Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Pisateljica Jaroslava Blažková danes sodi med najbolj brane slovaške avtorje, čeprav je bila po nasilnem zatrtju ,praške pomladi' leta 1968 zaradi emigracije v Kanado v domovini prepovedana. Roman v pismih Happyendi, ki ga je pred nekaj meseci izdala založba Pivec, je intimen zapis iz življenja ženske v zrelih letih, ki predano in ljubeče skrbi za moža po možganski kapi. V pismih prijateljici Evi ga imenuje Dušica. Prevajalka Stanislava Chrobáková Repar, interpretka Pia Zemljič, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Vlado Motnikar. Produkcija 2024.
Pisateljica Jaroslava Blažková danes sodi med najbolj brane slovaške avtorje, čeprav je bila po nasilnem zatrtju ,praške pomladi' leta 1968 zaradi emigracije v Kanado v domovini prepovedana. Roman v pismih Happyendi, ki ga je pred nekaj meseci izdala založba Pivec, je intimen zapis iz življenja ženske v zrelih letih, ki predano in ljubeče skrbi za moža po možganski kapi. V pismih prijateljici Evi ga imenuje Dušica. Prevajalka Stanislava Chrobáková Repar, interpretka Pia Zemljič, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Vlado Motnikar. Produkcija 2024.
Pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik, partizan, politik in nekdanji radijski kolega Ciril Zlobec (rojen je bil 4. julija 1925 v Ponikvah, umrl pa je 24. avgusta 2018 v Ljubljani) je pogosto pesnil o vitalizmu, pa tudi sam je bil izjemno vitalen. Leta 2013 je tako v Literarnem nokturnu objavil sedem pesmi o času. Interpret je Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2013.
Pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik, partizan, politik in nekdanji radijski kolega Ciril Zlobec (rojen je bil 4. julija 1925 v Ponikvah, umrl pa je 24. avgusta 2018 v Ljubljani) je pogosto pesnil o vitalizmu, pa tudi sam je bil izjemno vitalen. Leta 2013 je tako v Literarnem nokturnu objavil sedem pesmi o času. Interpret je Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2013.
Letos je minilo 150 let od rojstva ameriške pisateljice, pesnice in dramatičarke Gertrude Stein (1874–1946). Ta nenavadna literarna ustvarjalka se je rodila v Pensilvaniji, odraščala v Kaliforniji, leta 1903 pa se je preselila v Francijo in ostala tam vse do konca svoje življenjske poti. Vrsto let je gostila znameniti pariški salon, v katerem so se srečevali številni umetniki, na primer Pablo Picasso, Ernest Hemingway, Ezra Pound, Henri Matisse in številni drugi. Gertrude Stein je napisala z modernizmom in jezikovnimi eksperimenti zaznamovana dela. Leta 1933 pa je objavila spomine na svoja pariška leta, zbrana v knjigi Avtobiografija Alice B. Toklas; to je bila njena življenjska sopotnica. Knjiga je postala uspešnica in jo je povzdignila v središče takratnega literarnega dogajanja. Pred spomini pa je Gertrude Stein izdala knjigo Nežni gumbi (1914), sestavljeno iz treh poglavji: Predmeti, Hrana in Sobe. Ta njena kratka knjiga "radikalne poezije", ki je danes eno njenih najbolj priljubljenih besedil, je sestavljena iz pesmi, ki se navezujejo na vsakdanjost. Zaradi eksperimentalne uporabe jezika so pesmi precej nenavadne, njihova vsebina pa izmuzljiva. Kot je zapisal prevajalec njenega dela v slovenščino Andrej E. Skubic: "Primarna tema Nežnih gumbov ni resničnost sama po sebi, temveč pesniški postopek, način, kako z besedami izraziti stvarnost, kako stavki in odstavki izražajo svet in človeka." Objavljamo nekaj pesmi iz prvega poglavja te knjige z naslovom Predmeti. Prevajalec je Andrej E. Skubic, interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.
Letos je minilo 150 let od rojstva ameriške pisateljice, pesnice in dramatičarke Gertrude Stein (1874–1946). Ta nenavadna literarna ustvarjalka se je rodila v Pensilvaniji, odraščala v Kaliforniji, leta 1903 pa se je preselila v Francijo in ostala tam vse do konca svoje življenjske poti. Vrsto let je gostila znameniti pariški salon, v katerem so se srečevali številni umetniki, na primer Pablo Picasso, Ernest Hemingway, Ezra Pound, Henri Matisse in številni drugi. Gertrude Stein je napisala z modernizmom in jezikovnimi eksperimenti zaznamovana dela. Leta 1933 pa je objavila spomine na svoja pariška leta, zbrana v knjigi Avtobiografija Alice B. Toklas; to je bila njena življenjska sopotnica. Knjiga je postala uspešnica in jo je povzdignila v središče takratnega literarnega dogajanja. Pred spomini pa je Gertrude Stein izdala knjigo Nežni gumbi (1914), sestavljeno iz treh poglavji: Predmeti, Hrana in Sobe. Ta njena kratka knjiga "radikalne poezije", ki je danes eno njenih najbolj priljubljenih besedil, je sestavljena iz pesmi, ki se navezujejo na vsakdanjost. Zaradi eksperimentalne uporabe jezika so pesmi precej nenavadne, njihova vsebina pa izmuzljiva. Kot je zapisal prevajalec njenega dela v slovenščino Andrej E. Skubic: "Primarna tema Nežnih gumbov ni resničnost sama po sebi, temveč pesniški postopek, način, kako z besedami izraziti stvarnost, kako stavki in odstavki izražajo svet in človeka." Objavljamo nekaj pesmi iz prvega poglavja te knjige z naslovom Predmeti. Prevajalec je Andrej E. Skubic, interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.
Anja Zag Golob je doslej izdala pet pesniških knjig, za svojo poezijo je prejela dve Jenkovi nagradi in nagrado kritiško sito ter bila dvakrat nominirana za Veronikino nagrado in enkrat za kritiško sito. V dobrem desetletju je postala ena izmed naših najbolj uveljavljenih in branih pesnic. A vse to za poznavalce poezije ni presenečenje, že njen prvenec, pesniška zbirka V roki, je namreč jasno kazal, da ga je pisala močna avtorica z velikim posluhom za (samo)ironijo in ritem pesniške govorice, lucidna opazovalka sveta in sebe v njem, ustvarjalka z neverjetno življenjsko energijo. Iz knjige V roki smo izbrali pesmi Leše, eksplozija, V besedi je moč in Moj brat. Interpretka: Tina Resman; režiserka: Špela Kravogel; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.
Anja Zag Golob je doslej izdala pet pesniških knjig, za svojo poezijo je prejela dve Jenkovi nagradi in nagrado kritiško sito ter bila dvakrat nominirana za Veronikino nagrado in enkrat za kritiško sito. V dobrem desetletju je postala ena izmed naših najbolj uveljavljenih in branih pesnic. A vse to za poznavalce poezije ni presenečenje, že njen prvenec, pesniška zbirka V roki, je namreč jasno kazal, da ga je pisala močna avtorica z velikim posluhom za (samo)ironijo in ritem pesniške govorice, lucidna opazovalka sveta in sebe v njem, ustvarjalka z neverjetno življenjsko energijo. Iz knjige V roki smo izbrali pesmi Leše, eksplozija, V besedi je moč in Moj brat. Interpretka: Tina Resman; režiserka: Špela Kravogel; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.
Mark Strand se je rodil 11. aprila leta 1934 v Summersidu v Kanadi, živel je v Združenih državah. Bil je pesnik, esejist, urednik in prevajalec ter profesor angleščine in primerjalne književnosti na Univerzi Columbia. Velja za enega najpomembnejših v angleščini ustvarjajočih pesnikov 20. stoletja. Za poezijo je bil tudi nagrajen, med drugim je prejel Pulitzerjevo nagrado in zlato medaljo za poezijo. Izbrane pesmi v Literarnem noktumu so iz njegove zbirke Pozna ura iz leta 1978. Umrl je leta 2014. Značilnost Strandove poetike je preprost, nazoren jezikovni izraz brez rime, močnejši pa je poudarek na ritmu in zvočnosti ter na stilizaciji. V pesmih pretehtano niza motive tesnobnih slutenj, odsotnosti, nostalgičnih trenutkov in čustvene ranljivosti ter jih potrese z drobci nadrealnega. Prevod Tesa Drev, interpretacija Matija Rozman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonski mojster Nejc Zupančič, režija Jože Valentič. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek. Produkcija 2012.
Mark Strand se je rodil 11. aprila leta 1934 v Summersidu v Kanadi, živel je v Združenih državah. Bil je pesnik, esejist, urednik in prevajalec ter profesor angleščine in primerjalne književnosti na Univerzi Columbia. Velja za enega najpomembnejših v angleščini ustvarjajočih pesnikov 20. stoletja. Za poezijo je bil tudi nagrajen, med drugim je prejel Pulitzerjevo nagrado in zlato medaljo za poezijo. Izbrane pesmi v Literarnem noktumu so iz njegove zbirke Pozna ura iz leta 1978. Umrl je leta 2014. Značilnost Strandove poetike je preprost, nazoren jezikovni izraz brez rime, močnejši pa je poudarek na ritmu in zvočnosti ter na stilizaciji. V pesmih pretehtano niza motive tesnobnih slutenj, odsotnosti, nostalgičnih trenutkov in čustvene ranljivosti ter jih potrese z drobci nadrealnega. Prevod Tesa Drev, interpretacija Matija Rozman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonski mojster Nejc Zupančič, režija Jože Valentič. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek. Produkcija 2012.
Avtor pesniške trilogije o avtobiografiji nezavednega v zbirki Psyops (izdala Litera, 2022) namenja veliko vlogo tudi bralcu oziroma poslušalcu pesmi, saj izrecno piše: "Sodit o tej zbirki torej pomeni sodit zavest, ki jo bere, in o učinkih, ki jih sproža tvoj organizem tebi ..." To seveda velja tudi za izbrano pesem. Urednik oddaje Vlado Motnikar, igralec Željko Hrs, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Mirta Berlan. Režiser: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024.
Avtor pesniške trilogije o avtobiografiji nezavednega v zbirki Psyops (izdala Litera, 2022) namenja veliko vlogo tudi bralcu oziroma poslušalcu pesmi, saj izrecno piše: "Sodit o tej zbirki torej pomeni sodit zavest, ki jo bere, in o učinkih, ki jih sproža tvoj organizem tebi ..." To seveda velja tudi za izbrano pesem. Urednik oddaje Vlado Motnikar, igralec Željko Hrs, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Mirta Berlan. Režiser: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024.
Pisateljica, socialna delavka in dolgoletna urednica Kraljev ulic Mirjam Gostinčar si kot avtorica kratkih zgodb zadaja različne naloge in izzive. Zgodbo Premene je na primer napisala s samimi besedami, ki se začnejo na p. Nekoliko drugačen izziv si je zadala z zgodbo Skrivna sestavina. Na prvi pogled gre za humoresko, na drugi, poznejši pogled pa pozorni poslušalci in poslušalke prepoznate podobo predmestne psihopatologije. Interpretka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Pisateljica, socialna delavka in dolgoletna urednica Kraljev ulic Mirjam Gostinčar si kot avtorica kratkih zgodb zadaja različne naloge in izzive. Zgodbo Premene je na primer napisala s samimi besedami, ki se začnejo na p. Nekoliko drugačen izziv si je zadala z zgodbo Skrivna sestavina. Na prvi pogled gre za humoresko, na drugi, poznejši pogled pa pozorni poslušalci in poslušalke prepoznate podobo predmestne psihopatologije. Interpretka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Francoski avtor Marc Dugain, rojen leta 1957, je bil, preden se je posvetil pisanju, podjetnik. V svoja dela pogosto vključuje resnične dogodke iz bližnje zgodovine in sodobnega francoskega političnega življenja. Tako nastopajo v romanu Vpliv, ki je izšel leta 2014, favorit na predsedniških volitvah, predsednik skupine vojaške industrije, direktor notranje obveščevalne službe, sindikalist, ki je izginil po umoru svoje družine, priljubljen kitajski fotograf ... Povezavo med njimi mora odkriti agentka tajne službe Lorraine, njena preiskava poteka od Pariza prek Bretanije do Irske. Odlomek romana Vpliv je prevedla Tadeja Šergan. Igralec: Gorazd Logar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Sonja Strenar, režiser: Klemen Markovčič, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Francoski avtor Marc Dugain, rojen leta 1957, je bil, preden se je posvetil pisanju, podjetnik. V svoja dela pogosto vključuje resnične dogodke iz bližnje zgodovine in sodobnega francoskega političnega življenja. Tako nastopajo v romanu Vpliv, ki je izšel leta 2014, favorit na predsedniških volitvah, predsednik skupine vojaške industrije, direktor notranje obveščevalne službe, sindikalist, ki je izginil po umoru svoje družine, priljubljen kitajski fotograf ... Povezavo med njimi mora odkriti agentka tajne službe Lorraine, njena preiskava poteka od Pariza prek Bretanije do Irske. Odlomek romana Vpliv je prevedla Tadeja Šergan. Igralec: Gorazd Logar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Sonja Strenar, režiser: Klemen Markovčič, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Izbor nove poezije Aleša Štegra prinaša pesmi z bivanjsko tematiko, ki odpirajo vprašanja medčloveške odtujenosti, identitete in osmišljevanja našega tukaj in zdaj, pa tudi pesmi z erotično in poetološko tematiko, začinjene s humorjem in ironijo. Novo Štegrovo poezijo odlikuje tudi zvočnost, h kateri poudarjeno pripomorejo precizen ritem, ki, ob drugem temelji na ponavljanju in stopnjevanju besed ter igranju z njihovim zvočnim potencialom. Interpret: Aleš Valič, režiserka: Saška Rakef, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednika oddaje: Tina Kozin, Vlado Motnikar, produkcija 2024.
Izbor nove poezije Aleša Štegra prinaša pesmi z bivanjsko tematiko, ki odpirajo vprašanja medčloveške odtujenosti, identitete in osmišljevanja našega tukaj in zdaj, pa tudi pesmi z erotično in poetološko tematiko, začinjene s humorjem in ironijo. Novo Štegrovo poezijo odlikuje tudi zvočnost, h kateri poudarjeno pripomorejo precizen ritem, ki, ob drugem temelji na ponavljanju in stopnjevanju besed ter igranju z njihovim zvočnim potencialom. Interpret: Aleš Valič, režiserka: Saška Rakef, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednika oddaje: Tina Kozin, Vlado Motnikar, produkcija 2024.
Pred kratkim je v 94. letu starosti umrl ameriški postmodernistični pisatelj John Barth. Avtor dvajsetih knjig je v svojo književnost uvajal nove, inovativne literarne pristope. Njegovi romani so kompleksni in polni humorja, v njih pa je med drugim tematiziral umetnost pisanja. Zaposlovala ga je tudi literarna teorija. V slovenščini lahko beremo njegov roman Trgovec s tobakom. Prevajalca Izar Lunaček, Julija Potrč, interpret Matija Rozman, režiser Jože Valentič, tonski mojster Andrej Kocan, urednika oddaje Marko Golja, Ana Rozman, leto nastanka 2011.
Pred kratkim je v 94. letu starosti umrl ameriški postmodernistični pisatelj John Barth. Avtor dvajsetih knjig je v svojo književnost uvajal nove, inovativne literarne pristope. Njegovi romani so kompleksni in polni humorja, v njih pa je med drugim tematiziral umetnost pisanja. Zaposlovala ga je tudi literarna teorija. V slovenščini lahko beremo njegov roman Trgovec s tobakom. Prevajalca Izar Lunaček, Julija Potrč, interpret Matija Rozman, režiser Jože Valentič, tonski mojster Andrej Kocan, urednika oddaje Marko Golja, Ana Rozman, leto nastanka 2011.
Četrtega aprila je minilo sto deset let, odkar se je rodila Marguerite Duras, pisateljica, tudi scenaristka in avtorica dramskih besedil, ena najbolj branih sodobnih francoskih avtoric. Sprva je pisala realistične, po večini avtobiografske romane, nato je precej eksperimentirala, z zadnjimi nekaj besedili pa se je uvrstila med pisatelje novega romana. Zgodba Pisati je prva od petih zgodb z istoimenskim naslovom. Porodila se je ob snemanju dokumentarnega filma, v katerem Marguerite Duras razmišlja o pisanju in samoti, ki spremlja nastajanje njenih del. Roman Zamaknjenost Lol V. Stein, o katerem govori v besedilu Pisati, imamo tudi v slovenskem prevodu. Odlomek je prevedla Tadeja Šergaán. Iinterpretka Štefka Drolc, režija Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1998.
Četrtega aprila je minilo sto deset let, odkar se je rodila Marguerite Duras, pisateljica, tudi scenaristka in avtorica dramskih besedil, ena najbolj branih sodobnih francoskih avtoric. Sprva je pisala realistične, po večini avtobiografske romane, nato je precej eksperimentirala, z zadnjimi nekaj besedili pa se je uvrstila med pisatelje novega romana. Zgodba Pisati je prva od petih zgodb z istoimenskim naslovom. Porodila se je ob snemanju dokumentarnega filma, v katerem Marguerite Duras razmišlja o pisanju in samoti, ki spremlja nastajanje njenih del. Roman Zamaknjenost Lol V. Stein, o katerem govori v besedilu Pisati, imamo tudi v slovenskem prevodu. Odlomek je prevedla Tadeja Šergaán. Iinterpretka Štefka Drolc, režija Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1998.
Ob 80. jubileju slovenskega avtorja Bogdana Novaka smo izbrali njegovo kratko zgodbo Kako je nona izpraznila posteljo iz zbirke Spomini na mojo mamo in njeno mladost v Trstu, izšle l. 2006. V njej se avtor spominja povojnih let v ljubljanski Rožni dolini in smrti none, ki pa je iz otroške perspektive ne prikazuje kot izrazito tragične, temveč kot sestavni del življenja. Intepretacija: Milan Štefe, glasbena oprema: Nina Kodrič, oblikovanje zvoka: Sonja Strenar, režija: Špela Kravogel, redaktorica: Tadeja Krečič Scholten, produkcija leta 2017.
Ob 80. jubileju slovenskega avtorja Bogdana Novaka smo izbrali njegovo kratko zgodbo Kako je nona izpraznila posteljo iz zbirke Spomini na mojo mamo in njeno mladost v Trstu, izšle l. 2006. V njej se avtor spominja povojnih let v ljubljanski Rožni dolini in smrti none, ki pa je iz otroške perspektive ne prikazuje kot izrazito tragične, temveč kot sestavni del življenja. Intepretacija: Milan Štefe, glasbena oprema: Nina Kodrič, oblikovanje zvoka: Sonja Strenar, režija: Špela Kravogel, redaktorica: Tadeja Krečič Scholten, produkcija leta 2017.
Ada Škerl je ena izmed slovenskih pesnic, ki je javnost žal ne pozna tako kot pesnikov legendarne zbirke Pesmi štirih: Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Toneta Pavčka, Cirila Zlobca. Ti naj bi v času zapovedanega socialističnega realizma znova uvedli intimizem v liriko, čeprav je Ada Škerl knjigo osebnoizpovednih pesmi Senca v srcu objavila že štiri leta pred njimi. Po njej so padali udarci "režimskega biča", kot je sama zapisala, ena izmed posledic pa je bilo dejstvo, da je za življenja izvrstna pesnica in prevajalka objavila samo tri pesniške zbirke za odrasle: poleg Sence v srcu še knjigo Obledeli pasteli in Temna tišina. Deset let po njeni smrti je v zbirki Kondor Mladinske knjige izšla knjiga z naslovom Speči metulji, v njej so zbrane vse njene pesmi, tudi sto pesmi iz zapuščine. Iz velikega dela opusa Ade Škerl smo izbrali nekaj pesmi, ki jih na radijskih valovih jih še nismo slišali. Igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2024.
Ada Škerl je ena izmed slovenskih pesnic, ki je javnost žal ne pozna tako kot pesnikov legendarne zbirke Pesmi štirih: Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Toneta Pavčka, Cirila Zlobca. Ti naj bi v času zapovedanega socialističnega realizma znova uvedli intimizem v liriko, čeprav je Ada Škerl knjigo osebnoizpovednih pesmi Senca v srcu objavila že štiri leta pred njimi. Po njej so padali udarci "režimskega biča", kot je sama zapisala, ena izmed posledic pa je bilo dejstvo, da je za življenja izvrstna pesnica in prevajalka objavila samo tri pesniške zbirke za odrasle: poleg Sence v srcu še knjigo Obledeli pasteli in Temna tišina. Deset let po njeni smrti je v zbirki Kondor Mladinske knjige izšla knjiga z naslovom Speči metulji, v njej so zbrane vse njene pesmi, tudi sto pesmi iz zapuščine. Iz velikega dela opusa Ade Škerl smo izbrali nekaj pesmi, ki jih na radijskih valovih jih še nismo slišali. Igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2024.
Drugi april je svetovni dan mladinske književnosti. Izbran je bil po rojstnem dnevu danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena. Ob tej priložnosti smo za Literarni nokturno izbrali njegovo pravljico Polž in vrtnica. Prevod Silvana Orel Kos, interpretacija Branko Jordan, glasbena oprema Sara Železnik, tonski mojster Nejc Zupančič, režija Alen Jelen. Urednika oddaje Vlado Motnikar, Staša Grahek. Produkcija 2013.
Drugi april je svetovni dan mladinske književnosti. Izbran je bil po rojstnem dnevu danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena. Ob tej priložnosti smo za Literarni nokturno izbrali njegovo pravljico Polž in vrtnica. Prevod Silvana Orel Kos, interpretacija Branko Jordan, glasbena oprema Sara Železnik, tonski mojster Nejc Zupančič, režija Alen Jelen. Urednika oddaje Vlado Motnikar, Staša Grahek. Produkcija 2013.
Prvi april je dan norcev in kaj bi bilo primerneje, kot da temu dnevu posvetimo najbolj znano delo holandskega renesančnega misleca in humanista Erazma Rotterdamskega. Ta je leta 1508 potoval iz Italije v Anglijo in da ne bi zapravljal časa, je med tem napisal in svojemu prijatelju Thomasu Moru posvetil drobno knjižico z naslovom Hvalnica norosti. Pisanje je zmes satire in filozofije in zajedljiva kritika družbe, v kateri je Erazem Rotterdamski neizprosen do vladarjev, cerkvenih in posvetnih, in do neumnosti, ki spremlja celotno človeško življenje. Neumnost, ki piše Hvalnico v prvi osebi, se v njej pojavi v različnih preoblekah. Izbrali smo nekaj njenih uvodnih misli. Prevajalec Anton Sovre, redaktor prevoda Branko Madžarevič, interpretka Violeta Tomič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednika oddaje Ingrid Kovač Brus, Matej Juh. Produkcija 2013.
Prvi april je dan norcev in kaj bi bilo primerneje, kot da temu dnevu posvetimo najbolj znano delo holandskega renesančnega misleca in humanista Erazma Rotterdamskega. Ta je leta 1508 potoval iz Italije v Anglijo in da ne bi zapravljal časa, je med tem napisal in svojemu prijatelju Thomasu Moru posvetil drobno knjižico z naslovom Hvalnica norosti. Pisanje je zmes satire in filozofije in zajedljiva kritika družbe, v kateri je Erazem Rotterdamski neizprosen do vladarjev, cerkvenih in posvetnih, in do neumnosti, ki spremlja celotno človeško življenje. Neumnost, ki piše Hvalnico v prvi osebi, se v njej pojavi v različnih preoblekah. Izbrali smo nekaj njenih uvodnih misli. Prevajalec Anton Sovre, redaktor prevoda Branko Madžarevič, interpretka Violeta Tomič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednika oddaje Ingrid Kovač Brus, Matej Juh. Produkcija 2013.
Odlomek daljše pesnitve, ki se začenja z verzom "Učenik, Mojster pevec", je napisal libanonski pesnik, pisatelj in slikar Kahlil Gibran, verjetno najbolj poznan po knjigi Prerok. Ta je, med drugim, ena najbolje prodajanih knjig vseh časov. Gibran, vzgajan v krščanskem maronitskem izročilu, je napisal tudi knjigo z naslovom Jezus, sin človekov, ki jo imamo v slovenskem prevodu Borisa Šinigoja. V njej niza pripovedi ljudi, ki so z Jezusom živeli, o tem, kako so ga spoznali in ga doživeli. Zadnji izmed njih je Mož iz Libanona, devetnajst stoletij pozneje pa bi bil to lahko avtor sam. Interpretacija Milan Štefe, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2018.
Odlomek daljše pesnitve, ki se začenja z verzom "Učenik, Mojster pevec", je napisal libanonski pesnik, pisatelj in slikar Kahlil Gibran, verjetno najbolj poznan po knjigi Prerok. Ta je, med drugim, ena najbolje prodajanih knjig vseh časov. Gibran, vzgajan v krščanskem maronitskem izročilu, je napisal tudi knjigo z naslovom Jezus, sin človekov, ki jo imamo v slovenskem prevodu Borisa Šinigoja. V njej niza pripovedi ljudi, ki so z Jezusom živeli, o tem, kako so ga spoznali in ga doživeli. Zadnji izmed njih je Mož iz Libanona, devetnajst stoletij pozneje pa bi bil to lahko avtor sam. Interpretacija Milan Štefe, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2018.
Pesnik, pisatelj, publicist in urednik Jurij Paljk se je rodil leta 1957 v Velikih Žabljah na Vipavskem, a od leta 1978 živi v Italiji blizu Ogleja, kjer je dejaven član slovenske narodne skupnosti. Objavil je več proznih in pesniških knjig, v svojih besedilih se pogosto posveča drobcem iz vsakdanjega življenja, ki jih večina prezre, on pa v njih najde globlje pomene. V besedilu O pirhih se spominja svojega doživljanja velike noči v krogu družine in se ob tem sprašuje, kako bi svojim otrokom danes razložil pomen in simbolno vrednost velikonočnih pirhov. Avtor literarnega dela: Jurij Paljk, režiser: Klemen Markovčič, interpret: Milan Štefe, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednici oddaje Tadeja Krečič Scholten, Tina Kozin, produkcija 2008.
Pesnik, pisatelj, publicist in urednik Jurij Paljk se je rodil leta 1957 v Velikih Žabljah na Vipavskem, a od leta 1978 živi v Italiji blizu Ogleja, kjer je dejaven član slovenske narodne skupnosti. Objavil je več proznih in pesniških knjig, v svojih besedilih se pogosto posveča drobcem iz vsakdanjega življenja, ki jih večina prezre, on pa v njih najde globlje pomene. V besedilu O pirhih se spominja svojega doživljanja velike noči v krogu družine in se ob tem sprašuje, kako bi svojim otrokom danes razložil pomen in simbolno vrednost velikonočnih pirhov. Avtor literarnega dela: Jurij Paljk, režiser: Klemen Markovčič, interpret: Milan Štefe, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednici oddaje Tadeja Krečič Scholten, Tina Kozin, produkcija 2008.
Britanski komik, scenarist in mentor delavnic ustvarjalnega pisanja Joel Stickley je med vodenjem delavnic ugotovil, da je slabo pisanje pogosto veliko smešnejše od dobrega, in začel je pisati kratke, strahovito zanič zgodbice. Seveda ga je zaneslo predaleč, objavil jih je v knjigi z naslovom '100 načinov, kako res dobro pisati slabo', in postala je – uspešnica. Prevajalka Mateja Perpar, igralec Uroš Potočnik, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Špela Kravogel. Premiera: januar 2015
Britanski komik, scenarist in mentor delavnic ustvarjalnega pisanja Joel Stickley je med vodenjem delavnic ugotovil, da je slabo pisanje pogosto veliko smešnejše od dobrega, in začel je pisati kratke, strahovito zanič zgodbice. Seveda ga je zaneslo predaleč, objavil jih je v knjigi z naslovom '100 načinov, kako res dobro pisati slabo', in postala je – uspešnica. Prevajalka Mateja Perpar, igralec Uroš Potočnik, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Špela Kravogel. Premiera: januar 2015
Na današnji veliki četrtek, ko se krščanski svet spominja Jezusove zadnje večerje, smo pripravili poetična besedila kristjanov iz prvih stoletij po Kristusu, kot so Avguštin, Pavlin Oglejski, Pavlin iz Nole ali Psevdoatanazij in Kvodvultdeus. Naslovili smo jih po prvi pesmi Prudencija iz četrtega stoletja: Ob prižiganju svetilke. V središču vseh besedil, ki jih je prevedel Miran Špelič, sta seveda Kristus in prevzetost od prelomnih dogodkov, ki so spreminjali duše ljudi, pa tudi tok zgodovine. Prvi kristjani so čutili, da so jim še zelo blizu. Prevajalec je Miran Špelič, interpret Luka Bokšan, režija Luka Marcen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Urban Gruden. Produkcija leta 2022.
Na današnji veliki četrtek, ko se krščanski svet spominja Jezusove zadnje večerje, smo pripravili poetična besedila kristjanov iz prvih stoletij po Kristusu, kot so Avguštin, Pavlin Oglejski, Pavlin iz Nole ali Psevdoatanazij in Kvodvultdeus. Naslovili smo jih po prvi pesmi Prudencija iz četrtega stoletja: Ob prižiganju svetilke. V središču vseh besedil, ki jih je prevedel Miran Špelič, sta seveda Kristus in prevzetost od prelomnih dogodkov, ki so spreminjali duše ljudi, pa tudi tok zgodovine. Prvi kristjani so čutili, da so jim še zelo blizu. Prevajalec je Miran Špelič, interpret Luka Bokšan, režija Luka Marcen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Urban Gruden. Produkcija leta 2022.
Saša Pavček, dramska igralka, pesnica in pisateljica, je v času med epidemijo, ko odrsko ustvarjanje ni bilo mogoče, gledališče ustvarjala na drugačen način. Čas tihote je zapisovala na način lastnega in občega portreta igralke in gledališča, od svojega odraščanja, mladostniških težav, do vstopa na gledališko akademijo in poklicnega vsakdana. Poglavja, ki sestavljajo knjigo Živi ogenj gledališča, vsako posebej izražajo umetničino predanost in sožitje s čarobnostjo odrskih desk, s svojimi igralskimi in režiserskimi kolegi in kolegicami, ter poudarjajo živost gledališča, ki jo redkokdaj opazimo celo v vsakdanjem življenju. Ob svetovnem dnevu gledališča smo zato izbrali poglavji Dober večer, gledališče in O odru in obredu. Interpretka Saša Mihelčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Petra Tanko. Produkcija 2024.
Saša Pavček, dramska igralka, pesnica in pisateljica, je v času med epidemijo, ko odrsko ustvarjanje ni bilo mogoče, gledališče ustvarjala na drugačen način. Čas tihote je zapisovala na način lastnega in občega portreta igralke in gledališča, od svojega odraščanja, mladostniških težav, do vstopa na gledališko akademijo in poklicnega vsakdana. Poglavja, ki sestavljajo knjigo Živi ogenj gledališča, vsako posebej izražajo umetničino predanost in sožitje s čarobnostjo odrskih desk, s svojimi igralskimi in režiserskimi kolegi in kolegicami, ter poudarjajo živost gledališča, ki jo redkokdaj opazimo celo v vsakdanjem življenju. Ob svetovnem dnevu gledališča smo zato izbrali poglavji Dober večer, gledališče in O odru in obredu. Interpretka Saša Mihelčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Petra Tanko. Produkcija 2024.
Ameriški pesnik Robert Frost (1874–1963) je za svoje ustvarjanje kar štirikrat prejel Pulitzerjevo nagrado. Njegova poezija je v ZDA pogosto citirana in je skoraj ponarodela. Tematsko je zaznamovana z naravo, ki jo pesnik simbolno nadgrajuje, včasih v otožnejših, drugič pa v svetlejših, tudi ironičnih tonih. Na današnji dan bi Robert Frost praznoval 150 let, zato ob tej priložnosti objavljamo tri njegove pesmi. Prevajalec Marjan Strojan, interpret Pavle Ravnohrib, režiserka Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg, urednika oddaje Marjan Strojan in Gregor Podlogar. Leto nastanka: 2001.
Ameriški pesnik Robert Frost (1874–1963) je za svoje ustvarjanje kar štirikrat prejel Pulitzerjevo nagrado. Njegova poezija je v ZDA pogosto citirana in je skoraj ponarodela. Tematsko je zaznamovana z naravo, ki jo pesnik simbolno nadgrajuje, včasih v otožnejših, drugič pa v svetlejših, tudi ironičnih tonih. Na današnji dan bi Robert Frost praznoval 150 let, zato ob tej priložnosti objavljamo tri njegove pesmi. Prevajalec Marjan Strojan, interpret Pavle Ravnohrib, režiserka Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg, urednika oddaje Marjan Strojan in Gregor Podlogar. Leto nastanka: 2001.
Pesnik, pisatelj in filozof Alberto Avguštinčič se po knjigah Vonj pečenih jabolk in Kdo sem tudi v svojem najnovejšem delu vrača v čas otroštva, ki sta ga zaznamovala odsotnost bioloških staršev in njihove ljubezni ter življenje v rejniški družini. V svojo pripoved vpleta zgodbe iz otroštva številnih znancev in poudarja, da so odraščajoča leta bistvena pri formiranju osebnosti, to pa je izkusil tudi kot dolgoletni profesor filozofije na ljubljanski Gimnaziji Poljane. Odlomek iz njegovega dela se začne s stavkom: Kam je poniknil spomin na odsotnost matere? Dobro izhodišče za Materinski dan. Interpret Gaber K. Trseglav, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Pesnik, pisatelj in filozof Alberto Avguštinčič se po knjigah Vonj pečenih jabolk in Kdo sem tudi v svojem najnovejšem delu vrača v čas otroštva, ki sta ga zaznamovala odsotnost bioloških staršev in njihove ljubezni ter življenje v rejniški družini. V svojo pripoved vpleta zgodbe iz otroštva številnih znancev in poudarja, da so odraščajoča leta bistvena pri formiranju osebnosti, to pa je izkusil tudi kot dolgoletni profesor filozofije na ljubljanski Gimnaziji Poljane. Odlomek iz njegovega dela se začne s stavkom: Kam je poniknil spomin na odsotnost matere? Dobro izhodišče za Materinski dan. Interpret Gaber K. Trseglav, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Cvetna nedelja pušča prostor za premislek o križevem potu Jezusa Kristusa, poti trpljenja, ki je bila dve tisočletji navdih za marsikaterega umetnika: likovnega, besednega, glasbenega, gledališkega - prav s pasijonom se je slovenska dramatika začela, če pomislimo na Škofjeloški pasijon patra Romualda. V književnosti je prepesnjenih križevih potov veliko, taka je pesnitev slovenske pesnice in pisateljice Dolores Terseglav. Interpretira jo dramska igralka Stannia Boninsegna. Glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Cvetna nedelja pušča prostor za premislek o križevem potu Jezusa Kristusa, poti trpljenja, ki je bila dve tisočletji navdih za marsikaterega umetnika: likovnega, besednega, glasbenega, gledališkega - prav s pasijonom se je slovenska dramatika začela, če pomislimo na Škofjeloški pasijon patra Romualda. V književnosti je prepesnjenih križevih potov veliko, taka je pesnitev slovenske pesnice in pisateljice Dolores Terseglav. Interpretira jo dramska igralka Stannia Boninsegna. Glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Paul Verlaine velja za enega najbolj zanimivih poetov, ki so ustvarjali v Franciji tik pred prelomom 19. v 20. stoletje. Svoj pesniški prvenec Saturnijske pesmi je izdal pri 22-ih letih, za umetniški višek Verlainovega ustvarjanja pa velja njegova zbirka Romance brez besed iz leta 1874, ki jo je napisal med potovanjem s somišljenikom in ljubimcem Arthurjem Rimbaudom po Belgiji in Angliji. Življenje Paula Verlaina je bilo burno, njegovo čustvovanje divje, kar se je zrcalilo tudi v njegovem pesniškem ustvarjanju. Ob 180-letnici rojstva smo izbrali nekaj pesmi iz zbirke Romance brez besed. Prevedel jih je Boris A. Novak. Interpretira Uroš Smolej, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar in Miha Jaramaz, režija Špela Kravogel, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2014.
Paul Verlaine velja za enega najbolj zanimivih poetov, ki so ustvarjali v Franciji tik pred prelomom 19. v 20. stoletje. Svoj pesniški prvenec Saturnijske pesmi je izdal pri 22-ih letih, za umetniški višek Verlainovega ustvarjanja pa velja njegova zbirka Romance brez besed iz leta 1874, ki jo je napisal med potovanjem s somišljenikom in ljubimcem Arthurjem Rimbaudom po Belgiji in Angliji. Življenje Paula Verlaina je bilo burno, njegovo čustvovanje divje, kar se je zrcalilo tudi v njegovem pesniškem ustvarjanju. Ob 180-letnici rojstva smo izbrali nekaj pesmi iz zbirke Romance brez besed. Prevedel jih je Boris A. Novak. Interpretira Uroš Smolej, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar in Miha Jaramaz, režija Špela Kravogel, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2014.
Britanski komik, scenarist in mentor delavnic ustvarjalnega pisanja Joel Stickley je med vodenjem delavnic ugotovil, da je slabo pisanje pogosto veliko bolj smešno od dobrega, in začel je pisati izjemno kratke in strahovito zanič zgodbice. Seveda ga je zaneslo predaleč, objavil jih je v knjigi z naslovom 100 načinov, kako res dobro pisati slabo. In postala je uspešnica. Prevajalka Mateja Perpar, igralec Uroš Potočnik, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Špela Kravogel. Produkcija 2014.
Britanski komik, scenarist in mentor delavnic ustvarjalnega pisanja Joel Stickley je med vodenjem delavnic ugotovil, da je slabo pisanje pogosto veliko bolj smešno od dobrega, in začel je pisati izjemno kratke in strahovito zanič zgodbice. Seveda ga je zaneslo predaleč, objavil jih je v knjigi z naslovom 100 načinov, kako res dobro pisati slabo. In postala je uspešnica. Prevajalka Mateja Perpar, igralec Uroš Potočnik, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Špela Kravogel. Produkcija 2014.
Verzi Maruše Krese, ki je za življenja objavila sedem pesniških zbirk in tri prozna dela, izražajo občutke ženske, vendar "brez patosa, z zadržano žalostjo in blagim humorjem". Pesnica s preprostimi verzi pripoveduje osebne zgodbe, zaznamovane z usodo sodobne matere. To še posebej jasno izrazi v pesniški zbirki Yorkshire torba (2003). "Ne reci, da je ta yorkshirska torba usoda," zapiše pesnica in s tem nakaže, da je torba pravzaprav le simbol njenega življenja. Skratka, poezija Maruše Krese, ki nas zadene s svojo čutnostjo, vzbudi pozornost tudi v tako raznovrstni množici pesniških glasov, kot jo lahko slišimo na svetovni dan poezije. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar. Leto nastanka: 2024.
Verzi Maruše Krese, ki je za življenja objavila sedem pesniških zbirk in tri prozna dela, izražajo občutke ženske, vendar "brez patosa, z zadržano žalostjo in blagim humorjem". Pesnica s preprostimi verzi pripoveduje osebne zgodbe, zaznamovane z usodo sodobne matere. To še posebej jasno izrazi v pesniški zbirki Yorkshire torba (2003). "Ne reci, da je ta yorkshirska torba usoda," zapiše pesnica in s tem nakaže, da je torba pravzaprav le simbol njenega življenja. Skratka, poezija Maruše Krese, ki nas zadene s svojo čutnostjo, vzbudi pozornost tudi v tako raznovrstni množici pesniških glasov, kot jo lahko slišimo na svetovni dan poezije. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar. Leto nastanka: 2024.
Maroško-francoski književnik Abdellatif Laâbi (rojen l. 1942) je že zgodaj pokazal nagnjenje do delovanja na kulturnem področju. Kot študent je bil eden izmed ustanoviteljev Maroškega univerzitetnega gledališča, v katerem so med drugim uprizarjali Brechtova in Arrabalova dela. Na nacionalnem radiu je urejal dve literarni oddaji, leta 1966 pa je s skupino pesnikov in slikarjev ustanovil revijo Souffles. Revijo so leta 1972 prepovedali, Laâbija pa aretirali, mučili in nato obsodili na deset let zapora. Po mednarodnem posredovanju so ga leta 1980 osvobodili in po petih letih je zapustil Maroko in se nastanil v okolici Pariza. Laâbijeva poezija, kot pravi avtorica spremne besede k eni izmed njegovih zbirk Françoise Ascal, "je živa, ganljiva, sega neposredno v bistveno, ničesar se ne boji in poigrava se z estetskimi slogi". Je hkrati jezna in mila, uporniška in sočutna. V njej je tako humor kot samoposmeh, na primer v ciklu Male stvari. Prevajalka je Živa Čebulj, interpretka Ajda Kostevc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Urban Gruden, Matjaž Miklič, Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2024.
Maroško-francoski književnik Abdellatif Laâbi (rojen l. 1942) je že zgodaj pokazal nagnjenje do delovanja na kulturnem področju. Kot študent je bil eden izmed ustanoviteljev Maroškega univerzitetnega gledališča, v katerem so med drugim uprizarjali Brechtova in Arrabalova dela. Na nacionalnem radiu je urejal dve literarni oddaji, leta 1966 pa je s skupino pesnikov in slikarjev ustanovil revijo Souffles. Revijo so leta 1972 prepovedali, Laâbija pa aretirali, mučili in nato obsodili na deset let zapora. Po mednarodnem posredovanju so ga leta 1980 osvobodili in po petih letih je zapustil Maroko in se nastanil v okolici Pariza. Laâbijeva poezija, kot pravi avtorica spremne besede k eni izmed njegovih zbirk Françoise Ascal, "je živa, ganljiva, sega neposredno v bistveno, ničesar se ne boji in poigrava se z estetskimi slogi". Je hkrati jezna in mila, uporniška in sočutna. V njej je tako humor kot samoposmeh, na primer v ciklu Male stvari. Prevajalka je Živa Čebulj, interpretka Ajda Kostevc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Urban Gruden, Matjaž Miklič, Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2024.
Na svetovni dan pripovedovanja ljudje pripovedujejo in poslušajo pripovedke v najrazličnejših jezikih na številnih prizoriščih, podnevi in ponoči. Udeleženci pripovedujejo ljudske pravljice, zgodbe znanih avtorjev, tudi zgodbe iz svojega življenja. Ena izmed ključnih pripovedovalk na Slovenskem je pesnica in pisateljica Anja Štefan. Izbrali smo nekaj pesmi iz njene zbirke za otroke Imam zelene čeveljčke. Interpretka: Barbara Cerar, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Urban Gruden, urednik oddaje: Matej Juh. Produkcija 2022.
Na svetovni dan pripovedovanja ljudje pripovedujejo in poslušajo pripovedke v najrazličnejših jezikih na številnih prizoriščih, podnevi in ponoči. Udeleženci pripovedujejo ljudske pravljice, zgodbe znanih avtorjev, tudi zgodbe iz svojega življenja. Ena izmed ključnih pripovedovalk na Slovenskem je pesnica in pisateljica Anja Štefan. Izbrali smo nekaj pesmi iz njene zbirke za otroke Imam zelene čeveljčke. Interpretka: Barbara Cerar, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Urban Gruden, urednik oddaje: Matej Juh. Produkcija 2022.
Leta 1669 je Marie Madeleine Pioche de La Vergne, grofica de La Fayette ali na kratko: Madame de La Fayette, napisala roman Kneginja Klevska. V slovenščino ga je prevedel Niko Košir. Rodila se je 18. marca pred tristo devetdesetimi leti, Kneginja Klevska pa je prvi psihološki roman in eden najpomembnejših romanov klasicizma. Kratek je, skoraj novela, in postavljen v resnično okolje francoskega dvora Ludvika Štirinajstega. Že v svojem obdobju je bil zelo slaven. Madame de La Fayette avtorstva nikoli ni javno potrdila. Igralka je Vesna Jevnikar, igralec Uroš Smolej, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Miha Jaramaz, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2014.
Leta 1669 je Marie Madeleine Pioche de La Vergne, grofica de La Fayette ali na kratko: Madame de La Fayette, napisala roman Kneginja Klevska. V slovenščino ga je prevedel Niko Košir. Rodila se je 18. marca pred tristo devetdesetimi leti, Kneginja Klevska pa je prvi psihološki roman in eden najpomembnejših romanov klasicizma. Kratek je, skoraj novela, in postavljen v resnično okolje francoskega dvora Ludvika Štirinajstega. Že v svojem obdobju je bil zelo slaven. Madame de La Fayette avtorstva nikoli ni javno potrdila. Igralka je Vesna Jevnikar, igralec Uroš Smolej, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Miha Jaramaz, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2014.
17. marca 1934 se je v Mariboru rodil Jože Snoj, slovenski pesnik in pisatelj, pa tudi esejist, urednik in kritik. Umrl je 7. oktobra 2021. Bil je, kot večina njegove generacije, pripadnik modernizma v literaturi, vendar je najizrazitejša posebnost njegove lirike v osemdesetih in devetdesetih letih močna težnja po resakralizaciji poezije in mističnem čaščenju pesniške besede ter neposrednejšem nagovarjanju transcendence. Tak je tudi cikel pesmi z naslovom Janez Krstnik. Tisti, ki je Jezusa krstil v Jordanu in o katerem pravi Snoj: "In ve, da prvi sam je z njim – odrešen." Igralec je Zvone Hribar, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, režiserka: Elza Rituper, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2003.
17. marca 1934 se je v Mariboru rodil Jože Snoj, slovenski pesnik in pisatelj, pa tudi esejist, urednik in kritik. Umrl je 7. oktobra 2021. Bil je, kot večina njegove generacije, pripadnik modernizma v literaturi, vendar je najizrazitejša posebnost njegove lirike v osemdesetih in devetdesetih letih močna težnja po resakralizaciji poezije in mističnem čaščenju pesniške besede ter neposrednejšem nagovarjanju transcendence. Tak je tudi cikel pesmi z naslovom Janez Krstnik. Tisti, ki je Jezusa krstil v Jordanu in o katerem pravi Snoj: "In ve, da prvi sam je z njim – odrešen." Igralec je Zvone Hribar, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, režiserka: Elza Rituper, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2003.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.
Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.
