Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne zasledite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.
Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne zasledite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.
Igra po enodejanki švedskega dramskega klasika odpira večno živ in problematičen odnos prikritih mehanizmov manipulacije med materjo in hčerko. Narcisistična mati namreč ne uresniči tega, kar si je želela v svojem življenju, pač pa to programira za hčerko, zanjo sprevrača dejstva in ne upošteva njenih želja in potreb. Zdi se, da so prav narcisistične motnje in akutno pomanjkanje empatije eden bolj temeljnih izzivov zlasti sodobne zahodne civilizacije. Prevajalka: Nada Marija Grošelj. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Mati – Nataša Barbara Gračner Hčerka – Nina Rakovec Liza – Tina Potočnik Garderoberka – Ljerka Belak Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015.
Igra po enodejanki švedskega dramskega klasika odpira večno živ in problematičen odnos prikritih mehanizmov manipulacije med materjo in hčerko. Narcisistična mati namreč ne uresniči tega, kar si je želela v svojem življenju, pač pa to programira za hčerko, zanjo sprevrača dejstva in ne upošteva njenih želja in potreb. Zdi se, da so prav narcisistične motnje in akutno pomanjkanje empatije eden bolj temeljnih izzivov zlasti sodobne zahodne civilizacije. Prevajalka: Nada Marija Grošelj. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Mati – Nataša Barbara Gračner Hčerka – Nina Rakovec Liza – Tina Potočnik Garderoberka – Ljerka Belak Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015.
Elizabeth Barrett Browning, angleška romantična pesnica, se je rodila marca 1806 in umrla leta 1861. Znana je predvsem po svojih ljubezenskih pesmih, Portugiških sonetih, in po romanu v verzih z naslovom Aurora Leigh, ki velja za zgodnje feministično delo. Spomnimo, da je danes 5. marec - vlada ga je razglasila za nacionalni dan branja v spomin na Manco Košir, ki se je rodila na ta dan in je bila neutrudna promotorka branja, kulture in medijske pismenosti v Sloveniji. Prevod Alojz Gradnik, interpretacija Damjana Černe glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Ana Krauthaker. Posneto 2006. Redakcija Vida Curk, Staša Grahek.
Elizabeth Barrett Browning, angleška romantična pesnica, se je rodila marca 1806 in umrla leta 1861. Znana je predvsem po svojih ljubezenskih pesmih, Portugiških sonetih, in po romanu v verzih z naslovom Aurora Leigh, ki velja za zgodnje feministično delo. Spomnimo, da je danes 5. marec - vlada ga je razglasila za nacionalni dan branja v spomin na Manco Košir, ki se je rodila na ta dan in je bila neutrudna promotorka branja, kulture in medijske pismenosti v Sloveniji. Prevod Alojz Gradnik, interpretacija Damjana Černe glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Ana Krauthaker. Posneto 2006. Redakcija Vida Curk, Staša Grahek.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
JEAN XAVIER LEFEVRE: SONATA ŠT. 7 ZA KLARINET IN KLAVIR Klarinet: IGOR KARLIN, klavir: ACI BERTONCELJ JÓN NORDAL: ALDASÖNGUR (Pesem valov) Sopran: HELLVEIG RÚNARSDÓTTIR, zbor: HLJÓMEYKI, dirigent: BERNHARĐUR WILKINSON KNUDAGE RIISAGER: DIVERTIMENTO KVARTET RONDO IZ BELGIJE: flavta – RAYMOND CORBEL, klarinet – MARCEL ANCION, fagot – IWEIN D'HAESE, rog – JEAN MARIE CARRETTE OSCAR NATHAN STRAUS: SERENADA ZA GODALA V G-MOLU, OP.35 KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, koncertna mojstrica: ANA DOLŽAN
JEAN XAVIER LEFEVRE: SONATA ŠT. 7 ZA KLARINET IN KLAVIR Klarinet: IGOR KARLIN, klavir: ACI BERTONCELJ JÓN NORDAL: ALDASÖNGUR (Pesem valov) Sopran: HELLVEIG RÚNARSDÓTTIR, zbor: HLJÓMEYKI, dirigent: BERNHARĐUR WILKINSON KNUDAGE RIISAGER: DIVERTIMENTO KVARTET RONDO IZ BELGIJE: flavta – RAYMOND CORBEL, klarinet – MARCEL ANCION, fagot – IWEIN D'HAESE, rog – JEAN MARIE CARRETTE OSCAR NATHAN STRAUS: SERENADA ZA GODALA V G-MOLU, OP.35 KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, koncertna mojstrica: ANA DOLŽAN
JEAN XAVIER LEFEVRE: SONATA ŠT. 7 ZA KLARINET IN KLAVIR Klarinet: IGOR KARLIN, klavir: ACI BERTONCELJ JÓN NORDAL: ALDASÖNGUR (Pesem valov) Sopran: HELLVEIG RÚNARSDÓTTIR, zbor: HLJÓMEYKI, dirigent: BERNHARĐUR WILKINSON KNUDAGE RIISAGER: DIVERTIMENTO KVARTET RONDO IZ BELGIJE: flavta – RAYMOND CORBEL, klarinet – MARCEL ANCION, fagot – IWEIN D'HAESE, rog – JEAN MARIE CARRETTE OSCAR NATHAN STRAUS: SERENADA ZA GODALA V G-MOLU, OP.35 KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, koncertna mojstrica: ANA DOLŽAN
JEAN XAVIER LEFEVRE: SONATA ŠT. 7 ZA KLARINET IN KLAVIR Klarinet: IGOR KARLIN, klavir: ACI BERTONCELJ JÓN NORDAL: ALDASÖNGUR (Pesem valov) Sopran: HELLVEIG RÚNARSDÓTTIR, zbor: HLJÓMEYKI, dirigent: BERNHARĐUR WILKINSON KNUDAGE RIISAGER: DIVERTIMENTO KVARTET RONDO IZ BELGIJE: flavta – RAYMOND CORBEL, klarinet – MARCEL ANCION, fagot – IWEIN D'HAESE, rog – JEAN MARIE CARRETTE OSCAR NATHAN STRAUS: SERENADA ZA GODALA V G-MOLU, OP.35 KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, koncertna mojstrica: ANA DOLŽAN
V teh dneh vse preveč gledamo na zemljevide vojn, nič pa na zemljevide miru. O tem, kaj pomenijo zemljevidi mirnosti, v pesmi razmišlja britanski pesnik Hugh Dunkerly. Interpret Gašper Jarni, prevajalka Tina Kozin, režiser Jože Valentič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2013.
V teh dneh vse preveč gledamo na zemljevide vojn, nič pa na zemljevide miru. O tem, kaj pomenijo zemljevidi mirnosti, v pesmi razmišlja britanski pesnik Hugh Dunkerly. Interpret Gašper Jarni, prevajalka Tina Kozin, režiser Jože Valentič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2013.
NINO ROTA: LJUBEZENSKA TEMA IZ FILMA BOTER SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: HELMUT IMIG ILDEBRANDO PIZZETTI: TRIJE SPEVI ZA VIOLINO IN KLAVIR Violina: KAREL ŽUŽEK, klavir: ANDREJ JARC ALFREDO CASELLA: SONATA A TRE OP. 62 TRIO PARNASSUS: violina – WOLF DIETER STREICHER, violončelo – MICHAEL GROß, klavir – CHIA CHOU NINO ROTA: LA STRADA, SIMFONIČNA SUITA METROPOLITANSKI ORKESTER IZ MONTREALA, dirigent: YANNICK NÉZET SÉGUIN AARON COPLAND: KVARTET ZA KLAVIR IN GODALA KLAVIRSKI KVARTET RTV LJUBLJANA: violina – KAREL ŽUŽEK, viola – FRANC AVSENEK, violončelo – STANE DEMŠAR, klavir – ANDREJ JARC SAMUEL BARBER: BALADA, OP. 46 Klavir: PETER JABLONSKI DANNY ELFMAN / MARCO PIEROBON: CHICAGO Trobenta: MARCO PIEROBON, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA NINO ROTA: LA DOLCE VITA – TEMI Sopranski saksofon: JOHN SURMAN, trobenta: DAVE DOUGLAS, tolkala: CLARENCE PENN, kontrabas: BORIS KOZLOV, harmonika: RICHARD GALLIANO
NINO ROTA: LJUBEZENSKA TEMA IZ FILMA BOTER SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: HELMUT IMIG ILDEBRANDO PIZZETTI: TRIJE SPEVI ZA VIOLINO IN KLAVIR Violina: KAREL ŽUŽEK, klavir: ANDREJ JARC ALFREDO CASELLA: SONATA A TRE OP. 62 TRIO PARNASSUS: violina – WOLF DIETER STREICHER, violončelo – MICHAEL GROß, klavir – CHIA CHOU NINO ROTA: LA STRADA, SIMFONIČNA SUITA METROPOLITANSKI ORKESTER IZ MONTREALA, dirigent: YANNICK NÉZET SÉGUIN AARON COPLAND: KVARTET ZA KLAVIR IN GODALA KLAVIRSKI KVARTET RTV LJUBLJANA: violina – KAREL ŽUŽEK, viola – FRANC AVSENEK, violončelo – STANE DEMŠAR, klavir – ANDREJ JARC SAMUEL BARBER: BALADA, OP. 46 Klavir: PETER JABLONSKI DANNY ELFMAN / MARCO PIEROBON: CHICAGO Trobenta: MARCO PIEROBON, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA NINO ROTA: LA DOLCE VITA – TEMI Sopranski saksofon: JOHN SURMAN, trobenta: DAVE DOUGLAS, tolkala: CLARENCE PENN, kontrabas: BORIS KOZLOV, harmonika: RICHARD GALLIANO
"Le čemu zmeraj ti pastirji? Povsod vidiš same pastirje." Tako naveličano vzklikne gospod Jourdain v Molièrovi komediji "Žlahtni meščan", ko mu učitelj glasbe predstavi skupino pevcev in mu naroči, naj si predstavlja, da so oblečeni v pastirje. Njegov komentar je razumljiv, saj so v glasbi takrat že dolgo prevladovale bukolične teme. Prvi poskusi prekomponiranih uglasbitev pastirske poezije so se v Franciji ujemali z oživitvijo pastoralnih dram sredi 17. stoletja. V Charpentierjevi komorni operi "Treba se je smejati in prepevati" ali "Razprava pastirjev" nastopajoči pastirji in pastirice niso individualne osebnosti, temveč poosebljajo človeške lastnosti.
"Le čemu zmeraj ti pastirji? Povsod vidiš same pastirje." Tako naveličano vzklikne gospod Jourdain v Molièrovi komediji "Žlahtni meščan", ko mu učitelj glasbe predstavi skupino pevcev in mu naroči, naj si predstavlja, da so oblečeni v pastirje. Njegov komentar je razumljiv, saj so v glasbi takrat že dolgo prevladovale bukolične teme. Prvi poskusi prekomponiranih uglasbitev pastirske poezije so se v Franciji ujemali z oživitvijo pastoralnih dram sredi 17. stoletja. V Charpentierjevi komorni operi "Treba se je smejati in prepevati" ali "Razprava pastirjev" nastopajoči pastirji in pastirice niso individualne osebnosti, temveč poosebljajo človeške lastnosti.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Z nami bo skladateljica, pianistka in dolgoletna profesorica glasbenoteoretskih predmetov na Srednji glasbeni šoli Celje, Brina Zupančič. Zazvenelo bo pet njenih skladb za raznovrstne zasedbe, v poslušanje pa nas bodo popeljali komentarji o nastanku skladb, o njihovi strukturi, premiernih izvedbah in še čem.
Z nami bo skladateljica, pianistka in dolgoletna profesorica glasbenoteoretskih predmetov na Srednji glasbeni šoli Celje, Brina Zupančič. Zazvenelo bo pet njenih skladb za raznovrstne zasedbe, v poslušanje pa nas bodo popeljali komentarji o nastanku skladb, o njihovi strukturi, premiernih izvedbah in še čem.
V zadnjem tednu februarja smo obiskali Glasbeno šolo Celje, kjer je potekal Celjski dan tolkal. Mojstrski tečaj za učence in dijake je vodila priznana tolkalistka in članica orkestra Hansa Zimmerja Aleksandra Šuklar, udeleženci pa so skozi delavnice in praktično delo poglabljali svoje znanje ter spoznavali nove pristope k igranju tolkal.
V zadnjem tednu februarja smo obiskali Glasbeno šolo Celje, kjer je potekal Celjski dan tolkal. Mojstrski tečaj za učence in dijake je vodila priznana tolkalistka in članica orkestra Hansa Zimmerja Aleksandra Šuklar, udeleženci pa so skozi delavnice in praktično delo poglabljali svoje znanje ter spoznavali nove pristope k igranju tolkal.
Z Benom Foglom po izgubljenih svetovih
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 1. del: Slab City Ben Fogle obišče Slab City, alternativno mesto na jugu Kalifornije, ki je nastalo na kraju opuščenega ameriškega vojaškega oporišča. Kraj je brez vseh komunalnih priključkov in prebivalci se morajo znajti po svoje. Velja za zadnje svobodno mesto na svetu, vendar ima vseeno nenapisana pravila. In bolje za vas, da se jih držite. Ben Fogle v pogovoru z nekaterimi prebivalci odkriva, zakaj so se preselili tja in kakšno skupnost so ustvarili. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Natalie Wilkinson
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 1. del: Slab City Ben Fogle obišče Slab City, alternativno mesto na jugu Kalifornije, ki je nastalo na kraju opuščenega ameriškega vojaškega oporišča. Kraj je brez vseh komunalnih priključkov in prebivalci se morajo znajti po svoje. Velja za zadnje svobodno mesto na svetu, vendar ima vseeno nenapisana pravila. In bolje za vas, da se jih držite. Ben Fogle v pogovoru z nekaterimi prebivalci odkriva, zakaj so se preselili tja in kakšno skupnost so ustvarili. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Natalie Wilkinson
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
Umetnika izvajata dela Wolfganga Amadeusa Mozarta, Clare Schumann, Edvarda Griega ter Fritza Kreislerja.
Umetnika izvajata dela Wolfganga Amadeusa Mozarta, Clare Schumann, Edvarda Griega ter Fritza Kreislerja.
Ob včerajšnjem prvem nacionalnem dnevu branja smo bili na prireditvi Maribor v Trstu. V oddaji smo napovedali Bajko o koščeni piščali, ki jo bodo jutri uprizorili v Cerknem. Nekoliko manj konvencionalen pa utegne biti še en jutrišnji dogodek; gre za odprtje umetniške instalacije INSTINCT - BLOOM (IN) v Brdih.
Ob včerajšnjem prvem nacionalnem dnevu branja smo bili na prireditvi Maribor v Trstu. V oddaji smo napovedali Bajko o koščeni piščali, ki jo bodo jutri uprizorili v Cerknem. Nekoliko manj konvencionalen pa utegne biti še en jutrišnji dogodek; gre za odprtje umetniške instalacije INSTINCT - BLOOM (IN) v Brdih.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z goriškega konca, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z goriškega konca, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Premierno smo slišali novo pravljico avtorja Jureta Pečnika. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. V zgodbo z naslovom Modri slon nas bo s svojim glasom popeljal igralec Blaž Šef. Pripoveduje: Blaž Šef. Avtor besedila: Jure Pečnik. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Mojster zvoka: Urban Gruden Dramaturginja: Kaja Novosel. Režiserka: Saška Rakef Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otrci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, april 2023.
Premierno smo slišali novo pravljico avtorja Jureta Pečnika. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. V zgodbo z naslovom Modri slon nas bo s svojim glasom popeljal igralec Blaž Šef. Pripoveduje: Blaž Šef. Avtor besedila: Jure Pečnik. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Mojster zvoka: Urban Gruden Dramaturginja: Kaja Novosel. Režiserka: Saška Rakef Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otrci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, april 2023.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.