Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V drugem delu Sue nadaljuje pot skozi Kambodžo, kjer je priča obsežnemu izsekavanju tropskih gozdov in trgovini z ogroženimi živalmi. Vendar ni za vse kriva pogoltnost korporacij - za nekatere ljudi je to edini vir preživetja in možnost, da se izvijejo iz revščine, ki pesti premnoge Kambodžane. A na srečo obstajajo tudi posamezniki in organizacije, ki se trudijo ohraniti neprecenljive naravne dragocenosti ter spremeniti miselnost ljudi in jih spodbuditi k bolj trajnostnim oblikam preživljanja svojih družin. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Steve Robinson / BBC 2014 / Združeno kraljestvo
V drugem delu Sue nadaljuje pot skozi Kambodžo, kjer je priča obsežnemu izsekavanju tropskih gozdov in trgovini z ogroženimi živalmi. Vendar ni za vse kriva pogoltnost korporacij - za nekatere ljudi je to edini vir preživetja in možnost, da se izvijejo iz revščine, ki pesti premnoge Kambodžane. A na srečo obstajajo tudi posamezniki in organizacije, ki se trudijo ohraniti neprecenljive naravne dragocenosti ter spremeniti miselnost ljudi in jih spodbuditi k bolj trajnostnim oblikam preživljanja svojih družin. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Steve Robinson / BBC 2014 / Združeno kraljestvo
Papirniški pihalni orkester Vevče je 7. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani izvedel raznovrsten program nostalgičnih filmskih melodij z naslovom 125 let na platnu in odru. Tokrat smo za predvajanje izbrali tri nekoliko obsežnejša dela sporeda, začenši s potpurijem melodij iz filmov o Jamesu Bondu, ki jih je v skladbo Bond… James Bond prelil Stephen Bulla. Sledi glasba Urbana Kodra iz domače filmske klasike Cvetje v jeseni, ki jo je za citre in pihalni orkester priredil orkestrov Miha Kosec. Solistka na citrah je Janja Brlec. Niz oddaj pa sklepa venček melodij iz filmov o mladem čarovniku Harryju Potterju, ki jih je v skladbo The complete Harry Potter za vokal in pihalni orkester priredil Jerry Brubaker. Poje sopranistka Ana Plahutnik, Papirniški pihalni orkester Vevče pa torej vodi Miha Kosec.
Papirniški pihalni orkester Vevče je 7. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani izvedel raznovrsten program nostalgičnih filmskih melodij z naslovom 125 let na platnu in odru. Tokrat smo za predvajanje izbrali tri nekoliko obsežnejša dela sporeda, začenši s potpurijem melodij iz filmov o Jamesu Bondu, ki jih je v skladbo Bond… James Bond prelil Stephen Bulla. Sledi glasba Urbana Kodra iz domače filmske klasike Cvetje v jeseni, ki jo je za citre in pihalni orkester priredil orkestrov Miha Kosec. Solistka na citrah je Janja Brlec. Niz oddaj pa sklepa venček melodij iz filmov o mladem čarovniku Harryju Potterju, ki jih je v skladbo The complete Harry Potter za vokal in pihalni orkester priredil Jerry Brubaker. Poje sopranistka Ana Plahutnik, Papirniški pihalni orkester Vevče pa torej vodi Miha Kosec.
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 6. del V zadnjem delu nanizanke si Julius privošči krepek zajtrk – krompirjev rösti z jajcem na oko in omako iz fermentiranih čilijev. Nato se pridruži mladim školjkarjem, ki nabirajo pokrovače. Te nato na obali spečejo z maslom s čilijem in česnom. Poletje je tudi čas za druženje na prostem. Julius povabi prijatelje in brata na piknik. Na ražnju speče jagnjetino, ki jo na toplem nevzhajanem kruhu postreže s preprosto omako iz tahina in turško solato iz rdeče čebule in peteršilja. Za posladek speče slive, osladkane z medom in posute s pistacijo. Kot dodatek uporabi še osvežilni labne. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 6. del V zadnjem delu nanizanke si Julius privošči krepek zajtrk – krompirjev rösti z jajcem na oko in omako iz fermentiranih čilijev. Nato se pridruži mladim školjkarjem, ki nabirajo pokrovače. Te nato na obali spečejo z maslom s čilijem in česnom. Poletje je tudi čas za druženje na prostem. Julius povabi prijatelje in brata na piknik. Na ražnju speče jagnjetino, ki jo na toplem nevzhajanem kruhu postreže s preprosto omako iz tahina in turško solato iz rdeče čebule in peteršilja. Za posladek speče slive, osladkane z medom in posute s pistacijo. Kot dodatek uporabi še osvežilni labne. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V Opernem gledališču Verdi v Trstu si bo še jutri mogoče ogledati plesni triptih baletnega ansambla rimske opere z naslovom Večer Petit/Wheeldon/Pastor. Predstavila nam ga bo vodja ansambla, svetovno uveljavljena baletka Eleonora Abbagnato. V ljubljanski Galeriji Škuc je na ogled razstava Covers umetniškega tandema Lundstrøm in Bro. Monumentalna tekstilna instalacija, kolaž podarjenih posteljnih pregrinjal, je simboličen prikaz LGBT skupnosti z vsega sveta ter odpira vprašanja solidarnosti, ranljivosti in pravice do razlike kot temeljne demokratične vrednote. Tomato Košir, eden naših najuspešnejših oblikovalcev, je za naslovnico zadnje Dnevnikove priloge Objektiv požel navdušenje doma in v tujini. Na njej je vizualno komentiral ameriški napad na Venezuelo. Upodobil je portret predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki mu iz nosa polzi črn naftni izcedek in se oblikuje v brke, podobne Hitlerjevim. Goran Gregorič v glasbeni ogrlici izpostavlja pevko Beth Hart iz Los Angelesa v Kaliforniji.
V Opernem gledališču Verdi v Trstu si bo še jutri mogoče ogledati plesni triptih baletnega ansambla rimske opere z naslovom Večer Petit/Wheeldon/Pastor. Predstavila nam ga bo vodja ansambla, svetovno uveljavljena baletka Eleonora Abbagnato. V ljubljanski Galeriji Škuc je na ogled razstava Covers umetniškega tandema Lundstrøm in Bro. Monumentalna tekstilna instalacija, kolaž podarjenih posteljnih pregrinjal, je simboličen prikaz LGBT skupnosti z vsega sveta ter odpira vprašanja solidarnosti, ranljivosti in pravice do razlike kot temeljne demokratične vrednote. Tomato Košir, eden naših najuspešnejših oblikovalcev, je za naslovnico zadnje Dnevnikove priloge Objektiv požel navdušenje doma in v tujini. Na njej je vizualno komentiral ameriški napad na Venezuelo. Upodobil je portret predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki mu iz nosa polzi črn naftni izcedek in se oblikuje v brke, podobne Hitlerjevim. Goran Gregorič v glasbeni ogrlici izpostavlja pevko Beth Hart iz Los Angelesa v Kaliforniji.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Marjan Kozina se je rodil leta 1907 v Novem mestu. Njegova družina je ljubila glasbo in tako se je s klasično glasbo seznanil že doma. Nekaj časa se je navduševal tudi nad matematiko, vendar pa je ljubezen do glasbe prevladala. Po študiju na Dunaju pri Josephu Marxu in zasebno pri Albanu Bergu je svoja študijska leta končal v Pragi pri češkem skladatelju Josefu Suku. Tam je dodobra spoznal slovansko glasbo Smetane, Dvoržaka, Musorgskega in Čajkovskega. Po drugi svetovni vojni je postal eden pomembnejših glasbenih osebnosti na naših tleh. Bil je upravnik na novo ustanovljene Slovenske filharmonije, leta 1950 pa je bil imenovan za izrednega profesorja kompozijskega oddelka Akademije za glasbo v Ljubljani. Za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za umetnost je bil izvoljen 2. junija 1953. V zgodovino se je zapisal z monumentalnimi simfoničnimi deli, tokratna oddaja pa ga bo prikazala nekoliko drugače, kot mojstra klavirske glasbe.
Marjan Kozina se je rodil leta 1907 v Novem mestu. Njegova družina je ljubila glasbo in tako se je s klasično glasbo seznanil že doma. Nekaj časa se je navduševal tudi nad matematiko, vendar pa je ljubezen do glasbe prevladala. Po študiju na Dunaju pri Josephu Marxu in zasebno pri Albanu Bergu je svoja študijska leta končal v Pragi pri češkem skladatelju Josefu Suku. Tam je dodobra spoznal slovansko glasbo Smetane, Dvoržaka, Musorgskega in Čajkovskega. Po drugi svetovni vojni je postal eden pomembnejših glasbenih osebnosti na naših tleh. Bil je upravnik na novo ustanovljene Slovenske filharmonije, leta 1950 pa je bil imenovan za izrednega profesorja kompozijskega oddelka Akademije za glasbo v Ljubljani. Za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za umetnost je bil izvoljen 2. junija 1953. V zgodovino se je zapisal z monumentalnimi simfoničnimi deli, tokratna oddaja pa ga bo prikazala nekoliko drugače, kot mojstra klavirske glasbe.
Portugalka Maro z izvrstnim novim delom že sedmič nastopa kot solistka. Ob tem je 31-letna posnela tudi dve kolaborativni deli. Prav tako je nastopala s številnimi znanimi pop in rock solisti (Eric Clapton) ter tudi s komponistom in aranžerjem Jacobom Collierjem, svojim kolegom z bostonske akademije Berklee. Maro na Collierjevem tretjem albumu Djesse, vol. 2 (2019) zastopa song Lua. Indie-folk, indie-pop in celo neosoul, nemalokrat navdihnjen s funkom, ter še ščepec skritega fado patosa – vse to sodi v izrazni okvir lizbonske kantavorice in klavirske virtuozinje ter čutne vokalistke Maro. Veliko tehtnih razlogov za upravičeno posebno pozornost, ki jo namenjamo Marinemu veličastnemu novemu delu So Much Has Changed. .
Portugalka Maro z izvrstnim novim delom že sedmič nastopa kot solistka. Ob tem je 31-letna posnela tudi dve kolaborativni deli. Prav tako je nastopala s številnimi znanimi pop in rock solisti (Eric Clapton) ter tudi s komponistom in aranžerjem Jacobom Collierjem, svojim kolegom z bostonske akademije Berklee. Maro na Collierjevem tretjem albumu Djesse, vol. 2 (2019) zastopa song Lua. Indie-folk, indie-pop in celo neosoul, nemalokrat navdihnjen s funkom, ter še ščepec skritega fado patosa – vse to sodi v izrazni okvir lizbonske kantavorice in klavirske virtuozinje ter čutne vokalistke Maro. Veliko tehtnih razlogov za upravičeno posebno pozornost, ki jo namenjamo Marinemu veličastnemu novemu delu So Much Has Changed. .
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Zvočni sprehod po Beli Krajini, kot jo je leta 1974 v Slovenski zemlji v pesmi in besedi predstavila Zmaga Kumer. O marsičem je bilo govora, mi pa se posvečamo glasbi, ki jo dopolnjujejo še drugi zvočni zapisi iz te, za marsikoga skrivnostne in čarobne pokrajine. Bolj ali manj značilni primeri belokranjske glasbe, skupaj z naslovno pesmijo, ki je že dolga leta prepoznavni znak slovenskega ljudskega izročila na radijskih valovih.
Zvočni sprehod po Beli Krajini, kot jo je leta 1974 v Slovenski zemlji v pesmi in besedi predstavila Zmaga Kumer. O marsičem je bilo govora, mi pa se posvečamo glasbi, ki jo dopolnjujejo še drugi zvočni zapisi iz te, za marsikoga skrivnostne in čarobne pokrajine. Bolj ali manj značilni primeri belokranjske glasbe, skupaj z naslovno pesmijo, ki je že dolga leta prepoznavni znak slovenskega ljudskega izročila na radijskih valovih.
Verjetno gre za svetovno najbolj znano in tragično ljubezensko zgodbo, ki jo bo dirigent Robin Ticciati oživil v svoji živahni interpretaciji dramatične simfonije Romeo in Julija, op. 17 Hectorja Berlioza.
Verjetno gre za svetovno najbolj znano in tragično ljubezensko zgodbo, ki jo bo dirigent Robin Ticciati oživil v svoji živahni interpretaciji dramatične simfonije Romeo in Julija, op. 17 Hectorja Berlioza.
Mi smo se družili s krajankami in krajani ter predsednico Krajevne skupnosti Trnovo, ene od devetnajst krajevnih skupnosti, Tanjo Vončina, obiskal pa nas je tudi župan občine Nova Gorica. V programu so sodelovali številni krajanke in krajani. Na orglice je zaigral Davorin Cej, s Hišnim ansamblom Društva upokojencev Trnovo Lokve pa Danilo Ličar. Slišali smo Pio Ternovev v narečju, Jožko Strosar nam je predstavil Društvo Furmani, pogostile pa so nas članice Društva žena in deklet Trnovo. V oddaji vam spregovorimo tudi o nekoč edinem narodno-zabavnem ansamblu na Goriškem, Ansamblu Vrtnica, naš gost je Boris Pleničar. V drugem delu programa boste slišali, kako je člane Društva Gremo plesat, s svojim koncertom počastil Trnovec, glasbenik Gianni Rijavec. Povedal je, da je svoje začetke doživljal z Radiem Koper, ki mu je še danes hvaležen za oblikovanje lastne glasbene poti.
Mi smo se družili s krajankami in krajani ter predsednico Krajevne skupnosti Trnovo, ene od devetnajst krajevnih skupnosti, Tanjo Vončina, obiskal pa nas je tudi župan občine Nova Gorica. V programu so sodelovali številni krajanke in krajani. Na orglice je zaigral Davorin Cej, s Hišnim ansamblom Društva upokojencev Trnovo Lokve pa Danilo Ličar. Slišali smo Pio Ternovev v narečju, Jožko Strosar nam je predstavil Društvo Furmani, pogostile pa so nas članice Društva žena in deklet Trnovo. V oddaji vam spregovorimo tudi o nekoč edinem narodno-zabavnem ansamblu na Goriškem, Ansamblu Vrtnica, naš gost je Boris Pleničar. V drugem delu programa boste slišali, kako je člane Društva Gremo plesat, s svojim koncertom počastil Trnovec, glasbenik Gianni Rijavec. Povedal je, da je svoje začetke doživljal z Radiem Koper, ki mu je še danes hvaležen za oblikovanje lastne glasbene poti.
Resnična zgodba o siru Nicholasu Wintonu, ki je iz Čehoslovaške tik pred drugo svetovno vojno rešil 669 otrok, ki bi jih sicer nacisti zadržali in razposlali v taborišča. Nicky je obiskal Prago decembra 1938 in odkril, da družine, ki so pobegnile pred nacisti iz Nemčije in Avstrije, živijo v obupnih pogojih praktično brez hrane in strehe nad glavo ter jim grozi nacistična invazija. Takoj se je zavedel, da gre za dirko s časom. Koliko otrok bo lahko rešil s svojimi sodelavci, preden se bodo zaprle meje? 50 let kasneje - leta 1988 Nickyja preganjajo spomini na usode otrok, ki jih ni uspel pripeljati na varno v Anglijo. Obtožuje se, da ni naredil več. Šele ko ga v BBC-jevi oddaji v živo »To je življenje!« presenetijo in mu predstavijo nekatere od preživelih otrok, ki so zdaj odrasli ljudje, začne končno sprejemati usodo in se pomiri s preteklostjo… ONE LIFE / KOPROD / 2023 Režija: James Hawes / Scenarij: Lucinda Coxon, Nick Drake, Barbara Winton / Igrajo: Anthony Hopkins, Lena Olin, Johnny Flynn, Helena Bonham Carter, Tim Steed, Matilda Thorpe, Daniel Brown, Alex Sharp, Jirí Simek, Romola Garai, Barbora Vachova, Juliana Moska, Jolana Jirotková, Michal Skach, Samuel Himal in drugi …
Resnična zgodba o siru Nicholasu Wintonu, ki je iz Čehoslovaške tik pred drugo svetovno vojno rešil 669 otrok, ki bi jih sicer nacisti zadržali in razposlali v taborišča. Nicky je obiskal Prago decembra 1938 in odkril, da družine, ki so pobegnile pred nacisti iz Nemčije in Avstrije, živijo v obupnih pogojih praktično brez hrane in strehe nad glavo ter jim grozi nacistična invazija. Takoj se je zavedel, da gre za dirko s časom. Koliko otrok bo lahko rešil s svojimi sodelavci, preden se bodo zaprle meje? 50 let kasneje - leta 1988 Nickyja preganjajo spomini na usode otrok, ki jih ni uspel pripeljati na varno v Anglijo. Obtožuje se, da ni naredil več. Šele ko ga v BBC-jevi oddaji v živo »To je življenje!« presenetijo in mu predstavijo nekatere od preživelih otrok, ki so zdaj odrasli ljudje, začne končno sprejemati usodo in se pomiri s preteklostjo… ONE LIFE / KOPROD / 2023 Režija: James Hawes / Scenarij: Lucinda Coxon, Nick Drake, Barbara Winton / Igrajo: Anthony Hopkins, Lena Olin, Johnny Flynn, Helena Bonham Carter, Tim Steed, Matilda Thorpe, Daniel Brown, Alex Sharp, Jirí Simek, Romola Garai, Barbora Vachova, Juliana Moska, Jolana Jirotková, Michal Skach, Samuel Himal in drugi …
Dvajsetdelni cikel je radiofonska predstavitev dvajsetih temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjevi Iliado in Odisejo ter Vergilovo Eneido. Druga epizoda ima naslov šestega in sedmega speva iz Homerjeve Iliade v prevodu Antona Sovreta: Vrisk je slišati tu, tam stok ljudi iz vrvenja ...'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonska mojstra: Miro Marinšek in Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Adrestos – Uroš Maček Agamemnon – Slavko Cerjak Nestor – Saša Miklavc Hektor – Milan Štefe Hekuba – Lenča Ferenčak Teano – Polona Juh Paris – Željko Hrs Helena – Stannia Boninsegna Skrbnica – Milena Grm Andromaha – Damjana Černe Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1995
Dvajsetdelni cikel je radiofonska predstavitev dvajsetih temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjevi Iliado in Odisejo ter Vergilovo Eneido. Druga epizoda ima naslov šestega in sedmega speva iz Homerjeve Iliade v prevodu Antona Sovreta: Vrisk je slišati tu, tam stok ljudi iz vrvenja ...'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonska mojstra: Miro Marinšek in Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Adrestos – Uroš Maček Agamemnon – Slavko Cerjak Nestor – Saša Miklavc Hektor – Milan Štefe Hekuba – Lenča Ferenčak Teano – Polona Juh Paris – Željko Hrs Helena – Stannia Boninsegna Skrbnica – Milena Grm Andromaha – Damjana Černe Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1995
Kot pove že ime, v Etnofoniji poslušamo etnoglasbo. Glasbeni urednik Peter Barbarič se osredotoča predvsem na evropski etno. Z novostmi s tega področja seznanja poslušalce vsak ponedeljek ob 22.40 na Prvem.
Kot pove že ime, v Etnofoniji poslušamo etnoglasbo. Glasbeni urednik Peter Barbarič se osredotoča predvsem na evropski etno. Z novostmi s tega področja seznanja poslušalce vsak ponedeljek ob 22.40 na Prvem.
Grška pesnica Maria Poliduri, rojena leta 1902 v Kalamati, je eden izmed najizrazitejših pesniških glasov literarne generacije dvajsetih let. Združevala je vplive nove romantike in simbolizma s pesimizmom, porojenim iz družbenih in političnih realij dobe. Pesmi Marie Poliduri so lirične, osebnoizpovedne, včasih zelo drzne v izrazu, njihove teme pa so predvsem ljubezen, minljivost in smrt. Prevladujoče vzdušje njene poezije je mistična melanholija. Na pesimistični ton njenih pesmi je gotovo vplivala tudi njena žalostna usoda: že pri osemnajstih letih je izgubila oba od staršev, le nekaj let pozneje pa je odpotovala v Pariz, kjer je živela v revščini in se nalezla tuberkuloze. Po vrnitvi v Atene leta 1928 je bila sprejeta v bolnišnico za jetične bolnike Sotiria, o kateri piše v istoimenski pesmi; tam je dve leti pozneje umrla, stara komaj 28 let. Pesmi za oddajo je izbrala in prevedla Lara Unuk. Interpretira Nataša Keser, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Grška pesnica Maria Poliduri, rojena leta 1902 v Kalamati, je eden izmed najizrazitejših pesniških glasov literarne generacije dvajsetih let. Združevala je vplive nove romantike in simbolizma s pesimizmom, porojenim iz družbenih in političnih realij dobe. Pesmi Marie Poliduri so lirične, osebnoizpovedne, včasih zelo drzne v izrazu, njihove teme pa so predvsem ljubezen, minljivost in smrt. Prevladujoče vzdušje njene poezije je mistična melanholija. Na pesimistični ton njenih pesmi je gotovo vplivala tudi njena žalostna usoda: že pri osemnajstih letih je izgubila oba od staršev, le nekaj let pozneje pa je odpotovala v Pariz, kjer je živela v revščini in se nalezla tuberkuloze. Po vrnitvi v Atene leta 1928 je bila sprejeta v bolnišnico za jetične bolnike Sotiria, o kateri piše v istoimenski pesmi; tam je dve leti pozneje umrla, stara komaj 28 let. Pesmi za oddajo je izbrala in prevedla Lara Unuk. Interpretira Nataša Keser, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Aaron Parks je odličen jazzovski pianist srednje generacije. Sprva je sodeloval v zasedbah trobentača Terenca Blancharda, nato se je odpravil na samostojno glasbeno pot. Slišali bomo izbor skladb z njegovih albumov.
Aaron Parks je odličen jazzovski pianist srednje generacije. Sprva je sodeloval v zasedbah trobentača Terenca Blancharda, nato se je odpravil na samostojno glasbeno pot. Slišali bomo izbor skladb z njegovih albumov.
Film prikazuje resnične dogodke, povezane z junaštvom Františka Kriegla, moža, ki je kljuboval sovjetskemu imperiju. Zdravnik in politik František Kriegel, junak praške pomladi, ki se je začela januarja 1968, je bil v noči na 21. avgust aretiran ter skupaj s petimi voditelji partije in države (Dubček, Cerník, Smrkovský, Spacek, Simon) odpeljan v Moskvo. Bil je edini češkoslovaški politik, ki se je v moskovskem ujetništvu uprl Brežnjevu, kljub grožnji likvidacije. In bil je edini, ki ni podpisal t. i. moskovskega protokola. Gre za dokument, ki je pomenil soglasje z okupacijo Češkoslovaške leta 1968, kateri so sledile odprava reform, uvedba cenzure in namestitev enot Varšavskega pakta na ozemlju Českoslovaške. Zasedba se je končala šele z žametno revolucijo leta 1989. MUŽ, KTERÝ STÁL V CESTĚ / The man who Stood in the Way / 2023 / Češka republika, Ukrajina, Latvija Scenarij: Igor Fila Režija: Petr Nikolaev V glavnih vlogah: Tomáš Töpfer, Zuzana Mauréry, Adrian Jastraban, Alois Švehlík, Jiří Ployhar, Daniel Heriban, Přemysl Bureš, Miroslav Táborský, Zuzana Kajnarová, Alexander Ignatusha, Sergiy Kucherenko, Roman Zahyrov, Ivan Shvedoff
Film prikazuje resnične dogodke, povezane z junaštvom Františka Kriegla, moža, ki je kljuboval sovjetskemu imperiju. Zdravnik in politik František Kriegel, junak praške pomladi, ki se je začela januarja 1968, je bil v noči na 21. avgust aretiran ter skupaj s petimi voditelji partije in države (Dubček, Cerník, Smrkovský, Spacek, Simon) odpeljan v Moskvo. Bil je edini češkoslovaški politik, ki se je v moskovskem ujetništvu uprl Brežnjevu, kljub grožnji likvidacije. In bil je edini, ki ni podpisal t. i. moskovskega protokola. Gre za dokument, ki je pomenil soglasje z okupacijo Češkoslovaške leta 1968, kateri so sledile odprava reform, uvedba cenzure in namestitev enot Varšavskega pakta na ozemlju Českoslovaške. Zasedba se je končala šele z žametno revolucijo leta 1989. MUŽ, KTERÝ STÁL V CESTĚ / The man who Stood in the Way / 2023 / Češka republika, Ukrajina, Latvija Scenarij: Igor Fila Režija: Petr Nikolaev V glavnih vlogah: Tomáš Töpfer, Zuzana Mauréry, Adrian Jastraban, Alois Švehlík, Jiří Ployhar, Daniel Heriban, Přemysl Bureš, Miroslav Táborský, Zuzana Kajnarová, Alexander Ignatusha, Sergiy Kucherenko, Roman Zahyrov, Ivan Shvedoff
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Šems Ed Din Muhamed, znan kot Hafis, velja za največjega perzijskega lirika. Zbirka Divan je zelo vplivala na evropsko romantično poezijo, tudi na nastanek Prešernovih Gazel. Izbrali smo eno od Hafisovih ljubezenskih pesmi v prevodu Vena Tauferja. Igralec Danijel Malalan, mojster zvoka Jadranko Oblak, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2017.
Šems Ed Din Muhamed, znan kot Hafis, velja za največjega perzijskega lirika. Zbirka Divan je zelo vplivala na evropsko romantično poezijo, tudi na nastanek Prešernovih Gazel. Izbrali smo eno od Hafisovih ljubezenskih pesmi v prevodu Vena Tauferja. Igralec Danijel Malalan, mojster zvoka Jadranko Oblak, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2017.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Palestrinovo delo je neločljivo povezano z Rimom. Mesto je bilo ob koncu šestnajstega stoletja živahno in polno energije, kar lahko deloma pripišemo odzivu Katoliške cerkve na reformacijo v severni Evropi. Nastala sta nova duhovniška reda jezuitov in oratorijancev in oboji so goreče oznanjali evangelij. Razkošna dela arhitektov, slikarjev, pesnikov, pisateljev in glasbenikov so kazala Cerkev z novo samozavestjo. Tako cerkveni dostojanstveniki kakor plemiči so podpirali umetnost in pogosto tekmovali drug z drugim, kdo bo zaposlil najboljše glasbenike in priredil večje dogodke.
Palestrinovo delo je neločljivo povezano z Rimom. Mesto je bilo ob koncu šestnajstega stoletja živahno in polno energije, kar lahko deloma pripišemo odzivu Katoliške cerkve na reformacijo v severni Evropi. Nastala sta nova duhovniška reda jezuitov in oratorijancev in oboji so goreče oznanjali evangelij. Razkošna dela arhitektov, slikarjev, pesnikov, pisateljev in glasbenikov so kazala Cerkev z novo samozavestjo. Tako cerkveni dostojanstveniki kakor plemiči so podpirali umetnost in pogosto tekmovali drug z drugim, kdo bo zaposlil najboljše glasbenike in priredil večje dogodke.
Poulencova mati je bila nadarjena pianistka in njegova prva učiteljica klavirja, oče je bil predan katoličan. Prav tem vplivom, umetniškim in religioznim, muzikologi pripisujejo razloge za Poulencovo glasbo, ki je razpeta med posvetnim in sakralnim.
Poulencova mati je bila nadarjena pianistka in njegova prva učiteljica klavirja, oče je bil predan katoličan. Prav tem vplivom, umetniškim in religioznim, muzikologi pripisujejo razloge za Poulencovo glasbo, ki je razpeta med posvetnim in sakralnim.
V Zamori v pokrajini Kastilja in León je teden pred veliko nočjo zelo poseben. Vsak dan se skozi mesto vijejo procesije, v katerih sodeluje na tisoče ljudi, še več pa je turistov. V tem času je zapovedan post, zato je meso prepovedano. Na jedilniku se največkrat znajdeta trska ali polenovka in čičerika, ki najbolje uspeva na suhih tleh. Rosi ni preveč za procesije, zato pa toliko raje kuha. Pri tem opravilu se ji večkrat pridruži mali Guillermo. Skupaj bosta pripravila trsko s krompirjem in česnovo omako, sin Adrián pa bo skuhal česnovo juho z značilno začimbno mešanico. Za posladek bodo ocvrtki in kastiljske ocvrte rože z domačim medom. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorja: Alba Vivancos Folch in Claus Wischmann
V Zamori v pokrajini Kastilja in León je teden pred veliko nočjo zelo poseben. Vsak dan se skozi mesto vijejo procesije, v katerih sodeluje na tisoče ljudi, še več pa je turistov. V tem času je zapovedan post, zato je meso prepovedano. Na jedilniku se največkrat znajdeta trska ali polenovka in čičerika, ki najbolje uspeva na suhih tleh. Rosi ni preveč za procesije, zato pa toliko raje kuha. Pri tem opravilu se ji večkrat pridruži mali Guillermo. Skupaj bosta pripravila trsko s krompirjem in česnovo omako, sin Adrián pa bo skuhal česnovo juho z značilno začimbno mešanico. Za posladek bodo ocvrtki in kastiljske ocvrte rože z domačim medom. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorja: Alba Vivancos Folch in Claus Wischmann
Vrhunski, virtuozni basist Jošt Lampret je gostoval pri Big Bandu RTV Slovenija na sobotnem koncertui v SiTi Teatru v Ljubljani. Na sporedu so bile njegove avtorske skladbe. Orkester je vodil Tadej Tomšič, gosta sta bila tudi bobnar Gaj Bostič in vokalna solistka Veronika Kumar.
Vrhunski, virtuozni basist Jošt Lampret je gostoval pri Big Bandu RTV Slovenija na sobotnem koncertui v SiTi Teatru v Ljubljani. Na sporedu so bile njegove avtorske skladbe. Orkester je vodil Tadej Tomšič, gosta sta bila tudi bobnar Gaj Bostič in vokalna solistka Veronika Kumar.
Tokrat vas v pravljici za lahko noč čaka čarovnik, ki ni znal čarati, zatrapal pa se je v prelepo, razvajeno grajsko gospodično. Zgodbo o čarovniku, ki se mu je od zaljubljenosti že kar vrtelo, je napisala Liljana Praprotnik Zupančič, pripoveduje pa jo pa igralka Draga Potočnjak. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Tokrat vas v pravljici za lahko noč čaka čarovnik, ki ni znal čarati, zatrapal pa se je v prelepo, razvajeno grajsko gospodično. Zgodbo o čarovniku, ki se mu je od zaljubljenosti že kar vrtelo, je napisala Liljana Praprotnik Zupančič, pripoveduje pa jo pa igralka Draga Potočnjak. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.