski imenik ... vse lahko prikliče poezijo, vedno so blizu bivanjska vprašanja.

Jakob Alešovec: Doktor zdravnik

15. 10. 2021

Pisatelj in časnikar Jakob Alešovec se je rodil leta 1842 v Skaručni, umrl pa pred 120. leti v Ljubljani. Zapustil je žanrsko raznolik literarni opus, med drugim avtobiografijo, igre za gledališče, polliterarne razprave ter ljudske in meščanske povesti, od humorističnih do politično naravnanih. V nocojšnjem vedrem Literarnem nokturnu boste slišali dve črtici - Doktor zdravnik in Penzionist - iz njegove zbirke Ljubljanske slike, ki je prvič izšla leta 1869. V njej je Alešovec satirično opisal različne poklice in vloge.

Janez Povše: Zgodba, ki to ni hotela biti

14. 10. 2021

Janez Povše je vsestranski, predvsem pa gledališki ustvarjalec. Leta 1967 je diplomiral na AGRFT iz gledališke režije. Kot režiser in umetniški vodja je deloval v Prešernovem gledališču v Kranju in v Primorskem dramskem gledališču Nova Gorica. Od leta 1981 je svobodni umetnik; piše dramska besedila, radijske igre za odrasle in mladino, TV-igre in filmske scenarije.

Novogrška lirika

13. 10. 2021

Klarisa Jovanović je profesorica francoščine in primerjalne književnosti; pesnica, glasbenica in književna prevajalka. Prevaja leposlovje iz novogrščine, za kar je leta 2004 prejela tudi nagrado Društva grških književnih prevajalcev, ter makedonščine, srbščine, hrvaščine, italijanščine in francoščine. Za tokratno oddajo je prevedla nekaj pesmi sodobne grške lirike, od Odiséasa Elítisa do grškega avtorja mlajše generacije Armánda Gézosa. Interpretira Luka Bokšan.

Katja Premrl: Obrazi ljubezni

12. 10. 2021

Pesniška zbirka Katje Premrl združuje štiri cikle pesmi, ki se tematsko navezujejo na različna obdobja v življenju ženske. Lirski subjekt je mladenka, ki prvič izkuša zaljubljenost, spoznamo tudi erotično žensko, ki se potaplja v globine svoje čutnosti, mater, ki brezpogojno ljubi, ter modro starko, ki sluti skrivnosti onkraj vidnega in otipljivega. Pesmi Katje Premrl so kot prerez naših najbolj notranjih razmišljanj, strahov in hrepenenj. Vabljeni k poslušanju.

Jurij Hudolin: Čas lepih žensk

11. 10. 2021

Pesnik, pisatelj, esejist, scenarist, prevajalec in urednik Jurij Hudolin je pred kratkim pri KUD Apokalipsa objavil novo knjigo z naslovom Pisma s potovanja (eseji, potopisi, portreti), snuje pa tudi zbirko kratkih zgodb Čas lepih žensk. Iz nje smo za oddajo izbrali kratki zgodbi Minu in Nekega dne, zgodbi, v kateri pripovedovalec sugestivno predstavi naslovni lik, nekoliko pa tudi sebe. Nikar ne zamudite.

Aleš Mustar: Koronske

10. 10. 2021

Epidemija covida 19 sproža v ljudeh različne občutke in sčasoma se ti precej spreminjajo. Čutimo strah pred neznanim, negotovost, naveličanost, jezo ... različno se tudi odzivamo na smiselne in nesmiselne ukrepe.

Ace Mermolja: Lukov razmislek o veri

9. 10. 2021

Literarni nokturno namenjamo pesniku Acetu Mermolji. Rodil se je pred 70 leti; iz Gorice je odšel v Ljubljano ter na tamkajšnji Filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti, potem pa se je vrnil v zamejstvo. Bil je novinar in kolumnist Primorskega dnevnika, deloval je v vodstvu številnih slovenskih ustanov in organizacij v zamejstvu, izdal je nekaj zbirk kolumn in vrsto pesniških zbirk; najnovejša z naslovom Lukov greh je izšla letos pri založbah Založništvo tržaškega tiska in Buča. Večji del zbirke sestavlja pesnitev Lukovi pripisi evangeliju, v kateri pesnik z glasom evangelista Luke poglobljeno razmišlja o vprašanju vere.

Zoran Knežević: Vrsta

8. 10. 2021

Pisatelj in diplomirani kulturolog Zoran Knežević (1958) je rojen v Vojvodini, a od leta 1995 živi v Sloveniji; izkušnje izseljenca in gradbinca so pogosto tudi snov njegovih zgodb. Za kratko zgodbo Soba je prejel prvo nagrado literarnega natečaja Radia Slovenija, z zgodbama Polje soje in Herpes zoster pa je dvakrat zmagal na Proznih mnogobojih. Z zbirko kratkih zgodb Dvoživke umirajo dvakrat si je leta 2014 na Slovenskem knjižnem sejmu prislužil nagrado za najboljši prvenec, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Iz zbirke smo za oddajo izbrali socialno obarvano zgodbo Vrsta. Interpretira jo Timon Šturbej.

Abdulrazak Gurnah: Ob morju

7. 10. 2021

Delo Ob morju je izšlo leta 2001 kot šesti roman zanzibarskega avtorja Abdulrazaka Gurnaha. Ozadje romaneskne zgodbe je mrakobna postkolonialna zgodovina Zanzibarja, ki je po odhodu Britancev leta 1964 doživljal desetletja političnih prevratov in krutih medstrankarskih spopadov. Spremljamo pripoved o dveh izseljencih z Zanzibarja in njunih družinah. Eden je Saleh Omar, ki se izdaja za Rajaba Shaabana in v začetku knjige prispe v Veliko Britanijo, kjer zaprosi za azil. Pretvarja se, da ne razume angleško, zato mu dodelijo prevajalca Latifa Mahmuda. Vezi med možema so tesnejše kot zgolj izgnanstvo. Medtem ko Omar čaka na rešitev prošnje za azil, pripovedujeta zgodbe, ki se spletajo v zapleten labirint prevar, izdajstva, laži in maščevanja.

Jure Jakob: Molitev

6. 10. 2021

Poezija Jureta Jakoba že od prve avtorjeve knjige, Tri postaje, navdušuje številne slovenske bralce. Jakobova refleksivna lirična govorica z značilnim umirjenim, domala meditativnim ritmom za jasno izrisanimi podobami ali prizori stvarnega sveta tipa za tistim, kar je v jeziku stežka ulovljivo: bodisi vez, ki govorca veže na svet ali drugega bodisi nejasen spomin ali čustvo; ob tem niso redki tudi pesniški dialogi z drugimi ustvarjalci, tokrat je to Josip Murn. Interpretira: Tomaž Gubenšek.

William Shakespeare: Pesmi na razne napeve

4. 10. 2021

William Shakespeare se je vpisal v literarno zgodovino kot avtor tragedij, komedij in zgodovinskih dram, pa seveda sonetov, nekoliko na obrobju spomina pa je njegov cikel Pesmi na razne napeve, za katerega je značilna neposrednost v obravnavanju izbranih tem, pa naj bo to ljubezen ali prijateljstvo.

Danilo Kiš: Zgodnje muke

3. 10. 2021

Deček razmišlja o človekovi minljivosti: "Nisem si mogel predstavljati, kako bo nekega dne umrla moja roka, kako bodo umrle moje oči."

Shuntaro Tanikawa: Avgust in februar

2. 10. 2021

Dve milijardi svetlobnih let je naslov pesniške zbirke japonskega pesnika Shuntara Tanikawe v slovenskem prevodu Iztoka Ilca. Devetinosemdesetletni pesnik in prevajalec Shuntaro Tanikawa je "osrednja pesniška osebnost japonske literarne krajine 20. in 21. stoletja", piše Iztok Ilc in dodaja, da se umetnik ukvarja z vsem, kar je na področju pisnega ustvarjanja mogoče, od številnih pesniških zbirk do stripov, slikanic za otroke in filmskih scenarijev. V na videz preprosti pesniški govorici piše o človeku, naravi, predmetnosti, Božjem, o resničnem in navideznem. Tudi zato je verjetno eden najbolj priljubljenih literarnih ustvarjalcev na Japonskem, pa tudi vsepovsod po svetu.

Fran Levstik: Martin Krpan

1. 10. 2021

Levstikov Martin Krpan je gotovo eno tistih slovenskih proznih besedil, ki se jih ne naveličamo brati, poslušati ali citirati. Lik Martina odlikujejo kmečka pamet in samozavest, govorjenje brez dlake na jeziku in predvsem zdrav odnos do oblasti. Za oddajo smo izbrali odlomka iz zadnjega dela povesti; v prvem skuša cesarica, užaljena, ker je Krpan s posekano lipo oskrunil njen vrt, na hitro opraviti z rešiteljem Dunaja in ga poslati nazaj na Kranjsko.V drugem pa cesar težavo vendarle nekako uredi in se Krpanu oddolži.

Lenore Kandel: Alkimija besed

30. 9. 2021

Poezija ni nikoli kompromis, je zapisala ameriška pesnica Lenore Kandel v uvodu k svoji zbirki pesmi Alkimija besed. To je bilo leta 1967, leto dni po tem, ko je izšla njena razvpita zbirka štirih pesmi z naslovom Knjiga ljubezni. Knjigo je oblast razglasila za obsceno in pornografsko, posledično pa sta tako knjiga kot njena avtorica čez noč zasloveli. Lenore Kandel se je rodila leta 1932, tesno je bila povezana z beatniškim gibanjem in nato s hipijevsko subkulturo. Pisala je vse do smrti leta 2009, vendar je bila večina njenih kasnejših del objavljena šele po njeni smrti v knjigi avtoričinih zbranih pesmi. Iz nje je narejen tudi izbor poezije za oddajo, ki bo predvajan v prevodu Toneta Škrjanca.

Ana Rozman: Hrib

29. 9. 2021

Pisateljica in novinarka Uredništva za kulturo Radia Slovenija je v zgodbi Hrib prepričljivo ubesedila stisko mlade mame. Nikar ne zamudite dobre zgodbe.

Jesmyn Ward: Rešite kosti

28. 9. 2021

Ameriška pisateljica Jesmyn Ward je roman Rešite kosti napisala leta 2011. Tematsko se navezuje na socialne izzive, s katerimi se spoprijemajo prebivalci Združenih držav, ki jih je leta 2005 prizadela še naravna katastrofa. V romanu spoznamo temnopolto delavsko družino, ki živi v obalnem mestu zvezne države Misisipi. Konec avgusta 2005 se nad člane družine zgrne hurikan Katrina in pred njim se zatečejo na streho hiše. Med njihovim dvanajstdnevnim begom pred hurikanom se izrazijo še številne druge težave, ki jih pestijo. Revščina, spolna zloraba, nasilje – vse to so izkušnje, ki jih ubesedi pripovedovalka, 15-letno dekle po imenu Esch. Interpretira Lara Fortuna.

Rose Ausländer: Materni jezik

27. 9. 2021

Rose Ausländer je bila rojena v družini asimiliranih Judov v Czernowitzu. Prve pesmi je začela objavljati v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Po selitvi v ZDA je pesmi dlje časa pisala samo v angleščini, šele po vnovičnem srečanju s Celanom leta 1957 v Parizu se je vrnila k maternemu jeziku - nemščini. Pesniško izredno plodno je bilo obdobje, ki ga je preživela v judovskem domu za ostarele Nelly Sachs Haus v Düsseldorfu od začetka sedemdesetih pa do smrti leta 1988, v njem je nastalo več kot dvajset pesniških zbirk. Za oddajo smo izbrani nekaj njenih pesmi v prevodu Ane Jasmine Oséban, ena govori tudi o maternem jeziku.

Davorin Lenko: Violina in žiletke

26. 9. 2021

Iz utemeljitve žirije: "Nagrajena Arsova lastovka Violina in žiletke osvetljuje običajen družinski prizor božične večerje na povsem inovativen način. Na videz preproste povedi postopoma razkrivajo zapletene odnose v najmanjši družbeni celici, hkrati pa preslikavajo občutljive družbene odnose na splošno. Ob dramski napetosti, ki je zasnovana že v naslovu, se stopnjujejo dramski konflikti med družinskimi člani: suspenz se ustvarja tudi v razliki med željo in pričakovano vlogo." Davorina Lenka poznamo kot pesnika, prozaista in dramatika, ob dveh romanih (za Telesa v temi je prejel nagrado kresnik) in dveh zbirkah kratkih zgodb je napisal tudi monodramo Psiho. Lenka ustvarjalno zanimajo telesnost, spolnost, vzgibi erotizma in želje in zanima ga odnos, interakcija. Odnosom, tokrat družinskim, se posveča tudi v nagrajeni zgodbi Violina in žiletke. Interpretira Urban Kuntarič.

Franjo Frančič: Plavaj, Matija, plavaj

25. 9. 2021

Franjo Frančič se je na letošnjem 30. natečaju za najboljšo kratko zgodbo uvrstil v ožji izbor s kar tremi zgodbami. Dve smo poslušali v ponedeljkovem Literarnem nokturnu, Plavaj, Matija, plavaj pa je tretja zgodba, ali bolje črtica, ki se je prebila med najboljše po mnenju žirije. V njej duhovito spregovori o lažnem in pristnem v umetnosti in o težavah, ki jih ima s hramom slovenske kulture, Cankarjevim domom. Franjo Frančič je morda najbolj znan po romanu Domovina, bleda mati, s svojimi besedili pa je že večkrat sodeloval tudi na natečaju programa Ars za najboljšo kratko zgodbo in dvakrat - za zgodbi Pesem embria in Dež, dež ... - tudi prejel nagrado. Zgodbo Plavaj, Matija, plavaj interpretira Željko Hrs.

Miha Zupan: Boginje in hieroglifi

24. 9. 2021

"Willendorfska in Miloška Venera se prepirata, katera ima lepši stas, cesar Elagabalus ponuja svojo rit najvišjemu ponudniku, Rimbaud in Verlaine izumljata položaj 69, jaz pa kadim to cigareto (ki sem jo zvil s svojimi koščenimi prsti), štejem zvezde na čokoladnem nebu in počasi srkam tole močno francosko pivo." Takole enciklopedično satirično pisatelj Miha Zupan zastavi kratko zgodbo Boginje in hieroglifi, ki se je uvrstila v ožji izbor za nagrado Arsova lastovka. Avtor v podobnem slogu predstavi tudi sebe: "Faliran fotograf, faliran literat, nogometni podkaster, amaterski nogometni zgodovinar, oče dveh otrok in mnogih nedokončanih romanov, raziskovalec mejnih stanj v soju polnočne lune, izgubljen v vesolju, v večnem (neuspešnem) iskanju samega sebe." Zgodbo Boginje in hieroglifi interpretira Željko Hrs.

Rok Grohar: Na prehodu za pešce

23. 9. 2021

Rok Grohar je raziskovalec in univerzitetni učitelj na področju mehanike tekočin in prenosa toplote v sistemih jedrskih elektrarn. Pravi, da so ga najbolj formirale raziskave toka mehurčkov v vodi in da bo, če bo s svojo jadrnico kdaj odšel na dolgo potovanje, s seboj vzel "Sto let samote", "Flandrijsko cesto" in "V iskanju izgubljenega časa". In še namig glede zgodbe: vas zanima, kaj vse se podi po glavi vozniku, ki čaka pred prehodom za pešce? Zgodbo interpretira igralec Matej Puc.

Sabina Halilović: Tujka

22. 9. 2021

O pripadnosti in izkoreninjenosti. Avtorica se kot ljubiteljica različnih kultur, običajev in jezikov ne omejuje le na znano, temveč odkriva svet s potovanji in literaturo.

Natalija Šimunović: Na vrsti je Dioneo

30. 4. 2021

Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.

Leonora Flis: Navaden dan (Fiametta)

23. 4. 2021

Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.

Lauretta – Živa Škrlovnik: Ded

16. 4. 2021

Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.

Giovanni – Zoran Knežević: Ljubezen v času korone

9. 4. 2021

Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.

Fiametta – Zarja Vršič: Kako sem postala

26. 3. 2021

Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.

Filostrato - Sarival Sosič: Na drevesu

19. 3. 2021

Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.

Urška Sajko: Nepravočasni čevlji

12. 3. 2021

Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.

Panfilo – Štefan Kardoš: Povej že, kdo si

5. 3. 2021

Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.

Neifile – Rudi Podržaj: Gospoda Mutomba dohiti življenje

26. 2. 2021

Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.

Pampinea – Natalija Šimunović: Telo nad duhom

19. 2. 2021

Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.

Emilija - Mateja Perpar: Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno

12. 2. 2021

Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.

Filomena - Anja Mugerli: Tango za vse

5. 2. 2021

S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.

Veronika Simoniti: June in Venice

17. 11. 2016

Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.