Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Tokratno oddajo začenja orgelski trio Delvona Lamarrja. Nadaljeval jo bo John Lucien, potem pa, z železnega repertoarja, Herbie Hancock. Na koncu: ameriški latino jazz flavtist Dave Valentin (in pozavnist Steve Turre) z izborom z albuma skladb Billa O'Connella.
Tokratno oddajo začenja orgelski trio Delvona Lamarrja. Nadaljeval jo bo John Lucien, potem pa, z železnega repertoarja, Herbie Hancock. Na koncu: ameriški latino jazz flavtist Dave Valentin (in pozavnist Steve Turre) z izborom z albuma skladb Billa O'Connella.
V osredje tokratne oddaje postavljamo tudi mi Srečka Kosovela, ki se je rodil na današnji dan leta 1904. V Sežani bodo odkrili pesnikov portret, ki ga domačin in akademski slikar Simon Kastelic podarja Kosovelovemu domu. V Ljubljani je v počastitev obletnice pesnikovega rojstnega dne v Kosovelovem letu potekala informacijska akcija gledališkega režiserja in performerja Dragana Živadinova z naslovom Komaj zaznavno valovanje. V drugem delu oddaje še zapis o odprtju novih prostorov piranske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Kopru.
V osredje tokratne oddaje postavljamo tudi mi Srečka Kosovela, ki se je rodil na današnji dan leta 1904. V Sežani bodo odkrili pesnikov portret, ki ga domačin in akademski slikar Simon Kastelic podarja Kosovelovemu domu. V Ljubljani je v počastitev obletnice pesnikovega rojstnega dne v Kosovelovem letu potekala informacijska akcija gledališkega režiserja in performerja Dragana Živadinova z naslovom Komaj zaznavno valovanje. V drugem delu oddaje še zapis o odprtju novih prostorov piranske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Kopru.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki je z dogajanjem trdno postavljen v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, toda omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki je z dogajanjem trdno postavljen v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, toda omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Želita delati vse stvari tako, kot to delajo ljudje. Pripoveduje: Majda Grbac. Napisal: Karel Čapek. Prevedla: Zdenka Jerman. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Želita delati vse stvari tako, kot to delajo ljudje. Pripoveduje: Majda Grbac. Napisal: Karel Čapek. Prevedla: Zdenka Jerman. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Po odmevnih medijskih izpadih, ki so vključevali surove žaljivke ter mačistične, protisemitske in fašistične izjave, je koherentna vrnitev razvpitega ali slavnega umetnika na prizorišče vedno težavna. Podobno usodo kot pred poldrugim desetletjem znani modni kreator John Galliano se tudi ameriški raper znova krčevito bori s sistemom. Koncertna promocija, ki jo je eden največjih raperjev načrtoval za svoj novi dvanajsti album Bully, je že preklicana, kajti londonski festival Wireless, na katerem bi moral West nastopiti kot glavna zvezda, je že odpovedan. Bolj kot okoliščine, ki od Westa, zdaj znanega pod imenom Ye, zahtevajo opravičila in pokoro, nas v Galeriji zanima vsebina njegove aktualne kreacije. Ta slogovno nesporno ostaja v progresivnem trapu, zato se je West priložnostno zatekel po pomoč k najbolj izpostavljenim prvakom žanra. Travis Scott, Don Toliver in tudi Cee LoGreen, ki so med drugim Yeju pomagali ustvariti glasbeno plat dela Bully, tako na seznamu sodelavcev niso presenečenje. Ob tem gre dodati, da je Ye v primerjavi z muzikalnimi ekstremi, ki jih je božjastno izdajal v zadnji dekadi (albumi Ye, Jesus Is King, Donda in Donda 2), občutno mehkejši. Medtem ko so njegovi sveži verzi ali raje pamfleti raznovrstni, še vedno pa nemalo protislovni ali kar shizofreni. Ti bodisi vključujejo avtorjevo posipavanje s pepelom bodisi čudaško nostalgično povzemajo vrhunce njegove resnično bogate in uspešne glasbene poti. Poleg Yeja bo v rubriki slišati še nove single ameriške soularke Jenevieve, raperja-soularja 6lacka ter londonskega bratskega elektorničnega dvojca Disclosure in nizozemskega house prvaka Chrisa Stussyja. Premierno se bo z novega albuma oglasil tudi atlantski super-soft traper Swae Lee. Posebej zanimiv pa bo tudi nastop naše raperke Masaye, ki je pravkar predstavila nov odličen album Lava.
Po odmevnih medijskih izpadih, ki so vključevali surove žaljivke ter mačistične, protisemitske in fašistične izjave, je koherentna vrnitev razvpitega ali slavnega umetnika na prizorišče vedno težavna. Podobno usodo kot pred poldrugim desetletjem znani modni kreator John Galliano se tudi ameriški raper znova krčevito bori s sistemom. Koncertna promocija, ki jo je eden največjih raperjev načrtoval za svoj novi dvanajsti album Bully, je že preklicana, kajti londonski festival Wireless, na katerem bi moral West nastopiti kot glavna zvezda, je že odpovedan. Bolj kot okoliščine, ki od Westa, zdaj znanega pod imenom Ye, zahtevajo opravičila in pokoro, nas v Galeriji zanima vsebina njegove aktualne kreacije. Ta slogovno nesporno ostaja v progresivnem trapu, zato se je West priložnostno zatekel po pomoč k najbolj izpostavljenim prvakom žanra. Travis Scott, Don Toliver in tudi Cee LoGreen, ki so med drugim Yeju pomagali ustvariti glasbeno plat dela Bully, tako na seznamu sodelavcev niso presenečenje. Ob tem gre dodati, da je Ye v primerjavi z muzikalnimi ekstremi, ki jih je božjastno izdajal v zadnji dekadi (albumi Ye, Jesus Is King, Donda in Donda 2), občutno mehkejši. Medtem ko so njegovi sveži verzi ali raje pamfleti raznovrstni, še vedno pa nemalo protislovni ali kar shizofreni. Ti bodisi vključujejo avtorjevo posipavanje s pepelom bodisi čudaško nostalgično povzemajo vrhunce njegove resnično bogate in uspešne glasbene poti. Poleg Yeja bo v rubriki slišati še nove single ameriške soularke Jenevieve, raperja-soularja 6lacka ter londonskega bratskega elektorničnega dvojca Disclosure in nizozemskega house prvaka Chrisa Stussyja. Premierno se bo z novega albuma oglasil tudi atlantski super-soft traper Swae Lee. Posebej zanimiv pa bo tudi nastop naše raperke Masaye, ki je pravkar predstavila nov odličen album Lava.
V AriZONI nocoj nizek prelet nad glasbeno krajino, njenimi prelestmi in novitetami. Predvsem pa Tomosov Kavarna iz prve roke …
V AriZONI nocoj nizek prelet nad glasbeno krajino, njenimi prelestmi in novitetami. Predvsem pa Tomosov Kavarna iz prve roke …
Romanca in kriminalna drama. Franck in Meriem sta par, ki s petimi otroki živita v prikolici na obrobju Pariza. Franck pobira baker in drug uporaben material s smetišč in ga nato prodaja naprej, Meriem je noseča s šestim otrokom. Denarja je komaj za preživetje in ko Franck izgubi še svoj kombi, s katerim prevaža material, se družini življenje res zaostri. Zaradi prometne nesreče s kombijem in drugih prekrškov, se Franck znajde na sodišču, kjer ga prevzame v obravnavo odvetnik Julien. Med sodelovanjem pri obravnavi Franckovega primera, se bolje spoznata in med njima se kaj hitro razčisti, da si Franck in Meriem ne moreta privoščiti še šestega otroka, medtem ko sta Julien in njegova partnerka Anna, tudi odvetnica, brez otrok in si ga zelo želita. Ali bo med paroma prišlo do sporazuma glede Merieminega šestega , še nerojenega otroka? In ali bo neslutena pobuda legalna in legitimna? Glede na dejstvo, da se je v »posvojitveno« avanturo podal pravniški par, bi sklepali, da je vse po črki zakona … THE SIXTH CHILD (LE SIXIEME ENFANT) / FRA / 2022 Režija: Léopold Legrand / Scenarij: Léopold Legrand, Catherine Paillé / po romanu Alaina Jasparda / Igrajo: Sara Giraudeau, Benjamin Lavernhe, Julien Verlet , Damien Bonnard, Judith Chemla, Naidra Ayadi, Olivier Rabourdin, Marie-Christine Orry, Matheo Kabati, June Benard, Chloé de Almeida Rapicault, Ossana Reinhard in drugi …
Romanca in kriminalna drama. Franck in Meriem sta par, ki s petimi otroki živita v prikolici na obrobju Pariza. Franck pobira baker in drug uporaben material s smetišč in ga nato prodaja naprej, Meriem je noseča s šestim otrokom. Denarja je komaj za preživetje in ko Franck izgubi še svoj kombi, s katerim prevaža material, se družini življenje res zaostri. Zaradi prometne nesreče s kombijem in drugih prekrškov, se Franck znajde na sodišču, kjer ga prevzame v obravnavo odvetnik Julien. Med sodelovanjem pri obravnavi Franckovega primera, se bolje spoznata in med njima se kaj hitro razčisti, da si Franck in Meriem ne moreta privoščiti še šestega otroka, medtem ko sta Julien in njegova partnerka Anna, tudi odvetnica, brez otrok in si ga zelo želita. Ali bo med paroma prišlo do sporazuma glede Merieminega šestega , še nerojenega otroka? In ali bo neslutena pobuda legalna in legitimna? Glede na dejstvo, da se je v »posvojitveno« avanturo podal pravniški par, bi sklepali, da je vse po črki zakona … THE SIXTH CHILD (LE SIXIEME ENFANT) / FRA / 2022 Režija: Léopold Legrand / Scenarij: Léopold Legrand, Catherine Paillé / po romanu Alaina Jasparda / Igrajo: Sara Giraudeau, Benjamin Lavernhe, Julien Verlet , Damien Bonnard, Judith Chemla, Naidra Ayadi, Olivier Rabourdin, Marie-Christine Orry, Matheo Kabati, June Benard, Chloé de Almeida Rapicault, Ossana Reinhard in drugi …
Domači in tuji elektronski ritmiv ter gostujoči miks v ZDA živeče kolumbijske didžejke in producentke OKAYVAL. 01. Alan Braxe & Fred Falke - Intro (Alan Braxe Remix) (Smugglers Way) 02. Tonco - Burned Down (Ópalo Records) 03. Sting & Cheb Mami - Desert Rose (Bedouin Remix) (UMe - A&M Records Inc.) 04. Ben Sterling x Stevie Appleton - Around The World (Counter Records) 05. everyone - Katapult (BROKEN RADIO) 06. Hayden James, Kormak & Yeah Boy - One I Want (Broke Records) 07. Max Styler, Vintage Culture & Ali Love - Freaky 1 (Affairs) 08. Anyma (with LISA) - Bad Angel (Interscope) 09. SLAMM & Gio Lucca - The Prayer (Insomniac Records) 10. Lady Jane Beach - Binman (Seth Troxler Club Edit) (SLACKER 85) 11. Basement Jaxx - Where’s Your Head At (Steve Angello Remix) (XL Recordings) 12. Immersed - The Last Time (House For Artists) 13. wes mills - used to be fun (Good Good Records) 14. Riordan & Bushbaby - Strong Rhyme (Darkroom) 15. Gorgon City & Taet - Second Nature (REALM) 16. Stanny Abram - Feel This House (Marba Records) 17. RAYZIR - Dead Serious (HE.SHE.THEY.)
Domači in tuji elektronski ritmiv ter gostujoči miks v ZDA živeče kolumbijske didžejke in producentke OKAYVAL. 01. Alan Braxe & Fred Falke - Intro (Alan Braxe Remix) (Smugglers Way) 02. Tonco - Burned Down (Ópalo Records) 03. Sting & Cheb Mami - Desert Rose (Bedouin Remix) (UMe - A&M Records Inc.) 04. Ben Sterling x Stevie Appleton - Around The World (Counter Records) 05. everyone - Katapult (BROKEN RADIO) 06. Hayden James, Kormak & Yeah Boy - One I Want (Broke Records) 07. Max Styler, Vintage Culture & Ali Love - Freaky 1 (Affairs) 08. Anyma (with LISA) - Bad Angel (Interscope) 09. SLAMM & Gio Lucca - The Prayer (Insomniac Records) 10. Lady Jane Beach - Binman (Seth Troxler Club Edit) (SLACKER 85) 11. Basement Jaxx - Where’s Your Head At (Steve Angello Remix) (XL Recordings) 12. Immersed - The Last Time (House For Artists) 13. wes mills - used to be fun (Good Good Records) 14. Riordan & Bushbaby - Strong Rhyme (Darkroom) 15. Gorgon City & Taet - Second Nature (REALM) 16. Stanny Abram - Feel This House (Marba Records) 17. RAYZIR - Dead Serious (HE.SHE.THEY.)
Poslušamo novo solistično glasbo izjemnih pihalcev. Uvodoma glasbo silovite, uporne kratke izdaje »Chase the Demons Out«, na kateri švedski saksofonist Martin Küchen uzvoči izgon vojn in grozot, nato izdajo »Away, I Was«, še eno iz vrste poglobljenih solo izdaj angleškega saksofonista, sicer pa tudi fizika in inovatorja pihalskih tehnik Johna Butcherja ter glasbo ameriške flavtistke, improvizatorske in skladateljice Rachel Beetz, ki svojo igro na novi plošči »Tone Keepers« iznajdljivo členi na osnovne gradnike in jih sestavlja v hipnotičen tok.
Poslušamo novo solistično glasbo izjemnih pihalcev. Uvodoma glasbo silovite, uporne kratke izdaje »Chase the Demons Out«, na kateri švedski saksofonist Martin Küchen uzvoči izgon vojn in grozot, nato izdajo »Away, I Was«, še eno iz vrste poglobljenih solo izdaj angleškega saksofonista, sicer pa tudi fizika in inovatorja pihalskih tehnik Johna Butcherja ter glasbo ameriške flavtistke, improvizatorske in skladateljice Rachel Beetz, ki svojo igro na novi plošči »Tone Keepers« iznajdljivo členi na osnovne gradnike in jih sestavlja v hipnotičen tok.
Mineva trideset let od smrti grškega pesnika in nobelovca Odisseasa Elitisa, enega osrednjih predstavnikov moderne grške lirike. Njegovo poezijo odlikujejo bujna metaforika, nenavadne besedne zveze in navezovanje na starogrške mite in arhaično dediščino, s katero orisuje magični svet Sredozemlja. Izbrali smo nekaj pesmi iz pesniške zbirke Hvaljeno bodi, ki je izšla leta 1959. Interpret Željko Hrs, prevajalec Janko Moder, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, ton in montaža Andrej Kocan, urednica oddaje Maja Žel Nolda in Matej Juh. Leto nastanka 2011.
Mineva trideset let od smrti grškega pesnika in nobelovca Odisseasa Elitisa, enega osrednjih predstavnikov moderne grške lirike. Njegovo poezijo odlikujejo bujna metaforika, nenavadne besedne zveze in navezovanje na starogrške mite in arhaično dediščino, s katero orisuje magični svet Sredozemlja. Izbrali smo nekaj pesmi iz pesniške zbirke Hvaljeno bodi, ki je izšla leta 1959. Interpret Željko Hrs, prevajalec Janko Moder, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, ton in montaža Andrej Kocan, urednica oddaje Maja Žel Nolda in Matej Juh. Leto nastanka 2011.
V noči s 15. na 16. marec so v Hollywoodu že 98-ič podelili najprestižnejše filmske nagrade oskar, ki jih od leta 1929 podeljuje ameriška Akademija znanosti in umetnosti gibljivih slik. Oskarje podeljujejo v več kategorijah in od leta 1934 tudi za skladbo, napisano posebej za film. Nagrado prejmeta avtor glasbe in avtor besedila. V Godbah z zgodbo se bomo spomnili nekaterih starejših zmagovalnih skladb, pa tudi letošnje zmagovalne pop skladbe Golden iz animiranega filma K Pop Demon Hunters.
V noči s 15. na 16. marec so v Hollywoodu že 98-ič podelili najprestižnejše filmske nagrade oskar, ki jih od leta 1929 podeljuje ameriška Akademija znanosti in umetnosti gibljivih slik. Oskarje podeljujejo v več kategorijah in od leta 1934 tudi za skladbo, napisano posebej za film. Nagrado prejmeta avtor glasbe in avtor besedila. V Godbah z zgodbo se bomo spomnili nekaterih starejših zmagovalnih skladb, pa tudi letošnje zmagovalne pop skladbe Golden iz animiranega filma K Pop Demon Hunters.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Na mednarodnem festivalu sodobne glasbe Unicum je oktobra lani nastopil pianist Klemen Golner in izvedel koncert sodobnih slovenskih del za klavir.
Na mednarodnem festivalu sodobne glasbe Unicum je oktobra lani nastopil pianist Klemen Golner in izvedel koncert sodobnih slovenskih del za klavir.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Poezija Alojza Gradnika se umešča med moderno in ekspresionizem. Ljubezenska tema se večkrat povezuje s temama trpljenja in smrti, pogosto je meditativna. To začutimo tudi v Gradnikovi pesmi O drobne ptice mojega srca. Interpretira jo dramski igralec Gregor Gruden. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2006.
Poezija Alojza Gradnika se umešča med moderno in ekspresionizem. Ljubezenska tema se večkrat povezuje s temama trpljenja in smrti, pogosto je meditativna. To začutimo tudi v Gradnikovi pesmi O drobne ptice mojega srca. Interpretira jo dramski igralec Gregor Gruden. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2006.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Mihail Glinka je živel v času, ko se je samozavestna in samozadostna Rusija, ki je premagala Napoleona, počasi začela zavedati, da ni mogoče v nedogled živeti od stare slave. Tujina je za podložnike sanktpeterburškega imperatorja spet postala privlačna (kakor je bila že v času razsvetljencev): tam, torej v tujini, je bilo mogoče najti najrazličnejše pobude tudi za spremembe v domovini.
Mihail Glinka je živel v času, ko se je samozavestna in samozadostna Rusija, ki je premagala Napoleona, počasi začela zavedati, da ni mogoče v nedogled živeti od stare slave. Tujina je za podložnike sanktpeterburškega imperatorja spet postala privlačna (kakor je bila že v času razsvetljencev): tam, torej v tujini, je bilo mogoče najti najrazličnejše pobude tudi za spremembe v domovini.
Leta 1923 se je Korngold posvetil urejanju in aranžiranju operet, med njimi je bilo največ del Johana Straussa. Pri njihovi postavitvi na oder je sodeloval s priznanim gledališkim in filmskim režiserjem Maxom Reinhardtom. Leta 1934 je Korngold na prošnjo Reinhardta, ki je že delal v Združenih državah, prišel v Hollywood, da bi priredil Mendelssohnovo scensko glasbo za Reinhardtovo filmsko različico Sna kresne noči. Leto pozneje, med svojim drugim bivanjem v Ameriki, je Korngold začel komponirati filmsko glasbo za filmska giganta Paramount in Warner Bros. Kmalu zatem je s studiem Warner Brothers podpisal ekskluzivno pogodbo in postal eden prvih svetovno priznanih skladateljev, ki je delal za hollywoodsko filmsko industrijo. Za svoje delo je prejel dva oskarja.
Leta 1923 se je Korngold posvetil urejanju in aranžiranju operet, med njimi je bilo največ del Johana Straussa. Pri njihovi postavitvi na oder je sodeloval s priznanim gledališkim in filmskim režiserjem Maxom Reinhardtom. Leta 1934 je Korngold na prošnjo Reinhardta, ki je že delal v Združenih državah, prišel v Hollywood, da bi priredil Mendelssohnovo scensko glasbo za Reinhardtovo filmsko različico Sna kresne noči. Leto pozneje, med svojim drugim bivanjem v Ameriki, je Korngold začel komponirati filmsko glasbo za filmska giganta Paramount in Warner Bros. Kmalu zatem je s studiem Warner Brothers podpisal ekskluzivno pogodbo in postal eden prvih svetovno priznanih skladateljev, ki je delal za hollywoodsko filmsko industrijo. Za svoje delo je prejel dva oskarja.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Ko izbiramo vsebine in glasbo za naše oddaje, se zavzemamo za širok izbor, ki presega osebna nagnjenja, ali drugače povedano: stvari se ne bi najbolje izšle, če bi izbirali samo glasbo in interprete do katerih gojimo posebno simpatijo. Že v osnovi je jasno, da so preference in okusi posameznikov različni, včasih celo popolnoma nasprotni. To prinaša raznolikost in barvitost v svet glasbe; svet ki je tako izjemen, natančen in hkrati veličasten odsev človekove narave, življenja, stremljenja in njegovega duhovnega delovanja.
Ko izbiramo vsebine in glasbo za naše oddaje, se zavzemamo za širok izbor, ki presega osebna nagnjenja, ali drugače povedano: stvari se ne bi najbolje izšle, če bi izbirali samo glasbo in interprete do katerih gojimo posebno simpatijo. Že v osnovi je jasno, da so preference in okusi posameznikov različni, včasih celo popolnoma nasprotni. To prinaša raznolikost in barvitost v svet glasbe; svet ki je tako izjemen, natančen in hkrati veličasten odsev človekove narave, življenja, stremljenja in njegovega duhovnega delovanja.
Najprej v Treviso, kjer je na ogled razstava samih mojstrovin 19. in 20. stoletja – od Picassa do Van Gogha. Nato se odpravimo v Ljubljano, kjer ljubiteljem opernega gledališča nocoj pripravljajo premiero Verdijeve Traviate. V izteku oddaje pa se vrnemo domov, v naš koprski Studio Hendrix, ki nocoj gosti revijo Primorska poje.
Najprej v Treviso, kjer je na ogled razstava samih mojstrovin 19. in 20. stoletja – od Picassa do Van Gogha. Nato se odpravimo v Ljubljano, kjer ljubiteljem opernega gledališča nocoj pripravljajo premiero Verdijeve Traviate. V izteku oddaje pa se vrnemo domov, v naš koprski Studio Hendrix, ki nocoj gosti revijo Primorska poje.
V okviru festivala stare glasbe Seviqc je 19. avgusta lani na gradu Bogenšperk potekal koncert ansambla Tacet. Gre za slovensko zasedbo, ki je tokrat nastopila v razširjeni zasedbi: flavta traverso – Katarina Nagode, baročna violina – Mojca Jerman, teorba – Izidor Erazem Grafenauer, baročni violončelo – Gregor Fele in čembalo – Martina Okoliš. V Parizu 18. stoletja so, kot povsod po Evropi, glasbene umetnine z dvora in iz cerkve zasedle salon in oder. Pod vplivom sončnega kralja Ludvika XIV., velikega podpornika umetnosti, se je francoska baročna instrumentalna glasba razvijala v znamenju veličine, sijaja in elegance. Kulturno središče tega razvoja je bil Ludvikov dvor v Versaillesu, na katerem sta delovala tudi francoska skladatelja Pierre Danican Philidor in Marin Marais, ki sta sledila idealom francoskega baročnega sloga. V njem pa se je preizkusil tudi Georg Philipp Telemann, le da ga je on spojil z jasnim nemškim kontrapunktom.
V okviru festivala stare glasbe Seviqc je 19. avgusta lani na gradu Bogenšperk potekal koncert ansambla Tacet. Gre za slovensko zasedbo, ki je tokrat nastopila v razširjeni zasedbi: flavta traverso – Katarina Nagode, baročna violina – Mojca Jerman, teorba – Izidor Erazem Grafenauer, baročni violončelo – Gregor Fele in čembalo – Martina Okoliš. V Parizu 18. stoletja so, kot povsod po Evropi, glasbene umetnine z dvora in iz cerkve zasedle salon in oder. Pod vplivom sončnega kralja Ludvika XIV., velikega podpornika umetnosti, se je francoska baročna instrumentalna glasba razvijala v znamenju veličine, sijaja in elegance. Kulturno središče tega razvoja je bil Ludvikov dvor v Versaillesu, na katerem sta delovala tudi francoska skladatelja Pierre Danican Philidor in Marin Marais, ki sta sledila idealom francoskega baročnega sloga. V njem pa se je preizkusil tudi Georg Philipp Telemann, le da ga je on spojil z jasnim nemškim kontrapunktom.