Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Cushlo razjeda globoka žalost, vendar se ne more nikomur izpovedati. Besni brat ugane resnico. Gerry je razumevajoč in Cushli razkrije svojo skrivnost. Cushlo na policiji zaslišijo in izkaže se, da poznajo njene najgloblje skrivnosti. Končno se zaupa mami, ki vzame vajeti v svoje roke, Cushla pa izve resnico. TRESPASSES / 2025 / Vel. Britanija Scenarij: Ailbhe Keogan Režija: Dawn Shadforth V glavnih vlogah: Lola Petticrew, Tom Cullen, Gillian Anderson, Barry Ward, Martin McCann, Jenn Murray, Oisin Thompson, Emily Taaffe, Lisa Dwyer Hogg, paul Mallon, Forrest Bothwell, Gerard McCarthy
Cushlo razjeda globoka žalost, vendar se ne more nikomur izpovedati. Besni brat ugane resnico. Gerry je razumevajoč in Cushli razkrije svojo skrivnost. Cushlo na policiji zaslišijo in izkaže se, da poznajo njene najgloblje skrivnosti. Končno se zaupa mami, ki vzame vajeti v svoje roke, Cushla pa izve resnico. TRESPASSES / 2025 / Vel. Britanija Scenarij: Ailbhe Keogan Režija: Dawn Shadforth V glavnih vlogah: Lola Petticrew, Tom Cullen, Gillian Anderson, Barry Ward, Martin McCann, Jenn Murray, Oisin Thompson, Emily Taaffe, Lisa Dwyer Hogg, paul Mallon, Forrest Bothwell, Gerard McCarthy
Spomnjamo se nekaterih pesnikov in pesnice, ki so v zadnjih tridesetih letih prejeli Prešernovo nagrado. Sprehajamo se od leta 2024, ko jo je prejela Erika Vouk, pa do Nika Grafenauerja, ki so mu nagrado podelili leta 1997. Oddaja je nekaj posebnega v tem, da poezijo berejo nagrajenci sami. Erika Vouk: Belo, ki me ljubiš, belo … Feri Lainšček: Kako je ljubezni ime … Boris A. Novak: Zareze v času Andrej Brvar: Šumik , 4.VII.1983 Jože Snoj: Ringa ringa raja Milan Dekleva: Roža, ki se usipa Milan Jesih: Tam, kamor hrepenenje komaj seže Niko Grafenauer: Igra Urednik oddaje Matej Juh, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Posneto leta 2026.
Spomnjamo se nekaterih pesnikov in pesnice, ki so v zadnjih tridesetih letih prejeli Prešernovo nagrado. Sprehajamo se od leta 2024, ko jo je prejela Erika Vouk, pa do Nika Grafenauerja, ki so mu nagrado podelili leta 1997. Oddaja je nekaj posebnega v tem, da poezijo berejo nagrajenci sami. Erika Vouk: Belo, ki me ljubiš, belo … Feri Lainšček: Kako je ljubezni ime … Boris A. Novak: Zareze v času Andrej Brvar: Šumik , 4.VII.1983 Jože Snoj: Ringa ringa raja Milan Dekleva: Roža, ki se usipa Milan Jesih: Tam, kamor hrepenenje komaj seže Niko Grafenauer: Igra Urednik oddaje Matej Juh, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Posneto leta 2026.
Poslušamo Concertino za violino in klavir Saše Šantla, Concertino za harfo in godala Zvonimirja Cigliča, cikel štirih skladb z naslovom Listi iz spominske knjige za oboo solo in komorni orkester Tomaža Habeta ter Concertino za flavto in orkester Lucijana Marije Škerjanca.
Poslušamo Concertino za violino in klavir Saše Šantla, Concertino za harfo in godala Zvonimirja Cigliča, cikel štirih skladb z naslovom Listi iz spominske knjige za oboo solo in komorni orkester Tomaža Habeta ter Concertino za flavto in orkester Lucijana Marije Škerjanca.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Raček ima rojstni dan. Sara se odloči, da mu bo spekla torto. Raček si izbere kruhovo. Sara si nadene predpasnik, pripravi kuharsko knjigo in sestavine za torto. Medtem poštar prinese paket. Sari torta zelo lepo uspe. Tako zelo, da je z Račkom nočeta pojesti.
Raček ima rojstni dan. Sara se odloči, da mu bo spekla torto. Raček si izbere kruhovo. Sara si nadene predpasnik, pripravi kuharsko knjigo in sestavine za torto. Medtem poštar prinese paket. Sari torta zelo lepo uspe. Tako zelo, da je z Račkom nočeta pojesti.
Mišo in Robi se odpravita na pustolovščino v muzej, kjer si ogledujeta slike in kipe. A Mišu se muzej zdi nadvse dolgočasen, vse dokler ne odkrije dvorane s piramidami.
Mišo in Robi se odpravita na pustolovščino v muzej, kjer si ogledujeta slike in kipe. A Mišu se muzej zdi nadvse dolgočasen, vse dokler ne odkrije dvorane s piramidami.
Poslušamo izbor pesmi nagrajenih pesnikov in pesnic leta 2025 ter slovensko komorno glasbo razpeto med preteklost in sedanjost.
Poslušamo izbor pesmi nagrajenih pesnikov in pesnic leta 2025 ter slovensko komorno glasbo razpeto med preteklost in sedanjost.
Učitelji izkopljejo časovno kapsulo in prosijo šolarje, da vanjo dodajo svoje spomine. Ubogi Bučko se ne domisli nič posebnega, kar bi lahko dal v kapsulo. Mu lahko pomagajo prijatelji?
Učitelji izkopljejo časovno kapsulo in prosijo šolarje, da vanjo dodajo svoje spomine. Ubogi Bučko se ne domisli nič posebnega, kar bi lahko dal v kapsulo. Mu lahko pomagajo prijatelji?
Kokosodoni se vsako pomlad znebijo stare lupine, tako da se v svoji kotanji kotalijo po pesku. Nenadoma se Rdečka in mali grahozavri znajdejo sredi brezglavega kotaljenja.
Kokosodoni se vsako pomlad znebijo stare lupine, tako da se v svoji kotanji kotalijo po pesku. Nenadoma se Rdečka in mali grahozavri znajdejo sredi brezglavega kotaljenja.
Mala kraljična si sposodi ministrove medalje in generalovo kučmo. Na te reči sta oba močno navezana. Zaveda se, kako dragocene predmete ima v rokah, zato obljubi, da bo skrbno pazila nanje. Kmalu jih po nesrečnem naključju izgubi, njena prijatelja pa sta nad tem vse prej kot navdušena. Mala kraljična se zaveda, da lahko le ona postavi stvari nazaj na svoje mesto …
Mala kraljična si sposodi ministrove medalje in generalovo kučmo. Na te reči sta oba močno navezana. Zaveda se, kako dragocene predmete ima v rokah, zato obljubi, da bo skrbno pazila nanje. Kmalu jih po nesrečnem naključju izgubi, njena prijatelja pa sta nad tem vse prej kot navdušena. Mala kraljična se zaveda, da lahko le ona postavi stvari nazaj na svoje mesto …
V spomin Andreja Smoleta je France Prešeren napisal ob smrti dobrega prijatelja – Andrej Smole je umrl 30. novembra 1840 – pesem pa je tudi uvrščena v Prešernove Poezije. Tokratna interpretacija je vzeta iz radijskega arhiva, nastala je leta 2009, posebna pa je v tem, da to Prešernovo delo doživeto interpretira še eden izmed velikih slovenskih pesnikov, namreč pokojni Tone Pavček.
V spomin Andreja Smoleta je France Prešeren napisal ob smrti dobrega prijatelja – Andrej Smole je umrl 30. novembra 1840 – pesem pa je tudi uvrščena v Prešernove Poezije. Tokratna interpretacija je vzeta iz radijskega arhiva, nastala je leta 2009, posebna pa je v tem, da to Prešernovo delo doživeto interpretira še eden izmed velikih slovenskih pesnikov, namreč pokojni Tone Pavček.
Poslušamo izbor pesmi nagrajenih pesnikov in pesnic leta 2025 ter slovensko komorno glasbo razpeto med preteklost in sedanjost.
Poslušamo izbor pesmi nagrajenih pesnikov in pesnic leta 2025 ter slovensko komorno glasbo razpeto med preteklost in sedanjost.
Košuta je po motivih pravljice bratov Grimm spisal zgodbo o oslu, psu, mačku in petelinu, ki hrabro in domiselno uženejo nepridiprave razbojnike. Zvočno pravljico predvajamo tokrat v spomin Miroslavu Košuti. Režiser: Jože Vozny Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Osel – Jože Zupan Pes – Aleksander Valič Maček – Duša Počkaj Petelin – Jurij Souček Mlinar – Tone Homar Lovec – Tone Slodnjak 1. razbojnik – Boris Kralj 2. razbojnik – Janez Hočevar 3. razbojnik – Stane Sever Pripovedovalec – Rudi Kosmač Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana oktobra 1969.
Košuta je po motivih pravljice bratov Grimm spisal zgodbo o oslu, psu, mačku in petelinu, ki hrabro in domiselno uženejo nepridiprave razbojnike. Zvočno pravljico predvajamo tokrat v spomin Miroslavu Košuti. Režiser: Jože Vozny Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Osel – Jože Zupan Pes – Aleksander Valič Maček – Duša Počkaj Petelin – Jurij Souček Mlinar – Tone Homar Lovec – Tone Slodnjak 1. razbojnik – Boris Kralj 2. razbojnik – Janez Hočevar 3. razbojnik – Stane Sever Pripovedovalec – Rudi Kosmač Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana oktobra 1969.
V Zakajzato je velik preplah, saj proti njemu drvi komet. Zmedi, Zoja in Feliks se podajo v vesolje in ga ustavijo, pri tem pa še izvedo marsikaj o drugih planetih.
V Zakajzato je velik preplah, saj proti njemu drvi komet. Zmedi, Zoja in Feliks se podajo v vesolje in ga ustavijo, pri tem pa še izvedo marsikaj o drugih planetih.
Vili in Žanko si zelo želita papirnatega zmaja, a Trdoživu mama kupi zadnjega v trgovini, zato ju Rok nauči, kako ga lahko izdelata sama. Navdušeno ga spuščata, pojavi pa se Trdoživ, ki s svojim zmajem uniči njunega. Prijatelja ne obupata, ampak naredita novega. Dvoboj se spet začne, vrvice se zapletejo in močan veter vse tri prijatelje skupaj s Trdoživom dvigne visoko v zrak. S pametnim manevrom vsi varno pristanejo, toda zmaja sta uničena. Vsi štirje skupaj naredijo še enega zmaja, ki ga zdaj spuščajo skupaj.
Vili in Žanko si zelo želita papirnatega zmaja, a Trdoživu mama kupi zadnjega v trgovini, zato ju Rok nauči, kako ga lahko izdelata sama. Navdušeno ga spuščata, pojavi pa se Trdoživ, ki s svojim zmajem uniči njunega. Prijatelja ne obupata, ampak naredita novega. Dvoboj se spet začne, vrvice se zapletejo in močan veter vse tri prijatelje skupaj s Trdoživom dvigne visoko v zrak. S pametnim manevrom vsi varno pristanejo, toda zmaja sta uničena. Vsi štirje skupaj naredijo še enega zmaja, ki ga zdaj spuščajo skupaj.
Živali v Mavglijevem domovanju najdejo svojo hrano, zato ga obtožijo, da krade. Akela ga izžene iz volčjega tropa. V resnici pa je govorice sprožil Šir kan, da bi ujel osamljenega Mavglija.
Živali v Mavglijevem domovanju najdejo svojo hrano, zato ga obtožijo, da krade. Akela ga izžene iz volčjega tropa. V resnici pa je govorice sprožil Šir kan, da bi ujel osamljenega Mavglija.
V laguni Murko postavi ogromen napihljivi vodni tobogan, a preden se kadeti lahko spustijo po njem, morajo mlajšim otrokom zaradi varnosti pokazati, kako se lebdi na vodi.
V laguni Murko postavi ogromen napihljivi vodni tobogan, a preden se kadeti lahko spustijo po njem, morajo mlajšim otrokom zaradi varnosti pokazati, kako se lebdi na vodi.
Črv in Živa taborita na vrtu. Ponoči, ko Živo tišči lulat, se prijatelja bojita zapustiti šotor, ker so se baterije v svetilki izpraznile. Nočni zvoki ju strašijo in Živa ne more lulati, dokler ne pridejo kresničke. Noč ni več strašna in prijatelja občudujeta ozvezdja. Zjutraj se teme ne bojita več.
Črv in Živa taborita na vrtu. Ponoči, ko Živo tišči lulat, se prijatelja bojita zapustiti šotor, ker so se baterije v svetilki izpraznile. Nočni zvoki ju strašijo in Živa ne more lulati, dokler ne pridejo kresničke. Noč ni več strašna in prijatelja občudujeta ozvezdja. Zjutraj se teme ne bojita več.
Na isti dan sta dve tekmovanji v pajčjih športih: svetovno prvenstvo v spuščanju z nitjo in hišno prvenstvo v vlečenju niti. Na domačega dedi zvabi le svoja dekleta, saj sta očka in Hugo preveč zaposlena s spremljanjem svetovnega prvenstva po televiziji. Dedi, babi, mami in Lili bi lahko celo zmagali, če se ne bi dediju pripetila nenavadna nezgoda.
Na isti dan sta dve tekmovanji v pajčjih športih: svetovno prvenstvo v spuščanju z nitjo in hišno prvenstvo v vlečenju niti. Na domačega dedi zvabi le svoja dekleta, saj sta očka in Hugo preveč zaposlena s spremljanjem svetovnega prvenstva po televiziji. Dedi, babi, mami in Lili bi lahko celo zmagali, če se ne bi dediju pripetila nenavadna nezgoda.
Muminočka je vzhičen, saj bodo v novem gledališču uprizorili predstavo o njegovih mladostnih pustolovščinah. Mumintrol se skuša spopasti z vlogo Muminočka, a je naloga zanj pretežko breme, vlogi ni dorasel in iz repa mu začnejo izpadati dlačice. Muminmamino zdravilo izzove presenetljive stranske učinke.
Muminočka je vzhičen, saj bodo v novem gledališču uprizorili predstavo o njegovih mladostnih pustolovščinah. Mumintrol se skuša spopasti z vlogo Muminočka, a je naloga zanj pretežko breme, vlogi ni dorasel in iz repa mu začnejo izpadati dlačice. Muminmamino zdravilo izzove presenetljive stranske učinke.
Filip Terčelj je poet, ki mu v slovenskem kulturnem prostoru še vedno namenjamo premalo prostora. Nedavno je minilo 80 let od njegove smrti. Kot vsestranski kulturni delavec in duhovnik je že kmalu postal trn v peti italijanskim fašistom, pozneje tudi povojnim oblastnikom. Žrtvoval se je za narod, njegove pesmi, polne slutenj in bolesti, a tudi neuklonljive volje do življenja, pa so navdihnile mnoge slovenske skladatelje sakralne glasbe.
Filip Terčelj je poet, ki mu v slovenskem kulturnem prostoru še vedno namenjamo premalo prostora. Nedavno je minilo 80 let od njegove smrti. Kot vsestranski kulturni delavec in duhovnik je že kmalu postal trn v peti italijanskim fašistom, pozneje tudi povojnim oblastnikom. Žrtvoval se je za narod, njegove pesmi, polne slutenj in bolesti, a tudi neuklonljive volje do življenja, pa so navdihnile mnoge slovenske skladatelje sakralne glasbe.
Čreda se zbudi in ugotovi, da je ponoči snežilo. Medtem, ko se ovce pred hišo zabavajo s kepanjem, pa se kmet poskuša prebiti iz zametene hiše.
Čreda se zbudi in ugotovi, da je ponoči snežilo. Medtem, ko se ovce pred hišo zabavajo s kepanjem, pa se kmet poskuša prebiti iz zametene hiše.
Ustvarjalna, zabavna in predvsem poučna, Prava Pepelka je prenovljena različica pravljice o Pepelki. To je pravljica, ki ponuja nov pogled v otrokom znano zgodbo, in sicer na način, ki jih uči empatije, ljubezni in razumevanja. Prava Pepelka se namreč spoprijema s telesno hibo. Ima le eno nogo in veliko željo, da bi plesala, ko iz gradu prispe velika novica o kraljevem plesu ... Prava Pepelka tako otroke in starše spodbuja k razmišljanju o tem, kaj pomeni živeti s stigmo in kaj so tisti izzivi, s katerimi se vsakodnevno soočajo osebe s telesno oviranostjo.
Ustvarjalna, zabavna in predvsem poučna, Prava Pepelka je prenovljena različica pravljice o Pepelki. To je pravljica, ki ponuja nov pogled v otrokom znano zgodbo, in sicer na način, ki jih uči empatije, ljubezni in razumevanja. Prava Pepelka se namreč spoprijema s telesno hibo. Ima le eno nogo in veliko željo, da bi plesala, ko iz gradu prispe velika novica o kraljevem plesu ... Prava Pepelka tako otroke in starše spodbuja k razmišljanju o tem, kaj pomeni živeti s stigmo in kaj so tisti izzivi, s katerimi se vsakodnevno soočajo osebe s telesno oviranostjo.
Evroradijski koncert bo tokrat, izjemoma zaradi spremembe programa, krajši. Slišali bomo posnetek koncerta, ki je bil 20. novembra lani v Kölnski filharmoniji. Tam sta nastopila dirigentka Eva Ollikainen in Simfonični orkester WDR iz Kölna. Na sporedu je bila Straussova tonska pesnitev »Ein Heldenleben« (Življenje junaka), ki z bogato orkestralno pisavo pripoveduje epsko zgodbo o junaku, polno dramatičnih kontrastov, virtuoznih partov in čustvenih vrhuncev.
Evroradijski koncert bo tokrat, izjemoma zaradi spremembe programa, krajši. Slišali bomo posnetek koncerta, ki je bil 20. novembra lani v Kölnski filharmoniji. Tam sta nastopila dirigentka Eva Ollikainen in Simfonični orkester WDR iz Kölna. Na sporedu je bila Straussova tonska pesnitev »Ein Heldenleben« (Življenje junaka), ki z bogato orkestralno pisavo pripoveduje epsko zgodbo o junaku, polno dramatičnih kontrastov, virtuoznih partov in čustvenih vrhuncev.
Na obratu nove plošče kvarteta Tomeke Reid, avstrijskega komba Shake Stew in kanadskega ustroja spiritualnega jazza Atlantis Jazz Ensemble. Zapustil nas je velikan ganske scene Ebo Taylor, ki se je v 60. letih kalil v Londonu, v 70. pisal številna poglavja ganske popularne muzike, v zadnjem desetletju pa si pridobil številne fene med mlajšimi zvedavimi publikami po celem svetu. 01 The Tomeka Reid Quartet - dance! skip! Hop! 02 _by.ALEXANDER - BYA 03 _by.ALEXANDER – BLUH BLUH BLUH 04 Grupo Serenata - Sodade, Tem Pena D'Mim 05 Mark de Clive-Lowe - Kaze No Michi 06 Ebo Taylor - Heaven 07 Ebo Taylor – Mizin 08 Shake Stew - Tristan Junk ft. JJ Whitefield 09 Shake Stew - Garage 10 Atlantis Jazz Ensemble -Spirits Unseen 11 Resavoir - Memories of Dreams
Na obratu nove plošče kvarteta Tomeke Reid, avstrijskega komba Shake Stew in kanadskega ustroja spiritualnega jazza Atlantis Jazz Ensemble. Zapustil nas je velikan ganske scene Ebo Taylor, ki se je v 60. letih kalil v Londonu, v 70. pisal številna poglavja ganske popularne muzike, v zadnjem desetletju pa si pridobil številne fene med mlajšimi zvedavimi publikami po celem svetu. 01 The Tomeka Reid Quartet - dance! skip! Hop! 02 _by.ALEXANDER - BYA 03 _by.ALEXANDER – BLUH BLUH BLUH 04 Grupo Serenata - Sodade, Tem Pena D'Mim 05 Mark de Clive-Lowe - Kaze No Michi 06 Ebo Taylor - Heaven 07 Ebo Taylor – Mizin 08 Shake Stew - Tristan Junk ft. JJ Whitefield 09 Shake Stew - Garage 10 Atlantis Jazz Ensemble -Spirits Unseen 11 Resavoir - Memories of Dreams
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Canteloubeja, Rossinija, Mozarta in Bellinija.
Canteloubeja, Rossinija, Mozarta in Bellinija.
Simfonični orkester Praškega radia je 13. oktobra lani nastopil v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi. Dirigiral mu je Robert Kružík, spored pa sta sestavljala Koncert za violončelo enega vidnejših čeških skladateljev 20. stoletja Jindřicha Felda, v katerem se je kot solist predstavil violončelist Tomáš Jamník, in obsežna Simfonija št. 2 v c-molu, op. 27, 'Asrael' Josefa Suka. Simfonija v c-molu, imenovana 'Asrael' po angelu smrti v judovski in islamski tradiciji, je intimno in globoko občuteno orkestrsko delo; Suk ga je začel snovati leta 1904 po smrti svojega tasta Antonína Dvořáka. Med ustvarjanjem te glasbe je angel smrti še drugič obiskal njegovo družino in leto pozneje je umrla tudi njegova žena, Dvořákova hči Otilija. Suk je o svoji 2. simfoniji nekoč izjavil takole: "Takšna preizkušnja človeka bodisi uniči bodisi na površje prinese vse močne sile, ki so mirovale v njem. Zdelo se je, da bom podlegel močnim čustvom, a me je glasba vendarle rešila ..."
Simfonični orkester Praškega radia je 13. oktobra lani nastopil v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi. Dirigiral mu je Robert Kružík, spored pa sta sestavljala Koncert za violončelo enega vidnejših čeških skladateljev 20. stoletja Jindřicha Felda, v katerem se je kot solist predstavil violončelist Tomáš Jamník, in obsežna Simfonija št. 2 v c-molu, op. 27, 'Asrael' Josefa Suka. Simfonija v c-molu, imenovana 'Asrael' po angelu smrti v judovski in islamski tradiciji, je intimno in globoko občuteno orkestrsko delo; Suk ga je začel snovati leta 1904 po smrti svojega tasta Antonína Dvořáka. Med ustvarjanjem te glasbe je angel smrti še drugič obiskal njegovo družino in leto pozneje je umrla tudi njegova žena, Dvořákova hči Otilija. Suk je o svoji 2. simfoniji nekoč izjavil takole: "Takšna preizkušnja človeka bodisi uniči bodisi na površje prinese vse močne sile, ki so mirovale v njem. Zdelo se je, da bom podlegel močnim čustvom, a me je glasba vendarle rešila ..."
Slovenska filmska klasika Zakaj mora biti matura ravno spomladi, se že v 50. letih v Ljubljani, polni cvetja in razposajenih srednješolcev, sprašujejo gimnazijci Samo, Krištof in Sandi. Namesto da bi se pripravljali na zahtevni konec šolskega leta, razmišljajo o dekletih in igrajo odbojko. Dogovorijo se, da mora Samo zapeljati hčerko profesorja matematike in jo izkoristiti za to, da zanje pridobi maturitetna vprašanja. Dekleta ne poznajo, zato jo po slovanski boginji pomladi poimenujejo Vesna. Ko Samo Vesno prvič vidi, fantje dokončno izgubijo razum, saj je Vesna v nasprotju z njihovimi pričakovanji čudovito, nadvse lepo in tudi precej trmasto dekle, ki se v resnici imenuje Janja. Samo se silno zagleda vanjo in o nalogah noče več niti slišati. Par se zaljubi po zasilnem pristanku s Samovim jadralnim letalom na Gorenjskem. Ko Samov ljubosumni prijatelj Sandi Vesni zaupa njihov načrt, se Vesna počuti izdano, to pa ogrozi tako svežo ljubezen kot tudi šolski uspeh. Vesno si je ob premiernem prikazovanju ogledalo več kot 95 tisoč gledalcev, kot prva in še danes nadvse iskriva komedija ostaja mejnik slovenskega filma. Je tudi vir legendarnih dialogov in znamenitega romantičnega para, ki sta ga upodobila Franek Trefalt in Metka Gabrijelčič. Izvirni naslov: VESNA / Slovenski film, 1953 / Režija: František Čap / Scenarij: Matej Bor, František Čap (avtor priredbe scenarija) / Igrajo: Metka Gabrijelčič, Franek Trefalt, Janez Čuk, Stane Sever, Jure Furlan, Frane Milčinski - Ježek, Metka Bučar
Slovenska filmska klasika Zakaj mora biti matura ravno spomladi, se že v 50. letih v Ljubljani, polni cvetja in razposajenih srednješolcev, sprašujejo gimnazijci Samo, Krištof in Sandi. Namesto da bi se pripravljali na zahtevni konec šolskega leta, razmišljajo o dekletih in igrajo odbojko. Dogovorijo se, da mora Samo zapeljati hčerko profesorja matematike in jo izkoristiti za to, da zanje pridobi maturitetna vprašanja. Dekleta ne poznajo, zato jo po slovanski boginji pomladi poimenujejo Vesna. Ko Samo Vesno prvič vidi, fantje dokončno izgubijo razum, saj je Vesna v nasprotju z njihovimi pričakovanji čudovito, nadvse lepo in tudi precej trmasto dekle, ki se v resnici imenuje Janja. Samo se silno zagleda vanjo in o nalogah noče več niti slišati. Par se zaljubi po zasilnem pristanku s Samovim jadralnim letalom na Gorenjskem. Ko Samov ljubosumni prijatelj Sandi Vesni zaupa njihov načrt, se Vesna počuti izdano, to pa ogrozi tako svežo ljubezen kot tudi šolski uspeh. Vesno si je ob premiernem prikazovanju ogledalo več kot 95 tisoč gledalcev, kot prva in še danes nadvse iskriva komedija ostaja mejnik slovenskega filma. Je tudi vir legendarnih dialogov in znamenitega romantičnega para, ki sta ga upodobila Franek Trefalt in Metka Gabrijelčič. Izvirni naslov: VESNA / Slovenski film, 1953 / Režija: František Čap / Scenarij: Matej Bor, František Čap (avtor priredbe scenarija) / Igrajo: Metka Gabrijelčič, Franek Trefalt, Janez Čuk, Stane Sever, Jure Furlan, Frane Milčinski - Ježek, Metka Bučar
Latvijska organistka Iveta Apkalna je klavir in orgle študirala na Glasbeni akademiji v Latviji, pozneje se je izpopolnjevala še na Visoki šoli za glasbo in dramsko umetnost Guildhall v Londonu ter na Državni univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Stuttgartu. Nastopila je v številnih državah po Evropi, v Severni Ameriki in na Kitajskem, za svoje umetniško delovanje pa je prejela vrsto nagrad. Na njenem repertoarju je glasba od baroka do sodobnosti. Redno sodeluje s sodobnimi skladatelji in krstno izvaja njihova dela.
Latvijska organistka Iveta Apkalna je klavir in orgle študirala na Glasbeni akademiji v Latviji, pozneje se je izpopolnjevala še na Visoki šoli za glasbo in dramsko umetnost Guildhall v Londonu ter na Državni univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Stuttgartu. Nastopila je v številnih državah po Evropi, v Severni Ameriki in na Kitajskem, za svoje umetniško delovanje pa je prejela vrsto nagrad. Na njenem repertoarju je glasba od baroka do sodobnosti. Redno sodeluje s sodobnimi skladatelji in krstno izvaja njihova dela.
Ob kulturnem prazniku vas vabimo k poslušanju spominov Lenke Prešeren na brata pesnika dr. Franceta Prešerna. Spomini Prešernove sestre so manj znani od spominov pesnikove hčerke Ernestine Jelovšek, vendar polni konkretnih podatkov o Prešernovem življenju in osvetljujejo njegovo življenjsko zgodbo, tudi tisti del, ki ga Ernestina ni poznala. Spomine Lenke Prešeren, ki se je rodila leta 1811, je zapisal njen in pesnikov pranečak, duhovnik Tomo Zupan. Izbrali smo tisti del, v katerem se Lenka, ki se je z bratom pogosto srečevala vse do njegove smrti, spominja pesnikove mladosti. Avtor literarnega dela Tomo Zupan, režiser Igor Likar, nastopata Nevenka Sedlar in Zvone Hribar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednika oddaje Ingrid Kovač Brus in Matej Juh. Posneto leta 2009.
Ob kulturnem prazniku vas vabimo k poslušanju spominov Lenke Prešeren na brata pesnika dr. Franceta Prešerna. Spomini Prešernove sestre so manj znani od spominov pesnikove hčerke Ernestine Jelovšek, vendar polni konkretnih podatkov o Prešernovem življenju in osvetljujejo njegovo življenjsko zgodbo, tudi tisti del, ki ga Ernestina ni poznala. Spomine Lenke Prešeren, ki se je rodila leta 1811, je zapisal njen in pesnikov pranečak, duhovnik Tomo Zupan. Izbrali smo tisti del, v katerem se Lenka, ki se je z bratom pogosto srečevala vse do njegove smrti, spominja pesnikove mladosti. Avtor literarnega dela Tomo Zupan, režiser Igor Likar, nastopata Nevenka Sedlar in Zvone Hribar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednika oddaje Ingrid Kovač Brus in Matej Juh. Posneto leta 2009.
Ognjeni duhci se tako zelo radi vozijo z Gregorčki po potoku Pripoveduje: Jožef Ropoša. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.
Ognjeni duhci se tako zelo radi vozijo z Gregorčki po potoku Pripoveduje: Jožef Ropoša. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.
Na področju glasbe so Prešernove nagrade letos izpostavile delo skladateljice Petre Strahovnik. Njeno raziskovanje presečišč med zvokom, performansom, vizualno umetnostjo in znanostjo že od skladateljičinih začetkov presega klasične kompozicijske okvire, v zadnjem obdobju pa je Petra Strahovnik, ki živi in dela na Nizozemskem, še poglobila svoja iskanja in z njimi dosegla široko mednarodno javnost – v velikimi deli, nazadnje s simfoničnim delom 1945-, z redno prisotnostjo komornih in ansambelskih del na pomembnih festivalih ter z večjim večdisciplinarnim ciklusom disOrder.
Na področju glasbe so Prešernove nagrade letos izpostavile delo skladateljice Petre Strahovnik. Njeno raziskovanje presečišč med zvokom, performansom, vizualno umetnostjo in znanostjo že od skladateljičinih začetkov presega klasične kompozicijske okvire, v zadnjem obdobju pa je Petra Strahovnik, ki živi in dela na Nizozemskem, še poglobila svoja iskanja in z njimi dosegla široko mednarodno javnost – v velikimi deli, nazadnje s simfoničnim delom 1945-, z redno prisotnostjo komornih in ansambelskih del na pomembnih festivalih ter z večjim večdisciplinarnim ciklusom disOrder.
Renato Quaglia, rojen leta 1941 na Solbici v Reziji, je eden najpomembnejših sodobnih pesnikov v slovenski Benečiji. Piše v rezijanščini in italijanščini, v slovenski pesniški prostor pa je odmevno vstopil že s svojo prvo knjigo poezije Baside/Besede (Trst, 1985), za katero je pred štiridesetimi leti prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Njegova poezija nastaja pod močnim vtisom ljudske govorice in pesmi, zaznamuje pa jo tudi mistično doživetje stvarstva. V portretu, ki je nastal leta 1980, Quaglia bere svojo poezijo, ki jo v knjižni slovenščini nato interpretira dramski igralec Kristijan Muck. Prevajalec: Pavle Merku; interpret: dramski igralec Kristijan Muck; režiser: Aleš Jan; bralka: Barbara Berce; mojster zvoka: Jure Culiberg; produkcija 1980.
Renato Quaglia, rojen leta 1941 na Solbici v Reziji, je eden najpomembnejših sodobnih pesnikov v slovenski Benečiji. Piše v rezijanščini in italijanščini, v slovenski pesniški prostor pa je odmevno vstopil že s svojo prvo knjigo poezije Baside/Besede (Trst, 1985), za katero je pred štiridesetimi leti prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Njegova poezija nastaja pod močnim vtisom ljudske govorice in pesmi, zaznamuje pa jo tudi mistično doživetje stvarstva. V portretu, ki je nastal leta 1980, Quaglia bere svojo poezijo, ki jo v knjižni slovenščini nato interpretira dramski igralec Kristijan Muck. Prevajalec: Pavle Merku; interpret: dramski igralec Kristijan Muck; režiser: Aleš Jan; bralka: Barbara Berce; mojster zvoka: Jure Culiberg; produkcija 1980.
Oddaja raziskuje povezavo med barvno-poljsko umetnostjo Marka Rothka in sodobnim orkestralnim delom Finding Rothko skladatelja Adama Schoenberga. Glasba v štirih stavkih ne ilustrira slik, temveč prevaja njihovo čustveno in prostorsko izkušnjo v zvočno govorico, ki poslušalca povabi k zbranemu poslušanju in notranjemu odzivu.
Oddaja raziskuje povezavo med barvno-poljsko umetnostjo Marka Rothka in sodobnim orkestralnim delom Finding Rothko skladatelja Adama Schoenberga. Glasba v štirih stavkih ne ilustrira slik, temveč prevaja njihovo čustveno in prostorsko izkušnjo v zvočno govorico, ki poslušalca povabi k zbranemu poslušanju in notranjemu odzivu.
Ana Pepelnik (1979, Ljubljana) je letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada. Njen pesniški prvenec Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo je izšel leta 2007. Doslej je objavila osem pesniških zbirk, nagrado Prešernovega sklada pa ji je upravni odbor podelil za zbriki "to se ne pove" (2023) in "V drevo" (2025). Njena pesniška govorica, kot so zapisali v utemeljitvi, "ki se po zvočnosti in ritmičnosti pogosto približuje živemu pogovornemu registru, generira brezštevilne pomene tudi v pesničini zbirki V drevo. Tudi tu pesnica pod drobnogled postavlja domnevne samoumevnosti vsakdanjega življenja ter plete dialog med pesniškim glasom kot funkcijo v odnosu do sebe kot avtorice". Izbor iz pesniške zbirke "to se ne pove" smo na naših radijskih valovih že objavili, premierno pa predstavljamo naslovno pesem iz zbirke V drevo. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Ana Pepelnik (1979, Ljubljana) je letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada. Njen pesniški prvenec Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo je izšel leta 2007. Doslej je objavila osem pesniških zbirk, nagrado Prešernovega sklada pa ji je upravni odbor podelil za zbriki "to se ne pove" (2023) in "V drevo" (2025). Njena pesniška govorica, kot so zapisali v utemeljitvi, "ki se po zvočnosti in ritmičnosti pogosto približuje živemu pogovornemu registru, generira brezštevilne pomene tudi v pesničini zbirki V drevo. Tudi tu pesnica pod drobnogled postavlja domnevne samoumevnosti vsakdanjega življenja ter plete dialog med pesniškim glasom kot funkcijo v odnosu do sebe kot avtorice". Izbor iz pesniške zbirke "to se ne pove" smo na naših radijskih valovih že objavili, premierno pa predstavljamo naslovno pesem iz zbirke V drevo. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.