Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na sporedu Velikonočna kantata Christiana Friedricha Ruppeja, Koncert za dve mandolini, godala in continuo v G-duru, RV 532 Antonia Vivaldija in Sonata za violončelo in klavir Francisa Poulenca.
Na sporedu Velikonočna kantata Christiana Friedricha Ruppeja, Koncert za dve mandolini, godala in continuo v G-duru, RV 532 Antonia Vivaldija in Sonata za violončelo in klavir Francisa Poulenca.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na sporedu Simfonija št. 19 v D-duru Josepha Haydna, Osem variacij za klavir v F-duru na Süssmayerjevo temo 'Tändeln und Scherzen', WoO 76 Ludwiga van Beethovna in uvertura k Rossinijevi operi Italijanka v Alžiru.
Na sporedu Simfonija št. 19 v D-duru Josepha Haydna, Osem variacij za klavir v F-duru na Süssmayerjevo temo 'Tändeln und Scherzen', WoO 76 Ludwiga van Beethovna in uvertura k Rossinijevi operi Italijanka v Alžiru.
Pesem Kje naj te najdem? smo za praznični ponedeljek izbrali iz Berglesove knjige poezije Tvoja roka na mojem čelu, ki je izšla leta leta 2006 pri založbi Družina. V njej je Bergles zbral svojo religiozno poezijo, natančneje: pesmi o religioznem iskanju in najdevanju Boga. Pesem Kje naj te najdem? tematizira osnovni vzgib vere, namreč iskanje, ki ni prazno, saj izhaja iz spomina na razodetje. Interpretira dramski igralec Žan Brelih Hatunić.
Pesem Kje naj te najdem? smo za praznični ponedeljek izbrali iz Berglesove knjige poezije Tvoja roka na mojem čelu, ki je izšla leta leta 2006 pri založbi Družina. V njej je Bergles zbral svojo religiozno poezijo, natančneje: pesmi o religioznem iskanju in najdevanju Boga. Pesem Kje naj te najdem? tematizira osnovni vzgib vere, namreč iskanje, ki ni prazno, saj izhaja iz spomina na razodetje. Interpretira dramski igralec Žan Brelih Hatunić.
Na sporedu samospev Melanholija, prijazna nimfa Vincenza Bellinija, Štiri simfonične medigre iz opere Intermezzo Richarda Straussa, Koncertna parafraza na motive iz Bellinijeve opere Norma Franza Liszta, Divertimento za orkester Leonarda Bernsteina, Koncertna fantazija za violino in klavir na teme iz Gershwinove opere Porgy in Bess Igorja Aleksandroviča Frolova, Adagio za flavto, klarinet, trobento in godala Mikisa Theodorakisa, Trije preludiji za klavir Georgea Gershwina, Concertino za klarinet in komorni orkester, op. 48 Ferrucia Busonija in klavirska skladba V pokrajini Johna Cagea.
Na sporedu samospev Melanholija, prijazna nimfa Vincenza Bellinija, Štiri simfonične medigre iz opere Intermezzo Richarda Straussa, Koncertna parafraza na motive iz Bellinijeve opere Norma Franza Liszta, Divertimento za orkester Leonarda Bernsteina, Koncertna fantazija za violino in klavir na teme iz Gershwinove opere Porgy in Bess Igorja Aleksandroviča Frolova, Adagio za flavto, klarinet, trobento in godala Mikisa Theodorakisa, Trije preludiji za klavir Georgea Gershwina, Concertino za klarinet in komorni orkester, op. 48 Ferrucia Busonija in klavirska skladba V pokrajini Johna Cagea.
Na sporedu Simfonija št. 19 v D-duru Josepha Haydna, Osem variacij za klavir v F-duru na Süssmayerjevo temo 'Tändeln und Scherzen', WoO 76 Ludwiga van Beethovna in uvertura k Rossinijevi operi Italijanka v Alžiru.
Na sporedu Simfonija št. 19 v D-duru Josepha Haydna, Osem variacij za klavir v F-duru na Süssmayerjevo temo 'Tändeln und Scherzen', WoO 76 Ludwiga van Beethovna in uvertura k Rossinijevi operi Italijanka v Alžiru.
Penderecki je navdih za skladbo Jutranjice dobil ob preučevanju starodavnega obrednega pravoslavnega petja Razkoinikova v stari cerkveni slovanščini na estonski obali Čudskega jezera. Komponirati jih je začel leta 1970 in je v tem letu tudi končal prvi del skladbe, ki ga je posvetil velikemu ameriško-madžarsko-judovskemu dirigentu Eugenu Ormandyju, vendar ta s prvo izvedbo ni imel nič, saj sta delo prva izvedla zbor in orkester Zahodnonemškega radia pod vodstvom Andrzeja Markowskega, ki sta delo tudi naročila. Skladba je bila dobro sprejeta, namenjena pa je bila za drugi del velikonočne trilogije.
Penderecki je navdih za skladbo Jutranjice dobil ob preučevanju starodavnega obrednega pravoslavnega petja Razkoinikova v stari cerkveni slovanščini na estonski obali Čudskega jezera. Komponirati jih je začel leta 1970 in je v tem letu tudi končal prvi del skladbe, ki ga je posvetil velikemu ameriško-madžarsko-judovskemu dirigentu Eugenu Ormandyju, vendar ta s prvo izvedbo ni imel nič, saj sta delo prva izvedla zbor in orkester Zahodnonemškega radia pod vodstvom Andrzeja Markowskega, ki sta delo tudi naročila. Skladba je bila dobro sprejeta, namenjena pa je bila za drugi del velikonočne trilogije.
V ponovitvi devete oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija bomo poslušali skladbe, ki jih je za orkester napisal dirigent, pihalec, pianist, skladatelj in aranžer Milko Lazar.
V ponovitvi devete oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija bomo poslušali skladbe, ki jih je za orkester napisal dirigent, pihalec, pianist, skladatelj in aranžer Milko Lazar.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Poslušajte arije Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija in Giacoma Puccinija ter samospeve Vítězslava Nováka, Marijana Lipovška in Josipa Pavčiča.
Poslušajte arije Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija in Giacoma Puccinija ter samospeve Vítězslava Nováka, Marijana Lipovška in Josipa Pavčiča.
Predstavljamo pred kratkim nastali skladbi za pihalni orkester flamskega mojstra Jana Van der Roosta – Rapsodijo Namasé in Grimmov pravljični gozd, veliko suito iz spevoigre Bilo je nekoč, nastalo leta 2013 ob 200. obletnici prve izdaje Otroških in hišnih pravljic bratov Grimm. Obe deli izvaja Filharmonična godba Osakan iz Osake.
Predstavljamo pred kratkim nastali skladbi za pihalni orkester flamskega mojstra Jana Van der Roosta – Rapsodijo Namasé in Grimmov pravljični gozd, veliko suito iz spevoigre Bilo je nekoč, nastalo leta 2013 ob 200. obletnici prve izdaje Otroških in hišnih pravljic bratov Grimm. Obe deli izvaja Filharmonična godba Osakan iz Osake.
Sovica Uka pride na svet sredi hudega neurja v obmorskem močvirju, prav takrat, ko vihar prekucne drevo, v katerem je doma njen zarod. Pogumno odkoraca zdoma, s seboj pa kotali tudi bratca, ki še ni pokukal iz lupine. Trdno je odločena, da bosta našla mamo, pa tudi če se izkaže, da je ta krokodil ali rakun.
Sovica Uka pride na svet sredi hudega neurja v obmorskem močvirju, prav takrat, ko vihar prekucne drevo, v katerem je doma njen zarod. Pogumno odkoraca zdoma, s seboj pa kotali tudi bratca, ki še ni pokukal iz lupine. Trdno je odločena, da bosta našla mamo, pa tudi če se izkaže, da je ta krokodil ali rakun.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Stanko Premrl in Danil Bučar sta ustvarjala v prvi polovici dvajsetega stoletja. Družil ju je lahko razumljen glasbeni jezik, ki pa je vseeno izpovedoval tehtno in osebno glasbeno občutenje. Med večjimi deli Stanka Premrla je zlasti izrazita njegova Simfonietta, ki je začela nastajati že za časa dunajskega študija pri profesorju Robertu Fuchsu. Prvi in tretji stavek sta nastala kot klavirski skladbi, drugi je bil namenjen pihalnemu oktetu. Pozneje je Premrl delo predelal za veliki orkester, leta 1946 pa dodal še finale. Danila Bučarja avantgardna glasbena gibanja niso zanimala, to pa ne pomeni, da ni bil prodoren iskalec novega, boljšega, subtilnejšega. Prav to zadnje, subtilnost, v drobnih potankostih občuteno snovanje, je osrednja značilnost njegove glasbe, kot lahko slišimo tudi v suiti za orkester z naslovom Belokranjske pisanice.
Stanko Premrl in Danil Bučar sta ustvarjala v prvi polovici dvajsetega stoletja. Družil ju je lahko razumljen glasbeni jezik, ki pa je vseeno izpovedoval tehtno in osebno glasbeno občutenje. Med večjimi deli Stanka Premrla je zlasti izrazita njegova Simfonietta, ki je začela nastajati že za časa dunajskega študija pri profesorju Robertu Fuchsu. Prvi in tretji stavek sta nastala kot klavirski skladbi, drugi je bil namenjen pihalnemu oktetu. Pozneje je Premrl delo predelal za veliki orkester, leta 1946 pa dodal še finale. Danila Bučarja avantgardna glasbena gibanja niso zanimala, to pa ne pomeni, da ni bil prodoren iskalec novega, boljšega, subtilnejšega. Prav to zadnje, subtilnost, v drobnih potankostih občuteno snovanje, je osrednja značilnost njegove glasbe, kot lahko slišimo tudi v suiti za orkester z naslovom Belokranjske pisanice.
Naslov prvega albuma mlade londonske rokerice, še raje pa pop-rokerice namiguje, da je Eaves Wilder vesela, zadovoljna, dobrovoljna mlada damica. Drži. A le napol. Opis novinke na glasbenem prizorišču bi nas - takole čez palec - najprej povedel v smeri živahnega popa, ki ima še nekaj kitarskega pridiha. Vse drugače pa razkriva skoraj jezni, drzni in tudi dokaj glasni uvod v izbrani album. Eaves Wilder se sprva predstavi kot alter rockerica s poudarjeno ponotranjeno post-grunge tenzijo, s katero se rade predstavljajo na primer ameriške indie rockerice Warpaint. A se album Little Miss Sunshine v svojem jedru zanimivo “zmehča” vse do roba dopadljivega dream-popa. A še vedno izrazit in občasno bučen zvok kitare ostaja njegovo bistvo. Spričo mladostniške igrivosti Eaves Wilder se v verzih še vedno predaja lahkotnim, včasih kar naivnim občutkom in prav takšnim opisom okolice. Vseeno pa Wilderjevo lahko pogosto ujamemo tudi kot hudomušno in rahlo cinično komentatorko, podobno kot smo tega vajeni pri zasedbi Wolf Alice, še bolj pa pri Avstralki Courtney Barnett.
Naslov prvega albuma mlade londonske rokerice, še raje pa pop-rokerice namiguje, da je Eaves Wilder vesela, zadovoljna, dobrovoljna mlada damica. Drži. A le napol. Opis novinke na glasbenem prizorišču bi nas - takole čez palec - najprej povedel v smeri živahnega popa, ki ima še nekaj kitarskega pridiha. Vse drugače pa razkriva skoraj jezni, drzni in tudi dokaj glasni uvod v izbrani album. Eaves Wilder se sprva predstavi kot alter rockerica s poudarjeno ponotranjeno post-grunge tenzijo, s katero se rade predstavljajo na primer ameriške indie rockerice Warpaint. A se album Little Miss Sunshine v svojem jedru zanimivo “zmehča” vse do roba dopadljivega dream-popa. A še vedno izrazit in občasno bučen zvok kitare ostaja njegovo bistvo. Spričo mladostniške igrivosti Eaves Wilder se v verzih še vedno predaja lahkotnim, včasih kar naivnim občutkom in prav takšnim opisom okolice. Vseeno pa Wilderjevo lahko pogosto ujamemo tudi kot hudomušno in rahlo cinično komentatorko, podobno kot smo tega vajeni pri zasedbi Wolf Alice, še bolj pa pri Avstralki Courtney Barnett.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno uvršča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno uvršča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Naša preteklost in z njo ljudsko izročilo sta močno povezana s krščanstvom, zato ni čudno, da je tudi veliko ljudskih pesmi povezanih s to tematiko. Največ je pesmi o Mariji, pa tudi o Jezusu. Mnoge tovrstne pesmi so legendarne, kar nekaj jih je k nam davno tega prišlo od drugod. Največ pesmi o Jezusu je povezanih z velikonočnim časom in so povezane z velikonočnimi obredi.
Naša preteklost in z njo ljudsko izročilo sta močno povezana s krščanstvom, zato ni čudno, da je tudi veliko ljudskih pesmi povezanih s to tematiko. Največ je pesmi o Mariji, pa tudi o Jezusu. Mnoge tovrstne pesmi so legendarne, kar nekaj jih je k nam davno tega prišlo od drugod. Največ pesmi o Jezusu je povezanih z velikonočnim časom in so povezane z velikonočnimi obredi.
Nadnaravno in neskončno krhko: tako bi lahko opisali razpoloženje Fauréjevega Preludija iz njegove simbolistične suite Pelej in Melisanda. Pripoveduje tragično zgodbo o dveh ljubimcih, ki se, podobno kot Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva, ne konča srečno – vendar vsebuje silna čustva. Gre za delo, do katerega goji dirigent Tugan Sohijev še posebno veliko naklonjenost. Peti klavirski koncert Camilla Saint-Saënsa pa nocoj ponuja dvojno premiero, saj, nenavadno, še nikoli ni bil izveden na odru Simfoničnega orkestra Bavarskega radia. S tem orkestrom je 13. februarja v Münchnu debitiral tudi francoski pianist Alexandre Kantorow, ki mu je v le nekaj letih uspelo doseči mednarodno slavo in osvojiti svet.
Nadnaravno in neskončno krhko: tako bi lahko opisali razpoloženje Fauréjevega Preludija iz njegove simbolistične suite Pelej in Melisanda. Pripoveduje tragično zgodbo o dveh ljubimcih, ki se, podobno kot Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva, ne konča srečno – vendar vsebuje silna čustva. Gre za delo, do katerega goji dirigent Tugan Sohijev še posebno veliko naklonjenost. Peti klavirski koncert Camilla Saint-Saënsa pa nocoj ponuja dvojno premiero, saj, nenavadno, še nikoli ni bil izveden na odru Simfoničnega orkestra Bavarskega radia. S tem orkestrom je 13. februarja v Münchnu debitiral tudi francoski pianist Alexandre Kantorow, ki mu je v le nekaj letih uspelo doseči mednarodno slavo in osvojiti svet.
Jože Burnik je bil deset let harmonikar in avtor glasbe Alpski kvintet, ki je še danes zvezda slovenske narodno-zabavne glasbe. Svoj ansambel je ustanovil leta 1966, točno takrat, kot je nastal Apski kvintet. Od leta 1973 do 1983 je Jože Burnik postal član Alpskega kvinteta. Zaradi velikega zasedenosti je svoj ansambel zamrznil, a je ta do leta 1998 vseeno občasno deloval. Z instrumentalisti se je Burnik znova pojavil na odru s svojim ansamblom, ko je prejel nagrado za življenjsko delo in bil proglašen za kralja polk in valčkov, v času delovanja pa je sodeloval tudi Primorko Nadja Fabris, ki jo boste v oddaji tudi slišali.
Jože Burnik je bil deset let harmonikar in avtor glasbe Alpski kvintet, ki je še danes zvezda slovenske narodno-zabavne glasbe. Svoj ansambel je ustanovil leta 1966, točno takrat, kot je nastal Apski kvintet. Od leta 1973 do 1983 je Jože Burnik postal član Alpskega kvinteta. Zaradi velikega zasedenosti je svoj ansambel zamrznil, a je ta do leta 1998 vseeno občasno deloval. Z instrumentalisti se je Burnik znova pojavil na odru s svojim ansamblom, ko je prejel nagrado za življenjsko delo in bil proglašen za kralja polk in valčkov, v času delovanja pa je sodeloval tudi Primorko Nadja Fabris, ki jo boste v oddaji tudi slišali.
Igralci serije Razpotje se trudijo izvedeti, kako bodo scenaristi Nollyjin lik izključili iz serije. Toda producent Jack je trdno odločen, da bo to ostalo skrivnost do zadnjega hipa. NOLLY / Velika Britanija / 2022 Scenarij: Russell T Davies Režija: Peter Hoar V glavnih vlogah: Helena Bonham Carter, Augustus Prew, Mark Gatiss, Con O’Neill, Antonia Bernath, Clare Foster, Chloe Harris, Lloyd Griffith, Bethany Antonia
Igralci serije Razpotje se trudijo izvedeti, kako bodo scenaristi Nollyjin lik izključili iz serije. Toda producent Jack je trdno odločen, da bo to ostalo skrivnost do zadnjega hipa. NOLLY / Velika Britanija / 2022 Scenarij: Russell T Davies Režija: Peter Hoar V glavnih vlogah: Helena Bonham Carter, Augustus Prew, Mark Gatiss, Con O’Neill, Antonia Bernath, Clare Foster, Chloe Harris, Lloyd Griffith, Bethany Antonia
Radijski cikel predstavlja dvajset prizorov iz treh epov, ki se navezujejo na trojansko vojno: Homerjevih epov Iliada in Odiseja ter Vergilijevega epa Eneida. Trinajsti del cikla z naslovom ''Jutri zarana pa gremo na ladjah spet v morske širjave ...'' združuje odlomke iz X., XI. in XII. speva Odiseje, večinoma po prevodu Antona Sovreta. Odlomka s Sirenami ter Skilo in Karibdo pa sta bila objavljena v novem prevodu Kajetana Gantarja. Režiser: Jože Valentič Prevajalca: Anton Sovre in Kajetan Gantar Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Hektor – Milan Štefe Aias – Zoran More Ahil – Borut Veselko Patroklos – Jožef Ropoša Apolon – Boris Kerč Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila l995
Radijski cikel predstavlja dvajset prizorov iz treh epov, ki se navezujejo na trojansko vojno: Homerjevih epov Iliada in Odiseja ter Vergilijevega epa Eneida. Trinajsti del cikla z naslovom ''Jutri zarana pa gremo na ladjah spet v morske širjave ...'' združuje odlomke iz X., XI. in XII. speva Odiseje, večinoma po prevodu Antona Sovreta. Odlomka s Sirenami ter Skilo in Karibdo pa sta bila objavljena v novem prevodu Kajetana Gantarja. Režiser: Jože Valentič Prevajalca: Anton Sovre in Kajetan Gantar Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Hektor – Milan Štefe Aias – Zoran More Ahil – Borut Veselko Patroklos – Jožef Ropoša Apolon – Boris Kerč Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila l995
V nocojšnji Etnofoniji poslušamo album Misečina bila hrvaške pevke Tamare Obrovac. Na njem ob spremljavi svoje dolgoletne spremljevalne zasedbe Transhistria Ensemble ponuja zvečine avtorske pesmi, v katerih na svoj prepoznavni način povezuje istrsko ljudsko glasbo in džez.
V nocojšnji Etnofoniji poslušamo album Misečina bila hrvaške pevke Tamare Obrovac. Na njem ob spremljavi svoje dolgoletne spremljevalne zasedbe Transhistria Ensemble ponuja zvečine avtorske pesmi, v katerih na svoj prepoznavni način povezuje istrsko ljudsko glasbo in džez.
Leta 2025 je pisatelj Florjan Lipuš pri Založbi Litera objavil knjigo Mrtve stvari, zelo osebno in prepoznavno napisano besedilo. Knjiga ni dolga, je pa še kako intenzivna: v njej Lipuš piše o temah, ki ga vznemirjajo že leta in desetletja, med drugim o o mamini smrti v koncentracijskem taborišču, o prizadevanjih za slovenščino v katoliškem internatu na Plešivcu in ustanovitvi revije Kres, predvsem pa o usodi in prihodnosti slovenščine. V Nokturnu lahko slišite sklepni odlomek iz knjige. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Jernej Gašperin, mojster zvoka Urban Gruden, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Leta 2025 je pisatelj Florjan Lipuš pri Založbi Litera objavil knjigo Mrtve stvari, zelo osebno in prepoznavno napisano besedilo. Knjiga ni dolga, je pa še kako intenzivna: v njej Lipuš piše o temah, ki ga vznemirjajo že leta in desetletja, med drugim o o mamini smrti v koncentracijskem taborišču, o prizadevanjih za slovenščino v katoliškem internatu na Plešivcu in ustanovitvi revije Kres, predvsem pa o usodi in prihodnosti slovenščine. V Nokturnu lahko slišite sklepni odlomek iz knjige. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Jernej Gašperin, mojster zvoka Urban Gruden, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
ep. 4: Pisarna Franz Kafka je bil v poklicnem življenju cenjen pravnik v Delavskem zavarovalnem zavodu. Bil je strokovnjak na svojem področju in nadrejeni so ga izjemno spoštovali. On sam je imel službo za duhamorno tlako, ki mu pije moči in mu odžira čas za pisanje. V njej so ga čustveno zaznamovali vojni invalidi in tudi sam se je hotel priglasiti v vojsko, vendar mu je vodstvo zavarovalnice to preprečilo, češ da je za zavod nepogrešljiv. Tudi po vojni je ostal v zavarovalnici, pri njem pa so se že začeli kazati zametki pozneje usodne tuberkuloze. KAFKA / Avstrija, Nemčija / 2023 Scenarij: Daniel Kehlmann Režija: David Schalko V glavnih vlogah: Joel Basman, David Kross, Nicholas Ofczarek, David Kross, Liv Lisa Fries
ep. 4: Pisarna Franz Kafka je bil v poklicnem življenju cenjen pravnik v Delavskem zavarovalnem zavodu. Bil je strokovnjak na svojem področju in nadrejeni so ga izjemno spoštovali. On sam je imel službo za duhamorno tlako, ki mu pije moči in mu odžira čas za pisanje. V njej so ga čustveno zaznamovali vojni invalidi in tudi sam se je hotel priglasiti v vojsko, vendar mu je vodstvo zavarovalnice to preprečilo, češ da je za zavod nepogrešljiv. Tudi po vojni je ostal v zavarovalnici, pri njem pa so se že začeli kazati zametki pozneje usodne tuberkuloze. KAFKA / Avstrija, Nemčija / 2023 Scenarij: Daniel Kehlmann Režija: David Schalko V glavnih vlogah: Joel Basman, David Kross, Nicholas Ofczarek, David Kross, Liv Lisa Fries
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V drugem predizboru 69. Pesmi Evrovizije, ki ga bomo spremljali v živo iz dvorane St. Jakobshalle v Baslu, se bo predstavilo 16 skladb in držav: Avstralija, Črna gora, Irska, Latvija, Armenija, Avstrija, Grčija, Litva, Malta, Gruzija, Danska, Češka, Luksemburg, Izrael, Srbija in Finska. Deset najbolje ocenjenih skladb po telefonskem in spletnem glasovanju se bo uvrstilo v sobotni veliki finale. Voditeljici prireditve bosta Hazel Brugger in Sandra Studer.
V drugem predizboru 69. Pesmi Evrovizije, ki ga bomo spremljali v živo iz dvorane St. Jakobshalle v Baslu, se bo predstavilo 16 skladb in držav: Avstralija, Črna gora, Irska, Latvija, Armenija, Avstrija, Grčija, Litva, Malta, Gruzija, Danska, Češka, Luksemburg, Izrael, Srbija in Finska. Deset najbolje ocenjenih skladb po telefonskem in spletnem glasovanju se bo uvrstilo v sobotni veliki finale. Voditeljici prireditve bosta Hazel Brugger in Sandra Studer.
Uro pred začetkom prenosa finalnega izbora Pesmi Evrovizije 2025 si boste lahko ogledali posebno oddajo Vse o Evroviziji 2025. Gre za ekskluzivno reportažo iz švicarskega Basla, kjer bo novinarka Barbara Vidmajer s snemalcem, montažerjem in realizatorjem Nikom Karom od blizu spremljala dogajanja dveh tednov vaj, generalk, prireditev … Pogledali bomo lahko tudi v zaodrje ter spremljali Klemna na njegovih vajah in ostalih dogodkih v Baslu. Spoznali bomo ustvarjalce letošnje Pesmi Evrovizije in najbolj zanimive udeležence največjega glasbeno-televizijskega tekmovanja v Evropi.
Uro pred začetkom prenosa finalnega izbora Pesmi Evrovizije 2025 si boste lahko ogledali posebno oddajo Vse o Evroviziji 2025. Gre za ekskluzivno reportažo iz švicarskega Basla, kjer bo novinarka Barbara Vidmajer s snemalcem, montažerjem in realizatorjem Nikom Karom od blizu spremljala dogajanja dveh tednov vaj, generalk, prireditev … Pogledali bomo lahko tudi v zaodrje ter spremljali Klemna na njegovih vajah in ostalih dogodkih v Baslu. Spoznali bomo ustvarjalce letošnje Pesmi Evrovizije in najbolj zanimive udeležence največjega glasbeno-televizijskega tekmovanja v Evropi.
Oddajo smo namenili pevcu Andyju Beyu, ki je umrl 26. aprila lani, star 85 let. Sloviti ameriški pevec in pianist s prijetnim baritonom je imel res ogromen razpon vokala – kar štiri oktave.
Oddajo smo namenili pevcu Andyju Beyu, ki je umrl 26. aprila lani, star 85 let. Sloviti ameriški pevec in pianist s prijetnim baritonom je imel res ogromen razpon vokala – kar štiri oktave.
Letošnja Pesem Evrovizije bo v švicarskem mestu Basel. V prvem predizboru se bo za vstop v finale potegovalo 15 skladb. Kot tretja po vrsti se bo predstavila Slovenija, ob njej pa tudi Islandija, Poljska, Estonija, Ukrajina, Švedska, Portugalska, Norveška, Belgija, Azerbajdžan, San Marino, Albanija, Nizozemska, Hrvaška in Ciper. Slovenijo letos s skladbo How Much Time Do We Have Left zastopa Klemen. O desetih skladbah, ki se bodo uvrstile v sobotni finale, bodo odločali zgolj gledalci prek telefonskega in spletnega glasovanja. Prireditev bosta povezovali komičarka Hazel Brugger ter pevka in voditeljica Sandra Studer, ki je Švico zastopala na Pesmi Evrovizije 1991.
Letošnja Pesem Evrovizije bo v švicarskem mestu Basel. V prvem predizboru se bo za vstop v finale potegovalo 15 skladb. Kot tretja po vrsti se bo predstavila Slovenija, ob njej pa tudi Islandija, Poljska, Estonija, Ukrajina, Švedska, Portugalska, Norveška, Belgija, Azerbajdžan, San Marino, Albanija, Nizozemska, Hrvaška in Ciper. Slovenijo letos s skladbo How Much Time Do We Have Left zastopa Klemen. O desetih skladbah, ki se bodo uvrstile v sobotni finale, bodo odločali zgolj gledalci prek telefonskega in spletnega glasovanja. Prireditev bosta povezovali komičarka Hazel Brugger ter pevka in voditeljica Sandra Studer, ki je Švico zastopala na Pesmi Evrovizije 1991.
V finalu Pesmi Evrovizije 2025 se bo predstavilo 26 skladb. Iz vsakega predizbora deset najboljših in še skladbe Italije, Nemčije, Francije, Velike Britanije, Španije ter gostiteljice Švice, ki imajo že zagotovljena mesta v finalu. Zmagovalno skladbo 69. tekmovanja bo določilo glasovanje strokovnih žirij in glasovanje gledalcev. Tudi slovenski gledalci bodo lahko odločali prek telefonskega in spletnega glasovanja. Točke glasovanja slovenske žirije bo v Basel sporočila Lorella Flego. Voditeljice finalnega večera bodo Michelle Hunziker, Hazel Brugger in Sandra Studer.
V finalu Pesmi Evrovizije 2025 se bo predstavilo 26 skladb. Iz vsakega predizbora deset najboljših in še skladbe Italije, Nemčije, Francije, Velike Britanije, Španije ter gostiteljice Švice, ki imajo že zagotovljena mesta v finalu. Zmagovalno skladbo 69. tekmovanja bo določilo glasovanje strokovnih žirij in glasovanje gledalcev. Tudi slovenski gledalci bodo lahko odločali prek telefonskega in spletnega glasovanja. Točke glasovanja slovenske žirije bo v Basel sporočila Lorella Flego. Voditeljice finalnega večera bodo Michelle Hunziker, Hazel Brugger in Sandra Studer.