Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Med tremi osrednjimi temami smo na prvo mesto uvrstili Nogomet po Pasoliniju: včeraj so se mu posvetili v okviru Evropske kulturne prestolnice v Novi Gorici in tam je bila tudi naša Eva Furlan. V osrednjem delu oddaje vam bo Simona Moličnik povedala, kako je bilo na sinočnji predstavitvi novega projekta Janija Kovačiča z naslovom BaLaDe. V zaključku pa še povabilo v izolsko Galerijo Salsaverde; tam si lahko ogledate razstavo Petre Strban.
Med tremi osrednjimi temami smo na prvo mesto uvrstili Nogomet po Pasoliniju: včeraj so se mu posvetili v okviru Evropske kulturne prestolnice v Novi Gorici in tam je bila tudi naša Eva Furlan. V osrednjem delu oddaje vam bo Simona Moličnik povedala, kako je bilo na sinočnji predstavitvi novega projekta Janija Kovačiča z naslovom BaLaDe. V zaključku pa še povabilo v izolsko Galerijo Salsaverde; tam si lahko ogledate razstavo Petre Strban.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Franček Rudolf je ta roman napisal na pobudo programa Ars in izdal leta 1994. Roman je podnaslovil kot kriminalko, čeprav gre za mešanico najrazličnejših žanrov od političnega trilerja do satire in humorističnih variacij na nekakšno slovensko znanstveno fantastiko. No, kajpak je Franček Rudolf roman namenil Slovencem in Sloveniji v prvih letih osamosvojitve in samostojnosti, predvsem s šaljivo mislijo, da se je včasih treba pogledati na dogodke tudi malce drugače. Režija: Jože Valentič Posneto v študijih Radia Slovenija junija 1994.
Franček Rudolf je ta roman napisal na pobudo programa Ars in izdal leta 1994. Roman je podnaslovil kot kriminalko, čeprav gre za mešanico najrazličnejših žanrov od političnega trilerja do satire in humorističnih variacij na nekakšno slovensko znanstveno fantastiko. No, kajpak je Franček Rudolf roman namenil Slovencem in Sloveniji v prvih letih osamosvojitve in samostojnosti, predvsem s šaljivo mislijo, da se je včasih treba pogledati na dogodke tudi malce drugače. Režija: Jože Valentič Posneto v študijih Radia Slovenija junija 1994.
Gremo na severni tečaj - po sneg … Pripoveduje: Vera Per. Napisala: Sunčana Skrinjarić. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
Gremo na severni tečaj - po sneg … Pripoveduje: Vera Per. Napisala: Sunčana Skrinjarić. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Dokumentarna serija o azijskih živalih, ki je nastajala skoraj štiri leta, je zahtevala izjemen ustvarjalni in logistični napor. Snemalne odprave so obiskale najodročnejše kotičke celine – od ledenih vrhov Himalaje do tropskih gozdov, od najbogatejših morij do najbolj sušnih puščav. Snemanje je razkrilo veličastne prizore iz živalskega sveta in presenetljive drame, tudi na naseljenih območjih, kjer živali sobivajo z ljudmi. Vse to je terjalo mesece priprav, potrpežljivosti in tesno sodelovanje z domačini. Serija ne prikazuje le narave, temveč tudi odnos ljudi do nje in izzive, ki jih prinaša današnji čas, denimo urbanizacijo in podnebne spremembe. Oddaja prikaže zgodbe iz zakulisja, ki razkrivajo veličino in krhkost azijske divjine ter njen pomen za prihodnost. ASIA: MAKING OF / Velika Britanija / 2024 / Režija: Sara Douglas, Patrick Evans, Nick Green, Emma Hatherley, Henry M Mix, Mark Wheeler
Dokumentarna serija o azijskih živalih, ki je nastajala skoraj štiri leta, je zahtevala izjemen ustvarjalni in logistični napor. Snemalne odprave so obiskale najodročnejše kotičke celine – od ledenih vrhov Himalaje do tropskih gozdov, od najbogatejših morij do najbolj sušnih puščav. Snemanje je razkrilo veličastne prizore iz živalskega sveta in presenetljive drame, tudi na naseljenih območjih, kjer živali sobivajo z ljudmi. Vse to je terjalo mesece priprav, potrpežljivosti in tesno sodelovanje z domačini. Serija ne prikazuje le narave, temveč tudi odnos ljudi do nje in izzive, ki jih prinaša današnji čas, denimo urbanizacijo in podnebne spremembe. Oddaja prikaže zgodbe iz zakulisja, ki razkrivajo veličino in krhkost azijske divjine ter njen pomen za prihodnost. ASIA: MAKING OF / Velika Britanija / 2024 / Režija: Sara Douglas, Patrick Evans, Nick Green, Emma Hatherley, Henry M Mix, Mark Wheeler
Milana Kreslina, očeta Vlada Kreslina, vsi poznamo, saj je neštetokrat nastopil na velikih koncertih skupaj s sinom, ženo in slovito Beltinško bando. Le malokdo pa pozna njegovo življenjsko zgodbo, ki obsega skoraj stoletje naše zgodovine. V štirih dve urnih delih oddaje Spomini je orisal svoje življenje, polno veselih, žalostnih in tudi tragičnih zgodb, zaradi izjemnega števila arhivskega in filmskega gradiva, ki spremlja njegovo pripoved ter spremljajočih zgodb o ljudeh in dogodkih, pa so spomini Milana Kreslina tudi prava freska življenja in ljudi zadnjega stoletja pri nas, še posebej v njegovem rodnem Prekmurju. V oddajah je izjemno veliko glasbe in petja, s posnetki, nastalimi med snemanjem oddaje Spomini in z arhivskimi posnetki iz zadnjega pol stoletja.
Milana Kreslina, očeta Vlada Kreslina, vsi poznamo, saj je neštetokrat nastopil na velikih koncertih skupaj s sinom, ženo in slovito Beltinško bando. Le malokdo pa pozna njegovo življenjsko zgodbo, ki obsega skoraj stoletje naše zgodovine. V štirih dve urnih delih oddaje Spomini je orisal svoje življenje, polno veselih, žalostnih in tudi tragičnih zgodb, zaradi izjemnega števila arhivskega in filmskega gradiva, ki spremlja njegovo pripoved ter spremljajočih zgodb o ljudeh in dogodkih, pa so spomini Milana Kreslina tudi prava freska življenja in ljudi zadnjega stoletja pri nas, še posebej v njegovem rodnem Prekmurju. V oddajah je izjemno veliko glasbe in petja, s posnetki, nastalimi med snemanjem oddaje Spomini in z arhivskimi posnetki iz zadnjega pol stoletja.
Milana Kreslina, očeta Vlada Kreslina, vsi poznamo, saj je neštetokrat nastopil na velikih koncertih skupaj s sinom, ženo in slovito Beltinško bando. Le malokdo pa pozna njegovo življenjsko zgodbo, ki obsega skoraj stoletje naše zgodovine. V štirih dve urnih delih oddaje Spomini je orisal svoje življenje, polno veselih, žalostnih in tudi tragičnih zgodb, zaradi izjemnega števila arhivskega in filmskega gradiva, ki spremlja njegovo pripoved ter spremljajočih zgodb o ljudeh in dogodkih, pa so spomini Milana Kreslina tudi prava freska življenja in ljudi zadnjega stoletja pri nas, še posebej v njegovem rodnem Prekmurju. V oddajah je izjemno veliko glasbe in petja, s posnetki, nastalimi med snemanjem oddaje Spomini in z arhivskimi posnetki iz zadnjega pol stoletja.
Milana Kreslina, očeta Vlada Kreslina, vsi poznamo, saj je neštetokrat nastopil na velikih koncertih skupaj s sinom, ženo in slovito Beltinško bando. Le malokdo pa pozna njegovo življenjsko zgodbo, ki obsega skoraj stoletje naše zgodovine. V štirih dve urnih delih oddaje Spomini je orisal svoje življenje, polno veselih, žalostnih in tudi tragičnih zgodb, zaradi izjemnega števila arhivskega in filmskega gradiva, ki spremlja njegovo pripoved ter spremljajočih zgodb o ljudeh in dogodkih, pa so spomini Milana Kreslina tudi prava freska življenja in ljudi zadnjega stoletja pri nas, še posebej v njegovem rodnem Prekmurju. V oddajah je izjemno veliko glasbe in petja, s posnetki, nastalimi med snemanjem oddaje Spomini in z arhivskimi posnetki iz zadnjega pol stoletja.
Vabimo vas k spremljanju koncerta ansambla Collegium 1704 pod vodstvom Vaclava Luksa. Posnetek je nastal julija letos v samostanu sv. Florijána v Zgornji Avstriji, nanj pa so se ujela dela istega leta rojenih Domenica Scarlattija in Johanna Sebastiana ter za šest let starejšega Jana Dismasa Zelenke. V tokratni oddaji se posvečamoScarlattijevi uglasbitvi pesmi slednice Stabat Mater dolorosa/Mati žalostna je stala in motetu Komm, Jesu, komm/Pridi, Jezus, pridi, Bachova dela 229.
Vabimo vas k spremljanju koncerta ansambla Collegium 1704 pod vodstvom Vaclava Luksa. Posnetek je nastal julija letos v samostanu sv. Florijána v Zgornji Avstriji, nanj pa so se ujela dela istega leta rojenih Domenica Scarlattija in Johanna Sebastiana ter za šest let starejšega Jana Dismasa Zelenke. V tokratni oddaji se posvečamoScarlattijevi uglasbitvi pesmi slednice Stabat Mater dolorosa/Mati žalostna je stala in motetu Komm, Jesu, komm/Pridi, Jezus, pridi, Bachova dela 229.
Ameriški pisatelj Charles Bukowski, ki se je rodil leta 1920 v Andernachu v Nemčiji, umrl pa leta 1994 v Kaliforniji, je kot literat pozornost skoraj brez izjeme posvečal ljudem z dna družbene lestvice. Tudi v svojem prvem romanu Pošta iz leta 1971, ki ga je v slovenščino prevedel Tone Škrjanec, opisuje svet proletariata. Bukowski ga je napisal na podlagi svojih lastnih izkušenj, saj je tudi sam, tako kot glavni antijunak romana Henry Chinaski, več let delal kot poštar. V romanu se sprašuje o delu, ki ga opravlja, opisuje dolgčas in ponižanja, ki jih doživlja, vse skupaj pa je začinjeno s trpko ironijo. Interpretira dramski igralec Uroš Smolej, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2014.
Ameriški pisatelj Charles Bukowski, ki se je rodil leta 1920 v Andernachu v Nemčiji, umrl pa leta 1994 v Kaliforniji, je kot literat pozornost skoraj brez izjeme posvečal ljudem z dna družbene lestvice. Tudi v svojem prvem romanu Pošta iz leta 1971, ki ga je v slovenščino prevedel Tone Škrjanec, opisuje svet proletariata. Bukowski ga je napisal na podlagi svojih lastnih izkušenj, saj je tudi sam, tako kot glavni antijunak romana Henry Chinaski, več let delal kot poštar. V romanu se sprašuje o delu, ki ga opravlja, opisuje dolgčas in ponižanja, ki jih doživlja, vse skupaj pa je začinjeno s trpko ironijo. Interpretira dramski igralec Uroš Smolej, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2014.
Ganljiv in presunljiv film o predanem učitelju, v katerem je zaigral eden največjih zvezdnikov mehiškega filma Eugenio Derbez, je leta 2023 dobil nagrado občinstva na prestižnem festivalu v Sundanceu. Učenci osnovne šole v obmejnem mehiškem mestu so med najslabšimi v državi. Njihov svet je poln nasilja, revščine in korupcije, v razredu pa vladata strogost in disciplina. Toda novi učitelj Sergio se odloči poskusiti nekaj povsem drugačnega. Da bi vzbudil radovednost učencev in jim pomagal izrabiti njihove zmožnosti, vpelje popolnoma nov način poučevanja. Rezultati presenetijo vse … Originalni naslov: RADICAL Leto produkcije: 2023 Država: Mehika, ZDA Žanr: drama Režija: Christopher Zalla Scenarij: Christopher Zalla po članku Joshue Davisa Igrajo: Eugenio Derbez, Daniel Haddad, Jennifer Trejo, Gilberto Barraza
Ganljiv in presunljiv film o predanem učitelju, v katerem je zaigral eden največjih zvezdnikov mehiškega filma Eugenio Derbez, je leta 2023 dobil nagrado občinstva na prestižnem festivalu v Sundanceu. Učenci osnovne šole v obmejnem mehiškem mestu so med najslabšimi v državi. Njihov svet je poln nasilja, revščine in korupcije, v razredu pa vladata strogost in disciplina. Toda novi učitelj Sergio se odloči poskusiti nekaj povsem drugačnega. Da bi vzbudil radovednost učencev in jim pomagal izrabiti njihove zmožnosti, vpelje popolnoma nov način poučevanja. Rezultati presenetijo vse … Originalni naslov: RADICAL Leto produkcije: 2023 Država: Mehika, ZDA Žanr: drama Režija: Christopher Zalla Scenarij: Christopher Zalla po članku Joshue Davisa Igrajo: Eugenio Derbez, Daniel Haddad, Jennifer Trejo, Gilberto Barraza
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Letos zaznamujemo stoletnico rojstva enega največjih hrvaških jazzovskih glasbenikov – skladatelja, basista, aranžerja in dirigenta Miljenka Prohaska. Bil je član Zagrebškega jazz kvarteta, dirigent zagrebškega big banda, avtor standarda Intima ter drugih skladb in daljših del.
Letos zaznamujemo stoletnico rojstva enega največjih hrvaških jazzovskih glasbenikov – skladatelja, basista, aranžerja in dirigenta Miljenka Prohaska. Bil je član Zagrebškega jazz kvarteta, dirigent zagrebškega big banda, avtor standarda Intima ter drugih skladb in daljših del.
Noč 8. novembra 1923 je bila verjetno najpomembnejša prelomnica v zgodovini dvajsetega stoletja. Vstaja v bavarski prestolnici München, ki jo je vodil majhen možakar z brčicami in je s prepričljivim govorjenjem znal razvneti množico v pivnici, je na koncu privedla do političnega zasužnjenja celotnega naroda, najgnusnejših zločinov v stoletju in svetovne vojne. Dokumentarna oddaja pripoveduje napeto zgodbo o tem, kako je ena sama burna noč prinesla posledice, ki jih svet občuti še danes. HITLER'S PUTSCH 1923 – THE BIRTH OF THE NAZI PARTY / Velika Britanija / 2023 / Režija: Dominic Saville, Lyndy Saville
Noč 8. novembra 1923 je bila verjetno najpomembnejša prelomnica v zgodovini dvajsetega stoletja. Vstaja v bavarski prestolnici München, ki jo je vodil majhen možakar z brčicami in je s prepričljivim govorjenjem znal razvneti množico v pivnici, je na koncu privedla do političnega zasužnjenja celotnega naroda, najgnusnejših zločinov v stoletju in svetovne vojne. Dokumentarna oddaja pripoveduje napeto zgodbo o tem, kako je ena sama burna noč prinesla posledice, ki jih svet občuti še danes. HITLER'S PUTSCH 1923 – THE BIRTH OF THE NAZI PARTY / Velika Britanija / 2023 / Režija: Dominic Saville, Lyndy Saville
Priklon ikoni - izbrušeni diamant francoskega filma noir ob 90. obletnici rojstva Alaina Delona Samotni morilec Jef Costello živi v skladu s strogim osebnim kodeksom časti. Njegov vsakdan je tih, odmerjen, popolnoma brez čustev. Ko sprejme novo naročilo, ga med umorom opazi priča, nato pa ga izdajo tako naročniki kot policija. Jef skuša ostati neviden, skriva se v sencah in dežju, a kmalu začne razpadati tudi do potankosti izdelana geometrija morilčeve samote. Eno od največjih klasik evropskega filma noir zaznamuje slogovna izpiljenost, za katero je zaslužen minuciozni režiser Jean-Pierre Melville. Ta s tišino, sencami in drobnimi gestami ustvari kriminalko, ki je kot iz škatlice in v kateri niti ena od filmskih sličic ni odveč. Bledolični ubijalec je postal vzor številnim filmom o »poklicih v senci«, v katerih je za glavne protagoniste nujna brezhibna osredotočenost, prav takšna, kot je značilna za japonske samuraje, po katerih je film dobil francoski naslov. Sorodnika nocojšnjega filma sta, denimo, Voznik v režiji Walterja Hilla in Vožnja v režiji Nicolasa Windinga Refna. Ikona francoskega filma Alain Delon bi 8. novembra 2025 praznoval 90 let. Izvirni naslov: LE SAMOURAÏ / Francoski film, 1967 / Scenarij in režija: Jean-Pierre Melville / Igrajo: Alain Delon, Nathalie Delon, François Périer, Cathy Rosier
Priklon ikoni - izbrušeni diamant francoskega filma noir ob 90. obletnici rojstva Alaina Delona Samotni morilec Jef Costello živi v skladu s strogim osebnim kodeksom časti. Njegov vsakdan je tih, odmerjen, popolnoma brez čustev. Ko sprejme novo naročilo, ga med umorom opazi priča, nato pa ga izdajo tako naročniki kot policija. Jef skuša ostati neviden, skriva se v sencah in dežju, a kmalu začne razpadati tudi do potankosti izdelana geometrija morilčeve samote. Eno od največjih klasik evropskega filma noir zaznamuje slogovna izpiljenost, za katero je zaslužen minuciozni režiser Jean-Pierre Melville. Ta s tišino, sencami in drobnimi gestami ustvari kriminalko, ki je kot iz škatlice in v kateri niti ena od filmskih sličic ni odveč. Bledolični ubijalec je postal vzor številnim filmom o »poklicih v senci«, v katerih je za glavne protagoniste nujna brezhibna osredotočenost, prav takšna, kot je značilna za japonske samuraje, po katerih je film dobil francoski naslov. Sorodnika nocojšnjega filma sta, denimo, Voznik v režiji Walterja Hilla in Vožnja v režiji Nicolasa Windinga Refna. Ikona francoskega filma Alain Delon bi 8. novembra 2025 praznoval 90 let. Izvirni naslov: LE SAMOURAÏ / Francoski film, 1967 / Scenarij in režija: Jean-Pierre Melville / Igrajo: Alain Delon, Nathalie Delon, François Périer, Cathy Rosier
Gremo v novi dan z glasbo Tartinija, Vivladija, Cimarose in Haydna v prvem, Mozarta v drugem ter Genina, Cecile Chaminade, Sora, Griega, Saint-Saënsa, Schumanna, Mercadanteja in Dvořáka v tretjem delu.
Gremo v novi dan z glasbo Tartinija, Vivladija, Cimarose in Haydna v prvem, Mozarta v drugem ter Genina, Cecile Chaminade, Sora, Griega, Saint-Saënsa, Schumanna, Mercadanteja in Dvořáka v tretjem delu.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Rdečka in grahozavri naletijo na okamneli cvet kovačnika, najslastnejši orešek v Dolini vegezavrov. Poskusijo vse mogoče, da bi ga odprli: vržejo ga z višine, podstavijo pod noge velikanov in izzovejo ananasozavra, da se zaleti vanj. Na koncu poskusijo z največjim in najtežjim bitjem, kokosodonom.
Rdečka in grahozavri naletijo na okamneli cvet kovačnika, najslastnejši orešek v Dolini vegezavrov. Poskusijo vse mogoče, da bi ga odprli: vržejo ga z višine, podstavijo pod noge velikanov in izzovejo ananasozavra, da se zaleti vanj. Na koncu poskusijo z največjim in najtežjim bitjem, kokosodonom.
Oči se po dolgem prigovarjanju vda, da se bo z Brino in Binko igral žgečkorakca. Prinesel ju je domov s plaže. V hiši zavlada preplah, saj se nikjer ne more skriti pred njima. Edina rešitev, da bi pobegnil žgečkljivim krempeljcem Brine in Binke, bi bila pomoč zveste ljubezni.
Oči se po dolgem prigovarjanju vda, da se bo z Brino in Binko igral žgečkorakca. Prinesel ju je domov s plaže. V hiši zavlada preplah, saj se nikjer ne more skriti pred njima. Edina rešitev, da bi pobegnil žgečkljivim krempeljcem Brine in Binke, bi bila pomoč zveste ljubezni.
Marija Rus se je rodila leta 1921 v Novem mestu, umrla pa je leta 2019. Najprej je delala kot učiteljica; poučevala je v Kozini in pozneje v Tomaju, nato je bila profesorica latinščine na gimnaziji v Novi Gorici. Potem je postala profesorica francoščine. Vsa svoja aktivna leta je preživela na Primorskem. Ob poučevanju je ves čas pisala tudi pesmi. Prvo zbirko z naslovom Pesmi in časi je izdala leta 1998, pri 77 letih. Interpretacija: Saša Mihelčič, ton in montaža: Urban Gruden, režija: Igor Likar. Posneto leta 2019. Redakcija: Tadeja Krečič Scholten, Staša Grahek (ponovitev).
Marija Rus se je rodila leta 1921 v Novem mestu, umrla pa je leta 2019. Najprej je delala kot učiteljica; poučevala je v Kozini in pozneje v Tomaju, nato je bila profesorica latinščine na gimnaziji v Novi Gorici. Potem je postala profesorica francoščine. Vsa svoja aktivna leta je preživela na Primorskem. Ob poučevanju je ves čas pisala tudi pesmi. Prvo zbirko z naslovom Pesmi in časi je izdala leta 1998, pri 77 letih. Interpretacija: Saša Mihelčič, ton in montaža: Urban Gruden, režija: Igor Likar. Posneto leta 2019. Redakcija: Tadeja Krečič Scholten, Staša Grahek (ponovitev).
Reaktivčki se odpravljajo gledat starodavni akvadukt. Toda Velemojster Zafrk jih spet prehiti. Akvadukt v Segovii spremeni v tobogan. Da ga lahko nagne, iz njega odstrani nekaj kamnov. Zato tej znamenitosti grozi, da se bo zrušila. Reaktivčki seveda ukrepajo.
Reaktivčki se odpravljajo gledat starodavni akvadukt. Toda Velemojster Zafrk jih spet prehiti. Akvadukt v Segovii spremeni v tobogan. Da ga lahko nagne, iz njega odstrani nekaj kamnov. Zato tej znamenitosti grozi, da se bo zrušila. Reaktivčki seveda ukrepajo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ema je odločena, da zmaga na triatlonu mladih na Kengurujski plaži, osvoji pokal in – kar je najpomembneje – premaga tekmovalnega Skoka! Ko pa med dirko pride do posebnih okoliščin, spozna, da so nekatere stvari pomembnejše od zlata.
Ema je odločena, da zmaga na triatlonu mladih na Kengurujski plaži, osvoji pokal in – kar je najpomembneje – premaga tekmovalnega Skoka! Ko pa med dirko pride do posebnih okoliščin, spozna, da so nekatere stvari pomembnejše od zlata.
Sonce zahaja in živali se nagnetejo okoli Hatija, ki naj bi zaplesal sončni ples. A Hati je pozabil, kako se pleše, in le Bu in U mu lahko pomagata. Mavgli in Bagira se odpravita po želvi.
Sonce zahaja in živali se nagnetejo okoli Hatija, ki naj bi zaplesal sončni ples. A Hati je pozabil, kako se pleše, in le Bu in U mu lahko pomagata. Mavgli in Bagira se odpravita po želvi.
Aron v jami odkrije nenavadno sliko. Na njej je deček, ki ga čarobni urok spremeni v dinozavra. Tib skuša odkriti vse o neznanem ritualu. Pa si sploh želi, da se Tamtam spremeni v otroka?
Aron v jami odkrije nenavadno sliko. Na njej je deček, ki ga čarobni urok spremeni v dinozavra. Tib skuša odkriti vse o neznanem ritualu. Pa si sploh želi, da se Tamtam spremeni v otroka?
V zadnjem mesecu je bila Protokolarna prireditvena dvorana sv. Frančiška Asiškega v Kopru prizorišče kar dveh pomembnih mednarodnih zborovskih festivalov. Med 9. in 13. oktobrom je v njej potekal že 16. mednarodni zborovski festival Koper, ki ga organizira domači Mešani pevski zbor Obala, umetniško pa ga vodi dirigent Andrej Makor. Takoj zatem je sledil festival Aegis carminis, ki združuje tudi tekmovanje mladih dirigentov. Ta festival umetniško vodi Ambrož Čopi. Oddaja prinaša reportažni zapis mednarodnega zborovskega dogajanja na Obali.Pripravila jo je Simona Moličnik.
V zadnjem mesecu je bila Protokolarna prireditvena dvorana sv. Frančiška Asiškega v Kopru prizorišče kar dveh pomembnih mednarodnih zborovskih festivalov. Med 9. in 13. oktobrom je v njej potekal že 16. mednarodni zborovski festival Koper, ki ga organizira domači Mešani pevski zbor Obala, umetniško pa ga vodi dirigent Andrej Makor. Takoj zatem je sledil festival Aegis carminis, ki združuje tudi tekmovanje mladih dirigentov. Ta festival umetniško vodi Ambrož Čopi. Oddaja prinaša reportažni zapis mednarodnega zborovskega dogajanja na Obali.Pripravila jo je Simona Moličnik.
V oddaji Glasbeni radiogram smo gostili Jureta Ivanušiča – igralca, pianista, režiserja in šansonjerja, ki s svojim značilnim humorjem in občutkom za poezijo razkriva ozadje nove plošče Brezmejna. Zaupal nam je, kako dolgo pili in spreminja svoje pesmi, kako jih preoblači v nove zgodbe in zakaj se mu zdi ustvarjanje vedno tudi potovanje vase.
V oddaji Glasbeni radiogram smo gostili Jureta Ivanušiča – igralca, pianista, režiserja in šansonjerja, ki s svojim značilnim humorjem in občutkom za poezijo razkriva ozadje nove plošče Brezmejna. Zaupal nam je, kako dolgo pili in spreminja svoje pesmi, kako jih preoblači v nove zgodbe in zakaj se mu zdi ustvarjanje vedno tudi potovanje vase.
Življenje Thora Heyerdala (1914–2002) je podobno zgodbi iz hollywoodskega filma: sramežljiv, nerazumljen deček je postal neustrašen raziskovalec, ki je na znamenitem splavu Kon-Tiki zaplul po južnem Tihem oceanu. Težko je verjeti, da bi plah otrok, ki ne zna plavati, kdaj našel pogum za takšno odpravo. Vendar ga je. Thor je svoje mesto in tudi sebe našel v naravi.
Življenje Thora Heyerdala (1914–2002) je podobno zgodbi iz hollywoodskega filma: sramežljiv, nerazumljen deček je postal neustrašen raziskovalec, ki je na znamenitem splavu Kon-Tiki zaplul po južnem Tihem oceanu. Težko je verjeti, da bi plah otrok, ki ne zna plavati, kdaj našel pogum za takšno odpravo. Vendar ga je. Thor je svoje mesto in tudi sebe našel v naravi.
Srednja Azija je precej ohlapen pojem, na splošno pa je to kar obsežen prostor, ki povezuje Evropo z Azijo. Dojemanje obsega pokrajine je različno in tako geografsko kot tudi politično določeno, dvakrat zapored pa se bomo srečali z izvajalkami delov tamkajšnjega glasbenega izročila. Slišali bomo nekaj značilnih pesmi iz Azerbajdžana, Kazahstana, Uzbekistana, Tadžikistana in še od kod, vse ob spremljavi tradicionalnih glasbil.
Srednja Azija je precej ohlapen pojem, na splošno pa je to kar obsežen prostor, ki povezuje Evropo z Azijo. Dojemanje obsega pokrajine je različno in tako geografsko kot tudi politično določeno, dvakrat zapored pa se bomo srečali z izvajalkami delov tamkajšnjega glasbenega izročila. Slišali bomo nekaj značilnih pesmi iz Azerbajdžana, Kazahstana, Uzbekistana, Tadžikistana in še od kod, vse ob spremljavi tradicionalnih glasbil.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Ste že slišali za bergamot? Redek citrus, ki uspeva predvsem v Kalabriji, je rahlo kisel in grenak sadež z močnim vonjem, ki ga že dolgo uporabljajo za parfume, razkuževanje ran in v kulinariki. Ta posebnež med citrusi je tudi zdravilen in znižuje holesterol. Giuseppe s prijateljem Vincenzom v nasadu med obiranjem pridelka pripravi testenine s tunino in bergamotom, Giuseppejeva mama pa za večerjo speče kruh in skuha sveže kalabrijske testenine, ki jih dodajo obari z jagnjetino. Bergamot je tudi odličen dodatek slaščicam. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Caroline Haertel
Ste že slišali za bergamot? Redek citrus, ki uspeva predvsem v Kalabriji, je rahlo kisel in grenak sadež z močnim vonjem, ki ga že dolgo uporabljajo za parfume, razkuževanje ran in v kulinariki. Ta posebnež med citrusi je tudi zdravilen in znižuje holesterol. Giuseppe s prijateljem Vincenzom v nasadu med obiranjem pridelka pripravi testenine s tunino in bergamotom, Giuseppejeva mama pa za večerjo speče kruh in skuha sveže kalabrijske testenine, ki jih dodajo obari z jagnjetino. Bergamot je tudi odličen dodatek slaščicam. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Caroline Haertel
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.