Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Fantasy, feministična zgodba o odraščanju slovenske režiserke Kukle je zmagovalni celovečerec tržaškega filmskega festivala. Pa tudi sicer je bil Filmski festival v sosednjem Trstu letos podčrtan z ustvarjalnostjo slovenskih režiserk. V Gledališču Koper smo si ogledali premiero predstave Kje je primadona Kena Ludwiga. Komedijo zmešnjav, ki se odvijejo v zakulisju opernega gledališča, je režirala Katja Pegan. Operni glamur 30. let so pričarali kostumi Alana Hranitelja, vrtinec humornega kaosa pa so z vrsto preobrazb svojih likov ustvarili igralci Lara Jankovič, Mojca Partljič, Pia Skvarča, Sara Gorše, Mak Tepšić, Igor Štamulak, Blaž Popovski in Rok Ličen. V Kulturnem domu v Gorici gostuje Mikromuzej Centra vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga iz Vitanja. Razstava izpostavlja zamisli enega najpomembnejših pionirjev astronavtike o vesoljski postaji, umetni gravitaciji in življenju človeka v vesolju, na katerih je zasnovano sodobno vesoljsko raziskovanje. Skupina Les Negresses Vertes je eden najbolj prepoznavnih in inovativnih bendov francoske glasbene scene poznih 80. in 90. let. Goran Gregorič jo predstavlja v današnji glasbeni ogrlici.
Fantasy, feministična zgodba o odraščanju slovenske režiserke Kukle je zmagovalni celovečerec tržaškega filmskega festivala. Pa tudi sicer je bil Filmski festival v sosednjem Trstu letos podčrtan z ustvarjalnostjo slovenskih režiserk. V Gledališču Koper smo si ogledali premiero predstave Kje je primadona Kena Ludwiga. Komedijo zmešnjav, ki se odvijejo v zakulisju opernega gledališča, je režirala Katja Pegan. Operni glamur 30. let so pričarali kostumi Alana Hranitelja, vrtinec humornega kaosa pa so z vrsto preobrazb svojih likov ustvarili igralci Lara Jankovič, Mojca Partljič, Pia Skvarča, Sara Gorše, Mak Tepšić, Igor Štamulak, Blaž Popovski in Rok Ličen. V Kulturnem domu v Gorici gostuje Mikromuzej Centra vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga iz Vitanja. Razstava izpostavlja zamisli enega najpomembnejših pionirjev astronavtike o vesoljski postaji, umetni gravitaciji in življenju človeka v vesolju, na katerih je zasnovano sodobno vesoljsko raziskovanje. Skupina Les Negresses Vertes je eden najbolj prepoznavnih in inovativnih bendov francoske glasbene scene poznih 80. in 90. let. Goran Gregorič jo predstavlja v današnji glasbeni ogrlici.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
V poslušanje ponujamo izbor glasbe za godala iz bogatega opusa skladatelja in pianista Marijana Lipovška - Štiri skladbe za violino in klavir, Sedem miniatur z godala, Balado za violončelo in klavir in Drugo suito za godala.
V poslušanje ponujamo izbor glasbe za godala iz bogatega opusa skladatelja in pianista Marijana Lipovška - Štiri skladbe za violino in klavir, Sedem miniatur z godala, Balado za violončelo in klavir in Drugo suito za godala.
Ker Jill Scott velja za pionirko neosoula, ne preseneča, da so vsi njeni albumi žanrsko najmanj bivalentni. Enako velja tudi za pevkin povratniški album To Who This May Concern, njen prvi po desetih letih. Večkratna grammyjevka iz Filadelfije med spročujočim ambientalnim kozmičnim soulom, energičnimi funky in disco skladbami ter R & B baladami ob spremstvu velikega orkestra ter duetnimi nastopi z džezisti in raperji strastno opeva ljubezen in druge pozitivne sile v vesoljnem prostoru.
Ker Jill Scott velja za pionirko neosoula, ne preseneča, da so vsi njeni albumi žanrsko najmanj bivalentni. Enako velja tudi za pevkin povratniški album To Who This May Concern, njen prvi po desetih letih. Večkratna grammyjevka iz Filadelfije med spročujočim ambientalnim kozmičnim soulom, energičnimi funky in disco skladbami ter R & B baladami ob spremstvu velikega orkestra ter duetnimi nastopi z džezisti in raperji strastno opeva ljubezen in druge pozitivne sile v vesoljnem prostoru.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Tokratni obisk na Obali začenja Rončel z izborom skladb 75-letnega britanskega pevca in kitarista Petra Framptna. Oddajo bo nadaljeval Peter Gabriel, za njim pa še Otis Taylor. Za konec tokratnega povsem moškega izbora pa še pianist in skladatelj Harold Mabern, ki se je rodil pred 90 leti. Ponudili vam bomo izbor z njegovega albuma iz leta 1993, na katerem muzicira s samimi izvrstnimi ameriškimi jazzisti.
Tokratni obisk na Obali začenja Rončel z izborom skladb 75-letnega britanskega pevca in kitarista Petra Framptna. Oddajo bo nadaljeval Peter Gabriel, za njim pa še Otis Taylor. Za konec tokratnega povsem moškega izbora pa še pianist in skladatelj Harold Mabern, ki se je rodil pred 90 leti. Ponudili vam bomo izbor z njegovega albuma iz leta 1993, na katerem muzicira s samimi izvrstnimi ameriškimi jazzisti.
V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke iz Bušinje vasi na belokranjski strani Gorjancev, ki so nastali leta 1992. Pri Kraščevih so takrat peli in pripovedovali domači pevci in godec, slišali pa bomo ljubezenske, obredne in plesne napeve in viže. Oddajo bo dopolnilo nekaj napevov iz sosednjega Suhorja in arhiva.
V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke iz Bušinje vasi na belokranjski strani Gorjancev, ki so nastali leta 1992. Pri Kraščevih so takrat peli in pripovedovali domači pevci in godec, slišali pa bomo ljubezenske, obredne in plesne napeve in viže. Oddajo bo dopolnilo nekaj napevov iz sosednjega Suhorja in arhiva.
Nocoj bomo pred spanjem še zaplesali, se zavrteli in zažareli oranžno! Pripoveduje: Marijana Brecelj. Napisala: Jasna Knez. Posneto v studiih Radia Slovenija 1990.
Nocoj bomo pred spanjem še zaplesali, se zavrteli in zažareli oranžno! Pripoveduje: Marijana Brecelj. Napisala: Jasna Knez. Posneto v studiih Radia Slovenija 1990.
Leta 1960 je posnel svoje prve skladbe Ansambel Borisa Kovačiča in z njim Borisova soproga Stanka Kovačič. Imenitnaglasba Borisa Kovačiča in čisti nežen zvok Stankinega vokala, sodita še danes v vrh slovenske ustvarjalnosti. Stanka Kovačič te dni praznuje rojstni dan, enako tudi njen sin Simon, ki je dolga leta glasbenik v Ansamblu Petra Finka. Kovačičevi pa se lahko pohvalijo tudi z glasbeno ustvarjalnostjo sina Mateja. Prisluhnite nepozabnim zimzelenim melodijam, pesem Prinesi mi rože pa letos šteje 60 let.
Leta 1960 je posnel svoje prve skladbe Ansambel Borisa Kovačiča in z njim Borisova soproga Stanka Kovačič. Imenitnaglasba Borisa Kovačiča in čisti nežen zvok Stankinega vokala, sodita še danes v vrh slovenske ustvarjalnosti. Stanka Kovačič te dni praznuje rojstni dan, enako tudi njen sin Simon, ki je dolga leta glasbenik v Ansamblu Petra Finka. Kovačičevi pa se lahko pohvalijo tudi z glasbeno ustvarjalnostjo sina Mateja. Prisluhnite nepozabnim zimzelenim melodijam, pesem Prinesi mi rože pa letos šteje 60 let.
»Glej, morje samo!« Z zvonkimi fanfarami in mogočnim vzklikom Londonskega filharmoničnega zbora Morska simfonija Ralpha Vaughana Williamsa sprosti val navdiha. Še prej bomo v izvedbi Londonskega filharmoničnega orkestra in dirigenta sira Marka Elderja poslušali suito Zgodovinski prizori, op. 66 Jeana Sibeliusa.
»Glej, morje samo!« Z zvonkimi fanfarami in mogočnim vzklikom Londonskega filharmoničnega zbora Morska simfonija Ralpha Vaughana Williamsa sprosti val navdiha. Še prej bomo v izvedbi Londonskega filharmoničnega orkestra in dirigenta sira Marka Elderja poslušali suito Zgodovinski prizori, op. 66 Jeana Sibeliusa.
V nocojšnji Etnofoniji poslušamo album Manuša II slovaške pevke Júlie Kozákove, ki z njim nadaljuje zvočno zgodbo albuma Manuša iz leta 2022, na katerem je predstavila romske pesmi iz Slovaške in osrednje Evrope, v interpretacijo katerih je vpletla tudi prvine flamenka in jazza.
V nocojšnji Etnofoniji poslušamo album Manuša II slovaške pevke Júlie Kozákove, ki z njim nadaljuje zvočno zgodbo albuma Manuša iz leta 2022, na katerem je predstavila romske pesmi iz Slovaške in osrednje Evrope, v interpretacijo katerih je vpletla tudi prvine flamenka in jazza.
Razvojni roman Chiquinho, ki velja za enega najpomembnejših romanov zelenortske literature, prinaša vpogled v vsakdan, kulturo in družbena vprašanja Zelenortskih otokov na začetku 20. stoletja. Napisal ga je Baltazar Lopes da Silva, izdal leta 1947, v njem pa spremljamo glavnega protagonista Chiquinha od otroštva na otoku São Nicolau do njegove migracije v Združene države Amerike. Literarni nokturno prinaša odlomek iz zadnjega dela romana, v katerem se Chiquinho po končanem šolanju na otoku São Vicente spet vrne na rodni otok São Nicolau, kjer postane učitelj. Obkrožen je z ljudmi, živečimi v slabih razmerah. Muči ga okolje, ki mu ne ponuja možnosti za razvoj poklicne poti, in zato se nazadnje odloči za odhod z otočja. Interpret: Urban Kuntarič. Prevajalec: Janko Moder. Režiser: Klemen Markovčič. Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič. Mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar. Redaktorica: Maja Žvokelj. Leto produkcije: 2026.
Razvojni roman Chiquinho, ki velja za enega najpomembnejših romanov zelenortske literature, prinaša vpogled v vsakdan, kulturo in družbena vprašanja Zelenortskih otokov na začetku 20. stoletja. Napisal ga je Baltazar Lopes da Silva, izdal leta 1947, v njem pa spremljamo glavnega protagonista Chiquinha od otroštva na otoku São Nicolau do njegove migracije v Združene države Amerike. Literarni nokturno prinaša odlomek iz zadnjega dela romana, v katerem se Chiquinho po končanem šolanju na otoku São Vicente spet vrne na rodni otok São Nicolau, kjer postane učitelj. Obkrožen je z ljudmi, živečimi v slabih razmerah. Muči ga okolje, ki mu ne ponuja možnosti za razvoj poklicne poti, in zato se nazadnje odloči za odhod z otočja. Interpret: Urban Kuntarič. Prevajalec: Janko Moder. Režiser: Klemen Markovčič. Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič. Mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar. Redaktorica: Maja Žvokelj. Leto produkcije: 2026.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Lani – 15. decembra nas je zapustil sloviti hrvaški trobentač Ladislav Fidri, star 85 let. Z njegovim odhodom je hrvaška glasba izgubila enega svojih najvidnejših jazzovskih glasbenikov in skladateljev, umetnika prefinjene estetike in močnega osebnega izraza. Fidri je bil trobentač, solist na krilovki, skladatelj in aranžer pa tudi pevec.
Lani – 15. decembra nas je zapustil sloviti hrvaški trobentač Ladislav Fidri, star 85 let. Z njegovim odhodom je hrvaška glasba izgubila enega svojih najvidnejših jazzovskih glasbenikov in skladateljev, umetnika prefinjene estetike in močnega osebnega izraza. Fidri je bil trobentač, solist na krilovki, skladatelj in aranžer pa tudi pevec.
Uveljavljeni finski režiser Klaus Härö je podpisan pod film NIKOLI SAMI (EI KOSKAAN YKSIN/Never Alone), ki prikaže resnično zgodbo judovskih beguncev, ki so med 2. svetovno vojno iskali zatočišče na Finskem. Domačin Abraham Stiller, tudi sam Jud, jim skuša pomagati, istočasno pa se trudi zaščititi finske Jude pred deportacijo. Osem judovskih beguncev so deportirali v Nemčijo, preživel je le Georg Kollmann. Leta 1972 ostarelega Stillerja obišče mlada novinarka, ki bi rada izvedela več o dogodkih med vojno. V Tel Avivu najde Georga Kollmanna, ki ima za Stillerja posebno darilo. Na Televiziji Slovenija smo nedavno predvajali Häröjev prejšnji film Moj mornar, moja ljubezen (My Sailor, My Love, 2022) in film Sabljač (Miekkailija/The Fencer, 2015). EI KOSKAAN YKSIN / Never Alone / 2024 / koprodukcija (Finska, Avstrija, Estonija, Švedska) Scenarij: Klaus Härö, Jimmy Karlsson, Rony Smolar Režija: Klaus Härö V glavnih vlogah: Ville Virtanen, Nina Hukkinen, Rony Herman, Satu Tuuli Karhu, Tomi Salmela, Rain Tolk, Ruben Tok, Galina Tikerpuu, Naemi Latzer
Uveljavljeni finski režiser Klaus Härö je podpisan pod film NIKOLI SAMI (EI KOSKAAN YKSIN/Never Alone), ki prikaže resnično zgodbo judovskih beguncev, ki so med 2. svetovno vojno iskali zatočišče na Finskem. Domačin Abraham Stiller, tudi sam Jud, jim skuša pomagati, istočasno pa se trudi zaščititi finske Jude pred deportacijo. Osem judovskih beguncev so deportirali v Nemčijo, preživel je le Georg Kollmann. Leta 1972 ostarelega Stillerja obišče mlada novinarka, ki bi rada izvedela več o dogodkih med vojno. V Tel Avivu najde Georga Kollmanna, ki ima za Stillerja posebno darilo. Na Televiziji Slovenija smo nedavno predvajali Häröjev prejšnji film Moj mornar, moja ljubezen (My Sailor, My Love, 2022) in film Sabljač (Miekkailija/The Fencer, 2015). EI KOSKAAN YKSIN / Never Alone / 2024 / koprodukcija (Finska, Avstrija, Estonija, Švedska) Scenarij: Klaus Härö, Jimmy Karlsson, Rony Smolar Režija: Klaus Härö V glavnih vlogah: Ville Virtanen, Nina Hukkinen, Rony Herman, Satu Tuuli Karhu, Tomi Salmela, Rain Tolk, Ruben Tok, Galina Tikerpuu, Naemi Latzer
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Paul Celan je bil eden izmed pesnikov, ki so po drugi svetovni vojni vidno zaznamovali svetovno pesniško krajino. Nanj sta vplivala ekspresionizem in nadrealizem, v njegovo poezijo pa se je močno vtisnil tudi holokavst, ki ga je Celan izkusil na svoji koži in med katerim so umrli njegovi starši. Prevajalec Niko Grafenauer, interpret Pavle Ravnohrib, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2008.
Paul Celan je bil eden izmed pesnikov, ki so po drugi svetovni vojni vidno zaznamovali svetovno pesniško krajino. Nanj sta vplivala ekspresionizem in nadrealizem, v njegovo poezijo pa se je močno vtisnil tudi holokavst, ki ga je Celan izkusil na svoji koži in med katerim so umrli njegovi starši. Prevajalec Niko Grafenauer, interpret Pavle Ravnohrib, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2008.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Težko bi rekli, da je Ravel napisal veliko del za veliki simfonični orkester, saj zajemajo le dobro petino njegovega opusa. Pravzaprav ni napisal nobene simfonije, le dva simfonična fragmenta na podlagi baleta Dafnis in Hloa ter dva koncerta. Preostale Ravelove skladbe za orkester imajo programske naslove. Nekatere so bile napisane po naročilu, kot scenska glasba za uprizoritve gledaliških iger ali kot baleti, druge pa so orkestracije del za klavir.
Težko bi rekli, da je Ravel napisal veliko del za veliki simfonični orkester, saj zajemajo le dobro petino njegovega opusa. Pravzaprav ni napisal nobene simfonije, le dva simfonična fragmenta na podlagi baleta Dafnis in Hloa ter dva koncerta. Preostale Ravelove skladbe za orkester imajo programske naslove. Nekatere so bile napisane po naročilu, kot scenska glasba za uprizoritve gledaliških iger ali kot baleti, druge pa so orkestracije del za klavir.
Družina Häußler iz Švabske Jure se že 25 let ukvarja z ekološkim kmetijstvom, saj želi biti samozadostna in neodvisna od semen ter umetnih gnojil velikih kmetijskih korporacij. Häußlerjevi med drugim pridelujejo tudi staro švabsko sorto leče, ki je pred 50 leti domala izumrla, a so jo nato na srečo našli v semenski banki in znova obudili pridelavo. Domačini jo uporabljajo za najrazličnejše jedi, od tradicionalnih špeclov z lečino omako in polnjenih žlikrofov pa vse do kolača z ribezom in lečo.
Družina Häußler iz Švabske Jure se že 25 let ukvarja z ekološkim kmetijstvom, saj želi biti samozadostna in neodvisna od semen ter umetnih gnojil velikih kmetijskih korporacij. Häußlerjevi med drugim pridelujejo tudi staro švabsko sorto leče, ki je pred 50 leti domala izumrla, a so jo nato na srečo našli v semenski banki in znova obudili pridelavo. Domačini jo uporabljajo za najrazličnejše jedi, od tradicionalnih špeclov z lečino omako in polnjenih žlikrofov pa vse do kolača z ribezom in lečo.
Wolfgang Amadeus Mozart se je rodil 27. januarja 1756. Bil je sin skladatelja, glasbenega pedagoga in violinista Leopolda Mozarta, ki ga je naučil vsega, kar je znal sam, in mu omogočil tudi temeljito splošno izobrazbo. Njegovemu odličnemu glasbenemu vodstvu muzikologi pripisujejo zasluge za to, da se je Wolfgang Amadeus Mozart iz izjemno nadarjenega dečka lahko razvil v genialnega zrelega glasbenika.
Wolfgang Amadeus Mozart se je rodil 27. januarja 1756. Bil je sin skladatelja, glasbenega pedagoga in violinista Leopolda Mozarta, ki ga je naučil vsega, kar je znal sam, in mu omogočil tudi temeljito splošno izobrazbo. Njegovemu odličnemu glasbenemu vodstvu muzikologi pripisujejo zasluge za to, da se je Wolfgang Amadeus Mozart iz izjemno nadarjenega dečka lahko razvil v genialnega zrelega glasbenika.
Scottish National Jazz Orchestra je leta 1995 ustanovil saksofonist, dirigent, aranžer in komponist Tommy Smith. Pri tem je imel izredno jasno umetniško in organizacijsko vizijo, ki vključuje neprofitno, sodobno, umetniško jazzovsko izvajanje.
Scottish National Jazz Orchestra je leta 1995 ustanovil saksofonist, dirigent, aranžer in komponist Tommy Smith. Pri tem je imel izredno jasno umetniško in organizacijsko vizijo, ki vključuje neprofitno, sodobno, umetniško jazzovsko izvajanje.
Na dnu jezera zazeva odprtina, iz katere uhajajo mehurčki, ki segrevajo vodo. Jezero je za vegezavre prevroče. Rdečka in grahozavri poiščejo pomoč mogočnega lubenicoklida!
Na dnu jezera zazeva odprtina, iz katere uhajajo mehurčki, ki segrevajo vodo. Jezero je za vegezavre prevroče. Rdečka in grahozavri poiščejo pomoč mogočnega lubenicoklida!
Violinistka Janine Jansen, rezidenčna umetnica Berlinskih filharmonikov v letošnji sezoni, je po vsem svetu znana po lepoti in čustveni globini igranja. Pod taktirko sira Simona Rattla je 17. oktobra lani izvedla Prvi violinski koncert Sergeja Prokofjeva, delo, ki na izjemen način povezuje lirično intimnost z glasbenim modernizmom. Večer je predstavil tudi čutno plat glasbe 20. stoletja: v svojem znamenitem delu Harmonielehre John Adams združuje minimalistično glasbo z impresionističnimi barvami, medtem ko Percy Grainger v skladbi Lincolnshirski šopek z angleškimi ljudskimi melodijami prikliče angleško podeželje.
Violinistka Janine Jansen, rezidenčna umetnica Berlinskih filharmonikov v letošnji sezoni, je po vsem svetu znana po lepoti in čustveni globini igranja. Pod taktirko sira Simona Rattla je 17. oktobra lani izvedla Prvi violinski koncert Sergeja Prokofjeva, delo, ki na izjemen način povezuje lirično intimnost z glasbenim modernizmom. Večer je predstavil tudi čutno plat glasbe 20. stoletja: v svojem znamenitem delu Harmonielehre John Adams združuje minimalistično glasbo z impresionističnimi barvami, medtem ko Percy Grainger v skladbi Lincolnshirski šopek z angleškimi ljudskimi melodijami prikliče angleško podeželje.