Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zima je bila dolga in turobna, toda počasi se končuje. Dnevi so daljši in drevesa začenjajo zeleneti. V Liričnem utrinku boste slišali pesem Josipa Murna - Aleksandrova, ki govori prav o tem: Spet zelene nam vrbe ... Leta 2005 je verze interpretiral dramski igralec Pavle Ravnohrib. Urednica oddaje Staša Grahek.
Zima je bila dolga in turobna, toda počasi se končuje. Dnevi so daljši in drevesa začenjajo zeleneti. V Liričnem utrinku boste slišali pesem Josipa Murna - Aleksandrova, ki govori prav o tem: Spet zelene nam vrbe ... Leta 2005 je verze interpretiral dramski igralec Pavle Ravnohrib. Urednica oddaje Staša Grahek.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Mozartov opus obsega številne samostojne arije, namenjene bodisi koncertnemu izvajanju bodisi vstavljanju v opere drugih skladateljev, kar je bila v tistem času ustaljena praksa; tako kot je operne vloge pisal z mislijo na konkretne izvajalce, je ravnal tudi pri koncertnih arijah – pogosto se je hvalil, da kakor krojač ustvarja popolne arije po meri pevcev.
Mozartov opus obsega številne samostojne arije, namenjene bodisi koncertnemu izvajanju bodisi vstavljanju v opere drugih skladateljev, kar je bila v tistem času ustaljena praksa; tako kot je operne vloge pisal z mislijo na konkretne izvajalce, je ravnal tudi pri koncertnih arijah – pogosto se je hvalil, da kakor krojač ustvarja popolne arije po meri pevcev.
Opera je v središču glasbene ustvarjalnosti številnih skladateljev; in bila je tudi pri Petru Iljiču Čajkovskem. Že samo seznam opernih načrtov, ki so zastali v snovanju ali bili zaradi različnih razlogov ovrženi, je dovolj zgovoren. Že s štirinajstimi leti je komponiral opero Hiperbola, komično enodejanko, o kateri pričajo le omembe v pismih. Želel je komponirati opero Vihar, po drami Ostrovskega, ki je bilo skladateljevo najljubše rusko dramsko delo. Na podlagi istega dramatika je pripravljal opero Aleksander Makedonski, pozneje pa se ogreval za številne zgodbe, med katerimi so: Fancesca da Rimini, Othello, Mariannine muhe – po Alfredu de Musetu, Stotnikova hči – po Puškinu, Bajadera – po Goetheju in za kar nekaj oper po zgodbah Mary Ann Evans, ki je ustvarjala pod psevdonimom George Eliot.
Opera je v središču glasbene ustvarjalnosti številnih skladateljev; in bila je tudi pri Petru Iljiču Čajkovskem. Že samo seznam opernih načrtov, ki so zastali v snovanju ali bili zaradi različnih razlogov ovrženi, je dovolj zgovoren. Že s štirinajstimi leti je komponiral opero Hiperbola, komično enodejanko, o kateri pričajo le omembe v pismih. Želel je komponirati opero Vihar, po drami Ostrovskega, ki je bilo skladateljevo najljubše rusko dramsko delo. Na podlagi istega dramatika je pripravljal opero Aleksander Makedonski, pozneje pa se ogreval za številne zgodbe, med katerimi so: Fancesca da Rimini, Othello, Mariannine muhe – po Alfredu de Musetu, Stotnikova hči – po Puškinu, Bajadera – po Goetheju in za kar nekaj oper po zgodbah Mary Ann Evans, ki je ustvarjala pod psevdonimom George Eliot.
Naša prva zgodba je Plesna predstava 'V hiši 3 in 3 se godi sto stvari', ki so jo pripravili v vipavskem centru Cirius v sodelovanju s profesionalnimi plesalci, jutri pa bo na ogled v Kosovelovem domu v Sežani. Druga postojanka bo festival dokumentarnega filma, ki se danes začenja v Ljubljani. V drugem delu oddaje pa vas čaka še kalejdoskop tem, od cikla komorne in solistične glasbe Grajske harmonije, razstave Kraljica slovenskih src do poklona nedavno preminulemu Miroslavu Košuti, ki bi danes slavil 90. rojstni dan. Glasbeni del oddaje Pol ure kulture pa je po izboru Iztoka Novaka Easy-ja posvečen britanskemu pisatelju Douglasu Adamsu, ki se je prav tako rodil na današnji dan, leta 1952.
Naša prva zgodba je Plesna predstava 'V hiši 3 in 3 se godi sto stvari', ki so jo pripravili v vipavskem centru Cirius v sodelovanju s profesionalnimi plesalci, jutri pa bo na ogled v Kosovelovem domu v Sežani. Druga postojanka bo festival dokumentarnega filma, ki se danes začenja v Ljubljani. V drugem delu oddaje pa vas čaka še kalejdoskop tem, od cikla komorne in solistične glasbe Grajske harmonije, razstave Kraljica slovenskih src do poklona nedavno preminulemu Miroslavu Košuti, ki bi danes slavil 90. rojstni dan. Glasbeni del oddaje Pol ure kulture pa je po izboru Iztoka Novaka Easy-ja posvečen britanskemu pisatelju Douglasu Adamsu, ki se je prav tako rodil na današnji dan, leta 1952.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Kenny Barron je eden najpomembnejših pianistov v zgodovini sodobnega jazza. Kar 14-krat je bil nominiran za nagrado grammy, prejel pa je tudi celo vrsto prestižnih ngrad in naslovov. Med drugim je bil sprejet v hišo slavnih ameriške revije Downbeat.
Kenny Barron je eden najpomembnejših pianistov v zgodovini sodobnega jazza. Kar 14-krat je bil nominiran za nagrado grammy, prejel pa je tudi celo vrsto prestižnih ngrad in naslovov. Med drugim je bil sprejet v hišo slavnih ameriške revije Downbeat.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Tokrat smo v družbi naslednjih treh velikih pianistov: Eugena d'Alberta, Arturja Schnabla in Friedricha Gulde, ki jih druži kar nekaj skupnih značilnosti. Njihove življenjske poti sicer niso bile povezane, o njihovih glasbeno-značajskih stvareh pa bi lahko našli veliko podobnih lastnosti: najmočnejša med njimi je bila skladateljska strast ali, bolje rečeno, resna predanost kompoziciji.
Tokrat smo v družbi naslednjih treh velikih pianistov: Eugena d'Alberta, Arturja Schnabla in Friedricha Gulde, ki jih druži kar nekaj skupnih značilnosti. Njihove življenjske poti sicer niso bile povezane, o njihovih glasbeno-značajskih stvareh pa bi lahko našli veliko podobnih lastnosti: najmočnejša med njimi je bila skladateljska strast ali, bolje rečeno, resna predanost kompoziciji.
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 4. del: Evropa je celina, ki so jo zemljepisne danosti in narava obdarile z ugodnimi razmerami za življenje ljudi. Njen severozahodni del ogreva topel zalivski tok, ledeniki so ustvarili rodovitno prst, razčlenjena obala Sredozemskega morja pa je zelo ugodna za razvoj pomorstva. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Tugay Tumay
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 4. del: Evropa je celina, ki so jo zemljepisne danosti in narava obdarile z ugodnimi razmerami za življenje ljudi. Njen severozahodni del ogreva topel zalivski tok, ledeniki so ustvarili rodovitno prst, razčlenjena obala Sredozemskega morja pa je zelo ugodna za razvoj pomorstva. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Tugay Tumay
Na osmem koncertu lanskega festivala stare glasbe Seviqc je v Knežjem dvoru v Celju 18. avgusta lani nastopila švicarska zasedba Capella Helvetica, ki je predstavila spored z naslovom Renesančni izlet po Evropi. Trio je izvajal dela francoskih, nizozemskih, italijanskih in nemških mojstrov, nekaterih še danes dobro znanih imen, nekaterih malo manj znanih in tudi nekaterih anonimnih avtorjev. Capella Helvetica je pihalni ansambel, specializiran za izvajanje stare glasbe. Na kornet, pozavno, šalmaj, bombardo, dulcijan, flavte, z vokali in še marsičim izvajajo stoletja staro glasbo na nov in dostopen način za današnje občinstvo, hkrati pa sprejemajo prakse izvajanja iz tistega obdobja, berejo izvirne notne zapise oziroma faksimile ter glasbo improvizirajo, okrasijo in aranžirajo na podlagi zgodovinskih virov. Zasedbo sestavljajo umetniška vodja zasedbe Katharina Haun, ki igra na cink, Adam Bregman, ki igra na historične pozavne, in Maruša Brezavšček, ki igra na dulcijan, vsi trije pa igrajo tudi na kljunaste flavte.
Na osmem koncertu lanskega festivala stare glasbe Seviqc je v Knežjem dvoru v Celju 18. avgusta lani nastopila švicarska zasedba Capella Helvetica, ki je predstavila spored z naslovom Renesančni izlet po Evropi. Trio je izvajal dela francoskih, nizozemskih, italijanskih in nemških mojstrov, nekaterih še danes dobro znanih imen, nekaterih malo manj znanih in tudi nekaterih anonimnih avtorjev. Capella Helvetica je pihalni ansambel, specializiran za izvajanje stare glasbe. Na kornet, pozavno, šalmaj, bombardo, dulcijan, flavte, z vokali in še marsičim izvajajo stoletja staro glasbo na nov in dostopen način za današnje občinstvo, hkrati pa sprejemajo prakse izvajanja iz tistega obdobja, berejo izvirne notne zapise oziroma faksimile ter glasbo improvizirajo, okrasijo in aranžirajo na podlagi zgodovinskih virov. Zasedbo sestavljajo umetniška vodja zasedbe Katharina Haun, ki igra na cink, Adam Bregman, ki igra na historične pozavne, in Maruša Brezavšček, ki igra na dulcijan, vsi trije pa igrajo tudi na kljunaste flavte.
Oddajo smo začeli s predstavitvijo Rosanne Bubola, znane igralke in sodelavke Radia Capodistria, ki je nedavno prejela prvo nagrado natečaja italijanske skupnosti »Istria Nobilissima«. Nadaljevali smo v Ljubljani, kjer poteka Festival dokumentarnega filma, ter predstavili sinočnji otvoritveni film o Delavski svetovalnici. V sklepu oddaje pa smo si privoščili še skok v Padovo, kjer je odprta razstava del znamenitega Holandca Mauritsa Cornelisa Escherja.
Oddajo smo začeli s predstavitvijo Rosanne Bubola, znane igralke in sodelavke Radia Capodistria, ki je nedavno prejela prvo nagrado natečaja italijanske skupnosti »Istria Nobilissima«. Nadaljevali smo v Ljubljani, kjer poteka Festival dokumentarnega filma, ter predstavili sinočnji otvoritveni film o Delavski svetovalnici. V sklepu oddaje pa smo si privoščili še skok v Padovo, kjer je odprta razstava del znamenitega Holandca Mauritsa Cornelisa Escherja.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Če smo vam prejšnji četrtek postregli s pomladnimi vižami, vam tokrat ponujamo še eno marčevsko, rekli bi, zanimivost. Poleg zvončkov, trobentic, mačic in podobne cvetne bere tega pomladnega meseca je prva polovica marca tudi čas, ko so na svet privekali tile gospodje: Franc Mihelič, Franc Kramer, Štefan Frece in najmlajši med njimi Bojan Zeme. Vsi so znani glasbeniki in prav je, da jim posvetimo tokratno oddajo. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Če smo vam prejšnji četrtek postregli s pomladnimi vižami, vam tokrat ponujamo še eno marčevsko, rekli bi, zanimivost. Poleg zvončkov, trobentic, mačic in podobne cvetne bere tega pomladnega meseca je prva polovica marca tudi čas, ko so na svet privekali tile gospodje: Franc Mihelič, Franc Kramer, Štefan Frece in najmlajši med njimi Bojan Zeme. Vsi so znani glasbeniki in prav je, da jim posvetimo tokratno oddajo. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Nemški pisatelj Uwe Johnson je eden izmed velikanov nemške proze 20. stoletja. Slavo Šerc, avtor Literarnega večera, nam približa opus ustvarjalnega in plodovitega avtorja, zato bi bil po poslušanju oddaje morda primernejši naslov Uwe Johnson, nekoliko manj neznani velikan. Avtor scenarija in prevajalec Slavo Šerc, režiser Klemen Markovčič, bralka Mateja Perpar, interpret Matej Puc, ton in montaža Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Nemški pisatelj Uwe Johnson je eden izmed velikanov nemške proze 20. stoletja. Slavo Šerc, avtor Literarnega večera, nam približa opus ustvarjalnega in plodovitega avtorja, zato bi bil po poslušanju oddaje morda primernejši naslov Uwe Johnson, nekoliko manj neznani velikan. Avtor scenarija in prevajalec Slavo Šerc, režiser Klemen Markovčič, bralka Mateja Perpar, interpret Matej Puc, ton in montaža Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Kaj so glavne značilnosti večne melodije? Svetovno znani kitajski pianist Lang Lang nas popelje na popotovanje po svojih najljubših melodijah, od Beethovnove "Za Elizo", Debussyjeve "Mesečine" do najlepših melodij iz zakladnice filmske glasbe. Oddaja je posneta na edinstvenih lokacijah v Parizu, pianistova izvedba skladb iz Disneyjevih risank, kot sta Knjiga o džungli in Lepotica in zver, Muppetkov ter filma Nenavadna usoda Amélie Poulain pa očara poslušalčevo domišljijo in obudi lepe spomine na otroštvo. LANG LANG - FAVOURITE MELODIES /Nemčija 2023 / režija Sophie-Caroline Danner in Elmar Kruse
Kaj so glavne značilnosti večne melodije? Svetovno znani kitajski pianist Lang Lang nas popelje na popotovanje po svojih najljubših melodijah, od Beethovnove "Za Elizo", Debussyjeve "Mesečine" do najlepših melodij iz zakladnice filmske glasbe. Oddaja je posneta na edinstvenih lokacijah v Parizu, pianistova izvedba skladb iz Disneyjevih risank, kot sta Knjiga o džungli in Lepotica in zver, Muppetkov ter filma Nenavadna usoda Amélie Poulain pa očara poslušalčevo domišljijo in obudi lepe spomine na otroštvo. LANG LANG - FAVOURITE MELODIES /Nemčija 2023 / režija Sophie-Caroline Danner in Elmar Kruse
Zvočna izvedba kultnega dela ruskega romantičnega realista radiotečne vrednosti iz leta 1956, posnete torej pred polnimi sedmimi desetletji. V vlogi osrednjega junaka Akakija Akakijeviča Bašmačkina nastopa Frane Milčinski - Ježek, s svojo specifično radijsko izpovedno avtentičnostjo. Prevajalec: Janez Gradišnik Režiser: Mirč Kragelj Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Tone Kablar Pripovedovalci zgodb – Jurij Souček, Boris Kralj, Drago Makuc, Janez Albreht in Maks Bajc Akakij Akakijevič Bašmačkin – Frane Miličinski Drugi nastopajoči – Mila Kačič, Stane Potokar, Jože Zupan, Nace Simončič, Lojze Potokar in Pavle Kovič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana septembra 1956.
Zvočna izvedba kultnega dela ruskega romantičnega realista radiotečne vrednosti iz leta 1956, posnete torej pred polnimi sedmimi desetletji. V vlogi osrednjega junaka Akakija Akakijeviča Bašmačkina nastopa Frane Milčinski - Ježek, s svojo specifično radijsko izpovedno avtentičnostjo. Prevajalec: Janez Gradišnik Režiser: Mirč Kragelj Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Tone Kablar Pripovedovalci zgodb – Jurij Souček, Boris Kralj, Drago Makuc, Janez Albreht in Maks Bajc Akakij Akakijevič Bašmačkin – Frane Miličinski Drugi nastopajoči – Mila Kačič, Stane Potokar, Jože Zupan, Nace Simončič, Lojze Potokar in Pavle Kovič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana septembra 1956.
Nedavno je na slovenski knjižni trg prišla nova pesniška zbirka Petre Koršič z naslovom Oslo v dlani, izšla je pri Slovenski matici. Pesnica je tudi esejistka in avtorica kratkih zgodb, kritičarka, dobitnica Stritarjeve nagrade, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za literarno kritištvo. Verze Petre Koršič lahko beremo že v petih pesniških zbirkah, je pa tudi avtorica več ciklusov pesmi, ki so bili nominirani za različne nagrade. Ciklus pesmi z naslovom Oči na krožniku obsega enajst pesmi, v oddaji je izbor. Z izjemnim obvladovanjem ekspresije besed, tako pomenske kot zvočne, izreka resnice o prizorih iz sveta in tako vsakič znova ustvari drobec drame, ki bralca ne pusti brezbrižnega. Igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Matjaž Miklič, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2026.
Nedavno je na slovenski knjižni trg prišla nova pesniška zbirka Petre Koršič z naslovom Oslo v dlani, izšla je pri Slovenski matici. Pesnica je tudi esejistka in avtorica kratkih zgodb, kritičarka, dobitnica Stritarjeve nagrade, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za literarno kritištvo. Verze Petre Koršič lahko beremo že v petih pesniških zbirkah, je pa tudi avtorica več ciklusov pesmi, ki so bili nominirani za različne nagrade. Ciklus pesmi z naslovom Oči na krožniku obsega enajst pesmi, v oddaji je izbor. Z izjemnim obvladovanjem ekspresije besed, tako pomenske kot zvočne, izreka resnice o prizorih iz sveta in tako vsakič znova ustvari drobec drame, ki bralca ne pusti brezbrižnega. Igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Matjaž Miklič, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2026.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.