Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Si lahko privoščimo bogate? Vse družbe temeljijo na ideji družbenega dogovora: če trdo delamo, spoštljivo ravnamo z drugimi in igramo po pravilih, bomo nagrajeni. Toda nekateri kršijo pravila. Zatekajo se v davčne oaze in žanjejo dobiček, ne da bi vrnili družbi. Brez pravil raziskuje kleptokracijo in ekstraktivizem po svetu, primer umorjene raziskovalne novinarke na Malti in reke brez vode v Čilu. Ko ljudje dosežejo točko preloma, začnejo protestirati. Videli bomo, kako se borijo na prvih bojnih linijah družbenih uporov po vsem svetu. Brez pravil raziskuje možnosti premagovanja krivic in korupcije. BREAKING SOCIAL / Švedska / 2023 / Režija: Fredrik Gertten
Si lahko privoščimo bogate? Vse družbe temeljijo na ideji družbenega dogovora: če trdo delamo, spoštljivo ravnamo z drugimi in igramo po pravilih, bomo nagrajeni. Toda nekateri kršijo pravila. Zatekajo se v davčne oaze in žanjejo dobiček, ne da bi vrnili družbi. Brez pravil raziskuje kleptokracijo in ekstraktivizem po svetu, primer umorjene raziskovalne novinarke na Malti in reke brez vode v Čilu. Ko ljudje dosežejo točko preloma, začnejo protestirati. Videli bomo, kako se borijo na prvih bojnih linijah družbenih uporov po vsem svetu. Brez pravil raziskuje možnosti premagovanja krivic in korupcije. BREAKING SOCIAL / Švedska / 2023 / Režija: Fredrik Gertten
Poslušamo Sonato št. 12 v F-duru, op. 1 Giuseppa Tartinija, prvi stavek Godalnega kvarteta št. 1 v A-duru, op. 4 Aleksandra von Zemlinskega, Koncert za violino in orkester v C-duru, op. 48 Dimitrija Kabalevskega in Sonato v c-molu, op. 65 št. 2 za orgle Felixa Mendelssohna.
Poslušamo Sonato št. 12 v F-duru, op. 1 Giuseppa Tartinija, prvi stavek Godalnega kvarteta št. 1 v A-duru, op. 4 Aleksandra von Zemlinskega, Koncert za violino in orkester v C-duru, op. 48 Dimitrija Kabalevskega in Sonato v c-molu, op. 65 št. 2 za orgle Felixa Mendelssohna.
Labod se je zaljubil v prelepo labodko. Toda ona vidi samo svoj odsev v vodi.
Labod se je zaljubil v prelepo labodko. Toda ona vidi samo svoj odsev v vodi.
Zaradi nesporazuma mamica Bučkovega najljubšega medvedka proda na šolskem semnju. Bo Bučko našel novega medvedkovega lastnika in dobil nazaj svojo dragoceno igračo?
Zaradi nesporazuma mamica Bučkovega najljubšega medvedka proda na šolskem semnju. Bo Bučko našel novega medvedkovega lastnika in dobil nazaj svojo dragoceno igračo?
Simon in Gašper preživljata konec tedna na deželi pri dedku in babici. Simon se čudi zelenim paradižnikom na zelenjavnem vrtu. Dedek mu razloži, da pordečijo šele, ko jih ponoči škrat pobarva z rdečo barvo. Simon in Gašper se odločita, da bosta noč prebedela na vrtu in se prepričala, ali škrat res obstaja. A premaga ju spanec …
Simon in Gašper preživljata konec tedna na deželi pri dedku in babici. Simon se čudi zelenim paradižnikom na zelenjavnem vrtu. Dedek mu razloži, da pordečijo šele, ko jih ponoči škrat pobarva z rdečo barvo. Simon in Gašper se odločita, da bosta noč prebedela na vrtu in se prepričala, ali škrat res obstaja. A premaga ju spanec …
Poslušamo Sonato št. 12 v F-duru, op. 1 Giuseppa Tartinija, prvi stavek Godalnega kvarteta št. 1 v A-duru, op. 4 Aleksandra von Zemlinskega, Koncert za violino in orkester v C-duru, op. 48 Dimitrija Kabalevskega in Sonato v c-molu, op. 65 št. 2 za orgle Felixa Mendelssohna.
Poslušamo Sonato št. 12 v F-duru, op. 1 Giuseppa Tartinija, prvi stavek Godalnega kvarteta št. 1 v A-duru, op. 4 Aleksandra von Zemlinskega, Koncert za violino in orkester v C-duru, op. 48 Dimitrija Kabalevskega in Sonato v c-molu, op. 65 št. 2 za orgle Felixa Mendelssohna.
Poslušamo Sonato št. 12 v F-duru, op. 1 Giuseppa Tartinija, prvi stavek Godalnega kvarteta št. 1 v A-duru, op. 4 Aleksandra von Zemlinskega, Koncert za violino in orkester v C-duru, op. 48 Dimitrija Kabalevskega in Sonato v c-molu, op. 65 št. 2 za orgle Felixa Mendelssohna.
Poslušamo Sonato št. 12 v F-duru, op. 1 Giuseppa Tartinija, prvi stavek Godalnega kvarteta št. 1 v A-duru, op. 4 Aleksandra von Zemlinskega, Koncert za violino in orkester v C-duru, op. 48 Dimitrija Kabalevskega in Sonato v c-molu, op. 65 št. 2 za orgle Felixa Mendelssohna.
Skokec prijateljem razkazuje svojo knjigo o Divjem zahodu. Tako navdušen je nad šerifi, da mu prijatelji izdelajo konja. Ampak Skokec svojo Kuštro hitro zmečka, potem pa hoče nezgodo prikriti.
Skokec prijateljem razkazuje svojo knjigo o Divjem zahodu. Tako navdušen je nad šerifi, da mu prijatelji izdelajo konja. Ampak Skokec svojo Kuštro hitro zmečka, potem pa hoče nezgodo prikriti.
Sveženj asociacij, ki so se pesniku porodile ob pogledu na trdoživo drevo, katerega vejica je simbol miru. Igralec Blaž Šef. Posneto februarja 2018.
Sveženj asociacij, ki so se pesniku porodile ob pogledu na trdoživo drevo, katerega vejica je simbol miru. Igralec Blaž Šef. Posneto februarja 2018.
Tokratna gostja je umetnica in novinarka Urška Savič, ki je v poslušanje izbrala zanimiv nabor sodobnejših skladb na presečišču etno in improvizirano eksperimentalne glasbe. Izvedeli boste, zakaj pogovor začenjamo ob poslušanju simfonične pesnitve Višegrad Bedřicha Smetane, kako sta radio in poslušanje glasbe vpeta v ustvarjalni vsakdan naše sogovornice, kako so videti njena nedeljska jutra, kdaj se je začela ukvarjati s snemanjem terenskih posnetkov in še kaj.
Tokratna gostja je umetnica in novinarka Urška Savič, ki je v poslušanje izbrala zanimiv nabor sodobnejših skladb na presečišču etno in improvizirano eksperimentalne glasbe. Izvedeli boste, zakaj pogovor začenjamo ob poslušanju simfonične pesnitve Višegrad Bedřicha Smetane, kako sta radio in poslušanje glasbe vpeta v ustvarjalni vsakdan naše sogovornice, kako so videti njena nedeljska jutra, kdaj se je začela ukvarjati s snemanjem terenskih posnetkov in še kaj.
Igra o znanem krojačku, ki jih je sedem na mah – muh, namreč – in o tem, kaj vse se je zgodilo, ko se je to razvedelo. Režiser: Hinko Košak Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Skladatelj: Urban Koder Prevajalec: Janko Moder Krojaček – Janez Hočevar Pevec Bogomil – Jurij Souček Kmetica – Mila Kačič Soldat – Tone Homar Velikan Črnugelj – Jože Zupan Velikan Zelenec – France Presetnik Kralj – Aleksander Valič Stotnik Jeklenec – Boris Kralj Kraljična – Majda Potokar Dvorjan – Branko Miklavc Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1970.
Igra o znanem krojačku, ki jih je sedem na mah – muh, namreč – in o tem, kaj vse se je zgodilo, ko se je to razvedelo. Režiser: Hinko Košak Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Skladatelj: Urban Koder Prevajalec: Janko Moder Krojaček – Janez Hočevar Pevec Bogomil – Jurij Souček Kmetica – Mila Kačič Soldat – Tone Homar Velikan Črnugelj – Jože Zupan Velikan Zelenec – France Presetnik Kralj – Aleksander Valič Stotnik Jeklenec – Boris Kralj Kraljična – Majda Potokar Dvorjan – Branko Miklavc Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1970.
Mala kraljična se spomni, da ne mara solate. Paradižnikov pa sploh ne. Fej! Potem pa ji vrtnar podari seme. Skrbno ga posadi, zalije in čaka, kaj bo. Ko se pojavijo prvi zeleni listki, Mala kraljična v njih prepozna novega najboljšega prijatelja. Tomiju se v celoti posveti in ga skrbno varuje, a zreli rdeči plodovi kljub temu odpadejo z rastlinice.
Mala kraljična se spomni, da ne mara solate. Paradižnikov pa sploh ne. Fej! Potem pa ji vrtnar podari seme. Skrbno ga posadi, zalije in čaka, kaj bo. Ko se pojavijo prvi zeleni listki, Mala kraljična v njih prepozna novega najboljšega prijatelja. Tomiju se v celoti posveti in ga skrbno varuje, a zreli rdeči plodovi kljub temu odpadejo z rastlinice.
Zim in Zam izgubita nadzor nad oblakoplovom. Odnese ju na ledeni sever in v vročo puščavo. Zoja, Feliks in Zmedi ju skušajo dohiteti in pri tem spoznajo različna življenjska okolja.
Zim in Zam izgubita nadzor nad oblakoplovom. Odnese ju na ledeni sever in v vročo puščavo. Zoja, Feliks in Zmedi ju skušajo dohiteti in pri tem spoznajo različna življenjska okolja.
Ena Suzijinih sončnic zelo zboli. Suzijina babi bo pripravila zdravilo, zato gresta Vili in Suzi po sestavine, Žanko pa ostane pri bolnici. Vili in Suzi najdeta nekatere sestavine zelo hitro, težave pa se pojavijo, ko želita nabrati glino, saj je ta na dnu kotanje, ki jo je s svojim jezom naredil bober Kurt. Najprej jo želita izprazniti, a to bi prizadelo lotose, ki rastejo v njej. Rešita lotose in nabereta glino, toda domov se vrneta prepozno, sončnici ni več pomoči. Suzi je zelo nesrečna, a čez nekaj dni se na rastlini pojavi nov poganjek.
Ena Suzijinih sončnic zelo zboli. Suzijina babi bo pripravila zdravilo, zato gresta Vili in Suzi po sestavine, Žanko pa ostane pri bolnici. Vili in Suzi najdeta nekatere sestavine zelo hitro, težave pa se pojavijo, ko želita nabrati glino, saj je ta na dnu kotanje, ki jo je s svojim jezom naredil bober Kurt. Najprej jo želita izprazniti, a to bi prizadelo lotose, ki rastejo v njej. Rešita lotose in nabereta glino, toda domov se vrneta prepozno, sončnici ni več pomoči. Suzi je zelo nesrečna, a čez nekaj dni se na rastlini pojavi nov poganjek.
Sonce zahaja in živali se nagnetejo okoli Hatija, ki naj bi zaplesal sončni ples. A Hati je pozabil, kako se pleše, in le Bu in U mu lahko pomagata. Mavgli in Bagira se odpravita po želvi.
Sonce zahaja in živali se nagnetejo okoli Hatija, ki naj bi zaplesal sončni ples. A Hati je pozabil, kako se pleše, in le Bu in U mu lahko pomagata. Mavgli in Bagira se odpravita po želvi.
Zvezda Hugo Kvokman na Kengurujski plaži snema epizodo priljubljene serije Vode Valabijev in misli, da ve vse o vodi. Prevelika samozavest spravi njega in druge v velike težave. Na pomoč mu priskoči Ema.
Zvezda Hugo Kvokman na Kengurujski plaži snema epizodo priljubljene serije Vode Valabijev in misli, da ve vse o vodi. Prevelika samozavest spravi njega in druge v velike težave. Na pomoč mu priskoči Ema.
Živa komaj čaka, da se bo lahko pridružila glasbeni skupini, ki jo sestavljajo Biskvido, Neti in Bali. Na avdicijo pride kot kitaristka, a ko ugotovijo, da ne zna igrati nobenega glasbila, ji naročijo, da mora vaditi. Živa zato jezno odide. A pozneje ji sestra Žana pomaga in Živa se loti vaj.
Živa komaj čaka, da se bo lahko pridružila glasbeni skupini, ki jo sestavljajo Biskvido, Neti in Bali. Na avdicijo pride kot kitaristka, a ko ugotovijo, da ne zna igrati nobenega glasbila, ji naročijo, da mora vaditi. Živa zato jezno odide. A pozneje ji sestra Žana pomaga in Živa se loti vaj.
Zaradi stave z Ludom mora Tib sabljezobemu tigru izpuliti brke. Tiger se razbesni in Tibu sledi v vas. Vaščani se v strahu razbežijo. Tib se mora močno potruditi, da popravi napako.
Zaradi stave z Ludom mora Tib sabljezobemu tigru izpuliti brke. Tiger se razbesni in Tibu sledi v vas. Vaščani se v strahu razbežijo. Tib se mora močno potruditi, da popravi napako.
Hugo se prijavi na bitko talentov, ker se želi z igranjem na kitaro izkazati pred Arijano. Nastopila naj bi tudi Lili, in to s posebnim plesom, a se žal pri tem nekoliko zaplete. Ples namreč bolj veseli mamico kot njo.
Hugo se prijavi na bitko talentov, ker se želi z igranjem na kitaro izkazati pred Arijano. Nastopila naj bi tudi Lili, in to s posebnim plesom, a se žal pri tem nekoliko zaplete. Ples namreč bolj veseli mamico kot njo.
S cvetno nedeljo se za kristjane začenjajo najpomembnejši dnevi cerkvenega leta. Današnja nedelja pa z imenom nikakor ne namiguje na dneve Jezusovega trpljenja, ampak s cvetjem, oljkami in butarami pomeni predvsem spomin na dogodek, ko je Jezus na oslici prijahal v Jeruzalem, Judje pa so ga navdušeno sprejeli z oljčnimi in palmovimi vejami ter cvetjem. Malo pred tem je namreč obudil Lazarja od mrtvih. Ker pa s pasijonom pomeni tudi uvod v veliki teden, se v njej srečujeta veselje in žalost; taka je liturgija in z njo vred liturgična glasba.
S cvetno nedeljo se za kristjane začenjajo najpomembnejši dnevi cerkvenega leta. Današnja nedelja pa z imenom nikakor ne namiguje na dneve Jezusovega trpljenja, ampak s cvetjem, oljkami in butarami pomeni predvsem spomin na dogodek, ko je Jezus na oslici prijahal v Jeruzalem, Judje pa so ga navdušeno sprejeli z oljčnimi in palmovimi vejami ter cvetjem. Malo pred tem je namreč obudil Lazarja od mrtvih. Ker pa s pasijonom pomeni tudi uvod v veliki teden, se v njej srečujeta veselje in žalost; taka je liturgija in z njo vred liturgična glasba.
Na valovih programa Ars bo zazvenelo šest evroradijskih koncertov z glasbo od baročnih mojstrov pa vse do sodobnejših zborovskih uglasbitev za postni in velikonočni čas. Od poldneva do poznih večernih ur se bodo zvrstili raznovrstni temtaski koncerti iz Vatikana, Danske, Španije, Litve in Velike Britanije. Obdobje postnega časa in velikega tedna je v evropskih glasbenih tradicijah skozi stoletja navdihnilo nastanek več glasbenih del, v katerih so skladatelji ponazorili dramatične dogodke Kristusovega trpljenja in preizkušenj. Skupina za klasično glasbo znotraj Evroradia je tudi letos zasnovala nabor tematskih koncertov, ki pod imenom Evroradijski glasbeni niz za veliki teden zajema trinajst koncertov. Na Arsu se bo danes zvrstilo šest koncertov, začenši s Scarlattijevo uglasbitvijo postne sekvence Stabat mater v Vatikanu, ki ji bo sledil programsko razgiban Velikonočni koncert odličnega Danskega nacionalnega vokalnega ansambla pod vodstvom Latvijke Kriste Audere. Prav gotovo nekaj posebnega bo koncertna poustvaritev Velikega petka leta 1747 v Leipzigu, kot ga je nekoč izvedel Johann Sebastian Bach. Bach je Pasijon po Marku neznanega avtorja prepletel s Händlovimi in svojimi lastnimi arijami, tokrat pa glasbeno rekonstrukcijo dogodka predstavlja ansambel Bachcelona Consort. Zvečer odpotujemo še v litovski kraj Šeduva, kjer bo Državni komorni zbor Polifonija uzvočil Devet motetov za veliki petek Kristine Vasiliauskaite, v London, kjer bo ob 20. uri zazvenel kontemplativni, s svetlobo ožarjeni Hymnus Paradisi Herberta Howellsa, ter v Andaluzijo, kjer so člani ansambla Al Ayre Espanol po več kot treh stoletjih obudili Scarlattijev oratorij Mučeništvo svete Teodozije.
Na valovih programa Ars bo zazvenelo šest evroradijskih koncertov z glasbo od baročnih mojstrov pa vse do sodobnejših zborovskih uglasbitev za postni in velikonočni čas. Od poldneva do poznih večernih ur se bodo zvrstili raznovrstni temtaski koncerti iz Vatikana, Danske, Španije, Litve in Velike Britanije. Obdobje postnega časa in velikega tedna je v evropskih glasbenih tradicijah skozi stoletja navdihnilo nastanek več glasbenih del, v katerih so skladatelji ponazorili dramatične dogodke Kristusovega trpljenja in preizkušenj. Skupina za klasično glasbo znotraj Evroradia je tudi letos zasnovala nabor tematskih koncertov, ki pod imenom Evroradijski glasbeni niz za veliki teden zajema trinajst koncertov. Na Arsu se bo danes zvrstilo šest koncertov, začenši s Scarlattijevo uglasbitvijo postne sekvence Stabat mater v Vatikanu, ki ji bo sledil programsko razgiban Velikonočni koncert odličnega Danskega nacionalnega vokalnega ansambla pod vodstvom Latvijke Kriste Audere. Prav gotovo nekaj posebnega bo koncertna poustvaritev Velikega petka leta 1747 v Leipzigu, kot ga je nekoč izvedel Johann Sebastian Bach. Bach je Pasijon po Marku neznanega avtorja prepletel s Händlovimi in svojimi lastnimi arijami, tokrat pa glasbeno rekonstrukcijo dogodka predstavlja ansambel Bachcelona Consort. Zvečer odpotujemo še v litovski kraj Šeduva, kjer bo Državni komorni zbor Polifonija uzvočil Devet motetov za veliki petek Kristine Vasiliauskaite, v London, kjer bo ob 20. uri zazvenel kontemplativni, s svetlobo ožarjeni Hymnus Paradisi Herberta Howellsa, ter v Andaluzijo, kjer so člani ansambla Al Ayre Espanol po več kot treh stoletjih obudili Scarlattijev oratorij Mučeništvo svete Teodozije.
Izbor šestih koncertnih posnetkov iz posebne ponudbe Evroradijski glasbeni niz za veliki teden začenja posnetek koncerta iz dvorane Vnebovzetja v Vatikanu, kjer je 25. novembra lani Nacionalni baročni orkester italijanskih konservatorijev izvedel Stabat mater Alessandra Scarlattija ob 300. obletnici smrti tega velikega baročnega mojstra. Scarlattijeva glasba bo zvenela tudi za konec posebnega programa – ob 22.30 bo namreč zvenel njegov mladostni, izjemno redko izvajan oratorij Mučeništvo svete Teodozije, ki ga je pri skladatelju naročila kraljica Kristina Švedska. Prvič so ga izvedli leta 1684 v Rimu, tokrat pa so ga v andaluzijskem kraju Úbeda, v sklopu tamkajšnjega festivala za zgodnjo glasbo, predstavili člani ansambla Al Ayre Español. Evroradijski program na cvetno nedeljo dopolnjujejo še Velikonočni koncert Danskega nacionalnega ansambla z eno najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kristo Audere v Københavnu (13.05), koncert z naslovom Veliki petek, 1747: poustvaritev Bachove izvedbe Händlovih arij z ansamblom Bachcelona Consort v Barceloni (16.00), Devet motetov za veliki petek Kristine Vasiliauskaité, ki jih bo ob 18.30 v cerkvi Najdenja sv. Križa v litovskem kraju Šeduva uzvočil Državni komorni zbor Polifonija iz Šiauliaija, ter posnetek koncerta iz Londona (20.00), kjer sta zbor BBC Singers in Koncertni orkester BBC-ja konec februarja pod vodstvom Sofi Jeannin izvedla “globoko čustven glasbeni program, ki se dotika nebes”, kar velja še zlasti za osrednje delo sporeda – vokalno-instrumentalno skladbo Hymnus Paradisi Herberta Howellsa.
Izbor šestih koncertnih posnetkov iz posebne ponudbe Evroradijski glasbeni niz za veliki teden začenja posnetek koncerta iz dvorane Vnebovzetja v Vatikanu, kjer je 25. novembra lani Nacionalni baročni orkester italijanskih konservatorijev izvedel Stabat mater Alessandra Scarlattija ob 300. obletnici smrti tega velikega baročnega mojstra. Scarlattijeva glasba bo zvenela tudi za konec posebnega programa – ob 22.30 bo namreč zvenel njegov mladostni, izjemno redko izvajan oratorij Mučeništvo svete Teodozije, ki ga je pri skladatelju naročila kraljica Kristina Švedska. Prvič so ga izvedli leta 1684 v Rimu, tokrat pa so ga v andaluzijskem kraju Úbeda, v sklopu tamkajšnjega festivala za zgodnjo glasbo, predstavili člani ansambla Al Ayre Español. Evroradijski program na cvetno nedeljo dopolnjujejo še Velikonočni koncert Danskega nacionalnega ansambla z eno najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kristo Audere v Københavnu (13.05), koncert z naslovom Veliki petek, 1747: poustvaritev Bachove izvedbe Händlovih arij z ansamblom Bachcelona Consort v Barceloni (16.00), Devet motetov za veliki petek Kristine Vasiliauskaité, ki jih bo ob 18.30 v cerkvi Najdenja sv. Križa v litovskem kraju Šeduva uzvočil Državni komorni zbor Polifonija iz Šiauliaija, ter posnetek koncerta iz Londona (20.00), kjer sta zbor BBC Singers in Koncertni orkester BBC-ja konec februarja pod vodstvom Sofi Jeannin izvedla “globoko čustven glasbeni program, ki se dotika nebes”, kar velja še zlasti za osrednje delo sporeda – vokalno-instrumentalno skladbo Hymnus Paradisi Herberta Howellsa.
Radio Vatikan je v posebno ponudbo Evroradijskega glasbenega niza za veliki teden 2026 poslal posnetek koncerta Nacionalnega baročnega orkestra italijanskih konservatorijev, ki je 25. novembra lani nastopil v dvorani Assunta, torej dvorani Vnebovzetja, v Vatikanu. Tam je zazvenela uglasbitev sekvence Stabat mater / Mati žalostna je stala Alessandra Scarlattija, ki so jo glasbeniki izvedli ob spominu na 300. obletnico smrti tega velikega baročnega skladatelja. Scarlatti jo je zložil med letoma 1723 in 1724 v Neaplju, in sicer po naročilu Bratovščine vitezov Device žalosti, reda, ki je vodil obrede velikega tedna v cerkvi svetega Ludvika, ki meji na kraljevo palačo. Scarlattijevo Stabat mater so nato redno, vsakoletno izvajali vse do leta 1736, ko jo je nadomestila nova uglasbitev Giovannija Battiste Draghija, ki ga bolje poznamo pod imenom Pergolesi. Nacionalni baročni orkester italijanskih konservatorijev je vodil Ignazio Maria Schifani, solistki sta sopranistka Paola Valentina Molinari in kontraaltistka Chiara Brunello.
Radio Vatikan je v posebno ponudbo Evroradijskega glasbenega niza za veliki teden 2026 poslal posnetek koncerta Nacionalnega baročnega orkestra italijanskih konservatorijev, ki je 25. novembra lani nastopil v dvorani Assunta, torej dvorani Vnebovzetja, v Vatikanu. Tam je zazvenela uglasbitev sekvence Stabat mater / Mati žalostna je stala Alessandra Scarlattija, ki so jo glasbeniki izvedli ob spominu na 300. obletnico smrti tega velikega baročnega skladatelja. Scarlatti jo je zložil med letoma 1723 in 1724 v Neaplju, in sicer po naročilu Bratovščine vitezov Device žalosti, reda, ki je vodil obrede velikega tedna v cerkvi svetega Ludvika, ki meji na kraljevo palačo. Scarlattijevo Stabat mater so nato redno, vsakoletno izvajali vse do leta 1736, ko jo je nadomestila nova uglasbitev Giovannija Battiste Draghija, ki ga bolje poznamo pod imenom Pergolesi. Nacionalni baročni orkester italijanskih konservatorijev je vodil Ignazio Maria Schifani, solistki sta sopranistka Paola Valentina Molinari in kontraaltistka Chiara Brunello.
Danski nacionalni vokalni ansambel je 26. marca v cerkvi svete Trojice v Københavnu nastopil pod vodstvom ene najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kriste Audere. Na programu Velikonočnega koncerta so se tokrat znaška raznorodna in slogovno raznovrstna dela iz različnih zgodovinskih obdobij, vse od baroka (Johann Sebastian Bach), prek romantike (Franz Liszt in Samuel Sebastian Wesley), pa do poznega 20. stoletja in našega časa (Martin Ødegaard, Judith Bingham, Sven-David Sandström, Joseph Twist). Zazveneli bosta kar dve uglasbitvi besedila Hvalite gospoda, vsi narodi, ki temelji na psalmu 117, ustvarila pa sta ju Bach in Sandström.
Danski nacionalni vokalni ansambel je 26. marca v cerkvi svete Trojice v Københavnu nastopil pod vodstvom ene najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kriste Audere. Na programu Velikonočnega koncerta so se tokrat znaška raznorodna in slogovno raznovrstna dela iz različnih zgodovinskih obdobij, vse od baroka (Johann Sebastian Bach), prek romantike (Franz Liszt in Samuel Sebastian Wesley), pa do poznega 20. stoletja in našega časa (Martin Ødegaard, Judith Bingham, Sven-David Sandström, Joseph Twist). Zazveneli bosta kar dve uglasbitvi besedila Hvalite gospoda, vsi narodi, ki temelji na psalmu 117, ustvarila pa sta ju Bach in Sandström.
Marčevske Humoreske tega tedna so posvečene Skrivnemu dnevniku Hendrika Groena, starega 83 let in ¼. Nizozemski starostnik z veliko trpkega humorja opisuje svoje doživljanje staranja, pa tudi dogajanje v domu za starejše, v katerem živi. V zadnji oddaji iz cikla bomo izvedeli vse o klubu upornikov, ki ga ustanovijo naključno. Knjigo je prevedla Stana Anželj, interpretira dramski igralec Željo Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Marčevske Humoreske tega tedna so posvečene Skrivnemu dnevniku Hendrika Groena, starega 83 let in ¼. Nizozemski starostnik z veliko trpkega humorja opisuje svoje doživljanje staranja, pa tudi dogajanje v domu za starejše, v katerem živi. V zadnji oddaji iz cikla bomo izvedeli vse o klubu upornikov, ki ga ustanovijo naključno. Knjigo je prevedla Stana Anželj, interpretira dramski igralec Željo Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Danski nacionalni vokalni ansambel je 26. marca v cerkvi svete Trojice v Københavnu nastopil pod vodstvom ene najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kriste Audere. Na programu Velikonočnega koncerta so se tokrat znaška raznorodna in slogovno raznovrstna dela iz različnih zgodovinskih obdobij, vse od baroka (Johann Sebastian Bach), prek romantike (Franz Liszt in Samuel Sebastian Wesley), pa do poznega 20. stoletja in našega časa (Martin Ødegaard, Judith Bingham, Sven-David Sandström, Joseph Twist). Zazveneli bosta kar dve uglasbitvi besedila Hvalite gospoda, vsi narodi, ki temelji na psalmu 117, ustvarila pa sta ju Bach in Sandström.
Danski nacionalni vokalni ansambel je 26. marca v cerkvi svete Trojice v Københavnu nastopil pod vodstvom ene najbolj vročih zborovskih dirigentk ta hip Kriste Audere. Na programu Velikonočnega koncerta so se tokrat znaška raznorodna in slogovno raznovrstna dela iz različnih zgodovinskih obdobij, vse od baroka (Johann Sebastian Bach), prek romantike (Franz Liszt in Samuel Sebastian Wesley), pa do poznega 20. stoletja in našega časa (Martin Ødegaard, Judith Bingham, Sven-David Sandström, Joseph Twist). Zazveneli bosta kar dve uglasbitvi besedila Hvalite gospoda, vsi narodi, ki temelji na psalmu 117, ustvarila pa sta ju Bach in Sandström.
Offenbacha, Wagnerja, Bellinija, Verdija, Gounoda, Čajkovskega in Saint-Saënsa.
Offenbacha, Wagnerja, Bellinija, Verdija, Gounoda, Čajkovskega in Saint-Saënsa.
Družinski film o vezi med deklico in konjem Enajstletna Anni se po selitvi iz mesta na podeželje težko prilagaja novemu okolju. Njeni starši so prezaposleni, skrbeti mora za mlajšega bratca, v šoli pa se spopada s svojimi vrstniki. Oporo najde v prijateljstvu z Lorenzem in v svetu konj, ki ji ga ta predstavi. Anni še posebej močno vez splete z lepim, neukročenim konjem Ponisrčkom. Ko njuno prijateljstvo ogrozijo konjski tatovi, se dekle poda v napeto dogodivščino, v kateri najde nove prijatelje, pa tudi občutek pripadnosti. Izvirni naslov: PONYHERZ / Nemško-belgijski film, 2023 / Režija: Markus Dietrich / Igrajo: Nilam Farooq, Dieter Hallervorden, Sophie Lutz, Christoph Letkowski, Anna Schudt
Družinski film o vezi med deklico in konjem Enajstletna Anni se po selitvi iz mesta na podeželje težko prilagaja novemu okolju. Njeni starši so prezaposleni, skrbeti mora za mlajšega bratca, v šoli pa se spopada s svojimi vrstniki. Oporo najde v prijateljstvu z Lorenzem in v svetu konj, ki ji ga ta predstavi. Anni še posebej močno vez splete z lepim, neukročenim konjem Ponisrčkom. Ko njuno prijateljstvo ogrozijo konjski tatovi, se dekle poda v napeto dogodivščino, v kateri najde nove prijatelje, pa tudi občutek pripadnosti. Izvirni naslov: PONYHERZ / Nemško-belgijski film, 2023 / Režija: Markus Dietrich / Igrajo: Nilam Farooq, Dieter Hallervorden, Sophie Lutz, Christoph Letkowski, Anna Schudt
Glasbeni program, ki so ga izvedli 20. marca v nemško govoreči Luteranski evangeličanski cerkvi v Barceloni, poustvarja izjemen dogodek, veliki petek leta 1747, ko je Johann Sebastian Bach izvedel izbrane Händlove arije v Leizpzigu med izvedbo Pasijona po Marku neznanega avtorja, ki so ga sicer začeli izvajati leta 1705 v Hamburgu. To je bil resnično enkraten dogodek in je še danes edini znani primer umetniške interakcije teh dveh velikih baročnih skladateljev in njunih sodobnikov. Spored vključuje sedem Händlovih arij, ki jih je Bach ta dan izvedel v Leipzigu, poleg tega pa tudi nekaj recitativov, s katerimi se je natančno navezal na kontekst pasijona in njegovih odlomkov, na katere se glasbene točke navezujejo. Bach pa je dodal tudi nekaj svojih arij, povezanih z velikonočno liturgijo ... Vokalni solisti so sopranistka Mariana Rodrigues, mezzosopranistka Jana Corominas, tenorist Itamar Hildesheim in baritonist Luís Arratia, glasbenike ansambla Barcelona Consort vodi čembalist Daniel Tarrida.
Glasbeni program, ki so ga izvedli 20. marca v nemško govoreči Luteranski evangeličanski cerkvi v Barceloni, poustvarja izjemen dogodek, veliki petek leta 1747, ko je Johann Sebastian Bach izvedel izbrane Händlove arije v Leizpzigu med izvedbo Pasijona po Marku neznanega avtorja, ki so ga sicer začeli izvajati leta 1705 v Hamburgu. To je bil resnično enkraten dogodek in je še danes edini znani primer umetniške interakcije teh dveh velikih baročnih skladateljev in njunih sodobnikov. Spored vključuje sedem Händlovih arij, ki jih je Bach ta dan izvedel v Leipzigu, poleg tega pa tudi nekaj recitativov, s katerimi se je natančno navezal na kontekst pasijona in njegovih odlomkov, na katere se glasbene točke navezujejo. Bach pa je dodal tudi nekaj svojih arij, povezanih z velikonočno liturgijo ... Vokalni solisti so sopranistka Mariana Rodrigues, mezzosopranistka Jana Corominas, tenorist Itamar Hildesheim in baritonist Luís Arratia, glasbenike ansambla Barcelona Consort vodi čembalist Daniel Tarrida.
Izbrali smo nekaj odlomkov iz dnevnika britanskega pisatelja Johna Fowlesa, avtorja romanov Mag, Mušica, Ženska francoskega poročnika, Ebenovinasti stolp. John Fowles se je rodil zadnjega marca pred stotimi leti, umrl pa leta 2005. Leta 1966 se je naselil v Lyme Regisu na dorsetski obali in že kmalu začel pisati verjetno svoj najznamenitejši roman Ženska francoskega poročnika. Odlomki iz njegovih dnevnikov spremljajo petnajstletno obdobje, od časa, ko je začel pisati roman, do premiere filma, ki so ga posneli po njem. Prevod Ingrid Kovač Brus, interpretacija Branko Šturbej, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Ana Krauthaker. Posneto 2005. Redakcija Ingrid Kovač Brus in Staša Grahek.
Izbrali smo nekaj odlomkov iz dnevnika britanskega pisatelja Johna Fowlesa, avtorja romanov Mag, Mušica, Ženska francoskega poročnika, Ebenovinasti stolp. John Fowles se je rodil zadnjega marca pred stotimi leti, umrl pa leta 2005. Leta 1966 se je naselil v Lyme Regisu na dorsetski obali in že kmalu začel pisati verjetno svoj najznamenitejši roman Ženska francoskega poročnika. Odlomki iz njegovih dnevnikov spremljajo petnajstletno obdobje, od časa, ko je začel pisati roman, do premiere filma, ki so ga posneli po njem. Prevod Ingrid Kovač Brus, interpretacija Branko Šturbej, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Ana Krauthaker. Posneto 2005. Redakcija Ingrid Kovač Brus in Staša Grahek.
Kako iz gosenice nastane metulj. Pripoveduje: Saša Mihelčič. Napisala: Mira Dobravec. Posneto v studiih Radia Slovenija 2002.
Kako iz gosenice nastane metulj. Pripoveduje: Saša Mihelčič. Napisala: Mira Dobravec. Posneto v studiih Radia Slovenija 2002.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Na Festivalu Maribor 2025 je 15. septembra v Sodnem stolpu nastopilo šest izvrstnih glasbenikov, zbranih v godalnem sekstetu z virtuoznima violinistoma Mairéad Hickey iz Irske in Američanom Wiliamom Hagnom.
Na Festivalu Maribor 2025 je 15. septembra v Sodnem stolpu nastopilo šest izvrstnih glasbenikov, zbranih v godalnem sekstetu z virtuoznima violinistoma Mairéad Hickey iz Irske in Američanom Wiliamom Hagnom.
Litovski radio je v ponudbo za veliki teden posredoval koncert pod naslovom V Kristusovem trpljenju in smrti. Odvisl se je v cerkvi Najdenja sv. Križa v mestecu Šeduva. Motete iz opusov litovskih skladateljev Juozasa Naujalisa in Kristine Vasiliauskaitė je uzvočil Državni komorni zbor Polifonija iz Šiauliaija pod vodstvom Linasa Balandisa.
Litovski radio je v ponudbo za veliki teden posredoval koncert pod naslovom V Kristusovem trpljenju in smrti. Odvisl se je v cerkvi Najdenja sv. Križa v mestecu Šeduva. Motete iz opusov litovskih skladateljev Juozasa Naujalisa in Kristine Vasiliauskaitė je uzvočil Državni komorni zbor Polifonija iz Šiauliaija pod vodstvom Linasa Balandisa.
V tokratni oddaji Legende ob 21h, je Tomaž Cindrić predstavil glasbo Patti Smith, Toma Pettya, Jerrya Leea Lewisa in med drugimi še Johna Hiatta.
V tokratni oddaji Legende ob 21h, je Tomaž Cindrić predstavil glasbo Patti Smith, Toma Pettya, Jerrya Leea Lewisa in med drugimi še Johna Hiatta.
Immanuel Kant, rojen leta 1724 v Königsbergu, današnjem Kaliningradu, je bil že za časa svojega življenja eden ključnih razsvetljenskih mislecev in še vedno velja za eno najvplivnejših osebnosti zahodne filozofije. Kant ni nikoli zapustil rodnega Königsberga. Vse, kar je vedel o svetu, se je naučil iz knjig, ki so mu jih pošiljali iz Anglije in Francije, vse, kar je vedel o ljudeh, pa je bilo rezultat temeljitega opazovanja njegovega okolja in čustvenega življenja. Vse to znanje je strnil v kompleksen sistem konceptov, kategorij in idej. KANT - THE EXPERIMENT OF FREEDOM / Nemčija / 2024 / Režija: Wilfried Hauke
Immanuel Kant, rojen leta 1724 v Königsbergu, današnjem Kaliningradu, je bil že za časa svojega življenja eden ključnih razsvetljenskih mislecev in še vedno velja za eno najvplivnejših osebnosti zahodne filozofije. Kant ni nikoli zapustil rodnega Königsberga. Vse, kar je vedel o svetu, se je naučil iz knjig, ki so mu jih pošiljali iz Anglije in Francije, vse, kar je vedel o ljudeh, pa je bilo rezultat temeljitega opazovanja njegovega okolja in čustvenega življenja. Vse to znanje je strnil v kompleksen sistem konceptov, kategorij in idej. KANT - THE EXPERIMENT OF FREEDOM / Nemčija / 2024 / Režija: Wilfried Hauke
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo. Včasih glasba sledi podobi, drugič ideji, včasih pa se srečata v skupnem občutju prostora, svetlobe in časa. V nocojšnji oddaji bomo prisluhnili, kako se svetloba in tišina, ki ju v svojih slikah oblikuje nizozemski slikar Johannes Vermeer, zrcalita tudi v glasbi.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo. Včasih glasba sledi podobi, drugič ideji, včasih pa se srečata v skupnem občutju prostora, svetlobe in časa. V nocojšnji oddaji bomo prisluhnili, kako se svetloba in tišina, ki ju v svojih slikah oblikuje nizozemski slikar Johannes Vermeer, zrcalita tudi v glasbi.
Zbor BBC Singers in Koncertni orkester BBC-ja sta 26. februarja v dvorani Milton Court v londonskem koncertnem središču Barbican pod vodstvom Sofi Jeannin izvedla "globoko čustven glasbeni program, ki se dotika nebes", še zlasti z osrednjim delom sporeda – vokalno-instrumentalno skladbo Hymnus Paradisi Herberta Howellsa. Spored so dopolnila še dela Who are these angels? Sira Jamesa MacMillana, To the Hands Caroline Shaw, My Guardian Angel Judith Weir in Prva elegija Einojuhanija Rautavaare.
Zbor BBC Singers in Koncertni orkester BBC-ja sta 26. februarja v dvorani Milton Court v londonskem koncertnem središču Barbican pod vodstvom Sofi Jeannin izvedla "globoko čustven glasbeni program, ki se dotika nebes", še zlasti z osrednjim delom sporeda – vokalno-instrumentalno skladbo Hymnus Paradisi Herberta Howellsa. Spored so dopolnila še dela Who are these angels? Sira Jamesa MacMillana, To the Hands Caroline Shaw, My Guardian Angel Judith Weir in Prva elegija Einojuhanija Rautavaare.
V oddaji Literarni portret predstavljamo flamskega pisatelja Toma Lanoyeja. Rodil se je leta 1958 v mestecu Sint-Niklaas v flamski provinci v Belgiji, živi in ustvarja pa v Antwerpnu in Cape Townu. Je eden najbolj cenjenih flamskih prozaistov, pesnikov in dramatikov, hkrati pa tudi ustvarjalec performansov, esejist, pisec kratkih zgodb in kolumen. V desetletjih ustvarjanja se je Lanoye izkazal kot prodoren kritik flamske družbe, pri tem pa se je kot eden prvih odvrnil od literarnega političnega angažmaja, ki je tamkajšnji prozi starejše generacije odvzel vsakršno epsko širino. Tako v svoji prozi kot v poeziji se ironično posveča predvsem človeškim nravem in raziskovanju jezika. Avtorica oddaje in prevajalka Mateja Seliškar Kenda, interpreta Sabina Kogovšek in Gregor Gruden, bralca Ana Bohte in Dejan Kaloper, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, ton in montaža Sonja Strenar, režija Igor Likar. Posneto 2010. Redakcija Matej Juh in Staša Grahek.
V oddaji Literarni portret predstavljamo flamskega pisatelja Toma Lanoyeja. Rodil se je leta 1958 v mestecu Sint-Niklaas v flamski provinci v Belgiji, živi in ustvarja pa v Antwerpnu in Cape Townu. Je eden najbolj cenjenih flamskih prozaistov, pesnikov in dramatikov, hkrati pa tudi ustvarjalec performansov, esejist, pisec kratkih zgodb in kolumen. V desetletjih ustvarjanja se je Lanoye izkazal kot prodoren kritik flamske družbe, pri tem pa se je kot eden prvih odvrnil od literarnega političnega angažmaja, ki je tamkajšnji prozi starejše generacije odvzel vsakršno epsko širino. Tako v svoji prozi kot v poeziji se ironično posveča predvsem človeškim nravem in raziskovanju jezika. Avtorica oddaje in prevajalka Mateja Seliškar Kenda, interpreta Sabina Kogovšek in Gregor Gruden, bralca Ana Bohte in Dejan Kaloper, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, ton in montaža Sonja Strenar, režija Igor Likar. Posneto 2010. Redakcija Matej Juh in Staša Grahek.
Hans Eliassen zapusti pogajanja o delitvi prihodkov od nafte. Ker so Kitajci že prispeli v Grenlandijo, da se začnejo pogajati brez Dancev, mora Asger nemudoma na sever. Birgitte je zaradi spremembe svojega stališča do zelene podnebne politike ostala brez mnogih političnih prijateljev. Odloči se, da bo za samopromocijo najela brezobzirnega politika in medijskega mešetarja Michaela Laugesena. Glavna urednica dnevnoinformativnih oddaj Katrine Fønsmark se hudo sporoče s priljubljeno voditeljico Narcizo Aydin. BORGEN – RIGET, MAGTEN OG ÆREN / Borgen – Power and Glory / Danska / 2022 Scenarij: Adam Price Režija: Per Fly, Mogens Hagedorn Dagur Kari V glavnih vlogah: Sidse Babett Knudsen, Birgitte Hjort SØrensen, Mikkel Boe FØlsgaard, Lars Mikkelsen
Hans Eliassen zapusti pogajanja o delitvi prihodkov od nafte. Ker so Kitajci že prispeli v Grenlandijo, da se začnejo pogajati brez Dancev, mora Asger nemudoma na sever. Birgitte je zaradi spremembe svojega stališča do zelene podnebne politike ostala brez mnogih političnih prijateljev. Odloči se, da bo za samopromocijo najela brezobzirnega politika in medijskega mešetarja Michaela Laugesena. Glavna urednica dnevnoinformativnih oddaj Katrine Fønsmark se hudo sporoče s priljubljeno voditeljico Narcizo Aydin. BORGEN – RIGET, MAGTEN OG ÆREN / Borgen – Power and Glory / Danska / 2022 Scenarij: Adam Price Režija: Per Fly, Mogens Hagedorn Dagur Kari V glavnih vlogah: Sidse Babett Knudsen, Birgitte Hjort SØrensen, Mikkel Boe FØlsgaard, Lars Mikkelsen