Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Letos mineva 125 let od smrti Giuseppa Verdija, skladatelja, ki je dosti bolj kot po samospevih poznan in cenjen po svojih operah. Iz njegovih del za glas in klavir pa je že mogoče razbrati prve podpise zrelega mojstra; nekatere njegove tovrstne kompozicije boste lahko slišali v izvedbi sopranistke Margaret Price in pianista Geoffreyja Parsonsa.
Letos mineva 125 let od smrti Giuseppa Verdija, skladatelja, ki je dosti bolj kot po samospevih poznan in cenjen po svojih operah. Iz njegovih del za glas in klavir pa je že mogoče razbrati prve podpise zrelega mojstra; nekatere njegove tovrstne kompozicije boste lahko slišali v izvedbi sopranistke Margaret Price in pianista Geoffreyja Parsonsa.
Michael Palin se odpravi na potovanje po Venezueli, deželi ostrih nasprotij, za katero sta med drugim značilna avtoritarna oblast in množično izseljevanje prebivalcev, tudi zaradi gospodarskega zloma, a obenem spoznava izjemne naravne lepote. Od Caracasa do Amazonije, Karibov in Andov razkriva državo, ki velja za nevarno in zaprto, a očara z osupljivimi pokrajinami, bogato kulturo in neuklonljivim duhom ljudi. 3. del: Zadnji del potovanja Michael začne v zvezni državi Zulia ob meji s Kolumbijo, v enem od najnevarnejših delov Venezuele, kjer so nekdaj z nafto bogata mesta opustela zaradi nasilja in množičnega izseljevanja. V Maracaibu, nekoč naftnem središču države, Michael odkrije tudi živahnejšo plat in spozna Marío Peinado, nekdanjo finalistko izbora za miss Venezuele. Skupaj razmišljata o lepotnih idealih in pomenu etnične identitete. Pot nadaljuje v mestece Chuao, kjer odkrije slovito venezuelsko čokolado, potovanje pa zaključi v Caracasu na državni karnevalski paradi. MICHAEL PALIN IN VENEZUELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Neil Ferguson
Michael Palin se odpravi na potovanje po Venezueli, deželi ostrih nasprotij, za katero sta med drugim značilna avtoritarna oblast in množično izseljevanje prebivalcev, tudi zaradi gospodarskega zloma, a obenem spoznava izjemne naravne lepote. Od Caracasa do Amazonije, Karibov in Andov razkriva državo, ki velja za nevarno in zaprto, a očara z osupljivimi pokrajinami, bogato kulturo in neuklonljivim duhom ljudi. 3. del: Zadnji del potovanja Michael začne v zvezni državi Zulia ob meji s Kolumbijo, v enem od najnevarnejših delov Venezuele, kjer so nekdaj z nafto bogata mesta opustela zaradi nasilja in množičnega izseljevanja. V Maracaibu, nekoč naftnem središču države, Michael odkrije tudi živahnejšo plat in spozna Marío Peinado, nekdanjo finalistko izbora za miss Venezuele. Skupaj razmišljata o lepotnih idealih in pomenu etnične identitete. Pot nadaljuje v mestece Chuao, kjer odkrije slovito venezuelsko čokolado, potovanje pa zaključi v Caracasu na državni karnevalski paradi. MICHAEL PALIN IN VENEZUELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Neil Ferguson
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Planiški finale svetovnega pokala v smučarskih skokih se bo začel s kvalifikacijsko serijo za petkovo posamično tekmo. V njej bo nastopilo kar 13 naših skakalcev. Po treh letih bodo letalce pod Poncami znova pozdravili tudi gledalci. V našem planiškem studiu boste izvedeli vse, kar potrebujete za spremljanje zaključka svetovnega pokala. Osrednji gost studia bo nekdanji slovenski skakalec Jernej Damjan.
Planiški finale svetovnega pokala v smučarskih skokih se bo začel s kvalifikacijsko serijo za petkovo posamično tekmo. V njej bo nastopilo kar 13 naših skakalcev. Po treh letih bodo letalce pod Poncami znova pozdravili tudi gledalci. V našem planiškem studiu boste izvedeli vse, kar potrebujete za spremljanje zaključka svetovnega pokala. Osrednji gost studia bo nekdanji slovenski skakalec Jernej Damjan.
Iskanje po zapuščini slovenskih skladateljev lahko pomeni tudi odpiranje zakladnice, na katero nismo računali. Smo zanjo vedeli? Smo jo zavestno zakopali v zemljo? Smo se uklonili naraščajoči globalni politiki velikih narodov? – Pomisleki ostajajo, spoznanja so grenka. Kar nekaj je skladateljev, na katere je slovensko glasbeno in kulturno okolje pozabilo. Kar nekaj je zanimivih umetnikov, ki bi jih svet moral prepoznati, ki bi jim moral dati prostor na Parnasu. Med njimi je zagotovo Blaž Arnič, skladatelj, ki je ljubil naravo, ki je iz narave črpal tonsko bogastvo in ga prelil v glasbo, ki je ob nastanku presenečala s tonalno razvidnostjo harmonskih postopkov, medtem ko najdemo zdaj v velikem svetu podobne, skoraj identične primere nebrzdane glasbe naravnih odsevov. Je bil Arnič oseba predvidljivega časa, je bil znanilec harmonskega obrata k naravi obrnjene umetnosti?
Iskanje po zapuščini slovenskih skladateljev lahko pomeni tudi odpiranje zakladnice, na katero nismo računali. Smo zanjo vedeli? Smo jo zavestno zakopali v zemljo? Smo se uklonili naraščajoči globalni politiki velikih narodov? – Pomisleki ostajajo, spoznanja so grenka. Kar nekaj je skladateljev, na katere je slovensko glasbeno in kulturno okolje pozabilo. Kar nekaj je zanimivih umetnikov, ki bi jih svet moral prepoznati, ki bi jim moral dati prostor na Parnasu. Med njimi je zagotovo Blaž Arnič, skladatelj, ki je ljubil naravo, ki je iz narave črpal tonsko bogastvo in ga prelil v glasbo, ki je ob nastanku presenečala s tonalno razvidnostjo harmonskih postopkov, medtem ko najdemo zdaj v velikem svetu podobne, skoraj identične primere nebrzdane glasbe naravnih odsevov. Je bil Arnič oseba predvidljivega časa, je bil znanilec harmonskega obrata k naravi obrnjene umetnosti?
V današnji oddaji smo objavili pogovor z najboljšo dirigentko na svetu. Vipavka Mojca Lavrenčič je nedavno navdušila na mednarodnem tekmovanju La Maestra v Parizu, kjer je osvojila prvo mesto in številna druga priznanja. Predstavili smo monografijo "Evridika iz pekla: zapisi iz lagerjev". Gre za znanstveno-kritično antologijo, ki združuje pretresljive ženske glasove iz časa druge svetovne vojne. Soavtorica Milena Mileva Blažić skozi pesmi, poslovilna pisma in spominske zapise osvetljuje moč kolektivnega odpora, neomajno voljo ter usode taboriščnic, s poudarkom na pričevanjih. V Cerknem do nedelje poteka festival Deuje babe, ki ostaja zvest mitološkemu izročilu, saj predstavlja divje umetniško izražanje in aktivistično delovanje žensk. V glasbeni zavesi, ki jo je zakrivil Iztok Novak, pa smo se sprehodili od alternativnega rocka prek synth-popa do britpopa devetdesetih.
V današnji oddaji smo objavili pogovor z najboljšo dirigentko na svetu. Vipavka Mojca Lavrenčič je nedavno navdušila na mednarodnem tekmovanju La Maestra v Parizu, kjer je osvojila prvo mesto in številna druga priznanja. Predstavili smo monografijo "Evridika iz pekla: zapisi iz lagerjev". Gre za znanstveno-kritično antologijo, ki združuje pretresljive ženske glasove iz časa druge svetovne vojne. Soavtorica Milena Mileva Blažić skozi pesmi, poslovilna pisma in spominske zapise osvetljuje moč kolektivnega odpora, neomajno voljo ter usode taboriščnic, s poudarkom na pričevanjih. V Cerknem do nedelje poteka festival Deuje babe, ki ostaja zvest mitološkemu izročilu, saj predstavlja divje umetniško izražanje in aktivistično delovanje žensk. V glasbeni zavesi, ki jo je zakrivil Iztok Novak, pa smo se sprehodili od alternativnega rocka prek synth-popa do britpopa devetdesetih.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z goriškega konca, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z goriškega konca, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
V tokratni oddaji Srce šansona nas bo tu in tam odneslo tudi v bolj rokovske vode, saj je gost, ki je bil z mano v studiu, velik del glasbenega srca prepustil prav tej glasbeni zvrsti. Andraž Hribar je že zelo mlad s petjem in doživetimi interpretacijami večkrat prepričal strokovno žirijo, tudi s svojimi pesmimi v slogu šansona. Glasbo in besedila za svoje pesmi po večini piše sam. Ob prelepih pesmih pa se je pogovor prevesil tudi v ugotovitev, kako pomembno je, da si dovolimo biti večni otroci, ter o vse bolj iskanem in potrebnem dušnem miru, ljubezni, sreči, povezanosti z naravo in nostalgiji (pon.).
V tokratni oddaji Srce šansona nas bo tu in tam odneslo tudi v bolj rokovske vode, saj je gost, ki je bil z mano v studiu, velik del glasbenega srca prepustil prav tej glasbeni zvrsti. Andraž Hribar je že zelo mlad s petjem in doživetimi interpretacijami večkrat prepričal strokovno žirijo, tudi s svojimi pesmimi v slogu šansona. Glasbo in besedila za svoje pesmi po večini piše sam. Ob prelepih pesmih pa se je pogovor prevesil tudi v ugotovitev, kako pomembno je, da si dovolimo biti večni otroci, ter o vse bolj iskanem in potrebnem dušnem miru, ljubezni, sreči, povezanosti z naravo in nostalgiji (pon.).
Londonska raperka, ob tem pa tudi vešča soul grlica, naposled razgrinja svoj prvi album. Ms Banks je v zasedi čakala leta, saj za njen vstop na glasbeno prizorišče velja mini album One Upon A Grind iz leta 2014, tej izdaji pa so sledila številna sodelovanja, tudi z avtoritetama na grime in drill sceni, kot sta Tinie Tempah in Stormzy. Z albumom South LDN Lover Girl muzikalično vrla in lirično angažirana Ms Banks začenja drugo, izrazito bolj avtorsko in ambiciozno glasbeno življenje. Poleg hiphop prvakinje z juga britanske metropole se bosta v Galeriji s po enim songom razgalila še James Blake in Brent Faiyaz, končno bosta rubriki svoj šarm duetno dodala tudi Thundercat in Willow, nekoliko netipična pa bo izzvenela novost Toma Mischa. Že drugič zapored bo Galerijo sklenil ultra minimal italijansko-nizozemskega elektronika, znanega kot Mammo. In še playlista: 1. JACK HARLOW – All Of My Friends 2. MS.BANKS – POV 3. BRENT FAIYAZ – Other Side 4. JAMES BLAKE – Rest Of Your Life 5. MS BANKS – Why 6. SAULT – Fulfil Your Spirit 7. THUNDERCAT FT. WILLOW – ThunderWave 8. MR. BANKS FT. ZINOLEESKY – IDK 9. STOVE GOD COOKS FT. SWIZZ BEATZ – Welcome to My Garden 10. MS BANKS – South LDN Lover Girl 11. CLIQUES FT. ZERO T – Heaven (Zero T Remix) 12. TOM MISCH FT. KAIDI AKINNIBI – Days Of Us 13. MS BANKS – S.O.S. 14. . MAMMO – Xyo
Londonska raperka, ob tem pa tudi vešča soul grlica, naposled razgrinja svoj prvi album. Ms Banks je v zasedi čakala leta, saj za njen vstop na glasbeno prizorišče velja mini album One Upon A Grind iz leta 2014, tej izdaji pa so sledila številna sodelovanja, tudi z avtoritetama na grime in drill sceni, kot sta Tinie Tempah in Stormzy. Z albumom South LDN Lover Girl muzikalično vrla in lirično angažirana Ms Banks začenja drugo, izrazito bolj avtorsko in ambiciozno glasbeno življenje. Poleg hiphop prvakinje z juga britanske metropole se bosta v Galeriji s po enim songom razgalila še James Blake in Brent Faiyaz, končno bosta rubriki svoj šarm duetno dodala tudi Thundercat in Willow, nekoliko netipična pa bo izzvenela novost Toma Mischa. Že drugič zapored bo Galerijo sklenil ultra minimal italijansko-nizozemskega elektronika, znanega kot Mammo. In še playlista: 1. JACK HARLOW – All Of My Friends 2. MS.BANKS – POV 3. BRENT FAIYAZ – Other Side 4. JAMES BLAKE – Rest Of Your Life 5. MS BANKS – Why 6. SAULT – Fulfil Your Spirit 7. THUNDERCAT FT. WILLOW – ThunderWave 8. MR. BANKS FT. ZINOLEESKY – IDK 9. STOVE GOD COOKS FT. SWIZZ BEATZ – Welcome to My Garden 10. MS BANKS – South LDN Lover Girl 11. CLIQUES FT. ZERO T – Heaven (Zero T Remix) 12. TOM MISCH FT. KAIDI AKINNIBI – Days Of Us 13. MS BANKS – S.O.S. 14. . MAMMO – Xyo
V AriZONI nocoj fokus na dva koncertna dogodka, zimskega za ogrevanje in poletnega za sveženje. Ob novostih glasbene produkcije pa še s posebnim obzirom do četrtega marca, ki ga je pomembnega za glasbo naredil, se ve, da kdo ...
V AriZONI nocoj fokus na dva koncertna dogodka, zimskega za ogrevanje in poletnega za sveženje. Ob novostih glasbene produkcije pa še s posebnim obzirom do četrtega marca, ki ga je pomembnega za glasbo naredil, se ve, da kdo ...
Ko se je v 80. letih prejšnjega stoletja na trgu pojavila nova generacija zdravil proti depresiji, so jih izdelovalci predstavljali kot čudežna: odpravila naj bi vse tegobe, stranski učinki naj bi bili redki, blagi in kratkotrajni. Več desetletij pozneje prihaja na dan drugačna zgodba. Številni bolniki so imeli ob opustitvi prozaca in sorodnih zdravil resne odtegnitvene simptome. Med drugim so doživeli dolgotrajno čustveno in spolno otopelost, pred katero jih ni nihče posvaril, zdravniki pa so imeli te znake za ponovitev depresije in so jim priporočali, naj zdravila jemljejo še naprej. Šele na pobudo bolnikov so se začele podrobnejše raziskave, na podlagi katerih so morala farmacevtska podjetja v navodila za jemanje teh zdravil vključiti tudi opozorila pred resnimi stranskimi učinki. THE ANTIDEPRESSANT STORY (PANORAMA) / Velika Britanija / 2023 / Režija: Clare Hix
Ko se je v 80. letih prejšnjega stoletja na trgu pojavila nova generacija zdravil proti depresiji, so jih izdelovalci predstavljali kot čudežna: odpravila naj bi vse tegobe, stranski učinki naj bi bili redki, blagi in kratkotrajni. Več desetletij pozneje prihaja na dan drugačna zgodba. Številni bolniki so imeli ob opustitvi prozaca in sorodnih zdravil resne odtegnitvene simptome. Med drugim so doživeli dolgotrajno čustveno in spolno otopelost, pred katero jih ni nihče posvaril, zdravniki pa so imeli te znake za ponovitev depresije in so jim priporočali, naj zdravila jemljejo še naprej. Šele na pobudo bolnikov so se začele podrobnejše raziskave, na podlagi katerih so morala farmacevtska podjetja v navodila za jemanje teh zdravil vključiti tudi opozorila pred resnimi stranskimi učinki. THE ANTIDEPRESSANT STORY (PANORAMA) / Velika Britanija / 2023 / Režija: Clare Hix
Sveže kreacije iz sveta elektronske glasbe, dve domači radijski premieri in gostujoči miks iraške didžejke Same. 01. Jorja Smith - Price Of It All (Amir Amor Remix) (FAMM) 02. Wilkinson ft. Katy Alex - Ultraviolet (Sleepless Music) 03. DUB FX & Woodnote - Feel It (Rydel Remix) 04. Chambord - Stay High (Kitsuné Musique) 05. Alastair Lane & SEÏTOU - Give Me A Kiss (ALTRA MODA) 06. MAXI MERAKI - About Yourself (Higher Ground) 07. Mikel Wonic & Mark Drake - UNVRS (Starboys Records) 08. Cristoph - Gimme The Love (Toolroom) 09. Andrew Meller - What We Need (ADESSO) 10. Josh Baker & Eliza Rose - Down To The Bone (Baker’s Dozen) 11. Prospa & Cloonee - Free Your Mind (Circoloco Recordings) 12. Franky Rizardo - Shinjuku (LTF) 13. Fatboy Slim - Retox (Sweely Remix) (BMG) 14. Danny Howard - After Five (Nothing Else Matters)
Sveže kreacije iz sveta elektronske glasbe, dve domači radijski premieri in gostujoči miks iraške didžejke Same. 01. Jorja Smith - Price Of It All (Amir Amor Remix) (FAMM) 02. Wilkinson ft. Katy Alex - Ultraviolet (Sleepless Music) 03. DUB FX & Woodnote - Feel It (Rydel Remix) 04. Chambord - Stay High (Kitsuné Musique) 05. Alastair Lane & SEÏTOU - Give Me A Kiss (ALTRA MODA) 06. MAXI MERAKI - About Yourself (Higher Ground) 07. Mikel Wonic & Mark Drake - UNVRS (Starboys Records) 08. Cristoph - Gimme The Love (Toolroom) 09. Andrew Meller - What We Need (ADESSO) 10. Josh Baker & Eliza Rose - Down To The Bone (Baker’s Dozen) 11. Prospa & Cloonee - Free Your Mind (Circoloco Recordings) 12. Franky Rizardo - Shinjuku (LTF) 13. Fatboy Slim - Retox (Sweely Remix) (BMG) 14. Danny Howard - After Five (Nothing Else Matters)
Georges Perec, ki je živel v letih od 1936 do 1982, velja za enega najopaznejših francoskih literarnih ustvarjalcev 20. stoletja. Avtor je bil vse življenje jezikovni eksperimentator. Bil je tudi najbolj prepoznaven član skupine za eksperimentalno književnost OuLiPo, ki je ustvarjala s posebnimi pravili. Najbolj znano delo te skupine je Perecov roman Izgin, ki je napisan brez ene same črke e, in to na več kot tristo straneh. V Literarnem nokturnu boste slišali odlomke iz njegovega manj znanega in zanj neznačilnega dela Spominjam se. V njem Perec ne niza le intimnih in osebnih občutkov o času, temveč poskuša zajeti splošno znana dejstva obdobja po drugi svetovni vojni. Prevajalka Nadja Dobnik, interpret Milan Štefe, glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Nejc Zupančič, režija Špela Kravogel. Posneto 2013. Redakcija Gregor Podlogar, Staša Grahek.
Georges Perec, ki je živel v letih od 1936 do 1982, velja za enega najopaznejših francoskih literarnih ustvarjalcev 20. stoletja. Avtor je bil vse življenje jezikovni eksperimentator. Bil je tudi najbolj prepoznaven član skupine za eksperimentalno književnost OuLiPo, ki je ustvarjala s posebnimi pravili. Najbolj znano delo te skupine je Perecov roman Izgin, ki je napisan brez ene same črke e, in to na več kot tristo straneh. V Literarnem nokturnu boste slišali odlomke iz njegovega manj znanega in zanj neznačilnega dela Spominjam se. V njem Perec ne niza le intimnih in osebnih občutkov o času, temveč poskuša zajeti splošno znana dejstva obdobja po drugi svetovni vojni. Prevajalka Nadja Dobnik, interpret Milan Štefe, glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Nejc Zupančič, režija Špela Kravogel. Posneto 2013. Redakcija Gregor Podlogar, Staša Grahek.
Poslušamo jazzovske teme, improvizacijsko teksturiranje in uporne speve v glasbi z nove plošče Bon Voyage tria domačih glasbenikov Ceneta Resnika in Sama Salamona ter belgijskega bobnarja Samuela Bera in sodelovanja večje zasedbe norveškega pihalca Andreasa Røysuma ter čikaškega pesnika in vokalista Marvina Tatea.
Poslušamo jazzovske teme, improvizacijsko teksturiranje in uporne speve v glasbi z nove plošče Bon Voyage tria domačih glasbenikov Ceneta Resnika in Sama Salamona ter belgijskega bobnarja Samuela Bera in sodelovanja večje zasedbe norveškega pihalca Andreasa Røysuma ter čikaškega pesnika in vokalista Marvina Tatea.
V Godbah z zgodbo poslušamo glasbenike, ki so se v glasbeno zgodovino zapisali zaradi svojega ustvarjanja, pa tudi zato, ker so vsi umrli zelo mladi. Klub 27 je zloglasni klub, v katerem so združeni slavni glasbeniki, ki so umrli stari 27 let, večina zaradi zlorabe alkohola ali drog. Nastal je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, potem ko so med letoma 1969 in 1971 umrli Jimi Hendrix, Janis Joplin, Jim Morrison in Brian Jones. Pozneje sta se mu pridružila tudi Kurt Cobain in v novem tisočletju Amy Winehouse.
V Godbah z zgodbo poslušamo glasbenike, ki so se v glasbeno zgodovino zapisali zaradi svojega ustvarjanja, pa tudi zato, ker so vsi umrli zelo mladi. Klub 27 je zloglasni klub, v katerem so združeni slavni glasbeniki, ki so umrli stari 27 let, večina zaradi zlorabe alkohola ali drog. Nastal je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, potem ko so med letoma 1969 in 1971 umrli Jimi Hendrix, Janis Joplin, Jim Morrison in Brian Jones. Pozneje sta se mu pridružila tudi Kurt Cobain in v novem tisočletju Amy Winehouse.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
5. 3. 2026 sploh prvič praznujemo nacionalni dan branja - datum je bil v začetku februarja izbran kot počastitev rojstnega dne Mance Košir, novinarke, publicistke in znane ambasadorke branja. Pomena branja so se na Slovenskem zavedali že naši stari, med njimi Franc Mihael Paglovec. Rodil se je leta 1679 v Kamniku, sodi pa med predhodnike slovenskega razsvetljenstva. Njegova pesmarica je sicer ostala v rokopisu, izdal pa je pet nabožnih knjig, med njimi svoj prevod Hoje za Kristusom Tomaža Kempčana. V uvodu je bralcu med drugim svetoval, kako naj se loti branja. Ta Paglovčeva navodila, ki - kot je opozoril Jaro Dolar - gotovo ne veljajo samo za nabožne knjige, so pa odličen nasvet za dan branja. Interpret Tomaž Gubenšek, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Matej Juh. Leto nastanka 2014.
5. 3. 2026 sploh prvič praznujemo nacionalni dan branja - datum je bil v začetku februarja izbran kot počastitev rojstnega dne Mance Košir, novinarke, publicistke in znane ambasadorke branja. Pomena branja so se na Slovenskem zavedali že naši stari, med njimi Franc Mihael Paglovec. Rodil se je leta 1679 v Kamniku, sodi pa med predhodnike slovenskega razsvetljenstva. Njegova pesmarica je sicer ostala v rokopisu, izdal pa je pet nabožnih knjig, med njimi svoj prevod Hoje za Kristusom Tomaža Kempčana. V uvodu je bralcu med drugim svetoval, kako naj se loti branja. Ta Paglovčeva navodila, ki - kot je opozoril Jaro Dolar - gotovo ne veljajo samo za nabožne knjige, so pa odličen nasvet za dan branja. Interpret Tomaž Gubenšek, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Matej Juh. Leto nastanka 2014.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Glasbena dramatika je tista, ki najbolj loči Paisiellovega in Rossinijevega Figara. Pri prvem je bolj zadržana in postopna, tok je mirnejši, napetost se stopnjuje subtilno, ansambli so krajši in manj kompleksni, dogajanje se razvija bolj linearno. Rossini pa dramatiko gradi z izrazitimi kontrasti, hitrim tempom in krepkim stopnjevanjem; ansambli so daljši, večplastni, značilni "rossinijevski crescendo" pa privede do eksplozije komičnega učinka.
Glasbena dramatika je tista, ki najbolj loči Paisiellovega in Rossinijevega Figara. Pri prvem je bolj zadržana in postopna, tok je mirnejši, napetost se stopnjuje subtilno, ansambli so krajši in manj kompleksni, dogajanje se razvija bolj linearno. Rossini pa dramatiko gradi z izrazitimi kontrasti, hitrim tempom in krepkim stopnjevanjem; ansambli so daljši, večplastni, značilni "rossinijevski crescendo" pa privede do eksplozije komičnega učinka.
Drugače kakor nekateri sodobniki, ki so sloveli kot virtuozi na instrumentih s tipkami, lutnji ali violi da gamba, Charpentier ni imel svojega najljubšega instrumenta, temveč je nastopal le kot pevec. V primerjavi s svojim sijajnim opusom vokalne glasbe je zapustil zelo malo instrumentalnih skladb. Kot pevec je nastopal predvsem v službi guiške vojvodinje Marije Lotarinške, saj je bil pri njej zaposlen kar osemnajst let. Ta plemkinja je bila strastna ljubiteljica glasbe in je v svoji palači vzdrževala manjši glasbeni ansambel. Charpentier je v svojih rokopisih zraven vsakega glasu po navadi navedel ime glasbenika, ki ga je izvajal. Svoj glas je večinoma označil z okrajšavo Charp.
Drugače kakor nekateri sodobniki, ki so sloveli kot virtuozi na instrumentih s tipkami, lutnji ali violi da gamba, Charpentier ni imel svojega najljubšega instrumenta, temveč je nastopal le kot pevec. V primerjavi s svojim sijajnim opusom vokalne glasbe je zapustil zelo malo instrumentalnih skladb. Kot pevec je nastopal predvsem v službi guiške vojvodinje Marije Lotarinške, saj je bil pri njej zaposlen kar osemnajst let. Ta plemkinja je bila strastna ljubiteljica glasbe in je v svoji palači vzdrževala manjši glasbeni ansambel. Charpentier je v svojih rokopisih zraven vsakega glasu po navadi navedel ime glasbenika, ki ga je izvajal. Svoj glas je večinoma označil z okrajšavo Charp.
Mazurija leži v severovzhodni Poljski, nekdanji južni Vzhodni Prusiji. Njeno glavno mesto je Olsztyn. To je dežela z burno zgodovino, ki je vplivala tudi na mazursko kuhinjo. Številni narodi, ki so živeli v stari poljski republiki, so namreč s sabo prinesli svoje recepte. Tako tu najdemo rusko in ukrajinsko kuhinjo, pa tudi nemške, litovske, judovske, madžarske, armenske in italijanske vplive. Tu živita Ewa in Tadeusz Piórkowski s svojimi štirimi otroki in tremi psi. So veliki mazurski kmeti, saj imajo 500 hektarov veliko kmetijo ter 50 konjev in 300 krav, ki brez težav prosto živijo skupaj na ogromnih pašnikih. Tako kot skoraj vsi mazurski lastniki kobilarn tudi družina Piórkowski ponuja učne ure jahanja in prenočišča, saj je za številne kobilarne in kmetije kmečki turizem pomemben dodaten vir zaslužka.
Mazurija leži v severovzhodni Poljski, nekdanji južni Vzhodni Prusiji. Njeno glavno mesto je Olsztyn. To je dežela z burno zgodovino, ki je vplivala tudi na mazursko kuhinjo. Številni narodi, ki so živeli v stari poljski republiki, so namreč s sabo prinesli svoje recepte. Tako tu najdemo rusko in ukrajinsko kuhinjo, pa tudi nemške, litovske, judovske, madžarske, armenske in italijanske vplive. Tu živita Ewa in Tadeusz Piórkowski s svojimi štirimi otroki in tremi psi. So veliki mazurski kmeti, saj imajo 500 hektarov veliko kmetijo ter 50 konjev in 300 krav, ki brez težav prosto živijo skupaj na ogromnih pašnikih. Tako kot skoraj vsi mazurski lastniki kobilarn tudi družina Piórkowski ponuja učne ure jahanja in prenočišča, saj je za številne kobilarne in kmetije kmečki turizem pomemben dodaten vir zaslužka.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
V duhu nedeljskega koncerta v okviru cikla Ars in Drama, ki je sicer razprodan, vendar ga bomo tudi neposredno prenašali, tako avdio kot video, bomo v današnjem Tretjem ušesu predvajali ploščo La danza de un angel (Ples angela).
V duhu nedeljskega koncerta v okviru cikla Ars in Drama, ki je sicer razprodan, vendar ga bomo tudi neposredno prenašali, tako avdio kot video, bomo v današnjem Tretjem ušesu predvajali ploščo La danza de un angel (Ples angela).
Tokratno oddajo smo pripravili skladno s tistim, kar na površini sporoča njeno ime. Nismo se odpravili v iskanje globokih zgodovinskih povezav, socialnih vzročnosti in kulturnih dejstev. Včasih so potrebni le neznaten vzgib, asociacija, navdušenje; torej nič pretirano zamotanega. Pogled nam je zaplaval na police s ploščami ter po raznih seznamih del, ki smo jih uredili po bolj ali manj uspešnem ključu. Nebo je omejitev. Glasba Frédérica Chopina, Roberta Schumanna, Frederica Lamonda in Ludwiga van Beethovna v izvedbah pianistov Alexandra Brailowskega, Claudia Arrauja in Lamonda.
Tokratno oddajo smo pripravili skladno s tistim, kar na površini sporoča njeno ime. Nismo se odpravili v iskanje globokih zgodovinskih povezav, socialnih vzročnosti in kulturnih dejstev. Včasih so potrebni le neznaten vzgib, asociacija, navdušenje; torej nič pretirano zamotanega. Pogled nam je zaplaval na police s ploščami ter po raznih seznamih del, ki smo jih uredili po bolj ali manj uspešnem ključu. Nebo je omejitev. Glasba Frédérica Chopina, Roberta Schumanna, Frederica Lamonda in Ludwiga van Beethovna v izvedbah pianistov Alexandra Brailowskega, Claudia Arrauja in Lamonda.