Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Skladateljska prizadevanja Leopolda Mozarta je kmalu zasenčila izredna nadarjenost njegovega sina Wolfganga. Njegovemu odličnemu glasbenemu vodstvu muzikologi pripisujejo zasluge za to, da se je Wolfgang Amadeus Mozart iz izjemno nadarjenega dečka lahko razvil v genialnega zrelega glasbenika. Na sporedu: Johann Georg Leopold Mozart: Koncert v D - duru Wolfgang Amadeus Mozart: Sonata za klavir in violino v A – duru, K 305 Ignaz Joseph Pleyel: Koncert za klarinet v B - duru Sylvius Leopold Weiss: Fantazija
Skladateljska prizadevanja Leopolda Mozarta je kmalu zasenčila izredna nadarjenost njegovega sina Wolfganga. Njegovemu odličnemu glasbenemu vodstvu muzikologi pripisujejo zasluge za to, da se je Wolfgang Amadeus Mozart iz izjemno nadarjenega dečka lahko razvil v genialnega zrelega glasbenika. Na sporedu: Johann Georg Leopold Mozart: Koncert v D - duru Wolfgang Amadeus Mozart: Sonata za klavir in violino v A – duru, K 305 Ignaz Joseph Pleyel: Koncert za klarinet v B - duru Sylvius Leopold Weiss: Fantazija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Italijanski skladatelj Giuseppe Verdi, eden najvplivnejših v 19. stoletju, je že za življenja doživel uspeh in slavo, in čeprav ni zanikal znanja, ki ga je prejel od svojih učiteljev, se je imel za skladatelja samouka, ki je iznašel svoj lastni in edinstveni slog ustvarjanja. Svoje prvo zmagoslavje je doživel s tretjo opero Nabucco, ki jo je napisal za milansko Scalo. Na sporedu: Giuseppe Verdi: Uvertura k operi Nabucco Giuseppe Verdi / Temistocle Solera: Nabucco – recitativ, arija in cabaletta Abigaile iz 2. dejanja Giovanni Bottesini: Elegija za kontrabas in klavir Giovanni Bottesini: Tarantella za kontrabas in klavir
Italijanski skladatelj Giuseppe Verdi, eden najvplivnejših v 19. stoletju, je že za življenja doživel uspeh in slavo, in čeprav ni zanikal znanja, ki ga je prejel od svojih učiteljev, se je imel za skladatelja samouka, ki je iznašel svoj lastni in edinstveni slog ustvarjanja. Svoje prvo zmagoslavje je doživel s tretjo opero Nabucco, ki jo je napisal za milansko Scalo. Na sporedu: Giuseppe Verdi: Uvertura k operi Nabucco Giuseppe Verdi / Temistocle Solera: Nabucco – recitativ, arija in cabaletta Abigaile iz 2. dejanja Giovanni Bottesini: Elegija za kontrabas in klavir Giovanni Bottesini: Tarantella za kontrabas in klavir
Pesnica Maruša Mugerli Lavrenčič je leta 2019 prejela pesniško nagrado Fanny Haussmann za najboljši cikel pesmi, leta 2021 pa si je prislužila še eno nominacijo za to nagrado. Pesmi objavlja v revijah Apokalipsa, Primorska srečanja, Vpogledi in November. Dela tudi kot prevajalka, urednica in bibliotekarka. Leta 2021 je izdala pesniški prvenec z naslovom Pravi kot, iz katere je tudi pesem Črni ptič. Lani pa je izšla že njena nova zbirka z naslovom Od daleč. Interpretka Sabina Kogovšek, rešiserka Saška Rakef, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2023.
Pesnica Maruša Mugerli Lavrenčič je leta 2019 prejela pesniško nagrado Fanny Haussmann za najboljši cikel pesmi, leta 2021 pa si je prislužila še eno nominacijo za to nagrado. Pesmi objavlja v revijah Apokalipsa, Primorska srečanja, Vpogledi in November. Dela tudi kot prevajalka, urednica in bibliotekarka. Leta 2021 je izdala pesniški prvenec z naslovom Pravi kot, iz katere je tudi pesem Črni ptič. Lani pa je izšla že njena nova zbirka z naslovom Od daleč. Interpretka Sabina Kogovšek, rešiserka Saška Rakef, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2023.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
Wolfgang Amadeus Mozart se je s svojo genialnostjo zapisal v glasbeno zgodovino, s svojimi deli pa je močno vplival tudi na ustvarjanje poznejših skladateljev. Na sporedu: Wolfgang Amadeus Mozart: Uvertura k operi Čarobna piščal, K 620 Fernando Sor: Introdukcija in variacije na Mozartovo temo Oh cara armonia iz opere Čarobna piščal, op. 9 Mihail Ivanovič Glinka: Variacije na Mozartovo temo za klavir Peter Iljič Čajkovski: Suita za orkester št. 4 v G – duru, op. 61 (Mozartiana) Wolfgang Amadeus Mozart / Jens Schöwing: Adagio iz Sonate za klavir št.12
Wolfgang Amadeus Mozart se je s svojo genialnostjo zapisal v glasbeno zgodovino, s svojimi deli pa je močno vplival tudi na ustvarjanje poznejših skladateljev. Na sporedu: Wolfgang Amadeus Mozart: Uvertura k operi Čarobna piščal, K 620 Fernando Sor: Introdukcija in variacije na Mozartovo temo Oh cara armonia iz opere Čarobna piščal, op. 9 Mihail Ivanovič Glinka: Variacije na Mozartovo temo za klavir Peter Iljič Čajkovski: Suita za orkester št. 4 v G – duru, op. 61 (Mozartiana) Wolfgang Amadeus Mozart / Jens Schöwing: Adagio iz Sonate za klavir št.12
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Ravel je bil očaran nad eksotičnimi kulturami in v svoja dela je rad vpeljeval melodije in ritme ljudske glasbe. Eden izmed njegovih prvih izletov v glasbeni svet zunaj Francije je navdahnila iznajdljiva vezirjeva hči Šeherezada, ki si je s pripovedovanjem zgodb tisočinenkrat podaljšala življenje. Ravel je skladbo z naslovom Šeherezada prvič napisal leta 1889, in sicer Uverturo Šeherezada za simfonični orkester, leta 1903 pa je za mezzosopran in orkester napisal še pesnitve.
Ravel je bil očaran nad eksotičnimi kulturami in v svoja dela je rad vpeljeval melodije in ritme ljudske glasbe. Eden izmed njegovih prvih izletov v glasbeni svet zunaj Francije je navdahnila iznajdljiva vezirjeva hči Šeherezada, ki si je s pripovedovanjem zgodb tisočinenkrat podaljšala življenje. Ravel je skladbo z naslovom Šeherezada prvič napisal leta 1889, in sicer Uverturo Šeherezada za simfonični orkester, leta 1903 pa je za mezzosopran in orkester napisal še pesnitve.
V Trentinu živi petnajstletna Maddalena, ki rada igra violončelo, veliko ljubezen pa goji tudi do kuhinje, predvsem do tradicionalnih trentinskih jedi. Te so precej krepke in večinoma temeljijo na zelenjavi in mesu, saj je na tem območju nekoč vladala revščina. Maddalena se s prijateljico Saro pridruži izdelovalcu glasbil Luci in njegovemu učencu Gianmarii, ko gresta v gozd po primerno smreko za obdelavo. Po napornem delu skupaj skuhajo kosilo, Maddalena in Sara pa se nato lotita načrtovanja večerje, ki jo bosta pripravili sami.
V Trentinu živi petnajstletna Maddalena, ki rada igra violončelo, veliko ljubezen pa goji tudi do kuhinje, predvsem do tradicionalnih trentinskih jedi. Te so precej krepke in večinoma temeljijo na zelenjavi in mesu, saj je na tem območju nekoč vladala revščina. Maddalena se s prijateljico Saro pridruži izdelovalcu glasbil Luci in njegovemu učencu Gianmarii, ko gresta v gozd po primerno smreko za obdelavo. Po napornem delu skupaj skuhajo kosilo, Maddalena in Sara pa se nato lotita načrtovanja večerje, ki jo bosta pripravili sami.
Poslušajte Zupanove izvedbe v delih Wolfganga Amadeusa Mozarta, Carla Marie von Webra, Jeana Riviera in Jakoba Ježa. V Arsovih spominčicah predstavljamo izbor skladb s klarinetistom Alojzem Zupanom, ki je bil dolgoletni član in solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana od sezone 1957/1958 do sezone 1999/2000 in ustanovni član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, v katerem je igral od leta 1958 do prenehanja delovanja leta 1990. Alojz Zupan je leta 1961 diplomiral iz klarineta pri profesorju Mihaelu Gunzku na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je od leta 1974 do upokojitve tudi sam poučeval in bil predstojnik oddelka za pihala, trobila in tolkala, med letoma 1989 in 2007 pa je vodil tudi Delavsko godbo Trbovlje. Za svoje umetniško delo je prejel številna priznanja in nagrade, med njimi Bettetovo nagrado za vrhunske solistične glasbene nastope, leta 1982, in nagrado Prešernovega sklada s Pihalnim kvintetom RTV Ljubljana, leta 1983. Alojza Zupana bomo predstavili kot solista in komornega glasbenika v 1. stavku Koncertantne simfonije v Es-duru za oboo, klarinet, rog in fagot, KV297b, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Concertinu za klarinet in orkester v Es-duru, op. 26, Carla Marie von Webra, Koncertu za klarinet in godalni orkester Jeana Riviera in Strofah za oboo, klarinet in godala Jakoba Ježa. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 29. januarja ob 17.05.
Poslušajte Zupanove izvedbe v delih Wolfganga Amadeusa Mozarta, Carla Marie von Webra, Jeana Riviera in Jakoba Ježa. V Arsovih spominčicah predstavljamo izbor skladb s klarinetistom Alojzem Zupanom, ki je bil dolgoletni član in solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana od sezone 1957/1958 do sezone 1999/2000 in ustanovni član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, v katerem je igral od leta 1958 do prenehanja delovanja leta 1990. Alojz Zupan je leta 1961 diplomiral iz klarineta pri profesorju Mihaelu Gunzku na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je od leta 1974 do upokojitve tudi sam poučeval in bil predstojnik oddelka za pihala, trobila in tolkala, med letoma 1989 in 2007 pa je vodil tudi Delavsko godbo Trbovlje. Za svoje umetniško delo je prejel številna priznanja in nagrade, med njimi Bettetovo nagrado za vrhunske solistične glasbene nastope, leta 1982, in nagrado Prešernovega sklada s Pihalnim kvintetom RTV Ljubljana, leta 1983. Alojza Zupana bomo predstavili kot solista in komornega glasbenika v 1. stavku Koncertantne simfonije v Es-duru za oboo, klarinet, rog in fagot, KV297b, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Concertinu za klarinet in orkester v Es-duru, op. 26, Carla Marie von Webra, Koncertu za klarinet in godalni orkester Jeana Riviera in Strofah za oboo, klarinet in godala Jakoba Ježa. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 29. januarja ob 17.05.
Vrhunski jazzovski orkester se je poklonil velikanu jazza Johnu Coltraneu in njegovi kultni plošči A Love Supreme. Dirigiral je Nikolai Bøgelund, solist na ustni harmoniki je bil Mathias Heise. Skozi mrežo EBU nam je posnetek posredoval Danski nacionalni radio.
Vrhunski jazzovski orkester se je poklonil velikanu jazza Johnu Coltraneu in njegovi kultni plošči A Love Supreme. Dirigiral je Nikolai Bøgelund, solist na ustni harmoniki je bil Mathias Heise. Skozi mrežo EBU nam je posnetek posredoval Danski nacionalni radio.
Dokumentarna oddaja Petdeset odtenkov čokolade nas popelje skozi zgodovino čokolade in prikaže njen razvoj skozi čas, pouči nas o vrstah kakava ter o posebnostih njegovega gojenja. Čokolada je imela v 20. stoletju močan vpliv na razvoj oglaševanja in je postala fenomen popularne kulture. Njena pridelava je zadnja leta povezana s spornimi načini dela, saj na kakavovih nasadih mnogokrat v nevzdržnih razmerah delajo tudi otroci. Zato vse več veljave pridobivajo izdelovalci čokolade, ki spoštujejo načela pravične trgovine. Kakšna pa bo prihodnost čokolade? Bodo kakav sčasoma zamenjali sintetični nadomestki? 50 SHADES OF CHOCOLATE / Francija / 2022 / Režija: Stéphane Bergouhgnioux
Dokumentarna oddaja Petdeset odtenkov čokolade nas popelje skozi zgodovino čokolade in prikaže njen razvoj skozi čas, pouči nas o vrstah kakava ter o posebnostih njegovega gojenja. Čokolada je imela v 20. stoletju močan vpliv na razvoj oglaševanja in je postala fenomen popularne kulture. Njena pridelava je zadnja leta povezana s spornimi načini dela, saj na kakavovih nasadih mnogokrat v nevzdržnih razmerah delajo tudi otroci. Zato vse več veljave pridobivajo izdelovalci čokolade, ki spoštujejo načela pravične trgovine. Kakšna pa bo prihodnost čokolade? Bodo kakav sčasoma zamenjali sintetični nadomestki? 50 SHADES OF CHOCOLATE / Francija / 2022 / Režija: Stéphane Bergouhgnioux
Krokodil ima vse, kar potrebuje za udoben večer pred televizorjem: blazine, stol, slane palčke in TV-vodnik. Neznansko se zabava. Toda potem slane palčke vse pokvarijo. Ne pustijo se požreti.
Krokodil ima vse, kar potrebuje za udoben večer pred televizorjem: blazine, stol, slane palčke in TV-vodnik. Neznansko se zabava. Toda potem slane palčke vse pokvarijo. Ne pustijo se požreti.
Letos mineva 75 let od smrti skladatelja Arnolda Schönberga. Vsestranskost umetniškega genija je izkazoval kot skladatelj, glasbeni teoretik, slikar in kot človek. Njegove samospeve delimo glede na kompozicijski slog, ki ga je v njih uporabil; v življenju je namreč svoj kompozicijski pristop večkrat spremenil - najprej je iz poznoromantičnega prešel v tako imenovani slog proste oziroma svobodne tonalnosti, nazadnje je ustvarjal v dodekafoniji. V tokratni oddaji bodo zveneli samospevi iz njegovega zgodnjega obdobja.
Letos mineva 75 let od smrti skladatelja Arnolda Schönberga. Vsestranskost umetniškega genija je izkazoval kot skladatelj, glasbeni teoretik, slikar in kot človek. Njegove samospeve delimo glede na kompozicijski slog, ki ga je v njih uporabil; v življenju je namreč svoj kompozicijski pristop večkrat spremenil - najprej je iz poznoromantičnega prešel v tako imenovani slog proste oziroma svobodne tonalnosti, nazadnje je ustvarjal v dodekafoniji. V tokratni oddaji bodo zveneli samospevi iz njegovega zgodnjega obdobja.
Konec minulega leta je izšla knjiga Marije Kacin 'Primorska šola na prepihu', s katero so se spomnili 80-letnice obnovitve slovenskih šol v Italiji. V Cankarjevem domu v Ljubljani se z uprizoritvijo romana Ivana Cankarja na Klancu v režiji Jerneja Lorencija pridružujejo letošnjemu Cankarjevemu letu – kot ste v naši oddaji že lahko slišali, leto 2026 ni le Kosovelovo, pač pa tudi Cankarjevo in tudi Kettejevo leto. V oddaji se posvetimo tudi uporu. Izšel je namreč novi CD Ženskega pevskega zbora Kombinat z naslovom UPOR in pika. ''Ker upor je pravica. In upor je dolžnost,'' pravijo Kombinatke. Glasbeni okvir pa bodo po izboru Iztoka Novaka Easya skladbe iz kultnega albuma beograjske zasedbe Ekatarina Velika S’ vetrom uz lice iz leta 1986.
Konec minulega leta je izšla knjiga Marije Kacin 'Primorska šola na prepihu', s katero so se spomnili 80-letnice obnovitve slovenskih šol v Italiji. V Cankarjevem domu v Ljubljani se z uprizoritvijo romana Ivana Cankarja na Klancu v režiji Jerneja Lorencija pridružujejo letošnjemu Cankarjevemu letu – kot ste v naši oddaji že lahko slišali, leto 2026 ni le Kosovelovo, pač pa tudi Cankarjevo in tudi Kettejevo leto. V oddaji se posvetimo tudi uporu. Izšel je namreč novi CD Ženskega pevskega zbora Kombinat z naslovom UPOR in pika. ''Ker upor je pravica. In upor je dolžnost,'' pravijo Kombinatke. Glasbeni okvir pa bodo po izboru Iztoka Novaka Easya skladbe iz kultnega albuma beograjske zasedbe Ekatarina Velika S’ vetrom uz lice iz leta 1986.
Koncertantna glasba za solistični inštrument in orkester je svoj prvi impulz dobila v obdobju baroka. Sijajen razvoj je dosegla v drugi polovici 18. stoletja, romantični slog pa je dal tej obliki tristavčno zaokroženost, kar je vzljubilo tudi občinstvo. Na ruskih koncertnih odrih je koncert za solistični inštrrument in orkester najbolj uveljavil Peter Iljič Čajkovski. Ob njem je svoj slog, ki se je zgledoval pri Franzu Lisztu, na poseben način razvil Nikolaj Rimski-Korsakov. 'Sodobnika: Čajkovski in Korsakov' v oddaji 'Čas prostor in glasba'.
Koncertantna glasba za solistični inštrument in orkester je svoj prvi impulz dobila v obdobju baroka. Sijajen razvoj je dosegla v drugi polovici 18. stoletja, romantični slog pa je dal tej obliki tristavčno zaokroženost, kar je vzljubilo tudi občinstvo. Na ruskih koncertnih odrih je koncert za solistični inštrrument in orkester najbolj uveljavil Peter Iljič Čajkovski. Ob njem je svoj slog, ki se je zgledoval pri Franzu Lisztu, na poseben način razvil Nikolaj Rimski-Korsakov. 'Sodobnika: Čajkovski in Korsakov' v oddaji 'Čas prostor in glasba'.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Povojna Nemčija je morala po letih nacistične represije svobodo govora odkriti na novo. Sredi hladne vojne, z Američani na eni strani in Sovjeti na drugi, so kabaretisti s šegavo norčavostjo obračunali z “nelagodji” nemške polpreteklosti, hkrati pa začeli račune polagati norostim novih časov.
Povojna Nemčija je morala po letih nacistične represije svobodo govora odkriti na novo. Sredi hladne vojne, z Američani na eni strani in Sovjeti na drugi, so kabaretisti s šegavo norčavostjo obračunali z “nelagodji” nemške polpreteklosti, hkrati pa začeli račune polagati norostim novih časov.
Veverica, mravlja, slon in jež si dopisujejo. Pripoveduje: Vojko Zidar. Napisal: Toon Tellegen. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Veverica, mravlja, slon in jež si dopisujejo. Pripoveduje: Vojko Zidar. Napisal: Toon Tellegen. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Skladatelj Tomaž Svete, ki je leta 2019 prejel nagrado Prešernovega sklada, je med letoma 2009 in 2019 ustvaril vrsto tehtnih in uspešno izvedenih opernih, koncertantnih in simfoničnih del.
Skladatelj Tomaž Svete, ki je leta 2019 prejel nagrado Prešernovega sklada, je med letoma 2009 in 2019 ustvaril vrsto tehtnih in uspešno izvedenih opernih, koncertantnih in simfoničnih del.
Nizozemsko mesto, sodobnost Več generacijska komična drama in romanca. Martien, ki se je pravkar upokojila, želi s čvrstim in samozavestnim korakom stopiti naprej v življenju, a za njenega moža Simona se zdi, da ne misli tako. Martien opazi, da je Simon ni še nikoli tako zanemarjal kot prav sedaj, ko se je upokojila. Njuna hči manekenka Jamie je tudi zašla v krizo. Ni več med najmlajšimi in trendi v modni industriji so se zaostrili, zato mora Jamie intenzivno delati na hujšanju in treningih, ki naj bi izklesali njeno podobo. Jamiejeva agentka Claire ima najstniško hči Leylo, ki se je zagledala v sošolca in doživlja svojo prvo pravo ljubezen. Kar za najstniško dekle ni prav nič enostavnega. Potem je tu še mlada mama Sanne, ki hoče po dveh porodih svojemu telesu povrniti nekdanjo skladnost, a se njen mož tega sploh ne zaveda saj je obremenjen s svojim biznisom. Sanne se zato zaupa svoji najboljši prijateljici in učiteljici Nini, ki verjame, da moški in ženska nista povsem enakovredna v ljubezenskem odnosu. Dokler tudi sama ne spozna Baraka, sodelavca učitelja, ki ji počasi zmeša glavo … ABOUT WOMEN / NIZOZEMSKA / 2025 Režija: Maurice Trouwborst / Igrajo: Caro Lenssen, Holly Mae Brood, Hannah Hoekstra, Annet Malherbe, Gijs Scholten van Aschat, Maarten Heijmans, Sidar Toksöz, Lies Visschedijk and Bobbie Mulder
Nizozemsko mesto, sodobnost Več generacijska komična drama in romanca. Martien, ki se je pravkar upokojila, želi s čvrstim in samozavestnim korakom stopiti naprej v življenju, a za njenega moža Simona se zdi, da ne misli tako. Martien opazi, da je Simon ni še nikoli tako zanemarjal kot prav sedaj, ko se je upokojila. Njuna hči manekenka Jamie je tudi zašla v krizo. Ni več med najmlajšimi in trendi v modni industriji so se zaostrili, zato mora Jamie intenzivno delati na hujšanju in treningih, ki naj bi izklesali njeno podobo. Jamiejeva agentka Claire ima najstniško hči Leylo, ki se je zagledala v sošolca in doživlja svojo prvo pravo ljubezen. Kar za najstniško dekle ni prav nič enostavnega. Potem je tu še mlada mama Sanne, ki hoče po dveh porodih svojemu telesu povrniti nekdanjo skladnost, a se njen mož tega sploh ne zaveda saj je obremenjen s svojim biznisom. Sanne se zato zaupa svoji najboljši prijateljici in učiteljici Nini, ki verjame, da moški in ženska nista povsem enakovredna v ljubezenskem odnosu. Dokler tudi sama ne spozna Baraka, sodelavca učitelja, ki ji počasi zmeša glavo … ABOUT WOMEN / NIZOZEMSKA / 2025 Režija: Maurice Trouwborst / Igrajo: Caro Lenssen, Holly Mae Brood, Hannah Hoekstra, Annet Malherbe, Gijs Scholten van Aschat, Maarten Heijmans, Sidar Toksöz, Lies Visschedijk and Bobbie Mulder
Tri novitete iz sveta elektronske glasbe in več kot enourna definicija house glasbe, ki nam jo s pomočjo gramofonov in vinilk predstavlja Jan Sekalski. 01. deadmau5 & Stevie Appleton - Science (mau5trap) 02. ZHU - LEVEL (Broke Records) 03. BUNT. x The Temper Trap - What If I Fly (Sweet Disposition) (Arista Records)
Tri novitete iz sveta elektronske glasbe in več kot enourna definicija house glasbe, ki nam jo s pomočjo gramofonov in vinilk predstavlja Jan Sekalski. 01. deadmau5 & Stevie Appleton - Science (mau5trap) 02. ZHU - LEVEL (Broke Records) 03. BUNT. x The Temper Trap - What If I Fly (Sweet Disposition) (Arista Records)
Prisluhnili bomo prevodnosti izkušenj elektronske glasbe v akustični in elektroakustični milje in v različne žanrske okvirje. Prisluhnili bomo ameriškemu kitaristu Shaneu Parishu v igranju glasbe elektronskega dua Autechre, glasbi elektrofonika in zvočnega umetnika Tristana Pericha z organistom Jamesom McVinniejem ter skupnim improvizacijam pianista Pata Thomasa in elektrofonika Marka Fella.
Prisluhnili bomo prevodnosti izkušenj elektronske glasbe v akustični in elektroakustični milje in v različne žanrske okvirje. Prisluhnili bomo ameriškemu kitaristu Shaneu Parishu v igranju glasbe elektronskega dua Autechre, glasbi elektrofonika in zvočnega umetnika Tristana Pericha z organistom Jamesom McVinniejem ter skupnim improvizacijam pianista Pata Thomasa in elektrofonika Marka Fella.
Danes mineva deset let, od kar je za vedno odšel pesnik, prevajalec in esejist Aleš Debeljak. Rodil se je leta 1961 v Ljubljani, diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti ter doktoriral iz sociologije kulture v New Yorku. Od leta 2004 je bil redni profesor na fakulteti za družbene vede, veliko pa je predaval tudi v tujini. Njegov opus obsega osem knjig poezije in štirinajst knjig esejev ter številne razprave in kolumne. Veliko njegovih del je tudi prevedenih v tuje jezike. Pisal je melanholično poezijo, najprej v dialogu z modernizmom in eksistencializmom, pozneje pa je v svoje pesniške podobe vnašal tudi motive iz vojne v nekdanji Jugoslaviji in stvarnosti družinskega življenja. Za svoje pesniško ustvarjanje je prejel nagrado Prešernovega sklada in dvakrat Jenkovo nagrado – leta 1987 za Slovar tišine in leta 2009 za zbirko Tihotapci. Ob obletnici njegove smrti objavljamo ciklus pesmi Notranji krog prav iz te zbirke. Interpret Milan Štefe, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Danes mineva deset let, od kar je za vedno odšel pesnik, prevajalec in esejist Aleš Debeljak. Rodil se je leta 1961 v Ljubljani, diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti ter doktoriral iz sociologije kulture v New Yorku. Od leta 2004 je bil redni profesor na fakulteti za družbene vede, veliko pa je predaval tudi v tujini. Njegov opus obsega osem knjig poezije in štirinajst knjig esejev ter številne razprave in kolumne. Veliko njegovih del je tudi prevedenih v tuje jezike. Pisal je melanholično poezijo, najprej v dialogu z modernizmom in eksistencializmom, pozneje pa je v svoje pesniške podobe vnašal tudi motive iz vojne v nekdanji Jugoslaviji in stvarnosti družinskega življenja. Za svoje pesniško ustvarjanje je prejel nagrado Prešernovega sklada in dvakrat Jenkovo nagrado – leta 1987 za Slovar tišine in leta 2009 za zbirko Tihotapci. Ob obletnici njegove smrti objavljamo ciklus pesmi Notranji krog prav iz te zbirke. Interpret Milan Štefe, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Rod Stevart je ta mesec praznoval 81. rojstni dan. Več kot 60. letna kariera je za njim in v tem času je posnel kup uspešnic in albumov. Leta 2024 je z Joolsom Hollandom posnel zadnji album Swing Feaver.. Je eden izmed najbolje prodajanih glasbenikov vseh časov . Lansko leto je prodal katalog svojih skladb za 100 milijonov dolarjev.Veliko skladb je sam napisal, še več jih je uspešno priredil. Njegov raskavi vokal je kot ustvarjen za čustvene balade , s katerimi je navduševal in sodeč po obiskanosti koncertov, še vedno navdušuje oboževalke po vsem svetu. Nekaj njegovih uspešnic poslušamo v oddaji Godbe z zgodbo.
Rod Stevart je ta mesec praznoval 81. rojstni dan. Več kot 60. letna kariera je za njim in v tem času je posnel kup uspešnic in albumov. Leta 2024 je z Joolsom Hollandom posnel zadnji album Swing Feaver.. Je eden izmed najbolje prodajanih glasbenikov vseh časov . Lansko leto je prodal katalog svojih skladb za 100 milijonov dolarjev.Veliko skladb je sam napisal, še več jih je uspešno priredil. Njegov raskavi vokal je kot ustvarjen za čustvene balade , s katerimi je navduševal in sodeč po obiskanosti koncertov, še vedno navdušuje oboževalke po vsem svetu. Nekaj njegovih uspešnic poslušamo v oddaji Godbe z zgodbo.
Obubožanega grofa Etiènna de Bremonta najdejo mrtvega na dvorišču njegovega dvorca. Zdi se, da si je vzel življenje, toda preiskovalni sodnik Antoine Verlaque posumi, da ni tako. Izkaže se, da je bila sodnikova partnerica Marine Bonnet mladostna prijateljica bratov de Bremont in oskrbnika njunega dvorca Jeana-Clauda. Brata se nista najbolje razumela, mlajši Lucien je želel dvorec preurediti v hotel, starejši Etiènne pa je temu nasprotoval. Preiskovalci odkrijejo, da je bil Lucien povezan z ruskim bogatašem, ki na Azurni obali zvodnikom prodaja mlade manekenke. Ko začnejo raziskovati, kdo je grofu nakazal več milijonov evrov, pa najdejo mrtvega tudi Luciena … MURDER IN PROVENCE / Velika Britanija / 2022 Scenarij: Shelagh Stephenson Režija: Chloe Thomas, Steve Barron V gl. vlogah: Roger Allam, Nancy Carroll, Keala Settle
Obubožanega grofa Etiènna de Bremonta najdejo mrtvega na dvorišču njegovega dvorca. Zdi se, da si je vzel življenje, toda preiskovalni sodnik Antoine Verlaque posumi, da ni tako. Izkaže se, da je bila sodnikova partnerica Marine Bonnet mladostna prijateljica bratov de Bremont in oskrbnika njunega dvorca Jeana-Clauda. Brata se nista najbolje razumela, mlajši Lucien je želel dvorec preurediti v hotel, starejši Etiènne pa je temu nasprotoval. Preiskovalci odkrijejo, da je bil Lucien povezan z ruskim bogatašem, ki na Azurni obali zvodnikom prodaja mlade manekenke. Ko začnejo raziskovati, kdo je grofu nakazal več milijonov evrov, pa najdejo mrtvega tudi Luciena … MURDER IN PROVENCE / Velika Britanija / 2022 Scenarij: Shelagh Stephenson Režija: Chloe Thomas, Steve Barron V gl. vlogah: Roger Allam, Nancy Carroll, Keala Settle
Na tretjem Sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero v okviru cikla Na krilih pesmi obiščemo kralja škratov in vilinskega sveta, strogega Oberona in kraljico vil Titanijo, ki v domišljijski literaturi pogosto nežno posega v ljubezenske zadeve. Njune zamere in ljubezenske dvoboje, ki so v pripovedih iz 17. in 18. stoletja obarvani zdaj bolestno zdaj moralistično, je na oder kot komedijo postavil William Shakespeare, prizor iz nje pa je v svoji operi Sen kresne noči uglasbil Benjamin Britten. V literarnem svetu pomembna je tudi viteška pesnitev Oberon, mojstrovina Christopha Martina Wielanda, ki pa se je tako kot Shakespeare napajal pri istem viru – francoskem romanu z začetka 13. stoletja Huon de Bordeaux, katerega zaplet zrcali tudi znamenita Webrova opera Oberon, ali prisega Vilinskega kralja. Oberona in Titanijo so poleg Webra in Brittna seveda v svoje uglasbitve vključevali tudi mnogi drugi skladatelji, med njimi Henry Purcell, Pavel Vranický, Friedrich Ludwig Aemilius Kunzen in Johann Nepomuk Hummel. Še preden pa se bomo posvetili Oberonu in Titaniji, ostajamo tam, kjer smo končali prejšnjič – v Tolkienovem Gospodarju prstanov in glasbi, ki jo je k filmski trilogiji Petra Jacksona spisal Howard Shore.
Na tretjem Sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero v okviru cikla Na krilih pesmi obiščemo kralja škratov in vilinskega sveta, strogega Oberona in kraljico vil Titanijo, ki v domišljijski literaturi pogosto nežno posega v ljubezenske zadeve. Njune zamere in ljubezenske dvoboje, ki so v pripovedih iz 17. in 18. stoletja obarvani zdaj bolestno zdaj moralistično, je na oder kot komedijo postavil William Shakespeare, prizor iz nje pa je v svoji operi Sen kresne noči uglasbil Benjamin Britten. V literarnem svetu pomembna je tudi viteška pesnitev Oberon, mojstrovina Christopha Martina Wielanda, ki pa se je tako kot Shakespeare napajal pri istem viru – francoskem romanu z začetka 13. stoletja Huon de Bordeaux, katerega zaplet zrcali tudi znamenita Webrova opera Oberon, ali prisega Vilinskega kralja. Oberona in Titanijo so poleg Webra in Brittna seveda v svoje uglasbitve vključevali tudi mnogi drugi skladatelji, med njimi Henry Purcell, Pavel Vranický, Friedrich Ludwig Aemilius Kunzen in Johann Nepomuk Hummel. Še preden pa se bomo posvetili Oberonu in Titaniji, ostajamo tam, kjer smo končali prejšnjič – v Tolkienovem Gospodarju prstanov in glasbi, ki jo je k filmski trilogiji Petra Jacksona spisal Howard Shore.
Tudi na četrtem sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero v ciklu Na krilih pesmi se bomo zadržali pri Oberonu, vilinskem kralju, ki je buril številne skladateljske domišljijske svetove že na prelomu 16. in 17. stoletja, denimo Roberta Johnsona, Anthonyja Holborna in Alfonsa Ferrabosca mlajšega, ki so zložili glasbo na besedilo dramatika Bena Johnsona. Njegov Oberon je po besedah Petra Downeyja »nekaj izjemnega tako zaradi čarobno ubranega besedila, kot zaradi prelepe glasbe, kolikor se je je ohranilo«. Kot pri Shakespearju je tudi pri Johnsonu Oberon nadnaravno bitje s človeškimi potezami, velikodušen in moder vladar iz rodu belih vilincev. A niso vsi vilinski kralji takšni. Povsem drugačnega srečamo v znameniti Goethejevi baladi Vilinski kralj, ki jo je navdihnila žalostna smrt otroka leta 1782 v Turingiji. In prav tega, temačnega in zlohotnega vilinskega kralja srečamo v glasbenih delih Franza Schuberta, Corone Schröter, Ludwiga van Beethovna, Carla Loeweja, Franza Liszta in Heinricha Wilhelma Ernsta.
Tudi na četrtem sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero v ciklu Na krilih pesmi se bomo zadržali pri Oberonu, vilinskem kralju, ki je buril številne skladateljske domišljijske svetove že na prelomu 16. in 17. stoletja, denimo Roberta Johnsona, Anthonyja Holborna in Alfonsa Ferrabosca mlajšega, ki so zložili glasbo na besedilo dramatika Bena Johnsona. Njegov Oberon je po besedah Petra Downeyja »nekaj izjemnega tako zaradi čarobno ubranega besedila, kot zaradi prelepe glasbe, kolikor se je je ohranilo«. Kot pri Shakespearju je tudi pri Johnsonu Oberon nadnaravno bitje s človeškimi potezami, velikodušen in moder vladar iz rodu belih vilincev. A niso vsi vilinski kralji takšni. Povsem drugačnega srečamo v znameniti Goethejevi baladi Vilinski kralj, ki jo je navdihnila žalostna smrt otroka leta 1782 v Turingiji. In prav tega, temačnega in zlohotnega vilinskega kralja srečamo v glasbenih delih Franza Schuberta, Corone Schröter, Ludwiga van Beethovna, Carla Loeweja, Franza Liszta in Heinricha Wilhelma Ernsta.
Kirka, Medeja in Alcina so tri čarovnice, ki že dolgo burijo domišljijo umetniških ustvarjalcev. V Homerjevi Odiseji se je s Kirko na njenem otoku spoprijel zvijačni junak Odisej, ki mu je uspelo rešiti svoje tovariše, ki jih je Kirka spremenila v prašiče. Zgodbo so uglasbili Alessandro Stradella v dveh serenatah ter Gioseffo Zamponi in Luigi Dallapiccola v svojih operah. Osrednji del oddaje namenjamo Medeji, slepeče lepi čarovnici s hipnotičnim pogledom, svečenici Hekate, boginji nočnih senc in urokov, sicer pa maščevalni morilki, ki so jo opevali že Evripid, Seneka in Ovidij, v glasbenem svetu pa jo najdemo v delih Gillesa Binchoisa, Marca-Antoineja Charpentierja, Luigija Cherubinija in Georga Friedricha Händla. Sklepni del bo v znamenju Alcine, ki na svojem začaranem otoku zapeljuje pomorščake in jih potem, ko podležejo njenim čarom, kot Kirka spreminja v živali ali rastline. Je pomembna oseba Ariostovega epa Pobesneli Roland in njenim čarom podleže tudi hrabri vojščak Karla Velikega Ruggiero. Njegovo osvoboditev sta uglasbila Francesca Caccini in Georg Friedrich Händel.
Kirka, Medeja in Alcina so tri čarovnice, ki že dolgo burijo domišljijo umetniških ustvarjalcev. V Homerjevi Odiseji se je s Kirko na njenem otoku spoprijel zvijačni junak Odisej, ki mu je uspelo rešiti svoje tovariše, ki jih je Kirka spremenila v prašiče. Zgodbo so uglasbili Alessandro Stradella v dveh serenatah ter Gioseffo Zamponi in Luigi Dallapiccola v svojih operah. Osrednji del oddaje namenjamo Medeji, slepeče lepi čarovnici s hipnotičnim pogledom, svečenici Hekate, boginji nočnih senc in urokov, sicer pa maščevalni morilki, ki so jo opevali že Evripid, Seneka in Ovidij, v glasbenem svetu pa jo najdemo v delih Gillesa Binchoisa, Marca-Antoineja Charpentierja, Luigija Cherubinija in Georga Friedricha Händla. Sklepni del bo v znamenju Alcine, ki na svojem začaranem otoku zapeljuje pomorščake in jih potem, ko podležejo njenim čarom, kot Kirka spreminja v živali ali rastline. Je pomembna oseba Ariostovega epa Pobesneli Roland in njenim čarom podleže tudi hrabri vojščak Karla Velikega Ruggiero. Njegovo osvoboditev sta uglasbila Francesca Caccini in Georg Friedrich Händel.
Tudi tokrat se s Carlom de Incontrero sprehajamo med gozdnimi in vodnimi nimfami. Po Heziodu je kopnino in vode naseljevalo 3000 nimf, ki so utelešale življenje narave: čudovito lepe, izzivalne in izmikajoče se, junakinje marsikdaj pogubnih ljubezenskih srečanj, predmet neizpolnjenega poželenja in strasti. Nimfe se pojavljajo vsepovsod v uglasbitvah besedil, ki izražajo skrajna čustva od najgloblje bolečine do radostnega opoja. To povzdigovanje silovitih čustev je ena poglavitnih izraznih novosti baročnega obdobja, ki je imela nešteto odmevov tudi v naslednjih stoletjih prav do današnjih dni. Uvodoma bomo osvetlili delovanje manjšega glasbenega ansambla, sestavljenega izključno iz žensk, ki je ob koncu 16. stoletja deloval na dvoru družine Este v Ferrari. Drugi del oddaje namenjamo dvema znanima mitoma – o nimfi Aretuzi, ki se je spremenila v reko, in mitu o prelepem a ošabnem fantiču Narcisu, v katerega je bila nesrečno zaljubljena nimfa Eho. Slišali boste glasbo Luca Marenzia, Luzzasca Luzzaschija, Claudia Monteverdija, Karola Szymanowskega, Stefana Bulfona, Aleksandra Čerepnina in Ryana Wiggleswortha.
Tudi tokrat se s Carlom de Incontrero sprehajamo med gozdnimi in vodnimi nimfami. Po Heziodu je kopnino in vode naseljevalo 3000 nimf, ki so utelešale življenje narave: čudovito lepe, izzivalne in izmikajoče se, junakinje marsikdaj pogubnih ljubezenskih srečanj, predmet neizpolnjenega poželenja in strasti. Nimfe se pojavljajo vsepovsod v uglasbitvah besedil, ki izražajo skrajna čustva od najgloblje bolečine do radostnega opoja. To povzdigovanje silovitih čustev je ena poglavitnih izraznih novosti baročnega obdobja, ki je imela nešteto odmevov tudi v naslednjih stoletjih prav do današnjih dni. Uvodoma bomo osvetlili delovanje manjšega glasbenega ansambla, sestavljenega izključno iz žensk, ki je ob koncu 16. stoletja deloval na dvoru družine Este v Ferrari. Drugi del oddaje namenjamo dvema znanima mitoma – o nimfi Aretuzi, ki se je spremenila v reko, in mitu o prelepem a ošabnem fantiču Narcisu, v katerega je bila nesrečno zaljubljena nimfa Eho. Slišali boste glasbo Luca Marenzia, Luzzasca Luzzaschija, Claudia Monteverdija, Karola Szymanowskega, Stefana Bulfona, Aleksandra Čerepnina in Ryana Wiggleswortha.
Pastirske ljubezni so osrednja tema 11. sprehoda po svetu domišljije s Carlom de Incontrero. Bržčas najbolj znana pastirska ljubezenska zgodba je tista o Dafnisu in Hloi. Najdemo jo že v romanu, ki ga je na prehodu iz 2. v 3. stoletje po Kristusu napisal Longos Sofist. Zgodba pripoveduje o dveh mladih, ki so ju starši zapustili, ko sta bila še v povojih. Vzgojili sta ju pastirski družini na otoku Lezbosu. V teku časa, ko skupaj paseta ovčice, pastirca Dafnis in Hloa polagoma odkrivata ljubezenska koprnenja, njuno zgodbo pa so v svet glasbe med drugimi prenesli Maurice Ravel, Joseph Bodin de Boismortier, Jean Jacques Rousseau in Jacques Offenbach. Osvetlili bomo tudi kantato Pan in Syrinx Michela Pignoleta de Monteclairja, glasbeni dvoboj Pana in božanskega Apolona, ki ga je uglasbil Johann Sebastian Bach, pa neko staro nemško ljudsko pesem o kukavici in slavčku, ki jo najdemo v veličastni antologiji Dečkov čudežni rog Achima von Arnima in Clemensa Brentana in sta jo uglasbila Gustav Mahler in Carl Loewe.
Pastirske ljubezni so osrednja tema 11. sprehoda po svetu domišljije s Carlom de Incontrero. Bržčas najbolj znana pastirska ljubezenska zgodba je tista o Dafnisu in Hloi. Najdemo jo že v romanu, ki ga je na prehodu iz 2. v 3. stoletje po Kristusu napisal Longos Sofist. Zgodba pripoveduje o dveh mladih, ki so ju starši zapustili, ko sta bila še v povojih. Vzgojili sta ju pastirski družini na otoku Lezbosu. V teku časa, ko skupaj paseta ovčice, pastirca Dafnis in Hloa polagoma odkrivata ljubezenska koprnenja, njuno zgodbo pa so v svet glasbe med drugimi prenesli Maurice Ravel, Joseph Bodin de Boismortier, Jean Jacques Rousseau in Jacques Offenbach. Osvetlili bomo tudi kantato Pan in Syrinx Michela Pignoleta de Monteclairja, glasbeni dvoboj Pana in božanskega Apolona, ki ga je uglasbil Johann Sebastian Bach, pa neko staro nemško ljudsko pesem o kukavici in slavčku, ki jo najdemo v veličastni antologiji Dečkov čudežni rog Achima von Arnima in Clemensa Brentana in sta jo uglasbila Gustav Mahler in Carl Loewe.
Apolon, sin Zevsa in Latone ter brat dvojček boginje lova in lune Artemide, v resnici ni samo gospod luči, bog, ki vse ve o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, temveč je tudi bog ustvarjalnega uma, petja, glasbe, poezije. Na tokratnem 24. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero se bomo temeljito seznanili z Apolonom in muzami, obiskali bomo tudi (glasbeni) Parnas. Spremljala nas bo glasba Benjamina Brittna, Igorja Stravinskega, Francoisa Couperina, Georga Friedricha Händla, Jeana-Josepha Cassanéa de Mondonvilla, Johanna Christiana Friedricha Bacha, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Hansa Wernerja Henzeja.
Apolon, sin Zevsa in Latone ter brat dvojček boginje lova in lune Artemide, v resnici ni samo gospod luči, bog, ki vse ve o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, temveč je tudi bog ustvarjalnega uma, petja, glasbe, poezije. Na tokratnem 24. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero se bomo temeljito seznanili z Apolonom in muzami, obiskali bomo tudi (glasbeni) Parnas. Spremljala nas bo glasba Benjamina Brittna, Igorja Stravinskega, Francoisa Couperina, Georga Friedricha Händla, Jeana-Josepha Cassanéa de Mondonvilla, Johanna Christiana Friedricha Bacha, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Hansa Wernerja Henzeja.
Demoni so sinovi islamskega hudobca Iblīsa in so bili ustvarjeni dva tisoč let pred Adamom. Narejeni so iz temnega ognja brez dima. So izvor duhovnega dvojnika Doppelgängerja. Če prodrejo v telo človeških bitij, povzročajo božjast in bolezni, tudi neozdravljive. Po Borgesu se sprva kažejo "v podobi oblakov ali kot visoki, nedoločeni stebri; nato po svoji všeči privzamejo podobo človeka, šakala, volka, leva, škorpijona ali kače." Lamije so zlovešče prikazni, puščavska bitja, pol ženske, pol kače, vampirske zapeljivke samotnih popotnikov. V Ajshilovi Oresteji pa Oresta, ki ga bremeni krivda za umor matere Klitajmnestre, zasledujejo Erinije, predolimpske boginje maščevanja, neizprosne preganjalke morilcev in krivoprisežnikov. Ko ga izsledijo v Atenah, v katerih se je zatekel v Atenin tempelj, ga obkolijo in med grozečim plesom zapojejo svoj pošastni spev. La belle Dame sans Merci pa je balada Johna Keatsa po srednjeveškem izročilu o prelepi, toda kruti vili, ki zapelje in pogubi viteza. Omenjena domišljijska bitja najdemo tudi v glasbi Césarja Francka, Edwarda MacDowella, Lorene McKennitt, Iannisa Xenakisa, Pascala Dusapina, Othmarja Schoecka, Huga Wolfa in Antonia Vivaldija.
Demoni so sinovi islamskega hudobca Iblīsa in so bili ustvarjeni dva tisoč let pred Adamom. Narejeni so iz temnega ognja brez dima. So izvor duhovnega dvojnika Doppelgängerja. Če prodrejo v telo človeških bitij, povzročajo božjast in bolezni, tudi neozdravljive. Po Borgesu se sprva kažejo "v podobi oblakov ali kot visoki, nedoločeni stebri; nato po svoji všeči privzamejo podobo človeka, šakala, volka, leva, škorpijona ali kače." Lamije so zlovešče prikazni, puščavska bitja, pol ženske, pol kače, vampirske zapeljivke samotnih popotnikov. V Ajshilovi Oresteji pa Oresta, ki ga bremeni krivda za umor matere Klitajmnestre, zasledujejo Erinije, predolimpske boginje maščevanja, neizprosne preganjalke morilcev in krivoprisežnikov. Ko ga izsledijo v Atenah, v katerih se je zatekel v Atenin tempelj, ga obkolijo in med grozečim plesom zapojejo svoj pošastni spev. La belle Dame sans Merci pa je balada Johna Keatsa po srednjeveškem izročilu o prelepi, toda kruti vili, ki zapelje in pogubi viteza. Omenjena domišljijska bitja najdemo tudi v glasbi Césarja Francka, Edwarda MacDowella, Lorene McKennitt, Iannisa Xenakisa, Pascala Dusapina, Othmarja Schoecka, Huga Wolfa in Antonia Vivaldija.
Tokrat se odpravljamo v vodni svet, v katerem bomo največ pozornosti namenili Meluzini in Rusalki. Prvo najdemo že v romanu Jeana iz Arrasa o vitezu in ženski kači s konca 14. stoletja, nato pa tudi v glasbenih delih Conradina Kreutzerja, Felixa Mendelssohna in Emerika Berana. Rusalko poznamo kot rečno oz. vodno vilo iz slovanskega mitološkega sveta. Antonin Dvoržak je po njej naslovil svojo znamenito opero, nedokončano Puškinovo dramo o Rusalki pa je Aleksander Sergejevič Dargomižski sredi 19. stoletja predelal v operni libreto in ga tudi uglasbil. Na 15. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero nas spremljajo še odlomki iz črtice Lovčevi zapiski Ivana Turgenjeva in opere Majska noč Nikolaja Rimskega - Korsakova.
Tokrat se odpravljamo v vodni svet, v katerem bomo največ pozornosti namenili Meluzini in Rusalki. Prvo najdemo že v romanu Jeana iz Arrasa o vitezu in ženski kači s konca 14. stoletja, nato pa tudi v glasbenih delih Conradina Kreutzerja, Felixa Mendelssohna in Emerika Berana. Rusalko poznamo kot rečno oz. vodno vilo iz slovanskega mitološkega sveta. Antonin Dvoržak je po njej naslovil svojo znamenito opero, nedokončano Puškinovo dramo o Rusalki pa je Aleksander Sergejevič Dargomižski sredi 19. stoletja predelal v operni libreto in ga tudi uglasbil. Na 15. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero nas spremljajo še odlomki iz črtice Lovčevi zapiski Ivana Turgenjeva in opere Majska noč Nikolaja Rimskega - Korsakova.
Na 6. sprehod po svetu domišljije s Carlom de Incontrero nas uvodoma pospremita odlomka iz Schumannovega cikla Gozdni prizori. Pozornost namenjamo kantati Das Klagende Lied Gustava Mahlerja, ki je pri pisanju besedila črpal iz različnih virov: starih balad, ljudskih pripovedk, zbirk pravljic in prav posebej iz pripovedke bratov Grimm Jorinda in Joringal. Nato obiščemo Keppgrundski gozd na Saškem, čarobni kraj, poln prepadnih brezen, šuštenja in skrivnostnih odjekov, ki je navdihnil II. dejanje Webrove opere Čarostrelec, pa hosto iz II. dejanja Wagnerjevega Siegfrieda in tudi manj zlovešč gaj, svetlejši, poln šumov, šelestenja vejic, žuborenja potokov, ki ga pričara Gozdno šumenje Franza Liszta, čudovita zvočna freska, v kateri se romantična poetika neskončnega, skritih in skrivnostnih plati sveta obarva v realizmu lesketajočih se odtenkov. Šesti sprehod s Carlom de Incontrero zaokrožuje koprneče in neizrekljivo razpoloženje, ki ga najdemo v samospevu Gozdna blaženost Richarda Straussa.
Na 6. sprehod po svetu domišljije s Carlom de Incontrero nas uvodoma pospremita odlomka iz Schumannovega cikla Gozdni prizori. Pozornost namenjamo kantati Das Klagende Lied Gustava Mahlerja, ki je pri pisanju besedila črpal iz različnih virov: starih balad, ljudskih pripovedk, zbirk pravljic in prav posebej iz pripovedke bratov Grimm Jorinda in Joringal. Nato obiščemo Keppgrundski gozd na Saškem, čarobni kraj, poln prepadnih brezen, šuštenja in skrivnostnih odjekov, ki je navdihnil II. dejanje Webrove opere Čarostrelec, pa hosto iz II. dejanja Wagnerjevega Siegfrieda in tudi manj zlovešč gaj, svetlejši, poln šumov, šelestenja vejic, žuborenja potokov, ki ga pričara Gozdno šumenje Franza Liszta, čudovita zvočna freska, v kateri se romantična poetika neskončnega, skritih in skrivnostnih plati sveta obarva v realizmu lesketajočih se odtenkov. Šesti sprehod s Carlom de Incontrero zaokrožuje koprneče in neizrekljivo razpoloženje, ki ga najdemo v samospevu Gozdna blaženost Richarda Straussa.
Dvoboj z zmajem obvezni del vseh domišljijskih in bajeslovnih svetov: pošastnost proti moči, živalskost proti človeškemu razumu. Vendar ta prek stika s tujostjo nestvora lahko prejme usodno darilo. Zlato, dragulje ali v Siegfriedovem primeru dar razumevanja živalske govorice in neranljivost, če se okopa v krvi pošasti. Prav zmaja Fafnerja, velikana, ki je v Wagnerjevem Siegfriedu skupaj s svojim bratom Fasoltom sezidal bivališče bogov Valhalo, srečamo na samem uvodu Zahodnih zmajev, 7. oddaje ciklusa Na krilih pesmi – sprehodi po svetu domišljije s Carlom de Incontrero. V nadaljevanju osvetljujemo najstarejši zahodni mit o zmajih, zgodbo o Tifonu, čigar telo je imelo človeške in živalske poteze in se je končalo v klobčiču kač; če je razprostrl roke, je dosegel konce sveta. Njegova oslovska glava je segla do zvezd, ko pa je razprl velikanska krila, je sonce potemnelo in s plamenečimi očmi je sežigal vse okoli sebe in iz ust bljuval razbeljene kamne. Po starogrški legendi se je z zmajem prvi spopadel bajeslovni ustanovitelj Teb Kadmos, za njim pa tudi Herkul, Jazon in Belerofont. Legendo o Kadmosu in Belerofontu sta v svojih opernih delih predstavila tudi Jean-Baptiste Lully in Josef Mysliveček, med tem ko večni boj med silami dobrega in zla, ki ga ponazarja boj med nadangelom Mihaelom in kačo s sedmerimi glavami izjemno živo ponazarja odlomek skladbe Knjiga s sedmimi pečati Franza Schmidta.
Dvoboj z zmajem obvezni del vseh domišljijskih in bajeslovnih svetov: pošastnost proti moči, živalskost proti človeškemu razumu. Vendar ta prek stika s tujostjo nestvora lahko prejme usodno darilo. Zlato, dragulje ali v Siegfriedovem primeru dar razumevanja živalske govorice in neranljivost, če se okopa v krvi pošasti. Prav zmaja Fafnerja, velikana, ki je v Wagnerjevem Siegfriedu skupaj s svojim bratom Fasoltom sezidal bivališče bogov Valhalo, srečamo na samem uvodu Zahodnih zmajev, 7. oddaje ciklusa Na krilih pesmi – sprehodi po svetu domišljije s Carlom de Incontrero. V nadaljevanju osvetljujemo najstarejši zahodni mit o zmajih, zgodbo o Tifonu, čigar telo je imelo človeške in živalske poteze in se je končalo v klobčiču kač; če je razprostrl roke, je dosegel konce sveta. Njegova oslovska glava je segla do zvezd, ko pa je razprl velikanska krila, je sonce potemnelo in s plamenečimi očmi je sežigal vse okoli sebe in iz ust bljuval razbeljene kamne. Po starogrški legendi se je z zmajem prvi spopadel bajeslovni ustanovitelj Teb Kadmos, za njim pa tudi Herkul, Jazon in Belerofont. Legendo o Kadmosu in Belerofontu sta v svojih opernih delih predstavila tudi Jean-Baptiste Lully in Josef Mysliveček, med tem ko večni boj med silami dobrega in zla, ki ga ponazarja boj med nadangelom Mihaelom in kačo s sedmerimi glavami izjemno živo ponazarja odlomek skladbe Knjiga s sedmimi pečati Franza Schmidta.
Zadnji sprehod je bil v znamenju Goethejevega Vilinskega kralja, od katerega se poslavljamo z orkestrsko fantazijo Hansa Wernerja Henzeja, osrednja tema tokratnega pa je V gozdu. Začenja ga odlomek iz opere Falstaff Antonia Salierija, prizor v Windsorskem gaju, ko ubogega naslovnega junaka mučijo “našemljene zelene, modre, bele in črne vile, nepravi palčki in škratje, lemurji, strahovi, prikazni in breztežne sence”. V nadaljevanju nekaj pozornosti namenjamo Veselim ženam windsorskim Otta Nicolaija in Verdijevemu Falstaffu, nato pa nas bo Maurice Ravel s pesmijo Ronde popeljal v skrivnostni gozd, ki ga naseljuje množica domišljijskih bitij, tudi nevarnih, predvsem za mlada dekleta. Sprehod bomo končali z virtuozno instrumentalno glasbo, prežeto z dinamičnim poletom, ritmično živahnostjo ter prefinjeno igro zvočnih barv, ki jo je Francesco Geminiani sredi 18. stoletja v Parizu zložil za pantomimo Začarani gozd Giovannija Niccolòja Servandonija, sijajnega scenografa, za katerega so se pulili vsi evropski dvori. V tem začaranem gozdu so prebivali čarovnice in duhovi, grifoni in zmaji, ki jih opisujeta XIII. in XVIII. spev Tassove pesnitve Osvobojeni Jeruzalem, kjer najdemo tudi pripovedi o Tankredu in Klorindi ter hrabrem paladinu Rinaldu.
Zadnji sprehod je bil v znamenju Goethejevega Vilinskega kralja, od katerega se poslavljamo z orkestrsko fantazijo Hansa Wernerja Henzeja, osrednja tema tokratnega pa je V gozdu. Začenja ga odlomek iz opere Falstaff Antonia Salierija, prizor v Windsorskem gaju, ko ubogega naslovnega junaka mučijo “našemljene zelene, modre, bele in črne vile, nepravi palčki in škratje, lemurji, strahovi, prikazni in breztežne sence”. V nadaljevanju nekaj pozornosti namenjamo Veselim ženam windsorskim Otta Nicolaija in Verdijevemu Falstaffu, nato pa nas bo Maurice Ravel s pesmijo Ronde popeljal v skrivnostni gozd, ki ga naseljuje množica domišljijskih bitij, tudi nevarnih, predvsem za mlada dekleta. Sprehod bomo končali z virtuozno instrumentalno glasbo, prežeto z dinamičnim poletom, ritmično živahnostjo ter prefinjeno igro zvočnih barv, ki jo je Francesco Geminiani sredi 18. stoletja v Parizu zložil za pantomimo Začarani gozd Giovannija Niccolòja Servandonija, sijajnega scenografa, za katerega so se pulili vsi evropski dvori. V tem začaranem gozdu so prebivali čarovnice in duhovi, grifoni in zmaji, ki jih opisujeta XIII. in XVIII. spev Tassove pesnitve Osvobojeni Jeruzalem, kjer najdemo tudi pripovedi o Tankredu in Klorindi ter hrabrem paladinu Rinaldu.
»Nimfe so nekdaj delili na vodne in kopenske nimfe. Nekatere od teh drugih so domovale v gozdovih. Amadriade so nevidne prebivale v drevesih in so umrle, ko je propadlo njihovo drevo; o drugih so verjeli, da so nesmrtne in lahko živijo tisočletja. V morju živeče nimfe so se imenovale Okeanide ali Nereide, rečne pa Najade. Bile so lepe in stroge mladenke; kdor jih je ugledal, se mu je neredko zmešalo in če jih je videl gole, je umrl. Srečanja z njimi so bila usodna za smrtnike, nikakor pa ne za Apolona, boga s srebrnim lokom, ki je ljubimkal z mnogimi nimfami. Vendar mu niso vse vračale ljubezni in sledila sta jeza in maščevanje. Tako je bilo z nimfo Akanto: v obupanem poskusu, da bi se izvila iz Apolonovega objema, je bogu razpraskala obraz, on pa jo je spremenil v trnovo rastlino, ki nosi njeno ime. Podobna usoda je doletela Dafne, čudovito lepo Najado, ki je pred ljubezensko vnemo božanstva prestrašena poskušala pobegniti v gozd.« Tako je nimfe v svoji Knjigi domišljijskih bitij razčlenil Jose Luis Borges, o njih pa sta pisala že Homer in Ovidij. Še zlasti mit o Dafne in Apolonu je navdihnil številna glasbeno-scenska dela, serenade, kantate, balete, med drugimi skladatelji, kot so avtor prve v celoti ohranjene opere Jacopo Peri, Georg Friedrich Händel in Richard Strauss, pa tudi starejše mojstre, kot so Giovanni de Macque, Dario Castello, Cristofano Malvezzi in Giulio Caccini.
»Nimfe so nekdaj delili na vodne in kopenske nimfe. Nekatere od teh drugih so domovale v gozdovih. Amadriade so nevidne prebivale v drevesih in so umrle, ko je propadlo njihovo drevo; o drugih so verjeli, da so nesmrtne in lahko živijo tisočletja. V morju živeče nimfe so se imenovale Okeanide ali Nereide, rečne pa Najade. Bile so lepe in stroge mladenke; kdor jih je ugledal, se mu je neredko zmešalo in če jih je videl gole, je umrl. Srečanja z njimi so bila usodna za smrtnike, nikakor pa ne za Apolona, boga s srebrnim lokom, ki je ljubimkal z mnogimi nimfami. Vendar mu niso vse vračale ljubezni in sledila sta jeza in maščevanje. Tako je bilo z nimfo Akanto: v obupanem poskusu, da bi se izvila iz Apolonovega objema, je bogu razpraskala obraz, on pa jo je spremenil v trnovo rastlino, ki nosi njeno ime. Podobna usoda je doletela Dafne, čudovito lepo Najado, ki je pred ljubezensko vnemo božanstva prestrašena poskušala pobegniti v gozd.« Tako je nimfe v svoji Knjigi domišljijskih bitij razčlenil Jose Luis Borges, o njih pa sta pisala že Homer in Ovidij. Še zlasti mit o Dafne in Apolonu je navdihnil številna glasbeno-scenska dela, serenade, kantate, balete, med drugimi skladatelji, kot so avtor prve v celoti ohranjene opere Jacopo Peri, Georg Friedrich Händel in Richard Strauss, pa tudi starejše mojstre, kot so Giovanni de Macque, Dario Castello, Cristofano Malvezzi in Giulio Caccini.
Na Arsov sobotni popoldanski spored se po daljšem obdobju s svežimi vsebinami vrača ciklus oddaj Na krilih pesmi - sprehodi po svetu domišljije s Carlom de Incontrero. S priznanim italijanskim muzikologom in skladateljem se tokrat podajamo v svet glasbene umetnosti, tokrat med pravljična in mitološka bitja ter bajeslovne zgodbe o antičnih junakih in božanstvih. Najprej smo obiskali hčere zraka in noči. Vile sta v svojem baletu oziroma operi podrobno obdelala Adolphe Adam in Giacomo Puccini, silfidam - elementarnim bitjem, ki pripadajo zraku - sta pozornost namenila Herman Løvenskiold in Jean-Madeleine Schneitzhoeffer, krilatemu bitju nadnaravne lepote Peri, ki izvira iz perzijske mitologije, pa Johann Friedrich Franz Burgmüller, Robert Schumann in seveda Paul Dukas.
Na Arsov sobotni popoldanski spored se po daljšem obdobju s svežimi vsebinami vrača ciklus oddaj Na krilih pesmi - sprehodi po svetu domišljije s Carlom de Incontrero. S priznanim italijanskim muzikologom in skladateljem se tokrat podajamo v svet glasbene umetnosti, tokrat med pravljična in mitološka bitja ter bajeslovne zgodbe o antičnih junakih in božanstvih. Najprej smo obiskali hčere zraka in noči. Vile sta v svojem baletu oziroma operi podrobno obdelala Adolphe Adam in Giacomo Puccini, silfidam - elementarnim bitjem, ki pripadajo zraku - sta pozornost namenila Herman Løvenskiold in Jean-Madeleine Schneitzhoeffer, krilatemu bitju nadnaravne lepote Peri, ki izvira iz perzijske mitologije, pa Johann Friedrich Franz Burgmüller, Robert Schumann in seveda Paul Dukas.
Spoznavamo tri vrste domišljijskih velikanov - trole, ki jih najdemo predvsem med norveškimi fjordi v svetu nordijske mitologije in v glasbi Geirra Tveitta in Edvarda Griega, nato z magičnimi obrazci in izreki ustvarjenega Golema, ki počiva na podstrešju praške sinagoge, v glasbi pa ga je zaznamovala Betty Olivero, ki je leta 1997 zložila glasbo k mojstrovini nemega filma Paula Wegenerja z naslovom Golem: kako je prišel na svet (1920), in kiklope. Najslavnejši med njimi je prav gotovo Polifem, ki po Ovidiju prebiva v špilji na pobočjih Etne in hrepeni po lepi nimfi Galateji, pri Homerju pa ga srečamo v devetem spevu Odiseje, v katerem Odisej z druščino soborcev pristane v deželi kiklopov. Kiklope najdemo tudi v glasbi Georga Friedricha Händla in Nicola Porpore.
Spoznavamo tri vrste domišljijskih velikanov - trole, ki jih najdemo predvsem med norveškimi fjordi v svetu nordijske mitologije in v glasbi Geirra Tveitta in Edvarda Griega, nato z magičnimi obrazci in izreki ustvarjenega Golema, ki počiva na podstrešju praške sinagoge, v glasbi pa ga je zaznamovala Betty Olivero, ki je leta 1997 zložila glasbo k mojstrovini nemega filma Paula Wegenerja z naslovom Golem: kako je prišel na svet (1920), in kiklope. Najslavnejši med njimi je prav gotovo Polifem, ki po Ovidiju prebiva v špilji na pobočjih Etne in hrepeni po lepi nimfi Galateji, pri Homerju pa ga srečamo v devetem spevu Odiseje, v katerem Odisej z druščino soborcev pristane v deželi kiklopov. Kiklope najdemo tudi v glasbi Georga Friedricha Händla in Nicola Porpore.
Undina je po besedah Richarda Wagnerja “hči valov, bitje brez duše, ki valuje na toku svoje prvine, dokler ne prejme duše, ko se vanjo zaljubi človek”. Ob zori romantične dobe jo je iznašel pruski uradnik in pisec romantičnih pravljic Friedrich de La Motte-Fouqué, pojavi se tudi v klavirski glasbi Clauda Debussyja ter operah Ernsta Theodorja Amadeusa Hoffmanna in Alberta Lortzinga. V Renu, natančneje v ozki soteski blizu Sankt Goarshausna, polni izdajalskih čeri, pa prebiva vodna vila Loreley. Najdemo jo v zbirki pravljic Clemensa Brentana, posvečeni tej mogočni nemški reki, baladi Heinricha Heineja ter glasbi Friedricha Silcherja, Maxa Brucha, Roberta in Clare Schumann ter Franza Liszta, ki je napravil kar štiri različne uglasbitve Heinejeve balade.
Undina je po besedah Richarda Wagnerja “hči valov, bitje brez duše, ki valuje na toku svoje prvine, dokler ne prejme duše, ko se vanjo zaljubi človek”. Ob zori romantične dobe jo je iznašel pruski uradnik in pisec romantičnih pravljic Friedrich de La Motte-Fouqué, pojavi se tudi v klavirski glasbi Clauda Debussyja ter operah Ernsta Theodorja Amadeusa Hoffmanna in Alberta Lortzinga. V Renu, natančneje v ozki soteski blizu Sankt Goarshausna, polni izdajalskih čeri, pa prebiva vodna vila Loreley. Najdemo jo v zbirki pravljic Clemensa Brentana, posvečeni tej mogočni nemški reki, baladi Heinricha Heineja ter glasbi Friedricha Silcherja, Maxa Brucha, Roberta in Clare Schumann ter Franza Liszta, ki je napravil kar štiri različne uglasbitve Heinejeve balade.
Med lepoticami, ki se jih je polastil vrhovni grški bog Zevs, pripada posebno mesto Danaji, hčeri argoškega kralja Akrizija, ki jo je dal zapreti v bronast stolp in zastražiti s krvoločnimi psi, ko je orakelj napovedal, da ga bo ubil vnuk. Vendar je bil nemočen proti Zevsu, ki se je spremenil v zlat dež, se izlil skozi špranje v stolpu, jo dosegel in potešil svoje poželenje, Danaja je pozneje rodila znamenitega junaka Perzeja, snov iz mitov o Zevsu in Danaji ali Perzeju pa je skozi zgodovino uglasbilo več skladateljev, tudi Richard Strauss, Jean-Baptiste Lully, Antonio Vivaldi. Zevs je, preoblečen v pastirja, zapeljal tudi Mnemozino, boginjo spomina in hčer Gee, matere Zemlje in Urana, zvezdnega neba. Ta mit je uglasbil sodobni nemški skladatelj Peter Ruzicka, tokratni sprehod po svetu domišljije pa bomo zaključili z mitom o deviški boginji Artemidi oziroma Diani in tebanskem kraljeviču Aktajonu, ki ga je Artemida spremenila v jelena.
Med lepoticami, ki se jih je polastil vrhovni grški bog Zevs, pripada posebno mesto Danaji, hčeri argoškega kralja Akrizija, ki jo je dal zapreti v bronast stolp in zastražiti s krvoločnimi psi, ko je orakelj napovedal, da ga bo ubil vnuk. Vendar je bil nemočen proti Zevsu, ki se je spremenil v zlat dež, se izlil skozi špranje v stolpu, jo dosegel in potešil svoje poželenje, Danaja je pozneje rodila znamenitega junaka Perzeja, snov iz mitov o Zevsu in Danaji ali Perzeju pa je skozi zgodovino uglasbilo več skladateljev, tudi Richard Strauss, Jean-Baptiste Lully, Antonio Vivaldi. Zevs je, preoblečen v pastirja, zapeljal tudi Mnemozino, boginjo spomina in hčer Gee, matere Zemlje in Urana, zvezdnega neba. Ta mit je uglasbil sodobni nemški skladatelj Peter Ruzicka, tokratni sprehod po svetu domišljije pa bomo zaključili z mitom o deviški boginji Artemidi oziroma Diani in tebanskem kraljeviču Aktajonu, ki ga je Artemida spremenila v jelena.
Dardan - sin boga Zevsa in ene od plejad Elektre - se je v mitološko izročilo zapisal s tem, da je pobil morsko pošast na frigijski obali, eden njegovih potomcev, prelepi Ganimed, pa je postal točaj bogov na Olimpu. V nadaljevanju nas bo pot popeljala v Trojo, ki je po dolgotrajnem obleganju in boju padla z zvijačo pretkanega Odiseja. Osvetlili bomo tragično usodo Andromahe, žene največjega trojanskega junaka Hektorja, ki ga je pred obzidjem Troje ubil Ahil, in Hektorjeve sestre Kasandre, katere prerokba nesrečnega konca Troje je ostala preslišana. V sklepnem delu bomo skupaj z Enejem zbežali iz Troje, vihar pa nas bo odnesel proti libijski obali, kjer se v trojanskega junaka zagleda feničanska kraljica Didona.
Dardan - sin boga Zevsa in ene od plejad Elektre - se je v mitološko izročilo zapisal s tem, da je pobil morsko pošast na frigijski obali, eden njegovih potomcev, prelepi Ganimed, pa je postal točaj bogov na Olimpu. V nadaljevanju nas bo pot popeljala v Trojo, ki je po dolgotrajnem obleganju in boju padla z zvijačo pretkanega Odiseja. Osvetlili bomo tragično usodo Andromahe, žene največjega trojanskega junaka Hektorja, ki ga je pred obzidjem Troje ubil Ahil, in Hektorjeve sestre Kasandre, katere prerokba nesrečnega konca Troje je ostala preslišana. V sklepnem delu bomo skupaj z Enejem zbežali iz Troje, vihar pa nas bo odnesel proti libijski obali, kjer se v trojanskega junaka zagleda feničanska kraljica Didona.
Sibilinska prerokba je judovskega izvora in je nastala v drugem stoletju pred Kristusom. Preroško izročilo Sibile, kot pričajo Heraklit, Ovid, Vergil, izvira iz prvotnega prebivalstva Sredozemlja. S tem imenom so označevali device, ki so v stanju zamaknjenosti po Apolonovem navdihu napovedovale tesnobno usodo. Bile so bajeslovne osebnosti, včasih tudi resnične, če prisluhnemo Pavzaniju, ki je zapisal, da je v lidijskem mestu Eritra prebivala Sibila, ki je imela 990 let. Prav toliko je bila stara druga Sibila, ki je živela v neki jami blizu Kum v Italiji. Sibilinske prerokbe oziroma pesmi o Sibilah najdemo že v prastarih aramejskih napevih, pozneje pa med drugim tudi v glasbi Tommasa de Celana, Orlanda di Lassa, Richarda Wagnerja in Carla Orffa, ki je silovitost sibilskih prerokb zajel v apokaliptični viziji svojega zadnjega dela Temporum Fine Comoedia.
Sibilinska prerokba je judovskega izvora in je nastala v drugem stoletju pred Kristusom. Preroško izročilo Sibile, kot pričajo Heraklit, Ovid, Vergil, izvira iz prvotnega prebivalstva Sredozemlja. S tem imenom so označevali device, ki so v stanju zamaknjenosti po Apolonovem navdihu napovedovale tesnobno usodo. Bile so bajeslovne osebnosti, včasih tudi resnične, če prisluhnemo Pavzaniju, ki je zapisal, da je v lidijskem mestu Eritra prebivala Sibila, ki je imela 990 let. Prav toliko je bila stara druga Sibila, ki je živela v neki jami blizu Kum v Italiji. Sibilinske prerokbe oziroma pesmi o Sibilah najdemo že v prastarih aramejskih napevih, pozneje pa med drugim tudi v glasbi Tommasa de Celana, Orlanda di Lassa, Richarda Wagnerja in Carla Orffa, ki je silovitost sibilskih prerokb zajel v apokaliptični viziji svojega zadnjega dela Temporum Fine Comoedia.
Kot razkriva že naslov tokratnega sprehoda po svetu domišljije s Carlom de Incontrero, stopajo v ospredje različni liki in zgodbe iz grške mitologije, ki so jih v svet umetnosti stoletja pozneje prenesli številni glasbeni ustvarjalci. Giovanni Pierluigi da Palestrina je ob koncu 16. stoletja v Benetkah izdal zbirko 29 madrigalov Doriino zmagoslavje, v kateri pesemska besedila obnavljajo pastirske idile in mitološke prizore. Zbirka je bila v 17. stoletju razširjena po vsej Evropi in je navdihnila tudi nastanek zbirke Triumphs of Oriana, ki jo je v čast Elizabeti I. zložil Thomas Morley. Sredi naslednjega stoletja je Jean Philippe Rameau v Versaillesu zložil baletno burko Plateja na liberto Jacquesa Autreauja, ki je črpal snov iz besedila geografa iz 2. stoletja Pavzanija, večkrat pa se je na starogrške vsebine oprl tudi Claude Debussy, ki mu nekoliko več pozornosti posvečamo proti koncu tokratnega sprehoda po svetu domišljije s Carlom de Incontrero. Sprehod končuje Oddaljena favnova tožba Paula Dukasa.
Kot razkriva že naslov tokratnega sprehoda po svetu domišljije s Carlom de Incontrero, stopajo v ospredje različni liki in zgodbe iz grške mitologije, ki so jih v svet umetnosti stoletja pozneje prenesli številni glasbeni ustvarjalci. Giovanni Pierluigi da Palestrina je ob koncu 16. stoletja v Benetkah izdal zbirko 29 madrigalov Doriino zmagoslavje, v kateri pesemska besedila obnavljajo pastirske idile in mitološke prizore. Zbirka je bila v 17. stoletju razširjena po vsej Evropi in je navdihnila tudi nastanek zbirke Triumphs of Oriana, ki jo je v čast Elizabeti I. zložil Thomas Morley. Sredi naslednjega stoletja je Jean Philippe Rameau v Versaillesu zložil baletno burko Plateja na liberto Jacquesa Autreauja, ki je črpal snov iz besedila geografa iz 2. stoletja Pavzanija, večkrat pa se je na starogrške vsebine oprl tudi Claude Debussy, ki mu nekoliko več pozornosti posvečamo proti koncu tokratnega sprehoda po svetu domišljije s Carlom de Incontrero. Sprehod končuje Oddaljena favnova tožba Paula Dukasa.
Tokrat se sprehajamo z minotavrom, križancem med človekom in bikom, ki se je rodil iz ljubezni med Pasifajo, ženo kretskega kralja Minosa, in belim bikom, ki ga je iz morja poslal Pozejdon. Na sprehodu pa bomo srečali tudi druge mitološke junake, kot sta Ariadna in Tezej, ki sta se v Dedalovem labirintu na Kreti pogumno soočila s tem pošastnim bitjem. To širšo temo najdemo v mnogih umetniških delih, tudi v številnih glasbenih. Že na začetku 17. stoletja je opero Ariadna, od katere se je ohranila le slovita Ariadnina tožba, zložil Claudio Monteverdi. Operi z istim naslovom sta zložila tudi Jules Massenet in Bohuslav Martinů, med tem ko so dela pod nekoliko drugačnim naslovom Ariadna na Naksosu prispevali Joseph Haydn (kantata), Jiři Benda (spevoigra) in Richard Strauss (opera), ki je podpisal bržčas najslavnejše glasbeno delo s to tematiko. Sodobnejši operi pod naslovom Minotaver pa sta zložila Harrison Birtwistle in Silvia Colasanti in odlomki vseh naštetih del nas spremljajo na 13. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero.
Tokrat se sprehajamo z minotavrom, križancem med človekom in bikom, ki se je rodil iz ljubezni med Pasifajo, ženo kretskega kralja Minosa, in belim bikom, ki ga je iz morja poslal Pozejdon. Na sprehodu pa bomo srečali tudi druge mitološke junake, kot sta Ariadna in Tezej, ki sta se v Dedalovem labirintu na Kreti pogumno soočila s tem pošastnim bitjem. To širšo temo najdemo v mnogih umetniških delih, tudi v številnih glasbenih. Že na začetku 17. stoletja je opero Ariadna, od katere se je ohranila le slovita Ariadnina tožba, zložil Claudio Monteverdi. Operi z istim naslovom sta zložila tudi Jules Massenet in Bohuslav Martinů, med tem ko so dela pod nekoliko drugačnim naslovom Ariadna na Naksosu prispevali Joseph Haydn (kantata), Jiři Benda (spevoigra) in Richard Strauss (opera), ki je podpisal bržčas najslavnejše glasbeno delo s to tematiko. Sodobnejši operi pod naslovom Minotaver pa sta zložila Harrison Birtwistle in Silvia Colasanti in odlomki vseh naštetih del nas spremljajo na 13. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Na 28. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero tokrat o Seleni, Diani in prelepem mladem pastirju Endimionu, zgodbi o Amfionu in prevzetni tebanski kraljici Niobi ter mitu o Hero in Leandru z glasbo Johanna Christiana Bacha, Francesca Cavallija, Alessandra Scarlattija, Agostina Steffanija, Franza Liszta, Georga Friedricha Händla in Roberta Schumanna.
Na 28. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero tokrat o Seleni, Diani in prelepem mladem pastirju Endimionu, zgodbi o Amfionu in prevzetni tebanski kraljici Niobi ter mitu o Hero in Leandru z glasbo Johanna Christiana Bacha, Francesca Cavallija, Alessandra Scarlattija, Agostina Steffanija, Franza Liszta, Georga Friedricha Händla in Roberta Schumanna.
Valkire so v nordijski mitologiji božanske device, ki med padlimi bojevniki izberejo najpogumnejše in jih privedejo v Valhalo, bajeslovno Odinovo domovanje. Ob koncu visokega srednjega veka so se v pripovedih skaldov spremenile v čudovite mlade bojevnice s šlemi in oklepi, oborožene s kopjem in morilsko dvorezno sekiro. Na nevidnih krilatih konjih so letale nad bojišči, izbirale tiste, ki jim je bilo usojeno, da se bojujejo Odinu ob boku, in jih vodile v ogromno dvorano s 540 vrati, pokrito s pozlačenimi ščiti, ki so jo razsvetljevali lesketajoči se meči. V glasbenem svetu je najbrž najbolj znano delo, v katerem najdemo Valkire, istoimenska opera Richarda Wagnerja. V Wagnerjevem Somraku bogov pa najdemo Norne iz srednjeveških skandinavskih in germanskih sag. Norne so v sredozemskih bajeslovjih boginje usode: grške mojre in rimske parke. Hčerke Zevsa in Temide; Kloto je predla nit življenja, Lahesis jo je navijala na preslico, Atropo jo je prerezala ob smrtni uri. Njihovemu početju se ni bilo mogoče upreti, niti bogovi jim niso smeli oporekati. Bile so zakon narave, ki ga je poosebljala Ananke, božanstvo, ki se je skupaj s Kronosom izvilo in prvobitnega kaosa. V Shakespearjevi tragediji Macbeth se prikažejo v prvem prizoru kot tri vešče in bojevnikom prerokujejo usodo, ki jih čaka. Najdemo pa jih tudi v glasbi Bedřicha Smetane, Christopha Willibalda Glucka, Johannesa Brahmsa in Hermanna Reuterja.
Valkire so v nordijski mitologiji božanske device, ki med padlimi bojevniki izberejo najpogumnejše in jih privedejo v Valhalo, bajeslovno Odinovo domovanje. Ob koncu visokega srednjega veka so se v pripovedih skaldov spremenile v čudovite mlade bojevnice s šlemi in oklepi, oborožene s kopjem in morilsko dvorezno sekiro. Na nevidnih krilatih konjih so letale nad bojišči, izbirale tiste, ki jim je bilo usojeno, da se bojujejo Odinu ob boku, in jih vodile v ogromno dvorano s 540 vrati, pokrito s pozlačenimi ščiti, ki so jo razsvetljevali lesketajoči se meči. V glasbenem svetu je najbrž najbolj znano delo, v katerem najdemo Valkire, istoimenska opera Richarda Wagnerja. V Wagnerjevem Somraku bogov pa najdemo Norne iz srednjeveških skandinavskih in germanskih sag. Norne so v sredozemskih bajeslovjih boginje usode: grške mojre in rimske parke. Hčerke Zevsa in Temide; Kloto je predla nit življenja, Lahesis jo je navijala na preslico, Atropo jo je prerezala ob smrtni uri. Njihovemu početju se ni bilo mogoče upreti, niti bogovi jim niso smeli oporekati. Bile so zakon narave, ki ga je poosebljala Ananke, božanstvo, ki se je skupaj s Kronosom izvilo in prvobitnega kaosa. V Shakespearjevi tragediji Macbeth se prikažejo v prvem prizoru kot tri vešče in bojevnikom prerokujejo usodo, ki jih čaka. Najdemo pa jih tudi v glasbi Bedřicha Smetane, Christopha Willibalda Glucka, Johannesa Brahmsa in Hermanna Reuterja.
Že v starem Egiptu so poveličevali leva kot simbol vladarske oblasti božanskega izvora in še danes je moč najti mnoge skulpture, v katerih na človeških telesih sloni levja glava in obratno. Nekatere druge sfinge imajo glavo ovna, svete živali najmogočnejšega božanstva egiptovskega panteona Amona Raja ali pa obraz kraljice Hačepsut iz XVIII. dinastije. Krilate in bradate sfinge najdemo na asirskih spomenikih ter na perzijskih najdbah in nakitu, v grški mitologiji pa ima sfinga glavo in oprsje ženske, ptičja krila ter levje telo in šape. Tudi druga pravljična bitja, ki jim posvečamo današnjo oddajo – sirene – so v toku časa večkrat spremenila svojo podobo. Po Ovidiju so bile sirene ptice z rožnatim perjem in deviškim obličjem, za Apolonija Rodoškega so od pasu navzgor ženske in od pasu navzdol morske ptice, za mojstra Tirsa de Molino pol ženske, pol ribe. Odiseja poroča, da so sirene zvabljale in pogubljale pomorščake. Sirene in sfinge bomo spoznavali tudi skozi glasbeno umetnost, skozi glasbo, ki so jo podpisali George Enescu, Robert Schumann, Alexander von Zemlinsky, Arthur Honegger, Gabriel Fauré, Lili Boulanger in Claude Debussy.
Že v starem Egiptu so poveličevali leva kot simbol vladarske oblasti božanskega izvora in še danes je moč najti mnoge skulpture, v katerih na človeških telesih sloni levja glava in obratno. Nekatere druge sfinge imajo glavo ovna, svete živali najmogočnejšega božanstva egiptovskega panteona Amona Raja ali pa obraz kraljice Hačepsut iz XVIII. dinastije. Krilate in bradate sfinge najdemo na asirskih spomenikih ter na perzijskih najdbah in nakitu, v grški mitologiji pa ima sfinga glavo in oprsje ženske, ptičja krila ter levje telo in šape. Tudi druga pravljična bitja, ki jim posvečamo današnjo oddajo – sirene – so v toku časa večkrat spremenila svojo podobo. Po Ovidiju so bile sirene ptice z rožnatim perjem in deviškim obličjem, za Apolonija Rodoškega so od pasu navzgor ženske in od pasu navzdol morske ptice, za mojstra Tirsa de Molino pol ženske, pol ribe. Odiseja poroča, da so sirene zvabljale in pogubljale pomorščake. Sirene in sfinge bomo spoznavali tudi skozi glasbeno umetnost, skozi glasbo, ki so jo podpisali George Enescu, Robert Schumann, Alexander von Zemlinsky, Arthur Honegger, Gabriel Fauré, Lili Boulanger in Claude Debussy.
Favni, satiri in kentavri, bitja iz mitološke Grčije torej, nas bodo spremljala na 12. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero.. Po tovrstnih starogrških vsebinah so posegali mnogi glasbeni ustvarjalci, še zlasti v obdobju baroka. Kar nekaj vokalno-instrumentalnih del je zložil Georg Friedrich Händel, ki ga bomo na tokratnem sprehodu srečali večkrat: v kantatah Aminta in Filida, Händel, moja muza, Olinto pastore in Ljubezenska norost ter v operi Herkul. Prav posebno pozornost pa je pri Claudu Debussyju pritegnil favn; njegova pojava – pol človek, pol kozel – je imela v antičnem grškem in rimskem svetu hkrati nekaj slabega in dobrega. Ikonolog Alessandro Grossato je ugotovil, da je bil favn »nadvse hibridno bitje, obdarjen je bil s kozjimi parklji, repom in falosom na docela živalski spodnji polovici telesa, pa tudi zgoraj je imel poudarjeno kozje poteze: nos, izrez oči, brado, koničasta ušesa, izpod las pa je kukal par daljših ali krajših rogov«. Satire srečamo že v skladbah za klavecin Francoisa Couperina. Mit o boginji Ateni, satiru Marsiju in Apolonu so proslavile neštete mojstrovine vseh vej umetnosti, dočim je tragična usoda avloda Marsija navdihnila le redka glasbena dela. Najpomembnejšo tovrstno partituro je podpisal Luigi Dallapicola.
Favni, satiri in kentavri, bitja iz mitološke Grčije torej, nas bodo spremljala na 12. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero.. Po tovrstnih starogrških vsebinah so posegali mnogi glasbeni ustvarjalci, še zlasti v obdobju baroka. Kar nekaj vokalno-instrumentalnih del je zložil Georg Friedrich Händel, ki ga bomo na tokratnem sprehodu srečali večkrat: v kantatah Aminta in Filida, Händel, moja muza, Olinto pastore in Ljubezenska norost ter v operi Herkul. Prav posebno pozornost pa je pri Claudu Debussyju pritegnil favn; njegova pojava – pol človek, pol kozel – je imela v antičnem grškem in rimskem svetu hkrati nekaj slabega in dobrega. Ikonolog Alessandro Grossato je ugotovil, da je bil favn »nadvse hibridno bitje, obdarjen je bil s kozjimi parklji, repom in falosom na docela živalski spodnji polovici telesa, pa tudi zgoraj je imel poudarjeno kozje poteze: nos, izrez oči, brado, koničasta ušesa, izpod las pa je kukal par daljših ali krajših rogov«. Satire srečamo že v skladbah za klavecin Francoisa Couperina. Mit o boginji Ateni, satiru Marsiju in Apolonu so proslavile neštete mojstrovine vseh vej umetnosti, dočim je tragična usoda avloda Marsija navdihnila le redka glasbena dela. Najpomembnejšo tovrstno partituro je podpisal Luigi Dallapicola.
Na 17. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero se pod drobnogledom najprej znajde povodni mož mnogih imen iz Vltave, ki ga je v svoji simfonični pesnitvi uglasbil Antonin Dvoržak. Skozi poezijo Augusta Kopischa in glasbo Carla Loeweja spoznavamo tudi duha narave po imenu Nöck, nato pa obiščemo še jezerske duhove bavarskega jezera Mummelsee, ki jih je v glasbeno preobleko odel Hugo Wolf. V Krkonošah, sredi šlezijskih in čeških gora živi še en duh, ki ga slavijo mnoge zgodbe in je izjemno priljubljen po vsej srednji Evropi – Repoštev, dobrohoten gorski duh, vendar spremenljivega duha, tudi jezljiv in maščevalen. Ob koncu 18. stoletja je postal junak zgodb, ki jih je v svoji najuspešnejši zbirki Nemške ljudske pripovedke zbral Johann August Musäus, pojavi pa se tudi v glasbi Carla Marie von Webra, Louisa Spohra in Adolfa Jensena.
Na 17. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero se pod drobnogledom najprej znajde povodni mož mnogih imen iz Vltave, ki ga je v svoji simfonični pesnitvi uglasbil Antonin Dvoržak. Skozi poezijo Augusta Kopischa in glasbo Carla Loeweja spoznavamo tudi duha narave po imenu Nöck, nato pa obiščemo še jezerske duhove bavarskega jezera Mummelsee, ki jih je v glasbeno preobleko odel Hugo Wolf. V Krkonošah, sredi šlezijskih in čeških gora živi še en duh, ki ga slavijo mnoge zgodbe in je izjemno priljubljen po vsej srednji Evropi – Repoštev, dobrohoten gorski duh, vendar spremenljivega duha, tudi jezljiv in maščevalen. Ob koncu 18. stoletja je postal junak zgodb, ki jih je v svoji najuspešnejši zbirki Nemške ljudske pripovedke zbral Johann August Musäus, pojavi pa se tudi v glasbi Carla Marie von Webra, Louisa Spohra in Adolfa Jensena.
Na 25. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero osvetljujemo mit o ciprskem kralju Pigmalionu, ki je bil tudi slaven kipar in je po Ovidiju nekega dne "s čudovito umetniško veščino začel iz slonove kosti, bele kot sneg, izdelovati kip ženske, tako lepe, da se nobena še ni rodila tako lepa". Znameniti starogrški zgodbi o Orfeju in Evridiki je posvečenih nič manj kot 130 glasbenih del, od Euridice Jacopa Perija in Giulia Caccinija ter znamenite opere Claudia Monteverdija, do Stravinskega, Pierra Schaefferja, Pierra Henryja ter nazadnje Louisa Andriessena in Davida Langa. Sklepni del je v znamenju Prometeja, prekanjenega sina Titana Japeta in okeanide Klimene, ki je olimpskemu kovaču Hefajstu iz delavnice ukradel iskro, jo skril v svojo votlo palico in jo odnesel ljudem. Prometej je utelešenje človekovega ustvarjalnega duha, drznosti in upora proti despotski oblasti bogov. Spremlja nas glasba Jeana-Philippa Rameauja, Césarja Francka, Claudia Monteverdija, Josepha Haydna, Christopha Willibalda Glucka, Franza Liszta, Luigija Nona, Ludwiga van Beethovna in Aleksandra Skrjabina.
Na 25. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero osvetljujemo mit o ciprskem kralju Pigmalionu, ki je bil tudi slaven kipar in je po Ovidiju nekega dne "s čudovito umetniško veščino začel iz slonove kosti, bele kot sneg, izdelovati kip ženske, tako lepe, da se nobena še ni rodila tako lepa". Znameniti starogrški zgodbi o Orfeju in Evridiki je posvečenih nič manj kot 130 glasbenih del, od Euridice Jacopa Perija in Giulia Caccinija ter znamenite opere Claudia Monteverdija, do Stravinskega, Pierra Schaefferja, Pierra Henryja ter nazadnje Louisa Andriessena in Davida Langa. Sklepni del je v znamenju Prometeja, prekanjenega sina Titana Japeta in okeanide Klimene, ki je olimpskemu kovaču Hefajstu iz delavnice ukradel iskro, jo skril v svojo votlo palico in jo odnesel ljudem. Prometej je utelešenje človekovega ustvarjalnega duha, drznosti in upora proti despotski oblasti bogov. Spremlja nas glasba Jeana-Philippa Rameauja, Césarja Francka, Claudia Monteverdija, Josepha Haydna, Christopha Willibalda Glucka, Franza Liszta, Luigija Nona, Ludwiga van Beethovna in Aleksandra Skrjabina.
Obujamo legendo o Enejevem potomcu Brutu, ki naj bi po zapisih škofa Geoffreyja Monmouthskega v zgodovinskem spisu Historia Regum Britanniae s svojimi pobeglimi trojanskimi tovariši pristal na angleških obalah in se naselil na otoku, ki se je tedaj imenoval Albion. Nadalje osvetljujemo pripoved o Kralju Arturju in vitezih svetega grala ter tisto različico zgodbe, ki jo je zapisal Chrétien de Troyes v romanu, ki slavi neubranljivo strast in viteško ljubezen enega od vitezov okrogle mize Lancelota z Jezera do kraljice Genever. 31. sprehod po svetu domišljije s Carlom de Incontrero, s tem pa tudi celoten ciklus Na krilih pesmi, sklepamo z eno najslavnejših ljubezenskih zgodb, tisto o Tristanu in Izoldi. Spremlja nas glasba anonimnih avtorjev iz 12., 13. oziroma 14. stoletja, Henryja Purcella, Ernesta Chaussona, Nigela Clarka in Richarda Wagnerja.
Obujamo legendo o Enejevem potomcu Brutu, ki naj bi po zapisih škofa Geoffreyja Monmouthskega v zgodovinskem spisu Historia Regum Britanniae s svojimi pobeglimi trojanskimi tovariši pristal na angleških obalah in se naselil na otoku, ki se je tedaj imenoval Albion. Nadalje osvetljujemo pripoved o Kralju Arturju in vitezih svetega grala ter tisto različico zgodbe, ki jo je zapisal Chrétien de Troyes v romanu, ki slavi neubranljivo strast in viteško ljubezen enega od vitezov okrogle mize Lancelota z Jezera do kraljice Genever. 31. sprehod po svetu domišljije s Carlom de Incontrero, s tem pa tudi celoten ciklus Na krilih pesmi, sklepamo z eno najslavnejših ljubezenskih zgodb, tisto o Tristanu in Izoldi. Spremlja nas glasba anonimnih avtorjev iz 12., 13. oziroma 14. stoletja, Henryja Purcella, Ernesta Chaussona, Nigela Clarka in Richarda Wagnerja.
Božanski Zevs - oziroma v rimski mitologiji Jupiter - je na svojih "osvajalskih" pohodih prevzel številne različne podobe, med drugim bika, laboda, orla in zlatega dežja. S podobo laboda se je polastil prelepe Lede, soproge špartanskega kralja Tindara. Žrtev Jupitrovih apetitov je postala tudi Kalisto, krepostna nimfa iz Dianinega spremstva, oplodil naj bi Semelo, hči bajeslovnega ustanovitelja Teb Kadma (iz te zveze se je nato rodil bog vina in skrivnosti Bakh), v podobi bika posilil Kadmovo sestro Evropo, polastil pa se je tudi boginje žetve in pomladi Perzefone ... Na 26. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero nas spremlja glasba Jacquesa Iberta, Brada Mehladua, Jacquesa Arcadelta, Christopha Willibalda Glucka, Francesca Cavallija, Georga Friedricha Händla, Michela Pinoleta de Monteclairja, Dariusa Milhauda in Igorja Stravinskega.
Božanski Zevs - oziroma v rimski mitologiji Jupiter - je na svojih "osvajalskih" pohodih prevzel številne različne podobe, med drugim bika, laboda, orla in zlatega dežja. S podobo laboda se je polastil prelepe Lede, soproge špartanskega kralja Tindara. Žrtev Jupitrovih apetitov je postala tudi Kalisto, krepostna nimfa iz Dianinega spremstva, oplodil naj bi Semelo, hči bajeslovnega ustanovitelja Teb Kadma (iz te zveze se je nato rodil bog vina in skrivnosti Bakh), v podobi bika posilil Kadmovo sestro Evropo, polastil pa se je tudi boginje žetve in pomladi Perzefone ... Na 26. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero nas spremlja glasba Jacquesa Iberta, Brada Mehladua, Jacquesa Arcadelta, Christopha Willibalda Glucka, Francesca Cavallija, Georga Friedricha Händla, Michela Pinoleta de Monteclairja, Dariusa Milhauda in Igorja Stravinskega.
"Kraljica vil in dvorne dame so odete v srebrno svetlikajočo se tkanino, ozaljšano z diamanti; ko plešejo po livadah, se njihovi dolgi zlati lasje dotikajo tal. Strastno ljubijo glasbo in ples, razkošno živijo v svojih palačah pod griči in v globokih gorskih votlinah." Tako opisuje vile Lady Wilde, mati Oscarja Wilda, Jorge Luis Borges pa je v svoji Knjigi namišljenih bitij ugotovil, da je "njihovo ime (v romanskih jezikih fate) povezano z latinsko besedo fatum, ki pomeni usodo. Stari Grki, Eskimi in rdečekožci pripovedujejo zgodbe o junakih, ki so si pridobili ljubezen teh domišljijskih bitij (…). S čarobnimi močmi posegajo v človeške zadeve." To sta le dva kratka opisa teh drobnih domišljijskih bitij, ki nastopajo v številnih literarnih delih, viteških pesnitvah, opernih libretih, najdemo pa jih tudi v glasbenih delih Mendelssohna, Ristorija, Wagnerja, Stravinskega, Čajkovskega, Debussyja, Prokofjeva in Haasa. In prav vilam je tržaški muzikolog in skladatelj Carlo de Incontrera, sicer avtor obsežnih radijskih ciklusov Mediteran, Potoanje po Loari, Zlato Donave in drugih, posvetil 1. oddajo novega ciklusa Na krilih pesmi - dvajset sprehodov po svetu domišljije.
"Kraljica vil in dvorne dame so odete v srebrno svetlikajočo se tkanino, ozaljšano z diamanti; ko plešejo po livadah, se njihovi dolgi zlati lasje dotikajo tal. Strastno ljubijo glasbo in ples, razkošno živijo v svojih palačah pod griči in v globokih gorskih votlinah." Tako opisuje vile Lady Wilde, mati Oscarja Wilda, Jorge Luis Borges pa je v svoji Knjigi namišljenih bitij ugotovil, da je "njihovo ime (v romanskih jezikih fate) povezano z latinsko besedo fatum, ki pomeni usodo. Stari Grki, Eskimi in rdečekožci pripovedujejo zgodbe o junakih, ki so si pridobili ljubezen teh domišljijskih bitij (…). S čarobnimi močmi posegajo v človeške zadeve." To sta le dva kratka opisa teh drobnih domišljijskih bitij, ki nastopajo v številnih literarnih delih, viteških pesnitvah, opernih libretih, najdemo pa jih tudi v glasbenih delih Mendelssohna, Ristorija, Wagnerja, Stravinskega, Čajkovskega, Debussyja, Prokofjeva in Haasa. In prav vilam je tržaški muzikolog in skladatelj Carlo de Incontrera, sicer avtor obsežnih radijskih ciklusov Mediteran, Potoanje po Loari, Zlato Donave in drugih, posvetil 1. oddajo novega ciklusa Na krilih pesmi - dvajset sprehodov po svetu domišljije.
"Škratje in palčki, ki v noči vrvijo okoli večno nežno žuborečega vodnjaka življenja, so nadvse žive in resnične prikazni, ljubka in smešna bitjeca, ki vedno tekajo; upodabljali so jih s hitrimi, vendar nadzorovanimi, natančnimi potezami in ozaljšali z nežnim humorjem ter jim včasih dodali karikaturni pridih". Tako je o teh malih domišljijskih bitjih zapisal Ladislao Mittner. Vendar škratje niso vedno majhni in dobrodušni. Ljudsko izročilo pravi, da so lahko tudi zlobni ter v potezah in po velikosti podobni ljudem. Po Borgesu so "germanskega rodu. O njihovem videzu ne vemo veliko, razen tega, da so majhni in hudobni. Kradejo živino, pa tudi otroke. Všeč so jim tudi drobne malopridnosti. Neki anglosaški priročnik za izganjanje hudiča jim pripisuje coprniško moč, da od daleč izstreljujejo majcene železne puščice, ki prodro v kožo brez sledu in povzročajo živčne krče. V srednjem veku so verjeli, da škratje spečim obtežijo prsi in jim povzročajo hude sanje.” Še več o škratih, palčkih, gnomih in koboldih pa 2. delu ciklusa Na krilih pesmi - sprehodi po svetu domišljije s Carlom de Incontrero. Mala pravljična bitja bomo spoznavali tudi skozi glasbo Huga Wolfa, Roberta Schumanna, Antonia Bazzinija, Franza Liszta, Nikolaja Medtnerja, Marca-Antoineja Charpentierja, Ottorina Respighija, Benjamina Brittna, Edvarda Griega, Siegfrieda Wagnerja, Johanna Straussa ml. in Howarda Shora, ki je zložil izjemno glasbo k filmski trilogiji Gospodar prstanov, v kateri osrednja vloga pripada prav najmanjšim protagonistom Tolkienovega domišljijskega sveta - hobitom.
"Škratje in palčki, ki v noči vrvijo okoli večno nežno žuborečega vodnjaka življenja, so nadvse žive in resnične prikazni, ljubka in smešna bitjeca, ki vedno tekajo; upodabljali so jih s hitrimi, vendar nadzorovanimi, natančnimi potezami in ozaljšali z nežnim humorjem ter jim včasih dodali karikaturni pridih". Tako je o teh malih domišljijskih bitjih zapisal Ladislao Mittner. Vendar škratje niso vedno majhni in dobrodušni. Ljudsko izročilo pravi, da so lahko tudi zlobni ter v potezah in po velikosti podobni ljudem. Po Borgesu so "germanskega rodu. O njihovem videzu ne vemo veliko, razen tega, da so majhni in hudobni. Kradejo živino, pa tudi otroke. Všeč so jim tudi drobne malopridnosti. Neki anglosaški priročnik za izganjanje hudiča jim pripisuje coprniško moč, da od daleč izstreljujejo majcene železne puščice, ki prodro v kožo brez sledu in povzročajo živčne krče. V srednjem veku so verjeli, da škratje spečim obtežijo prsi in jim povzročajo hude sanje.” Še več o škratih, palčkih, gnomih in koboldih pa 2. delu ciklusa Na krilih pesmi - sprehodi po svetu domišljije s Carlom de Incontrero. Mala pravljična bitja bomo spoznavali tudi skozi glasbo Huga Wolfa, Roberta Schumanna, Antonia Bazzinija, Franza Liszta, Nikolaja Medtnerja, Marca-Antoineja Charpentierja, Ottorina Respighija, Benjamina Brittna, Edvarda Griega, Siegfrieda Wagnerja, Johanna Straussa ml. in Howarda Shora, ki je zložil izjemno glasbo k filmski trilogiji Gospodar prstanov, v kateri osrednja vloga pripada prav najmanjšim protagonistom Tolkienovega domišljijskega sveta - hobitom.
Tržaški muzikolog, skladatelj ter umetniški vodja mnogih glasbenih ustanov in festivalov Carlo de Incontrera je izjemno ugledna osebnost na mednarodnem glasbenem prizorišču, februarja letos prejel Častno priznanje Radiotelevizije Slovenija za leto 2022. V zadnjem skoraj desetletju je za program Ars Radia Slovenija ustvaril odmevne, obsežne cikle glasbeno-umetniških radijskih oddaj, kot so Potovanje po Loari, Zlato Donave, Potovanje po Renu in še zlasti megalomanski Mediteran, ki šteje kar 112 oddaj. Najnovejši ciklus Na krilih pesmi obsega preko 20 oddaj. V njih spoznavamo pravljična in druga fantastična bitja, pa tudi pastirske ljubezni ter stare mite in legende, ki so jih v svet umetnosti, še zlasti glasbene, preslikali brezštevilni umetniški ustvarjalci. Avtor sam je zapisal, da so nastanek cikla navdihnile "mladostne sanje, čudoviti in tudi strašljivi svetovi, polni palčkov in velikanov, zlatolasih ali plavolasih morskih deklic in vil, krvoločnih orkov in grozljivih coprnic, angelov in demonov, pa tudi junaki in bogovi nordijskih sag, tisti iz pripovedi o Nibelungih", ki mu jih je oče glasno bral sedeč ob vzglavju njegove postelje. Carlo de Incontrera je navdih iskal tudi v mitoloških zgodbah iz klasične Grčije in antičnega Rima, ki so jih razkrivala Homerjeva in Vergilova besedila, pa v viteških pesnitvah Besneči Roland, Zaljubljeni Roland, Osvobojeni Jeruzalem, skratka v podobah, ki jih je gojil vse življenje in so bogatila nešteta dela našega glasbenega izročila. Tako kot predhodna cikla – Potovanje po Loari in Mediteran – tudi Na krilih pesmi prevaja mag. Matej Venier, ki je Incontrerov najnovejši niz oddaj označil za "izjemno poetičen cikel, naslovljen po slavni Heinejevi pesmi". Interpreta besedil sta Maja Moll in Igor Velše, urednik oddaj pa Mihael Kozjek.
Tržaški muzikolog, skladatelj ter umetniški vodja mnogih glasbenih ustanov in festivalov Carlo de Incontrera je izjemno ugledna osebnost na mednarodnem glasbenem prizorišču, februarja letos prejel Častno priznanje Radiotelevizije Slovenija za leto 2022. V zadnjem skoraj desetletju je za program Ars Radia Slovenija ustvaril odmevne, obsežne cikle glasbeno-umetniških radijskih oddaj, kot so Potovanje po Loari, Zlato Donave, Potovanje po Renu in še zlasti megalomanski Mediteran, ki šteje kar 112 oddaj. Najnovejši ciklus Na krilih pesmi obsega preko 20 oddaj. V njih spoznavamo pravljična in druga fantastična bitja, pa tudi pastirske ljubezni ter stare mite in legende, ki so jih v svet umetnosti, še zlasti glasbene, preslikali brezštevilni umetniški ustvarjalci. Avtor sam je zapisal, da so nastanek cikla navdihnile "mladostne sanje, čudoviti in tudi strašljivi svetovi, polni palčkov in velikanov, zlatolasih ali plavolasih morskih deklic in vil, krvoločnih orkov in grozljivih coprnic, angelov in demonov, pa tudi junaki in bogovi nordijskih sag, tisti iz pripovedi o Nibelungih", ki mu jih je oče glasno bral sedeč ob vzglavju njegove postelje. Carlo de Incontrera je navdih iskal tudi v mitoloških zgodbah iz klasične Grčije in antičnega Rima, ki so jih razkrivala Homerjeva in Vergilova besedila, pa v viteških pesnitvah Besneči Roland, Zaljubljeni Roland, Osvobojeni Jeruzalem, skratka v podobah, ki jih je gojil vse življenje in so bogatila nešteta dela našega glasbenega izročila. Tako kot predhodna cikla – Potovanje po Loari in Mediteran – tudi Na krilih pesmi prevaja mag. Matej Venier, ki je Incontrerov najnovejši niz oddaj označil za "izjemno poetičen cikel, naslovljen po slavni Heinejevi pesmi". Interpreta besedil sta Maja Moll in Igor Velše, urednik oddaj pa Mihael Kozjek.
Prejšnjič smo obnovili zgodbo o Eneju, ki je s skupino tovarišev pobegnil iz goreče Troje s postaranim očetom na ramah, držeč za roko sinčka Askanija. Sledili smo njihovemu dolgemu in mukotrpnemu blodenju med sredozemskimi otoki, dokler niso prispeli do ustja Tibere, kjer so jih končno gostoljubno in s častmi sprejeli Latinci in njihov kralj; ti so v trojanskem junaku prepoznali tujca, o katerem je orakelj napovedal, da bo bodoči mož kraljeve hčere Lavinije. In Enej je nekoliko pozneje v imenu svoje žene južno od Tibere in nekaj milj od morja ustanovil mesto Lavinium. Na predzadnjem sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero osvetljujemo tudi bajeslovni spopad med Horaciji in Kuriaciji, spremlja pa nas glasba Giuseppeja Sartija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Josefa Myslivečka, Giorgia Battistellija, Domenica Cimarose in Arthurja Honeggerja.
Prejšnjič smo obnovili zgodbo o Eneju, ki je s skupino tovarišev pobegnil iz goreče Troje s postaranim očetom na ramah, držeč za roko sinčka Askanija. Sledili smo njihovemu dolgemu in mukotrpnemu blodenju med sredozemskimi otoki, dokler niso prispeli do ustja Tibere, kjer so jih končno gostoljubno in s častmi sprejeli Latinci in njihov kralj; ti so v trojanskem junaku prepoznali tujca, o katerem je orakelj napovedal, da bo bodoči mož kraljeve hčere Lavinije. In Enej je nekoliko pozneje v imenu svoje žene južno od Tibere in nekaj milj od morja ustanovil mesto Lavinium. Na predzadnjem sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero osvetljujemo tudi bajeslovni spopad med Horaciji in Kuriaciji, spremlja pa nas glasba Giuseppeja Sartija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Josefa Myslivečka, Giorgia Battistellija, Domenica Cimarose in Arthurja Honeggerja.
Dobre novice – se imenuje zgodnja sobotna popoldanska ura na programu Radia Koper. V njej želimo spodbujati k pozornosti do prijaznosti, požrtvovalnosti, solidarnosti, pomoči drugim in skupnosti, pa še bi lahko naštevali. V času, ko nas vsak dan preseneti kaj slabega, se nam zdi pozornost do dobrega še toliko bolj potrebna. Naš sopotnik je bil tokrat tudi Milan Petrovič. Ime bo zvenelo znano vsem ljubiteljem slovenske rock in pop glasbe, saj velja za prvega slovenskega rockerja. A večina ne pozna seznama dobrih del, ki jih vsakodnevno ustvarja pri svojih khm-inosemdesetih letih.
Dobre novice – se imenuje zgodnja sobotna popoldanska ura na programu Radia Koper. V njej želimo spodbujati k pozornosti do prijaznosti, požrtvovalnosti, solidarnosti, pomoči drugim in skupnosti, pa še bi lahko naštevali. V času, ko nas vsak dan preseneti kaj slabega, se nam zdi pozornost do dobrega še toliko bolj potrebna. Naš sopotnik je bil tokrat tudi Milan Petrovič. Ime bo zvenelo znano vsem ljubiteljem slovenske rock in pop glasbe, saj velja za prvega slovenskega rockerja. A večina ne pozna seznama dobrih del, ki jih vsakodnevno ustvarja pri svojih khm-inosemdesetih letih.