Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Stanko Premrl se je rodil leta 1880 v Šentvidu v Vipavski dolini, kot se je takrat imenoval Podnanos. V Ljubljani je študiral teologijo, obenem pa je sodeloval z Glasbeno matico in deloval kot pomožni organist na šentjakobskem koru. Na Dunaju je končal glasbeni konservatorij, po vrnitvi v Ljubljano pa se je pridružil glasbenemu dogajanju. Učil je na orglarski šoli, leta 1909 pa je postal stolni vikar, organist in ravnatelj pevskega zbora v ljubljanski stolnici. Za Antonom Foersterjem je prevzel vodstvo orglarske šole in počasi prevzel v svoje roke uredništvo glasbene revije Cerkveni glasbenik, ki je bila ob Novih akordih najpomembnejša slovenska glasbena revija. Po prvi svetovni vojni je poučeval na ljubljanskem konservatoriju, leta 1939 pa na novo ustanovljeni glasbeni akademiji, kjer je delal do upokojitve leta 1945.
Stanko Premrl se je rodil leta 1880 v Šentvidu v Vipavski dolini, kot se je takrat imenoval Podnanos. V Ljubljani je študiral teologijo, obenem pa je sodeloval z Glasbeno matico in deloval kot pomožni organist na šentjakobskem koru. Na Dunaju je končal glasbeni konservatorij, po vrnitvi v Ljubljano pa se je pridružil glasbenemu dogajanju. Učil je na orglarski šoli, leta 1909 pa je postal stolni vikar, organist in ravnatelj pevskega zbora v ljubljanski stolnici. Za Antonom Foersterjem je prevzel vodstvo orglarske šole in počasi prevzel v svoje roke uredništvo glasbene revije Cerkveni glasbenik, ki je bila ob Novih akordih najpomembnejša slovenska glasbena revija. Po prvi svetovni vojni je poučeval na ljubljanskem konservatoriju, leta 1939 pa na novo ustanovljeni glasbeni akademiji, kjer je delal do upokojitve leta 1945.
Cederame so predstavitve albumskih novosti s planetov Pop in Rok. Se pa pogosto dogaja, da je treba za dosledno analizo zvočnega položaja skočiti s prvega na drugega in potem spet z drugega na prvega.
Cederame so predstavitve albumskih novosti s planetov Pop in Rok. Se pa pogosto dogaja, da je treba za dosledno analizo zvočnega položaja skočiti s prvega na drugega in potem spet z drugega na prvega.
Dvanajst jedi v dvanajstih urah
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 4. del: Bologna Raper Big Zuu znane osebnosti popelje na kulinarična popotovanja po evropskih mestih, kjer jim s pomočjo dvanajstih jedi razkrije značaj, kulturo in okuse kraja. Tokrat z dobrim prijateljem in Marvelovim zvezdnikom Willom Poulterjem obišče prestolnico italijanske kulinarike Bologno. Skupaj okušata lokalne specialitete, kot so certosino, tradicionalni božični kolač, sladoled z balzamičnim kisom in seveda legendarni ragu. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 4. del: Bologna Raper Big Zuu znane osebnosti popelje na kulinarična popotovanja po evropskih mestih, kjer jim s pomočjo dvanajstih jedi razkrije značaj, kulturo in okuse kraja. Tokrat z dobrim prijateljem in Marvelovim zvezdnikom Willom Poulterjem obišče prestolnico italijanske kulinarike Bologno. Skupaj okušata lokalne specialitete, kot so certosino, tradicionalni božični kolač, sladoled z balzamičnim kisom in seveda legendarni ragu. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z goriškega konca, natančneje: iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z goriškega konca, natančneje: iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Kotli so vas v Istri, ki se je pred leti že skoraj v celoti izpraznila, v zadnjem času pa ponovno oživlja, vendar predvsem na račun turizma. Vas je danes na Hrvaškem, ker pa je na etnično mešanem ozemlju, je v preteklosti del kulture njenih prebivalcev predstavljalo tudi slovensko pesemsko izročilo, katerega del je ohranjen v zvočnih zapisih Glasbeno narodopisnega instituta. Leta 1998 je institut izdal zgoščenko s pesmimi nekdanjih prebivalcev vasi Kotli, ki so ohranjali spomin na dom skupaj z izročilom, posnetki pa so v letu 2024 postali tudi del spletne digitalne zbirke instituta.
Kotli so vas v Istri, ki se je pred leti že skoraj v celoti izpraznila, v zadnjem času pa ponovno oživlja, vendar predvsem na račun turizma. Vas je danes na Hrvaškem, ker pa je na etnično mešanem ozemlju, je v preteklosti del kulture njenih prebivalcev predstavljalo tudi slovensko pesemsko izročilo, katerega del je ohranjen v zvočnih zapisih Glasbeno narodopisnega instituta. Leta 1998 je institut izdal zgoščenko s pesmimi nekdanjih prebivalcev vasi Kotli, ki so ohranjali spomin na dom skupaj z izročilom, posnetki pa so v letu 2024 postali tudi del spletne digitalne zbirke instituta.
Žabec Marko z ekipo se v hokeju na travi vsak dan pomeri s pandami. Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Igor Habjan. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.
Žabec Marko z ekipo se v hokeju na travi vsak dan pomeri s pandami. Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Igor Habjan. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.
Simfonični orkester Berlinskega radia pod taktirko Valentina Uryupina je 11. januarja v Berlinski filharmoniji izvedel 1. Klavirski koncert v fis-molu Sergeja Rahmaninova in Simfonijo št. 2 v c-molu, verzijo iz leta 1877, Antona Brucknerja. V vlogi solistke je nastopila Ana Vinicka.
Simfonični orkester Berlinskega radia pod taktirko Valentina Uryupina je 11. januarja v Berlinski filharmoniji izvedel 1. Klavirski koncert v fis-molu Sergeja Rahmaninova in Simfonijo št. 2 v c-molu, verzijo iz leta 1877, Antona Brucknerja. V vlogi solistke je nastopila Ana Vinicka.
Oddaja je nadaljevanju 2. Pogovornega večera Radia Koper v Gledališču Koper. Slišali pa boste pesmi, za katere so besedila nekoč napisali slovenski humoristi in niso bila tako zelo banalna, kot so nekatera danes. In koga drugega vprašati po mnenju o tem, kot mag. Ivana Sivca, ki je za domačo glasbo napisal več kot tri tisoč odličnih besedil? Besedil z zgodbo brez banalnosti in v lepem slovenskem jeziku!
Oddaja je nadaljevanju 2. Pogovornega večera Radia Koper v Gledališču Koper. Slišali pa boste pesmi, za katere so besedila nekoč napisali slovenski humoristi in niso bila tako zelo banalna, kot so nekatera danes. In koga drugega vprašati po mnenju o tem, kot mag. Ivana Sivca, ki je za domačo glasbo napisal več kot tri tisoč odličnih besedil? Besedil z zgodbo brez banalnosti in v lepem slovenskem jeziku!
Gordon Buchanan se na epsko potovanje čez puščavo Gobi odpravi z dvogrbima velblodoma – vrsto, ki je zelo ikonična, vendar najmanj razumljena. Če hoče, da mu potovanje uspe, se mora z velblodoma spoprijateljiti ter pridobiti njuno zaupanje in spoštovanje. Prečkali bodo vetrovne peščene sipine, neskončne kamnite planjave in zahrbtno goro Bumbat, pri tem pa lahko opazovali še nekatere druge prebivalce puščave. Gordonova velika želja je, da bi videl tudi najbolj ogroženo podvrsto rjavega medveda. Se mu bo uresničila? GORDON BUCHANAN: MY EPIC CAMEL ADVENTURE / Velika Britanija / 2024 / Režija: Jack Warrender
Gordon Buchanan se na epsko potovanje čez puščavo Gobi odpravi z dvogrbima velblodoma – vrsto, ki je zelo ikonična, vendar najmanj razumljena. Če hoče, da mu potovanje uspe, se mora z velblodoma spoprijateljiti ter pridobiti njuno zaupanje in spoštovanje. Prečkali bodo vetrovne peščene sipine, neskončne kamnite planjave in zahrbtno goro Bumbat, pri tem pa lahko opazovali še nekatere druge prebivalce puščave. Gordonova velika želja je, da bi videl tudi najbolj ogroženo podvrsto rjavega medveda. Se mu bo uresničila? GORDON BUCHANAN: MY EPIC CAMEL ADVENTURE / Velika Britanija / 2024 / Režija: Jack Warrender
V radiofonski adaptaciji predstavljamo dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. V sedmem delu v odlomkih iz dvajsetega, enaindvajsetega in dvajsetega dela igra govori o vrnitvi Ahila v boj po Patroklovi smrti. Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Pozejdon – Boris Juh Zeus – Boris Kralj Ahil – Borut Veselko Aineas – Sandi Pavlin Hera – Štefka Drolc Hektor – Milan Štefe Apolon – Boris Kerč Afres – Iztok Jereb Atena –Jožica Avbelj Artemis – Mojca Ribič Priam – Tone Kuntner Hekaba – Lenča Ferenčak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995
V radiofonski adaptaciji predstavljamo dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. V sedmem delu v odlomkih iz dvajsetega, enaindvajsetega in dvajsetega dela igra govori o vrnitvi Ahila v boj po Patroklovi smrti. Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Pozejdon – Boris Juh Zeus – Boris Kralj Ahil – Borut Veselko Aineas – Sandi Pavlin Hera – Štefka Drolc Hektor – Milan Štefe Apolon – Boris Kerč Afres – Iztok Jereb Atena –Jožica Avbelj Artemis – Mojca Ribič Priam – Tone Kuntner Hekaba – Lenča Ferenčak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995
Fotomodel, igralka, borka za pravice živali, družbenokritična in neposredna Brigitte Bardot se je rodila v Parizu (28. 9. 1934), kjer je odraščala v premožni katoliški družini. 15-letno Brigitte, ki je obiskovala baletno šolo in hrepenela po svobodi, je mama pripeljala na avdicijo k režiserju Marcu Allegretu. Tam je spoznala njegovega asistenta, 21-letnega Vadima Plemiannikova, bolj znanega kot Roger Vadim, in se zaljubila. Poročila sta se, ko je dopolnila 18 let, ločila pet let kasneje. Z vlogo v filmu In bog je ustvaril žensko (1956; režiser Roger Vadim) je postala seksualni simbol in stilska ikona ter si zagotovila svetovno slavo. Igralsko se je upokojila leta 1973. ep. 1: Še ne petnajstletna Brigitte pozira za naslovnico revije Elle. Ko jo odkrije Roger Vadim, scenarist in pomočnik slavnega režiserja Marca Allégreta, Brigitte komajda dobi dovoljenje staršev, starokopitnih meščanov, za poskusno snemanje. Njenim staršem se ne zdi ne lepa ne nadarjena in ne verjamejo, da bo naredila filmsko kariero. A prav po zaslugi srečanja z Vadimom ji bo usoda naklonjena. Brigitte spozna filmski svet in predvsem ljubezen, spolnost in svobodo. Upre se strogi konservativni vzgoji in odkrije svojo ženstvenost in notranjo moč. BARDOT / Francija / 2023 Scenarij in režija: Danièle Thompson, Christopher Thompson V glavnih vlogah: Julia de Nunez, Victor Belmondo, Oscar Lesage, Noham Edje, Yvan Attal, Anne Le Ny, Géraldine Pailhas, Hippolyte Girardot, Laure Marsac
Fotomodel, igralka, borka za pravice živali, družbenokritična in neposredna Brigitte Bardot se je rodila v Parizu (28. 9. 1934), kjer je odraščala v premožni katoliški družini. 15-letno Brigitte, ki je obiskovala baletno šolo in hrepenela po svobodi, je mama pripeljala na avdicijo k režiserju Marcu Allegretu. Tam je spoznala njegovega asistenta, 21-letnega Vadima Plemiannikova, bolj znanega kot Roger Vadim, in se zaljubila. Poročila sta se, ko je dopolnila 18 let, ločila pet let kasneje. Z vlogo v filmu In bog je ustvaril žensko (1956; režiser Roger Vadim) je postala seksualni simbol in stilska ikona ter si zagotovila svetovno slavo. Igralsko se je upokojila leta 1973. ep. 1: Še ne petnajstletna Brigitte pozira za naslovnico revije Elle. Ko jo odkrije Roger Vadim, scenarist in pomočnik slavnega režiserja Marca Allégreta, Brigitte komajda dobi dovoljenje staršev, starokopitnih meščanov, za poskusno snemanje. Njenim staršem se ne zdi ne lepa ne nadarjena in ne verjamejo, da bo naredila filmsko kariero. A prav po zaslugi srečanja z Vadimom ji bo usoda naklonjena. Brigitte spozna filmski svet in predvsem ljubezen, spolnost in svobodo. Upre se strogi konservativni vzgoji in odkrije svojo ženstvenost in notranjo moč. BARDOT / Francija / 2023 Scenarij in režija: Danièle Thompson, Christopher Thompson V glavnih vlogah: Julia de Nunez, Victor Belmondo, Oscar Lesage, Noham Edje, Yvan Attal, Anne Le Ny, Géraldine Pailhas, Hippolyte Girardot, Laure Marsac
Nocoj v Etnofoniji predstavljamo album Fauna hrvaške pevke Dunje Knebl in multiinštrumentalista Roka Margete. Na njem veteranka hrvaške etnoscene poustvarja tradicionalne pesmi kontinentalne Hrvaške, ki pripovedujejo o živalih in njihovih bolj ali manj žalostnih usodah.
Nocoj v Etnofoniji predstavljamo album Fauna hrvaške pevke Dunje Knebl in multiinštrumentalista Roka Margete. Na njem veteranka hrvaške etnoscene poustvarja tradicionalne pesmi kontinentalne Hrvaške, ki pripovedujejo o živalih in njihovih bolj ali manj žalostnih usodah.
Pesnica in pisateljica Ana Porenta v predlani izdani pesniški zbirki z naslovom zaTišje tenko prisluškuje sebi in naravi, na misel ji prihajajo spominski utrinki in vse to občuteno preliva v poezijo. Zbirka je razdeljena na pet pesniških sklopov, osrednji ima naslov praBit. Igralka Maja Sever, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto februarja 2026.
Pesnica in pisateljica Ana Porenta v predlani izdani pesniški zbirki z naslovom zaTišje tenko prisluškuje sebi in naravi, na misel ji prihajajo spominski utrinki in vse to občuteno preliva v poezijo. Zbirka je razdeljena na pet pesniških sklopov, osrednji ima naslov praBit. Igralka Maja Sever, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto februarja 2026.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Jazz festival Glasbena ponujanja v Velenju poteka vzporedno z jazzovsko kliniko. Program festivala je zasnoval Jure Pukl in nanj povabil celo vrsto najboljših sodobnih jazzovskih glasbenikov. V nocojšnji oddaji bomo glasbeno ilustrirali festivalski program ter poslušali glasbo pevke Lauren Henderson, kitarista Alexa Goodmana, trobentača Duana Eubanksa ter saksofonistov Tineke Postma in Willa Vinsona.
Jazz festival Glasbena ponujanja v Velenju poteka vzporedno z jazzovsko kliniko. Program festivala je zasnoval Jure Pukl in nanj povabil celo vrsto najboljših sodobnih jazzovskih glasbenikov. V nocojšnji oddaji bomo glasbeno ilustrirali festivalski program ter poslušali glasbo pevke Lauren Henderson, kitarista Alexa Goodmana, trobentača Duana Eubanksa ter saksofonistov Tineke Postma in Willa Vinsona.
Skladatelj in pianist Frédéric Chopin (tudi: Fryderyk Franciszek Szopen, Frédéric François Chopin) se je rodil 1. 3. 1810 v bližini Varšave. Njegova mladost, ki jo je preživljal s tremi sestrami, je bila srečna. Poljsko je zapustil star dvajset let, leto pozneje je prišel v Pariz, kjer je doživel uspeh in bil glavna tema pogovorov ter zvezda dekadentnih pariških noči. Bil je samouk, njegov obsežen opus vključuje mazurke, nokturne, preludije, valčke, balade, sonate. Leta 1836 je spoznal francosko pisateljico George Sand in približno deset let sta imela strastno razmerje. Chopin je bil vse življenje krhek in slaboten, bolehal je za tuberkulozo, ki je dodobra zaznamovala njegovo življenje. Umrl je 17. 10. 1849. Pokopan je v Parizu, na sestrino željo pa so njegovo srce shranili v Varšavi. CHOPIN, CHOPIN! / 2025 / Poljska, Francija Scenarij: Bartosz Janiszewski Režija: Michał Kwieciński V glavnih vlogah: Eryk Kulm, Lambert Wilson, Victor Meutelet, Josephine de la Baume, Theo Grundmann Brechet, Przemyslaw Kowalski, Karolina Gruszka, Kamil Szeptycki
Skladatelj in pianist Frédéric Chopin (tudi: Fryderyk Franciszek Szopen, Frédéric François Chopin) se je rodil 1. 3. 1810 v bližini Varšave. Njegova mladost, ki jo je preživljal s tremi sestrami, je bila srečna. Poljsko je zapustil star dvajset let, leto pozneje je prišel v Pariz, kjer je doživel uspeh in bil glavna tema pogovorov ter zvezda dekadentnih pariških noči. Bil je samouk, njegov obsežen opus vključuje mazurke, nokturne, preludije, valčke, balade, sonate. Leta 1836 je spoznal francosko pisateljico George Sand in približno deset let sta imela strastno razmerje. Chopin je bil vse življenje krhek in slaboten, bolehal je za tuberkulozo, ki je dodobra zaznamovala njegovo življenje. Umrl je 17. 10. 1849. Pokopan je v Parizu, na sestrino željo pa so njegovo srce shranili v Varšavi. CHOPIN, CHOPIN! / 2025 / Poljska, Francija Scenarij: Bartosz Janiszewski Režija: Michał Kwieciński V glavnih vlogah: Eryk Kulm, Lambert Wilson, Victor Meutelet, Josephine de la Baume, Theo Grundmann Brechet, Przemyslaw Kowalski, Karolina Gruszka, Kamil Szeptycki
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Predstavljamo pesem Podeželska noč kanadskega avtorja šrilanškega rodu Michaela Ondaatjeja. Najbolj znan je po svoji knjigi Angleški pacient, po kateri je leta 1996 nastal tudi istoimenski film, med drugim nagrajen z oskarjem za najboljši film. Znan je tudi kot pesnik. Pesem Podeželska noč je iz njegove zbirke Lupilec cimeta iz leta 1991. Interpret Lotos Vincenc Šparovec, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Mirta Berlan, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2020.
Predstavljamo pesem Podeželska noč kanadskega avtorja šrilanškega rodu Michaela Ondaatjeja. Najbolj znan je po svoji knjigi Angleški pacient, po kateri je leta 1996 nastal tudi istoimenski film, med drugim nagrajen z oskarjem za najboljši film. Znan je tudi kot pesnik. Pesem Podeželska noč je iz njegove zbirke Lupilec cimeta iz leta 1991. Interpret Lotos Vincenc Šparovec, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Mirta Berlan, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2020.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Mladi Felix Mendelssohn Bartholdy, pravzaprav Jacob Ludwig Felix, ta vsestranski glasbeni ustvarjalec iz prve polovice 19. stoletja, nikoli ni bil nič drugega kot mlad, saj je umrl že pri osemintridesetih letih. Ustvaril pa je zelo veliko. V glasbeno življenje se je trdno zasidral že kot otrok in v zgodnji mladosti ustvaril nekaj svojih najbolj genialnih del. Mednje vsekakor spada Uvertura k Shakesparjevemu Snu kresne noči. V njej je kljub mladosti pokazal vso dovršenost umetniške invencije.
Mladi Felix Mendelssohn Bartholdy, pravzaprav Jacob Ludwig Felix, ta vsestranski glasbeni ustvarjalec iz prve polovice 19. stoletja, nikoli ni bil nič drugega kot mlad, saj je umrl že pri osemintridesetih letih. Ustvaril pa je zelo veliko. V glasbeno življenje se je trdno zasidral že kot otrok in v zgodnji mladosti ustvaril nekaj svojih najbolj genialnih del. Mednje vsekakor spada Uvertura k Shakesparjevemu Snu kresne noči. V njej je kljub mladosti pokazal vso dovršenost umetniške invencije.
Vasica Sacel leži v dolini reke Ize, na skrajnem severovzhodu Romunije v pokrajini Maramureş. Pokrajina na obrobju gorovja Rodna slovi po svojih tradicionalnih rokodelskih spretnostih, na primer po izdelavi pisanih volnenih preprog. Nekoč je bilo samo v Sacelu osem mlinov, danes je ostal le še eden. Upravlja ga družina Mecleş. V njem še vedno meljejo žito, pa tudi češejo in obdelujejo volno. Med kulinaričnimi posebnostmi so najbolj znane sarmale, romunska različica sarme, ki jih v družini Mecleş pripravljajo najmanj enkrat na teden. Ob vsaki priložnosti pa za okrepčilo postrežejo s krepkim domačim žganjem.
Vasica Sacel leži v dolini reke Ize, na skrajnem severovzhodu Romunije v pokrajini Maramureş. Pokrajina na obrobju gorovja Rodna slovi po svojih tradicionalnih rokodelskih spretnostih, na primer po izdelavi pisanih volnenih preprog. Nekoč je bilo samo v Sacelu osem mlinov, danes je ostal le še eden. Upravlja ga družina Mecleş. V njem še vedno meljejo žito, pa tudi češejo in obdelujejo volno. Med kulinaričnimi posebnostmi so najbolj znane sarmale, romunska različica sarme, ki jih v družini Mecleş pripravljajo najmanj enkrat na teden. Ob vsaki priložnosti pa za okrepčilo postrežejo s krepkim domačim žganjem.
italijanski baročni mojster se je pri komponiranju omejil na tri glasbene oblike: solistične sonate, triosonate in concerte grosse. Čeprav je za tisk pripravil le šest zbirk inštrumentalne glasbe in je v rokopisih zapustil le malo del, je že za življenja zaslovel po vsej Evropi in postal najvplivnejši italijanski glasbenik po Monteverdiju. Kot violinist, violinski pedagog in vodja inštrumentalnih ansamblov je Corelli zahteval neobičajno disciplino ter s tem postavil temelje za nadaljnji razvoj orkestrske prakse.
italijanski baročni mojster se je pri komponiranju omejil na tri glasbene oblike: solistične sonate, triosonate in concerte grosse. Čeprav je za tisk pripravil le šest zbirk inštrumentalne glasbe in je v rokopisih zapustil le malo del, je že za življenja zaslovel po vsej Evropi in postal najvplivnejši italijanski glasbenik po Monteverdiju. Kot violinist, violinski pedagog in vodja inštrumentalnih ansamblov je Corelli zahteval neobičajno disciplino ter s tem postavil temelje za nadaljnji razvoj orkestrske prakse.