Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Po slabi volji v šoli je Mihec doma srečen, ko z mamo delata rogljičke ... Pripoveduje: Tomaž Gubenšek. Napisala: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Po slabi volji v šoli je Mihec doma srečen, ko z mamo delata rogljičke ... Pripoveduje: Tomaž Gubenšek. Napisala: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Vabimo vas v družbo monumentalnega Koncerta za zbor Alfreda Schnittkeja. Oktobra lani ga je v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani posnel Komorni zbor Megaron pod vodstvom Damijana Močnika: in - po naših podatkih - postal tudi prvi slovenski zbor, ki je delo v celoti izvedel in posnel.
Vabimo vas v družbo monumentalnega Koncerta za zbor Alfreda Schnittkeja. Oktobra lani ga je v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani posnel Komorni zbor Megaron pod vodstvom Damijana Močnika: in - po naših podatkih - postal tudi prvi slovenski zbor, ki je delo v celoti izvedel in posnel.
Radijski arhiv je izjemno bogat, v njem najdemo ure in ure posnetkov in med njimi so tudi zvočni posnetki slovenskih pesnikov in pesnic, ki interpretirajo svojo poezijo. Literarni nokturno prinaša tudi poezijo avtoric in avtorjev, ki jih ni več med nami. Janko Glazer se predstavlja s pesmijo Vdanost, Edvard Kocbek s pesmijo Visoka noč, Jože Udovič s pesmijo Proteus, Ivan Minatti s pesmijo Breza, Ada Škerl s pesmijo Cestna svetilka in Gregor Strniša s pesmijo iz cikla Blaznost. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, redaktorica: Staša Grahek, Maja Žvokelj (ponovitve). Tonski mojster: Blaž Kumše. Leto nastanka: 2018.
Radijski arhiv je izjemno bogat, v njem najdemo ure in ure posnetkov in med njimi so tudi zvočni posnetki slovenskih pesnikov in pesnic, ki interpretirajo svojo poezijo. Literarni nokturno prinaša tudi poezijo avtoric in avtorjev, ki jih ni več med nami. Janko Glazer se predstavlja s pesmijo Vdanost, Edvard Kocbek s pesmijo Visoka noč, Jože Udovič s pesmijo Proteus, Ivan Minatti s pesmijo Breza, Ada Škerl s pesmijo Cestna svetilka in Gregor Strniša s pesmijo iz cikla Blaznost. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, redaktorica: Staša Grahek, Maja Žvokelj (ponovitve). Tonski mojster: Blaž Kumše. Leto nastanka: 2018.
Ugledni orkester iz Kölna je 2. decembra nastopil pod taktirko izjemnega dirigenta Andrewa Manzeja in z izvrstno solistko Isabelle Faust. V njihovi izvedbi predstavljamo dela Franza Schuberta, Felixa Mendelssohna Bartholdyja in Roberta Schumanna, poslušajte pa tudi pogovora z dirigentom in violinistko.
Ugledni orkester iz Kölna je 2. decembra nastopil pod taktirko izjemnega dirigenta Andrewa Manzeja in z izvrstno solistko Isabelle Faust. V njihovi izvedbi predstavljamo dela Franza Schuberta, Felixa Mendelssohna Bartholdyja in Roberta Schumanna, poslušajte pa tudi pogovora z dirigentom in violinistko.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ob 90-letnici rojstva bomo oddajo namenili trobentaču Herbu Alpertu. Prav on je avtor skladbe Tijuana Taxi, ki je že desetletja prepoznavni avizo priljubljene oddaje V nedeljo zvečer na našem prvem radijskem programu. Herb Alpert ni bil le trobentač, ampak tudi pianist, pevec, skladatelj, producent, aranžer, dirigent pa tudi slikar in kipar in producent gledaliških iger.
Ob 90-letnici rojstva bomo oddajo namenili trobentaču Herbu Alpertu. Prav on je avtor skladbe Tijuana Taxi, ki je že desetletja prepoznavni avizo priljubljene oddaje V nedeljo zvečer na našem prvem radijskem programu. Herb Alpert ni bil le trobentač, ampak tudi pianist, pevec, skladatelj, producent, aranžer, dirigent pa tudi slikar in kipar in producent gledaliških iger.
Klasika iz žanra screwball s Caryjem Grantom in Rosalind Russel Hildy Johnson, briljantna in neodvisna novinarka, se odloči zapustiti svet tiskanih medijev in se poročiti z zavarovalniškim agentom Bruceom Baldwinom. Vest o njeni predčasni upokojitvi vznemiri njenega bivšega moža, urednika Walterja Burnsa, ki jo obupano poskuša zadržati pri časopisu tako zaradi njenega novinarskega talenta kot zaradi ljubezni, ki jo čuti do nje. Walter jo zvabi nazaj v redakcijo z zgodbo o obsojenem morilcu, ki čaka na usmrtitev. Hildy se znova prepusti vrtincu medijskega poročanja in iskanja resnice. Izkaže se, da stara ljubezen še zdaleč ni ugasnila. Film velja za enega od najboljših primerov tako imenovane screwball komedije, ikoničnega filmskega žanra, ki kljub svoji starosti še danes preseneča in vznemirja s hitrim tempom, bliskovitimi dialogi in posebnimi ženskimi vlogami. Tako imenovane "screwball ladies" so bile med najbolj bistroumnimi, jezikovno spretnimi in emancipiranimi ženskimi liki, kar jih je ustvaril film. Izvirni naslov: HIS GIRL FRIDAY / Ameriški film, 1940 / Režija: Howard Hawks / Scenarij: Charles Lederer po drami The Front Page Bena Hechta in Charlesa MacArthurja / Igrajo: Rosalind Russell, Cary Grant, Ralph Bellamy, Gene Lockhart
Klasika iz žanra screwball s Caryjem Grantom in Rosalind Russel Hildy Johnson, briljantna in neodvisna novinarka, se odloči zapustiti svet tiskanih medijev in se poročiti z zavarovalniškim agentom Bruceom Baldwinom. Vest o njeni predčasni upokojitvi vznemiri njenega bivšega moža, urednika Walterja Burnsa, ki jo obupano poskuša zadržati pri časopisu tako zaradi njenega novinarskega talenta kot zaradi ljubezni, ki jo čuti do nje. Walter jo zvabi nazaj v redakcijo z zgodbo o obsojenem morilcu, ki čaka na usmrtitev. Hildy se znova prepusti vrtincu medijskega poročanja in iskanja resnice. Izkaže se, da stara ljubezen še zdaleč ni ugasnila. Film velja za enega od najboljših primerov tako imenovane screwball komedije, ikoničnega filmskega žanra, ki kljub svoji starosti še danes preseneča in vznemirja s hitrim tempom, bliskovitimi dialogi in posebnimi ženskimi vlogami. Tako imenovane "screwball ladies" so bile med najbolj bistroumnimi, jezikovno spretnimi in emancipiranimi ženskimi liki, kar jih je ustvaril film. Izvirni naslov: HIS GIRL FRIDAY / Ameriški film, 1940 / Režija: Howard Hawks / Scenarij: Charles Lederer po drami The Front Page Bena Hechta in Charlesa MacArthurja / Igrajo: Rosalind Russell, Cary Grant, Ralph Bellamy, Gene Lockhart
V novi dan z glasbo Bacha, Genina in Raffa v prvem, Respighija in Haydna v drugem ter Paganinija, Griega, Chopina, Mozarta in Brahmsa v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Bacha, Genina in Raffa v prvem, Respighija in Haydna v drugem ter Paganinija, Griega, Chopina, Mozarta in Brahmsa v tretjem delu.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Tone Pavček (1928–2011) je bil pesnik, esejist, prevajalec in urednik. Spada med najopaznejše pesnike generacije, ki je vstopila v slovensko književnost po koncu druge svetovne vojne. Interpret Tone Gogala, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto na Radiu Slovenija 2017.
Tone Pavček (1928–2011) je bil pesnik, esejist, prevajalec in urednik. Spada med najopaznejše pesnike generacije, ki je vstopila v slovensko književnost po koncu druge svetovne vojne. Interpret Tone Gogala, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto na Radiu Slovenija 2017.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Mešani pevski zbor Obala iz Kopra vsak december, tako kot številni zbori v Sloveniji in drugod po svetu, za domače poslušalstvo pripravi božično-novoletni koncert. V tem letu se je odločil za drugačen zborovski dogodek, ki mu je dodal še dobrodelno noto. V stolnici Marijinega vnebovzetja v Kopru je bil sredi decembra koncert Sveta noč, izvedba božične kantate primorskega skladatelja Andreja Makorja, dirigenta zbora Obala. Dobrodelni dogodek je potekal v sodelovanju z društvom Palčica pomagalčica in dobrodelni škratki, z ustvarjalci Pravljičnih jaslic in ob podpori stolne župnije Koper. Na njem so nastopili trije zbori. Mešanemu pevskemu zboru Obala sta se pridružila še gosta: Komorni zbor Órfej, ki ga vodi Vito Žerdin, in Šaléški akademski pevski zbor pod vodstvom Danice Pirečnik. Makorjeva božična kantata je vokalno-instrumentalno delo za sopran solo, mešani zbor, klarinet in klavir. Tako so poleg zborov nastopili še sopranistka Polona Gregorc, klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič, ki sestavljata duo Claripiano.
Mešani pevski zbor Obala iz Kopra vsak december, tako kot številni zbori v Sloveniji in drugod po svetu, za domače poslušalstvo pripravi božično-novoletni koncert. V tem letu se je odločil za drugačen zborovski dogodek, ki mu je dodal še dobrodelno noto. V stolnici Marijinega vnebovzetja v Kopru je bil sredi decembra koncert Sveta noč, izvedba božične kantate primorskega skladatelja Andreja Makorja, dirigenta zbora Obala. Dobrodelni dogodek je potekal v sodelovanju z društvom Palčica pomagalčica in dobrodelni škratki, z ustvarjalci Pravljičnih jaslic in ob podpori stolne župnije Koper. Na njem so nastopili trije zbori. Mešanemu pevskemu zboru Obala sta se pridružila še gosta: Komorni zbor Órfej, ki ga vodi Vito Žerdin, in Šaléški akademski pevski zbor pod vodstvom Danice Pirečnik. Makorjeva božična kantata je vokalno-instrumentalno delo za sopran solo, mešani zbor, klarinet in klavir. Tako so poleg zborov nastopili še sopranistka Polona Gregorc, klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič, ki sestavljata duo Claripiano.
Današnja oddaja Oddaljeni zvočni svetovi nosi naslov »Ples in praznovanja – prvi del«. V njej bomo slišali posnetke praznične in plesne glasbe z različnih delov sveta.
Današnja oddaja Oddaljeni zvočni svetovi nosi naslov »Ples in praznovanja – prvi del«. V njej bomo slišali posnetke praznične in plesne glasbe z različnih delov sveta.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Režiserka Andrina Mračnikar se v svojem najnovejšem dokumentarcu Izginjanje poda v svojo južnokoroško domovino po sledi vprašanja, zakaj slovenski jezik in kultura čedalje bolj izginjata iz vsakdanjega življenja. Mračnikar skozi svoje družinske zgodbe razkriva sto let avstrijske zgodovine, ki je na Koroškem zaznamovana z zapravljeno priložnostjo, da bi slovenščino cenili kot obogatitev in kot nepogrešljiv del Avstrije.
Režiserka Andrina Mračnikar se v svojem najnovejšem dokumentarcu Izginjanje poda v svojo južnokoroško domovino po sledi vprašanja, zakaj slovenski jezik in kultura čedalje bolj izginjata iz vsakdanjega življenja. Mračnikar skozi svoje družinske zgodbe razkriva sto let avstrijske zgodovine, ki je na Koroškem zaznamovana z zapravljeno priložnostjo, da bi slovenščino cenili kot obogatitev in kot nepogrešljiv del Avstrije.
Marguerite Yourcenar je odlična pisateljica. Spomnite se samo njenega romana Hadrijanovi spomini, virtuozno napisanega besedila o smislu, zgodovini in minevanju. Leta 2020 je v slovenščini izšla še ena pisateljičina mojstrovina, pripovedna zbirka Orientalske novele. Poslovenila jo je dolgoletna napovedovalka na Radiu Slovenija, scenaristka in še marsikaj Nadja Jarc. V Izbrani prozi lahko slišite njen prevod zgodbe Marguerite Yourcenar z naslovom Človek, ki je ljubil nereide, morda nekoliko skrivnostno zgodbo o neizmerni moči ljubezni. Avtorica literarnega dela Marguerite Yourcenar, prevajalka Nadja Jarc, režiserka Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, lektorica Mojca Blažej Cirej, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2025.
Marguerite Yourcenar je odlična pisateljica. Spomnite se samo njenega romana Hadrijanovi spomini, virtuozno napisanega besedila o smislu, zgodovini in minevanju. Leta 2020 je v slovenščini izšla še ena pisateljičina mojstrovina, pripovedna zbirka Orientalske novele. Poslovenila jo je dolgoletna napovedovalka na Radiu Slovenija, scenaristka in še marsikaj Nadja Jarc. V Izbrani prozi lahko slišite njen prevod zgodbe Marguerite Yourcenar z naslovom Človek, ki je ljubil nereide, morda nekoliko skrivnostno zgodbo o neizmerni moči ljubezni. Avtorica literarnega dela Marguerite Yourcenar, prevajalka Nadja Jarc, režiserka Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, lektorica Mojca Blažej Cirej, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2025.