Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Franc je naslov ene izmed kratkih zgodb oziroma novel, ki tvorijo knjigo Nočem več biti nevidna pisateljice in prevajalke Mojce Petaros. Nočem več biti nevidna je avtoričin knjižni prvenec, ki je izšel pri tržaški založbi Mladika približno v tistem času, ko je lani na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado Radojke Vrančič za najboljšo mlado prevajalko. V knjigi je zbranih 20 izjemno vešče napisanih zgodb, ki jih zaznamuje različna tematika, odlikujejo pa jih dobro zasnovana psihologija likov, smisel za pripovedni suspenz in obvladovanje leposlovnega jezika. Zgodbo Franc podaja pet različnih perspektiv; v celoto jih povezuje dogodek, ki je za nekatere od njih tragičen, za druge samo neprijeten, za tretje pa celo radosten. Režiserka: Špela Kravogel; igralka: Tina Resman; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.
Franc je naslov ene izmed kratkih zgodb oziroma novel, ki tvorijo knjigo Nočem več biti nevidna pisateljice in prevajalke Mojce Petaros. Nočem več biti nevidna je avtoričin knjižni prvenec, ki je izšel pri tržaški založbi Mladika približno v tistem času, ko je lani na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado Radojke Vrančič za najboljšo mlado prevajalko. V knjigi je zbranih 20 izjemno vešče napisanih zgodb, ki jih zaznamuje različna tematika, odlikujejo pa jih dobro zasnovana psihologija likov, smisel za pripovedni suspenz in obvladovanje leposlovnega jezika. Zgodbo Franc podaja pet različnih perspektiv; v celoto jih povezuje dogodek, ki je za nekatere od njih tragičen, za druge samo neprijeten, za tretje pa celo radosten. Režiserka: Špela Kravogel; igralka: Tina Resman; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.
Opera o velikem, neskončnem hrepenenju, in ljubezni, ki se v tem življenju ne more uresničiti.
Opera o velikem, neskončnem hrepenenju, in ljubezni, ki se v tem življenju ne more uresničiti.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Sladko življenje - najslajši kotički Evrope
Paco Torreblanca, ki je bil leta 2022 izbran za najboljšega slaščičarskega mojstra na svetu, obišče izbrane slaščičarske in čokoladne mojstre iz Španije, Francije in Italije. S sinom Jacobom, ki je prav tako slaščičar in je bil leta 2003 izbran za najboljšega španskega slaščičarskega mojstra, spoznavata tradicionalne slaščičarske recepte, ki se prenašajo iz roda v rod, ter njihove sodobnejše različice. 3. del: Italija Paco in Jacob Torreblanca odpotujeta v Italijo, kjer ju v svojih kuhinjah sprejmejo legendarni slaščičarski mojstri, kot so Iginio Massari, Rita Alajmo in Loretta Fanella. Obiščeta tudi restavracijo, v kateri so izumili tiramisu, ter spoznavata skrivnosti izdelovanja tradicionalnih sladic, kot sta crostata in gelato. LA DOLCE VITA / Španija / 2024 / Režija: Alberto Olivas
Paco Torreblanca, ki je bil leta 2022 izbran za najboljšega slaščičarskega mojstra na svetu, obišče izbrane slaščičarske in čokoladne mojstre iz Španije, Francije in Italije. S sinom Jacobom, ki je prav tako slaščičar in je bil leta 2003 izbran za najboljšega španskega slaščičarskega mojstra, spoznavata tradicionalne slaščičarske recepte, ki se prenašajo iz roda v rod, ter njihove sodobnejše različice. 3. del: Italija Paco in Jacob Torreblanca odpotujeta v Italijo, kjer ju v svojih kuhinjah sprejmejo legendarni slaščičarski mojstri, kot so Iginio Massari, Rita Alajmo in Loretta Fanella. Obiščeta tudi restavracijo, v kateri so izumili tiramisu, ter spoznavata skrivnosti izdelovanja tradicionalnih sladic, kot sta crostata in gelato. LA DOLCE VITA / Španija / 2024 / Režija: Alberto Olivas
… so nekaj najlepšega, ker lahko počne mali morski prašiček … Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Adi Smolar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
… so nekaj najlepšega, ker lahko počne mali morski prašiček … Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Adi Smolar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
V glasbi Nathana Williamsa in njegove skupine The Zydeco Cha-Chas se bluesovsko obarvani zvoki zydeca jugozahodne Louisiane prepletajo s plesnimi ritmi rhythm & bluesa. Nathan Williams je v zgodnji mladosti s svojo harmoniko preživel dolge ure ob ploščah skupine Isley Brothers in Stevieja Wonderja. Enako močan vpliv so imeli nanj tudi ljudski napevi cajuna, ki jih je preigraval njegov stric. Ker se je Nathan že zgodaj izkazal kot obetaven glasbenik, ga je starejši brat Sid seznanil z našim žal že pokojnim koncertnim znancem Stanleyjem Duralom, vodjo skupine Buckwheat Zydeco. Dural ga je naučil prvih harmonikarskih zvijač. Ko je ustanovil svojo skupino Zydeco Cha Chas - ime je dobila po inštrumentalni skladbi Cliftona Chenierja - je Nathan Williams začel redno nastopati v bratovem klubu El Sid O’s, ki je slovel daleč naokoli po svojih razburljivih štiriurnih koncertih. Nathan je tako s svojo skupino Zydeco Cha Chas posnel prvo ploščo »Zydeco Live« za založbo El Sid O’s. Album prinaša koncertne posnetke iz kluba Richard’s Club iz Lawtella v Louisiani, na njej pa gostuje tudi pionir zydeca Boozoo Chavis. Nadobudni Nathan je leta 1989 podpisal snemalno pogodbo z založbo Rounder, ki je še istega leta izdala prvo studijsko ploščo »Rock Steady«. Naslovno skladbo v ritmu reggaeja je napisal izvajalec rhythm & bluesa Paul Kelly in je postala uspešnica po vsej Louisiani. Prvi znaki Williamsovega uspeha zunaj domače dežele so se pokazali po osemdnevnem ciklu nastopov v newyorškem klubu Tramps. Nastope so odlično ocenila občila, kot so The New York Times, The New York Post in Cashbox. Zdaj boste slišali Nathana Williamsa in njegovo skupino The Zydeco Cha Chas na posnetku koncerta iz Nove Gorice. Snemalec je bil Miran Kazafura, posnetek pa je uredil Jane Weber. Želimo vam prijetno poslušanje!
V glasbi Nathana Williamsa in njegove skupine The Zydeco Cha-Chas se bluesovsko obarvani zvoki zydeca jugozahodne Louisiane prepletajo s plesnimi ritmi rhythm & bluesa. Nathan Williams je v zgodnji mladosti s svojo harmoniko preživel dolge ure ob ploščah skupine Isley Brothers in Stevieja Wonderja. Enako močan vpliv so imeli nanj tudi ljudski napevi cajuna, ki jih je preigraval njegov stric. Ker se je Nathan že zgodaj izkazal kot obetaven glasbenik, ga je starejši brat Sid seznanil z našim žal že pokojnim koncertnim znancem Stanleyjem Duralom, vodjo skupine Buckwheat Zydeco. Dural ga je naučil prvih harmonikarskih zvijač. Ko je ustanovil svojo skupino Zydeco Cha Chas - ime je dobila po inštrumentalni skladbi Cliftona Chenierja - je Nathan Williams začel redno nastopati v bratovem klubu El Sid O’s, ki je slovel daleč naokoli po svojih razburljivih štiriurnih koncertih. Nathan je tako s svojo skupino Zydeco Cha Chas posnel prvo ploščo »Zydeco Live« za založbo El Sid O’s. Album prinaša koncertne posnetke iz kluba Richard’s Club iz Lawtella v Louisiani, na njej pa gostuje tudi pionir zydeca Boozoo Chavis. Nadobudni Nathan je leta 1989 podpisal snemalno pogodbo z založbo Rounder, ki je še istega leta izdala prvo studijsko ploščo »Rock Steady«. Naslovno skladbo v ritmu reggaeja je napisal izvajalec rhythm & bluesa Paul Kelly in je postala uspešnica po vsej Louisiani. Prvi znaki Williamsovega uspeha zunaj domače dežele so se pokazali po osemdnevnem ciklu nastopov v newyorškem klubu Tramps. Nastope so odlično ocenila občila, kot so The New York Times, The New York Post in Cashbox. Zdaj boste slišali Nathana Williamsa in njegovo skupino The Zydeco Cha Chas na posnetku koncerta iz Nove Gorice. Snemalec je bil Miran Kazafura, posnetek pa je uredil Jane Weber. Želimo vam prijetno poslušanje!
S smrtjo prvorojenca se je začel tragični vzorec para, ki je imel med letoma 1783 in 1791 šest otrok, a sta zaradi zahtevnih življenjskih razmer tiste dobe (smrtnost dojenčkov je presegala 50 odstotkov) le dva preživela otroštvo.
S smrtjo prvorojenca se je začel tragični vzorec para, ki je imel med letoma 1783 in 1791 šest otrok, a sta zaradi zahtevnih življenjskih razmer tiste dobe (smrtnost dojenčkov je presegala 50 odstotkov) le dva preživela otroštvo.
Srečko Kosovel (1904–1926) velja za slovenskega pesniškega klasika, povezujemo pa ga predvsem z njegovo knjigo Integrali, ki je leta 1967 postumno izšla s spremno besedo Antona Ocvirka. Letos mineva 100 let od Kosovelove smrti in še danes odkrivamo njegov obsežen opus, ki ob drugi zapuščini šteje prek 1000 pesmi. Kosovel namreč ni dočakal izida pesniške zbirke. V Integralih, ki so izšli v času, ko se je pri nas pojavila neoavantgarda, pa je Kosovel ustvaril samosvojo estetiko, sicer na sledi -izmom z začetka 20. stoletja, vendar s svojim pečatom, oblikovanim že v zgodnjih impresionističnih pesmih. Gre za eno najpomembnejših slovenskih pesniških knjig, ki ni le močno zarezala v pesniški prostor, temveč z mnogimi pesmimi postala vedno znova aktualna. Na svetovni dan poezije objavljamo sedem pesmi iz Integralov. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbeni opremljevalec Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar. Leto nastanka 2026.
Srečko Kosovel (1904–1926) velja za slovenskega pesniškega klasika, povezujemo pa ga predvsem z njegovo knjigo Integrali, ki je leta 1967 postumno izšla s spremno besedo Antona Ocvirka. Letos mineva 100 let od Kosovelove smrti in še danes odkrivamo njegov obsežen opus, ki ob drugi zapuščini šteje prek 1000 pesmi. Kosovel namreč ni dočakal izida pesniške zbirke. V Integralih, ki so izšli v času, ko se je pri nas pojavila neoavantgarda, pa je Kosovel ustvaril samosvojo estetiko, sicer na sledi -izmom z začetka 20. stoletja, vendar s svojim pečatom, oblikovanim že v zgodnjih impresionističnih pesmih. Gre za eno najpomembnejših slovenskih pesniških knjig, ki ni le močno zarezala v pesniški prostor, temveč z mnogimi pesmimi postala vedno znova aktualna. Na svetovni dan poezije objavljamo sedem pesmi iz Integralov. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbeni opremljevalec Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar. Leto nastanka 2026.
Dokumentarni film spremlja življenje čudežnega dečka Armanda "Monda" Duplantisa od prvih poskusov skoka ob palici na domačem vrtu do serijskega postavljanja novih rekordov in popolnega zmagoslavja na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2021. Čeprav se zdi, da na tekmovanjih z lahkoto preskakuje neverjetne višine, pa so v ozadju leta trdega dela, odrekanja in razočaranj ob neuspehih. BORN TO FLY / Avstrija / 2022 / Režija: Brennan Robideaux
Dokumentarni film spremlja življenje čudežnega dečka Armanda "Monda" Duplantisa od prvih poskusov skoka ob palici na domačem vrtu do serijskega postavljanja novih rekordov in popolnega zmagoslavja na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2021. Čeprav se zdi, da na tekmovanjih z lahkoto preskakuje neverjetne višine, pa so v ozadju leta trdega dela, odrekanja in razočaranj ob neuspehih. BORN TO FLY / Avstrija / 2022 / Režija: Brennan Robideaux
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ženske na Kitajskem so morale tisočletja ubogati svoje očete, može in sinove. Niso smele brati in pisati. Zato so najbolj skrivne misli zapisovale v posebni pisavi nišu, pisavi žensk, ki se je uporabljala v provinci Hunan. Na pahljače ali robčke so zapisovale kratke pesmi, ki so jih tesno povezovale in s katerimi so druga drugo tolažile in si vlivale upanje. Režiserka Violet Du Feng v dokumentarnem filmu sedanjost poveže s preteklostjo in podeželske vasi z velemestom. Spremlja življenje dveh mladih Kitajk, očaranih nad staro pisavo, ki poskušata najti ravnovesje med neodvisnostjo žensk v sodobni družbi in tradicionalno identiteto, ki je ženske močno omejevala. Hu Šin je kustosinja v muzeju pisave nišu v Džjangjungu in si po ločitvi prizadeva, da bi ta stara kulturna dediščina ostala živa. Simu se v Šanghaju ukvarja z glasbo in nišujem, vendar jo skrbi, da se bo morala po poroki odreči vsemu, kar jo navdihuje. HIDDEN LETTERS / ZDA, Norveška / 2022 / Režija: Violet Du Feng
Ženske na Kitajskem so morale tisočletja ubogati svoje očete, može in sinove. Niso smele brati in pisati. Zato so najbolj skrivne misli zapisovale v posebni pisavi nišu, pisavi žensk, ki se je uporabljala v provinci Hunan. Na pahljače ali robčke so zapisovale kratke pesmi, ki so jih tesno povezovale in s katerimi so druga drugo tolažile in si vlivale upanje. Režiserka Violet Du Feng v dokumentarnem filmu sedanjost poveže s preteklostjo in podeželske vasi z velemestom. Spremlja življenje dveh mladih Kitajk, očaranih nad staro pisavo, ki poskušata najti ravnovesje med neodvisnostjo žensk v sodobni družbi in tradicionalno identiteto, ki je ženske močno omejevala. Hu Šin je kustosinja v muzeju pisave nišu v Džjangjungu in si po ločitvi prizadeva, da bi ta stara kulturna dediščina ostala živa. Simu se v Šanghaju ukvarja z glasbo in nišujem, vendar jo skrbi, da se bo morala po poroki odreči vsemu, kar jo navdihuje. HIDDEN LETTERS / ZDA, Norveška / 2022 / Režija: Violet Du Feng
Poslušamo delo z naslovom Bitja čarobnega gozda Anžeta Rozmana, skladbo z naslovom Ranjeni gozd za violončelo, tolkala in posnetek Franca Avseneka, mladinsko delo z naslovom Gozd počiva Bruna Bjelinskega ter daljši odlomek iz cikla Gozdni prizori, op. 82 Roberta Schumanna.
Poslušamo delo z naslovom Bitja čarobnega gozda Anžeta Rozmana, skladbo z naslovom Ranjeni gozd za violončelo, tolkala in posnetek Franca Avseneka, mladinsko delo z naslovom Gozd počiva Bruna Bjelinskega ter daljši odlomek iz cikla Gozdni prizori, op. 82 Roberta Schumanna.
Papiga gre vsem na živce, ker noče nehati vreščati.
Papiga gre vsem na živce, ker noče nehati vreščati.
Krilček se v šoli postavlja in po nesreči razkrije Pikičino skrivnost. Sramežljiva Pikica je užaljena. Se ji bo Krilček do igralne urice lahko opravičil?
Krilček se v šoli postavlja in po nesreči razkrije Pikičino skrivnost. Sramežljiva Pikica je užaljena. Se ji bo Krilček do igralne urice lahko opravičil?
Gašper ima rojstni dan. Simon odkrije, kam je mamica skrila darilo zanj, a skrivnosti ne sme izdati, Gašper pa je strašno radoveden. Ve, da se darilo skriva nekje v hiši. Vse kotičke pretakne. Simon zasluti nevarnost in ga skrije na varno. Kar pa preseneti mamico, ki ne najde darila in jo zaskrbi, da je izginilo.
Gašper ima rojstni dan. Simon odkrije, kam je mamica skrila darilo zanj, a skrivnosti ne sme izdati, Gašper pa je strašno radoveden. Ve, da se darilo skriva nekje v hiši. Vse kotičke pretakne. Simon zasluti nevarnost in ga skrije na varno. Kar pa preseneti mamico, ki ne najde darila in jo zaskrbi, da je izginilo.
Ob Mednarodnem dnevu gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca se z goslarjem Danielom Muskom pogovarjamo o njegovem odnosu do gozdov, dreves in lesa iz katerega nastajajo godala, o procesu nastanka inštrumenta ter izbiri primernega lesa, o projektu Mati violin, o najpomembnejših plateh odkritja več kot 6500 let starega lesa jelke iz katerega je Musek izdelal violino, o raznoliki glasbi in njeni vpetosti v goslarjev vsakdan, in še čem.
Ob Mednarodnem dnevu gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca se z goslarjem Danielom Muskom pogovarjamo o njegovem odnosu do gozdov, dreves in lesa iz katerega nastajajo godala, o procesu nastanka inštrumenta ter izbiri primernega lesa, o projektu Mati violin, o najpomembnejših plateh odkritja več kot 6500 let starega lesa jelke iz katerega je Musek izdelal violino, o raznoliki glasbi in njeni vpetosti v goslarjev vsakdan, in še čem.
Pomočnik postavi papirno gledališče in Čok in prijatelji se mu hočejo zahvaliti s predstavo. Le kakšna naj bo? Vodenje prevzame Čok, ki pa zaradi navdušenja pozabi na želje in sposobnosti igralcev.
Pomočnik postavi papirno gledališče in Čok in prijatelji se mu hočejo zahvaliti s predstavo. Le kakšna naj bo? Vodenje prevzame Čok, ki pa zaradi navdušenja pozabi na želje in sposobnosti igralcev.
Nataša Velikonja je pesnica, esejistka, prevajalka in sociologinja. Objavila je sedem pesniških zbirk. Leta 2016 je za svoje delo prejela Župančičevo nagrado, leta 2018 pa mednarodno literarno nagrado kons. Pesem Napisati ljubezensko zgodbo interpretira dramska igralka Lena Hribar. Mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2022.
Nataša Velikonja je pesnica, esejistka, prevajalka in sociologinja. Objavila je sedem pesniških zbirk. Leta 2016 je za svoje delo prejela Župančičevo nagrado, leta 2018 pa mednarodno literarno nagrado kons. Pesem Napisati ljubezensko zgodbo interpretira dramska igralka Lena Hribar. Mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2022.
Ob Mednarodnem dnevu gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca se z goslarjem Danielom Muskom pogovarjamo o njegovem odnosu do gozdov, dreves in lesa iz katerega nastajajo godala, o procesu nastanka inštrumenta ter izbiri primernega lesa, o projektu Mati violin, o najpomembnejših plateh odkritja več kot 6500 let starega lesa jelke iz katerega je Musek izdelal violino, o raznoliki glasbi in njeni vpetosti v goslarjev vsakdan, in še čem.
Ob Mednarodnem dnevu gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca se z goslarjem Danielom Muskom pogovarjamo o njegovem odnosu do gozdov, dreves in lesa iz katerega nastajajo godala, o procesu nastanka inštrumenta ter izbiri primernega lesa, o projektu Mati violin, o najpomembnejših plateh odkritja več kot 6500 let starega lesa jelke iz katerega je Musek izdelal violino, o raznoliki glasbi in njeni vpetosti v goslarjev vsakdan, in še čem.
Zgodba o močnem slovenskem kmetu, hrustu, ki kontrabanti laško sol in na Dunaju premaga nepremagljivega Brdavsa. To je povest o slovenski samozavesti in pokončnosti, a tudi neotesanosti in pretkanosti. Slovenec namreč še danes razume kot eno svojih največjih vrlin, da se znajde, in povečini še vedno ne razume, da s tem škoduje predvsem sebi in skupnosti, ki ji pripada. Igra je bila posneta davnega leta 1958 s Stanetom Severjem v naslovni vlogi. Avtor radijske priredbe: Tone Sojar Režiserka: Rosanda Sajko Lektor: Avguštin Pirnat Pripovedovalec – Saša Miklavc Martin Krpan – Stane Sever Cesar Janez – Lojze Potokar Cesarski sel – Tone Homar Brdavs – Tugomir Tory Cesarica – Vida Juvanova Minister Gregor – Edvard Gregorin Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Studiih Radia Ljubljana 1958.
Zgodba o močnem slovenskem kmetu, hrustu, ki kontrabanti laško sol in na Dunaju premaga nepremagljivega Brdavsa. To je povest o slovenski samozavesti in pokončnosti, a tudi neotesanosti in pretkanosti. Slovenec namreč še danes razume kot eno svojih največjih vrlin, da se znajde, in povečini še vedno ne razume, da s tem škoduje predvsem sebi in skupnosti, ki ji pripada. Igra je bila posneta davnega leta 1958 s Stanetom Severjem v naslovni vlogi. Avtor radijske priredbe: Tone Sojar Režiserka: Rosanda Sajko Lektor: Avguštin Pirnat Pripovedovalec – Saša Miklavc Martin Krpan – Stane Sever Cesar Janez – Lojze Potokar Cesarski sel – Tone Homar Brdavs – Tugomir Tory Cesarica – Vida Juvanova Minister Gregor – Edvard Gregorin Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Studiih Radia Ljubljana 1958.
Materinski dan je in Mala kraljična pripravlja zelo posebno darilo za svojo mamo. Le da ni čisto prepričana, kaj naj bi darilo sploh bilo, ker se ves čas spreminja! Kraljica je nad materinskim dnem navdušena in loti se iskanja hčerke in skrivnostnega darila …
Materinski dan je in Mala kraljična pripravlja zelo posebno darilo za svojo mamo. Le da ni čisto prepričana, kaj naj bi darilo sploh bilo, ker se ves čas spreminja! Kraljica je nad materinskim dnem navdušena in loti se iskanja hčerke in skrivnostnega darila …
Zam je iznašla zelo zmogljive sesalnike, ki pa se izmaknejo nadzoru in po mestu posesajo vso barvo. Zoja, Feliks in Zmedi se morajo naučiti mešati barve in vrniti mestu staro podobo.
Zam je iznašla zelo zmogljive sesalnike, ki pa se izmaknejo nadzoru in po mestu posesajo vso barvo. Zoja, Feliks in Zmedi se morajo naučiti mešati barve in vrniti mestu staro podobo.
K Viliju pride na obisk sestrična Oli. Vili ji želi pripraviti nepozaben konec tedna in jo pelje na vaški sejem. Toda Oli ima nov trak za lase, na katerega je zelo ponosna, in noče sodelovati pri teku z ovirami. Suzi predlaga, da gredo k jezeru nabirat lepe kamne. Oli je to všeč, toda pojavi se Trdoživ in jim nagaja, da Oli izgubi trak za lase. Po dolgem iskanju ugotovijo, da ima trak Marla, ki se bo udeležila teka z ovirami. Tako rekoč nehote se ga udeleži tudi Oli, ki zmaga, trak pa prepusti Marli. Ob vrnitvi Oli pove Viliju, da je bilo na obisku res nepozabno.
K Viliju pride na obisk sestrična Oli. Vili ji želi pripraviti nepozaben konec tedna in jo pelje na vaški sejem. Toda Oli ima nov trak za lase, na katerega je zelo ponosna, in noče sodelovati pri teku z ovirami. Suzi predlaga, da gredo k jezeru nabirat lepe kamne. Oli je to všeč, toda pojavi se Trdoživ in jim nagaja, da Oli izgubi trak za lase. Po dolgem iskanju ugotovijo, da ima trak Marla, ki se bo udeležila teka z ovirami. Tako rekoč nehote se ga udeleži tudi Oli, ki zmaga, trak pa prepusti Marli. Ob vrnitvi Oli pove Viliju, da je bilo na obisku res nepozabno.
V Barakudskem trikotniku skrivnostno izginjajo ladje! Kuštra je prepričana, da je to delo gusarskih duhov, medtem ko Ema zagovarja bolj logično razlago ... Ampak ali bi lahko bilo oboje?
V Barakudskem trikotniku skrivnostno izginjajo ladje! Kuštra je prepričana, da je to delo gusarskih duhov, medtem ko Ema zagovarja bolj logično razlago ... Ampak ali bi lahko bilo oboje?
Budilka ni zbudila Živinega očeta, zato ni mogel prebuditi mesta, kot to počne po navadi. Ker so vsi pozni, v Mavričnem mestu zavlada nered in meščani ugotovijo, da bodo vse zamudili. Zakaj si torej enkrat ne bi vzeli časa za uživanje?
Budilka ni zbudila Živinega očeta, zato ni mogel prebuditi mesta, kot to počne po navadi. Ker so vsi pozni, v Mavričnem mestu zavlada nered in meščani ugotovijo, da bodo vse zamudili. Zakaj si torej enkrat ne bi vzeli časa za uživanje?
Med igro skrivalnic Tamtamu v smrček spleza klop in Tamtam pobesni. Tib je zmeden, ker ne razume, kaj se je prijatelju zgodilo. Tamtam postane nepredvidljiv in si nakoplje jezo vseh vaščanov.
Med igro skrivalnic Tamtamu v smrček spleza klop in Tamtam pobesni. Tib je zmeden, ker ne razume, kaj se je prijatelju zgodilo. Tamtam postane nepredvidljiv in si nakoplje jezo vseh vaščanov.
V družini Pajkovih vsi delajo in si pomagajo. Lili gre pomagat Emi pasti muhe na njihovo farmo. Ker pa se prijateljici zaigrata, muhe pobegnejo in se zaradi vlažnih odpadkov, ki se jih najejo, močno napihnejo. Le kako rešiti tako zagato?
V družini Pajkovih vsi delajo in si pomagajo. Lili gre pomagat Emi pasti muhe na njihovo farmo. Ker pa se prijateljici zaigrata, muhe pobegnejo in se zaradi vlažnih odpadkov, ki se jih najejo, močno napihnejo. Le kako rešiti tako zagato?
Letos mineva 140 let od smrti Franza Liszta, skladatelja, ki je svoj opus obogatil tudi s sakralnimi deli. Via crucis oz. Križev pot je ena njegovih obsežnejših kompozicij, namenjenih mešanemu pevskemu zboru, vokalnim solistom in klavirju. Gre za uglasbitev različnih, večinoma latinskih besedil, ki opisujejo Jezusovo pot na Golgoto s križem na ramenih in njegovo križanje. Posamezne dele med seboj povezujejo meditativne in spokojne, včasih pa tudi dramatično zasnovane klavirske medigre.
Letos mineva 140 let od smrti Franza Liszta, skladatelja, ki je svoj opus obogatil tudi s sakralnimi deli. Via crucis oz. Križev pot je ena njegovih obsežnejših kompozicij, namenjenih mešanemu pevskemu zboru, vokalnim solistom in klavirju. Gre za uglasbitev različnih, večinoma latinskih besedil, ki opisujejo Jezusovo pot na Golgoto s križem na ramenih in njegovo križanje. Posamezne dele med seboj povezujejo meditativne in spokojne, včasih pa tudi dramatično zasnovane klavirske medigre.
Na kmetijo pride strašni kmetijski inšpektor, zato se vsi lepo obnašajo. Ko pa inšpektor pregleduje hišo, se na polju med ovcami in pujsi vname bitka.
Na kmetijo pride strašni kmetijski inšpektor, zato se vsi lepo obnašajo. Ko pa inšpektor pregleduje hišo, se na polju med ovcami in pujsi vname bitka.
12. marca letos se je v Kraljevi festivalni dvorani v Londonu odvil koncert, na katerem so nastopili orkester Philharmonia Orchestra iz Londona pod taktirko dirigentke Marin Alsop, v vlogi solistke pa violončelistka Alisa Weilerstein. Program je bil izjemno barvit: začel se je z navdihom latinske Amerike v skladbi Danzón št. 2 Artura Márqueza, sledil je koncert za violončelo Dzonot sodobne skladateljice Gabriele Ortiz, nato orientalsko obarvana simfonična suita Šeherezada, op. 35 Nikolaja Andrejeviča Rimskega-Korsakova, koncert pa se je sklenil s sodobno skladbo Restless Oceans Anne Clyne, ki nosi sporočilo moči ženske energije.
12. marca letos se je v Kraljevi festivalni dvorani v Londonu odvil koncert, na katerem so nastopili orkester Philharmonia Orchestra iz Londona pod taktirko dirigentke Marin Alsop, v vlogi solistke pa violončelistka Alisa Weilerstein. Program je bil izjemno barvit: začel se je z navdihom latinske Amerike v skladbi Danzón št. 2 Artura Márqueza, sledil je koncert za violončelo Dzonot sodobne skladateljice Gabriele Ortiz, nato orientalsko obarvana simfonična suita Šeherezada, op. 35 Nikolaja Andrejeviča Rimskega-Korsakova, koncert pa se je sklenil s sodobno skladbo Restless Oceans Anne Clyne, ki nosi sporočilo moči ženske energije.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Nadaljujemo pripoved Hendrika Groena, starega 83 let in ¼, ki v domu za starostnike na severu Amsterdama piše svoj skrivnostni dnevnik, poln črnega humorja. Tokrat izvemo, kako on in njegovi kolegi starostniki komentirajo izvolitev novega papeža ter vreme, politiko in evtanazijo. Kako Groen prenaša svoje tegobe in kako si zapolni dan. Vendar v ospredje njegove pozornosti vedno bolj stopa gospa Eefje, nova prebivalka doma. Nikoli ni prepozno za nežna čustva, tudi pri triinosemdesetih in četrt ne! Knjigo je prevedla Stana Anželj. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, Tesa Drev Juh, posneto leta 2019.
Nadaljujemo pripoved Hendrika Groena, starega 83 let in ¼, ki v domu za starostnike na severu Amsterdama piše svoj skrivnostni dnevnik, poln črnega humorja. Tokrat izvemo, kako on in njegovi kolegi starostniki komentirajo izvolitev novega papeža ter vreme, politiko in evtanazijo. Kako Groen prenaša svoje tegobe in kako si zapolni dan. Vendar v ospredje njegove pozornosti vedno bolj stopa gospa Eefje, nova prebivalka doma. Nikoli ni prepozno za nežna čustva, tudi pri triinosemdesetih in četrt ne! Knjigo je prevedla Stana Anželj. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, Tesa Drev Juh, posneto leta 2019.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
prepevajo odlomke izpod peres Mozarta, Rossinija, Reyerja, Gounoda, Chapíja, Laloja, Leoncavalla, Puccinija, Verdija in Puccinija.
prepevajo odlomke izpod peres Mozarta, Rossinija, Reyerja, Gounoda, Chapíja, Laloja, Leoncavalla, Puccinija, Verdija in Puccinija.
Filharmonični orkester George Enescu je 1. decembra nastopil v Koncertni dvorani Varšavske filharmonije. Orkester je tam gostoval v sklopu festivala Eufonie – Mednarodnega festivala srednje in vzhodnoevropske glasbe, ki predstavlja glasbo dežel vse od Balkana, prek Avstrije, višegrajskih držav, do Baltika. Na koncertu je najprej zazvenela Romunska rapsodija št. 1 v A-duru, op. 11 Georgeja Enescuja, zatem Enescujeva mladostna Koncertantna simfonija v h-molu, op. 8, v kateri se je kot solist predstavil južnokorejski violončelist Jaemin Han, v drugem delu pa so glasbeniki izvedli še Simfonijo št. 6 v D-duru, op. 60 Antonína Dvořáka. Glasbenike je vodil Gabriel Bebeşelea.
Filharmonični orkester George Enescu je 1. decembra nastopil v Koncertni dvorani Varšavske filharmonije. Orkester je tam gostoval v sklopu festivala Eufonie – Mednarodnega festivala srednje in vzhodnoevropske glasbe, ki predstavlja glasbo dežel vse od Balkana, prek Avstrije, višegrajskih držav, do Baltika. Na koncertu je najprej zazvenela Romunska rapsodija št. 1 v A-duru, op. 11 Georgeja Enescuja, zatem Enescujeva mladostna Koncertantna simfonija v h-molu, op. 8, v kateri se je kot solist predstavil južnokorejski violončelist Jaemin Han, v drugem delu pa so glasbeniki izvedli še Simfonijo št. 6 v D-duru, op. 60 Antonína Dvořáka. Glasbenike je vodil Gabriel Bebeşelea.
Vrhunska kulinarika je sodobno razkošje, ki ga je pred več kot stoletjem izumil en sam človek. Auguste Escoffier je francosko kuhinjo korenito spremenil in izkušnjo obedovanja spremenil v umetnost. Bil je legendarni kuhar v prvih luksuznih hotelih: Ritz v Parizu, Savoy in Carlton v Londonu, nato pa še v New Yorku. Postavil je temelje sodobne gastronomije: od organizacije dela v kuhinji, uniform za osebje, novih receptov, higienskih ukrepov, predstavitve jedi do postrežbe. Skoraj stoletje pozneje sta Escoffierjeva filozofija in umetnost kuhanja še vedno neobhodni zapovedi za kuharje po vsem svetu. Dokumentarec nam tudi z arhivskimi posnetki in pogovori z zvezdniškimi kuharji z vsega sveta pokaže razvoj vrhunske kulinarike. AUGUSTE ESCOFFIER, THE BIRTH OF HAUTE CUISINE / AUGUSTE ESCOFFIER, OU LA NAISSANCE DE LA GASTRONOMIE MODERNE / Francija / 2019 / Režija: Olivier Julien
Vrhunska kulinarika je sodobno razkošje, ki ga je pred več kot stoletjem izumil en sam človek. Auguste Escoffier je francosko kuhinjo korenito spremenil in izkušnjo obedovanja spremenil v umetnost. Bil je legendarni kuhar v prvih luksuznih hotelih: Ritz v Parizu, Savoy in Carlton v Londonu, nato pa še v New Yorku. Postavil je temelje sodobne gastronomije: od organizacije dela v kuhinji, uniform za osebje, novih receptov, higienskih ukrepov, predstavitve jedi do postrežbe. Skoraj stoletje pozneje sta Escoffierjeva filozofija in umetnost kuhanja še vedno neobhodni zapovedi za kuharje po vsem svetu. Dokumentarec nam tudi z arhivskimi posnetki in pogovori z zvezdniškimi kuharji z vsega sveta pokaže razvoj vrhunske kulinarike. AUGUSTE ESCOFFIER, THE BIRTH OF HAUTE CUISINE / AUGUSTE ESCOFFIER, OU LA NAISSANCE DE LA GASTRONOMIE MODERNE / Francija / 2019 / Režija: Olivier Julien