Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Nocoj se na Kontradi v Kanalu začenjajo Kogojevi dnevi. Ta edinstven mednarodni festival sodobne glasbe je v skoraj pol stoletja prinesel že več kot petsto krstnih izvedb domačih in tujih skladateljev. Letos so organizatorji, Prosvetno društvo Soča, pripravili program z enajstimi koncerti širokega glasbenega repertoarja. Švicarski klarinetist svetovnega slovesa Fabio Di Casola bo krstno odigral skladbo angleškega skladatelja Petra Seaborna. Posebno pozornost namenjajo mladim in primorskim glasbenikom, med katerimi bo tudi domači pianist Ivan Skrt. V Novi Gorici pa se danes zaključuje deseti festival Mesto knjige. Zaznamovala ga je stota obletnica manifesta Mehanikom Srečka Kosovela, s katerim je pesnik med vojnama razmišljal o sistemu, tehnologiji in novem človeku. Manifestu so posvetili tridnevni gledališko-glasbeni dogodek, mi smo bili na prvem. V Piranu se odvija že šestdeseti mednarodni slikarski Ex-tempore. Jutri se bo zaključil z razstavama del v piranski Mestni galeriji in v portoroškem Monfortu ter s podelitvijo nagrad. Udeležuje se ga več kot 240 akademskih in ljubiteljskih umetnikov. V glasbeni ogrlici Gorana Gregoriča smo danes poslušali Donovana.
Nocoj se na Kontradi v Kanalu začenjajo Kogojevi dnevi. Ta edinstven mednarodni festival sodobne glasbe je v skoraj pol stoletja prinesel že več kot petsto krstnih izvedb domačih in tujih skladateljev. Letos so organizatorji, Prosvetno društvo Soča, pripravili program z enajstimi koncerti širokega glasbenega repertoarja. Švicarski klarinetist svetovnega slovesa Fabio Di Casola bo krstno odigral skladbo angleškega skladatelja Petra Seaborna. Posebno pozornost namenjajo mladim in primorskim glasbenikom, med katerimi bo tudi domači pianist Ivan Skrt. V Novi Gorici pa se danes zaključuje deseti festival Mesto knjige. Zaznamovala ga je stota obletnica manifesta Mehanikom Srečka Kosovela, s katerim je pesnik med vojnama razmišljal o sistemu, tehnologiji in novem človeku. Manifestu so posvetili tridnevni gledališko-glasbeni dogodek, mi smo bili na prvem. V Piranu se odvija že šestdeseti mednarodni slikarski Ex-tempore. Jutri se bo zaključil z razstavama del v piranski Mestni galeriji in v portoroškem Monfortu ter s podelitvijo nagrad. Udeležuje se ga več kot 240 akademskih in ljubiteljskih umetnikov. V glasbeni ogrlici Gorana Gregoriča smo danes poslušali Donovana.
Nocoj bomo slišali 8 izmed 20 novih pravljic, izbranih med 945 besedili, ki so prispela na naš radijski natečaj za izvirno slovensko pravljico. V zgodbi avtorice Nine Pfeifer Simončič: Skrivno življenje knjig bomo ujeli kakšno novo šalo ali izvedeli, kako se knjige zvijajo od smeha … Pripovedujejo igralci Aja Kobe, Luka Bokšan, Lana Bučevec, Lara Wolf, Diana Kolenc, Domen Novak, Julita Kropec in Nejc Jezernik. Nastopajo: Aja Kobe (pripovedovalka), Luka Bokšan (Debeli leksikon), Lana Bučevec (Slikanica 1), Lara Wolf (Slikanica 2), Diana Kolenc (Slikanica 3), Domen Novak (Knjiga 1), Julita Kropec (Knjiga 2), Nejc Jezernik (Knjiga, 3, Atlas) Avtorica: Nina Pfeifer Simončič. Režija in priredba (dramatizirana pravljica) za radio: Alen Jelen. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Miha Jaramaz. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Radia Slovenija. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, avgust 2022.
Nocoj bomo slišali 8 izmed 20 novih pravljic, izbranih med 945 besedili, ki so prispela na naš radijski natečaj za izvirno slovensko pravljico. V zgodbi avtorice Nine Pfeifer Simončič: Skrivno življenje knjig bomo ujeli kakšno novo šalo ali izvedeli, kako se knjige zvijajo od smeha … Pripovedujejo igralci Aja Kobe, Luka Bokšan, Lana Bučevec, Lara Wolf, Diana Kolenc, Domen Novak, Julita Kropec in Nejc Jezernik. Nastopajo: Aja Kobe (pripovedovalka), Luka Bokšan (Debeli leksikon), Lana Bučevec (Slikanica 1), Lara Wolf (Slikanica 2), Diana Kolenc (Slikanica 3), Domen Novak (Knjiga 1), Julita Kropec (Knjiga 2), Nejc Jezernik (Knjiga, 3, Atlas) Avtorica: Nina Pfeifer Simončič. Režija in priredba (dramatizirana pravljica) za radio: Alen Jelen. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Miha Jaramaz. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Radia Slovenija. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, avgust 2022.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, glasbe Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, glasbe Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Skladatelj, rojen pred dobrimi dvesto leti v zgornjeavstrijskem Ansfeldnu, je nekoč dejal, da je zrasel ob cerkveni glasbi. Približal mu jo je oče, ki je poleg učiteljskega poklica tudi orglal in vodil zbor. Tako je Anton Bruckner s 13 leti pristal v samostanu sv. Florijána v Linzu kot pevec deškega zbora in tam je dobil tudi pouk iz orglanja in skladanja. Za glasbeno pot pa se je – v večnem dvomu o svoji kakovosti – odločil šele veliko pozneje, ko je stopil v službo linškega organista, po letu 1860; sprva s svojimi duhovnimi deli. In ta Brucknerjev zgodnji repertoar sta lani v zgodovinski zvočni sliki uzvočila Komorni zbor RIAS in Akademija za staro glasbo iz Berlina pod vodstvom Łukasza Boròwicza; torej tudi z Mašo št. 1 v d-molu, ki je nastala leta 1864 in je po skladateljevih besedah napovedala »začetek lastne kompozicijske poti«. V njej je prepoznavna tudi preobrazba v moderno, simfonično prepredeno cerkveno glasbo.
Skladatelj, rojen pred dobrimi dvesto leti v zgornjeavstrijskem Ansfeldnu, je nekoč dejal, da je zrasel ob cerkveni glasbi. Približal mu jo je oče, ki je poleg učiteljskega poklica tudi orglal in vodil zbor. Tako je Anton Bruckner s 13 leti pristal v samostanu sv. Florijána v Linzu kot pevec deškega zbora in tam je dobil tudi pouk iz orglanja in skladanja. Za glasbeno pot pa se je – v večnem dvomu o svoji kakovosti – odločil šele veliko pozneje, ko je stopil v službo linškega organista, po letu 1860; sprva s svojimi duhovnimi deli. In ta Brucknerjev zgodnji repertoar sta lani v zgodovinski zvočni sliki uzvočila Komorni zbor RIAS in Akademija za staro glasbo iz Berlina pod vodstvom Łukasza Boròwicza; torej tudi z Mašo št. 1 v d-molu, ki je nastala leta 1864 in je po skladateljevih besedah napovedala »začetek lastne kompozicijske poti«. V njej je prepoznavna tudi preobrazba v moderno, simfonično prepredeno cerkveno glasbo.
V dokumentarni nadaljevanki v treh delih bomo videli, kako se je trem ženskam in moškemu življenje čez noč spremenilo, ko so se zaljubili v člane kraljevih družin. Avstralka Mary Donaldson je danskega prestolonaslednika Frederika spoznala leta 2000 med olimpijskimi igrami v Sydneyu. Mette-Marit Tjessem Høiby je imela že otroka, ko se je zaljubila v norveškega prestolonaslednika Haakona. Kate Middleton je britanskega princa Williama spoznala med študijem. Daniel Westling pa se je s švedsko prestolonaslednico Victorio zbližal, ko je bil njen osebni trener. Ob arhivskih posnetkih in pričevanju novinarjev, poročevalcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kraljevimi družinami, bomo spremljali, kaj se je zgodilo, ko so štirje mladi vstopili v sodobni svet kraljevih družin. 2. del: Poroke Kraljeve družine so bile od nekaj pod drobnogledom. Še posebej veliko zanimanja so pritegnili tisti, ki so se poročili v kraljeve družine, čeprav niso bili modre krvi. Vsi poznamo pravljico o Pepelki. Večina pravljic se konča s poroko in stavkom in živeli so srečno do konca svojih dni. Za štiri običajne ljudi, ki so prišli na britanski, danski, norveški in švedski dvor, pa so se prave kraljeve naloge pred oltarjem šele začele. Kraljeve poroke so si nekoč lahko ogledali samo izbranci, danes pa kraljeva slavja na ulicah in v neposrednih prenosih spremlja na milijone ljudi po vsem svetu. SUDDENLY ROYAL / Avstralija / 2024 / Režija: Veronica Iacono, Mike Kenneally
V dokumentarni nadaljevanki v treh delih bomo videli, kako se je trem ženskam in moškemu življenje čez noč spremenilo, ko so se zaljubili v člane kraljevih družin. Avstralka Mary Donaldson je danskega prestolonaslednika Frederika spoznala leta 2000 med olimpijskimi igrami v Sydneyu. Mette-Marit Tjessem Høiby je imela že otroka, ko se je zaljubila v norveškega prestolonaslednika Haakona. Kate Middleton je britanskega princa Williama spoznala med študijem. Daniel Westling pa se je s švedsko prestolonaslednico Victorio zbližal, ko je bil njen osebni trener. Ob arhivskih posnetkih in pričevanju novinarjev, poročevalcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kraljevimi družinami, bomo spremljali, kaj se je zgodilo, ko so štirje mladi vstopili v sodobni svet kraljevih družin. 2. del: Poroke Kraljeve družine so bile od nekaj pod drobnogledom. Še posebej veliko zanimanja so pritegnili tisti, ki so se poročili v kraljeve družine, čeprav niso bili modre krvi. Vsi poznamo pravljico o Pepelki. Večina pravljic se konča s poroko in stavkom in živeli so srečno do konca svojih dni. Za štiri običajne ljudi, ki so prišli na britanski, danski, norveški in švedski dvor, pa so se prave kraljeve naloge pred oltarjem šele začele. Kraljeve poroke so si nekoč lahko ogledali samo izbranci, danes pa kraljeva slavja na ulicah in v neposrednih prenosih spremlja na milijone ljudi po vsem svetu. SUDDENLY ROYAL / Avstralija / 2024 / Režija: Veronica Iacono, Mike Kenneally
Alojza Ihana se kot pesnika drži sloves pripovedovalca zgodb. Tomo Virk je v spremni besedi k njegovi zbirki Salsa zapisal, da se ocenjevalci njegove poezije v opisih najpogosteje osredotočajo na njeno narativno sestavo ter ugotavljajo, da so Ihanove pesmi v glavnem parabole, pesniške kratke zgodbe, eksempli in moralitete. Pesniku gre torej za pripovedovanje zgodb o človeški naravi, upih, strahovih, slepilih in drobnih prevarah. Interpret je Matej Recer, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Nataša Zager, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2010.
Alojza Ihana se kot pesnika drži sloves pripovedovalca zgodb. Tomo Virk je v spremni besedi k njegovi zbirki Salsa zapisal, da se ocenjevalci njegove poezije v opisih najpogosteje osredotočajo na njeno narativno sestavo ter ugotavljajo, da so Ihanove pesmi v glavnem parabole, pesniške kratke zgodbe, eksempli in moralitete. Pesniku gre torej za pripovedovanje zgodb o človeški naravi, upih, strahovih, slepilih in drobnih prevarah. Interpret je Matej Recer, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Nataša Zager, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2010.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ob stoti obletnici rojstva Sahiba Shihaba bomo poslušali njegovo glasbo. Svoje avtorske skladbe je pogosto nadgradil z nenavadnim, inovativnim igranjem. Lahko rečemo, da je bil prvi resnični bopovski glasbenik na flavti.
Ob stoti obletnici rojstva Sahiba Shihaba bomo poslušali njegovo glasbo. Svoje avtorske skladbe je pogosto nadgradil z nenavadnim, inovativnim igranjem. Lahko rečemo, da je bil prvi resnični bopovski glasbenik na flavti.
Ob 100. obletnici rojstva Petra Sellersa Izmišljena žepna alpska državica Grand Fenwick se znajde na robu propada, ko ji ameriško podjetje spelje monopol nad njenim edinim izvoznim izdelkom, vinom. Vlada skuje načrt: napovedati vojno ZDA, nato pa se takoj predati in uživati v radodarni ameriški pomoči. Majhna vojska v srednjeveških oklepih pristane v skoraj praznem New Yorku ter po naključju dobi pod nadzor uničevalno jedrsko bombo in njenega izumitelja. Namesto poraza se znajde v položaju, ko lahko izsiljuje svetovne velesile. Med diplomatskim kaosom se poraja tudi romanca med nespretnim poveljnikom in znanstvenikovo hčerjo. Film s pronicljivim humorjem spreobrača logiko hladne vojne in politike velesil. 8. septembra obeležujemo 100. obletnico rojstva Petra Sellersa (1925–1980), enega najbolj vsestranskih in duhovitih britanskih igralcev. Mojster preobrazb in akcentov je zaslovel z nepozabnimi vlogami v seriji Rožnati panter, v satiri Dr. Strangelove ter v nepozabni drami Dobrodošli, gospod Chance. Njegova sposobnost, da v enem filmu odigra več popolnoma različnih likov, sijajno ponazarja komedija, ki jo v priklon mojstrskemu igralcu predvajamo na Televiziji Slovenija. Čeravno gre za manjši film v Sellersovi karieri, se v njem ne moremo izogniti njegovi hiperprecizni komični igri, kot tudi ne duhovito absurdnemu scenariju, kakršne gre v današnjih komedijah nadvse pogrešati... Izvirni naslov: THE MOUSE THAT ROARED / Britanski film, 1959 / Režija: Jack Arnold / Scenarij: Roger MacDougall, Stanley Mann, po romanu Leonarda Wibberleyja / Igrajo: Peter Sellers, Jean Seberg, William Hartnell, David Kossoff, Leo McKern
Ob 100. obletnici rojstva Petra Sellersa Izmišljena žepna alpska državica Grand Fenwick se znajde na robu propada, ko ji ameriško podjetje spelje monopol nad njenim edinim izvoznim izdelkom, vinom. Vlada skuje načrt: napovedati vojno ZDA, nato pa se takoj predati in uživati v radodarni ameriški pomoči. Majhna vojska v srednjeveških oklepih pristane v skoraj praznem New Yorku ter po naključju dobi pod nadzor uničevalno jedrsko bombo in njenega izumitelja. Namesto poraza se znajde v položaju, ko lahko izsiljuje svetovne velesile. Med diplomatskim kaosom se poraja tudi romanca med nespretnim poveljnikom in znanstvenikovo hčerjo. Film s pronicljivim humorjem spreobrača logiko hladne vojne in politike velesil. 8. septembra obeležujemo 100. obletnico rojstva Petra Sellersa (1925–1980), enega najbolj vsestranskih in duhovitih britanskih igralcev. Mojster preobrazb in akcentov je zaslovel z nepozabnimi vlogami v seriji Rožnati panter, v satiri Dr. Strangelove ter v nepozabni drami Dobrodošli, gospod Chance. Njegova sposobnost, da v enem filmu odigra več popolnoma različnih likov, sijajno ponazarja komedija, ki jo v priklon mojstrskemu igralcu predvajamo na Televiziji Slovenija. Čeravno gre za manjši film v Sellersovi karieri, se v njem ne moremo izogniti njegovi hiperprecizni komični igri, kot tudi ne duhovito absurdnemu scenariju, kakršne gre v današnjih komedijah nadvse pogrešati... Izvirni naslov: THE MOUSE THAT ROARED / Britanski film, 1959 / Režija: Jack Arnold / Scenarij: Roger MacDougall, Stanley Mann, po romanu Leonarda Wibberleyja / Igrajo: Peter Sellers, Jean Seberg, William Hartnell, David Kossoff, Leo McKern
V novi dan z glasbo Albnonija, Emanuela Bacha, Telemanna in Händla v prvem, Beethovna v drugem ter Brittna, Mendelssohna, Paganinija, Prokofjeva, Leoncavalla, Saint-Saënsa in Richarda Straussa v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Albnonija, Emanuela Bacha, Telemanna in Händla v prvem, Beethovna v drugem ter Brittna, Mendelssohna, Paganinija, Prokofjeva, Leoncavalla, Saint-Saënsa in Richarda Straussa v tretjem delu.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Za pol neba je naslov pesniške zbirke Miljane Cunta, prvenec, ki je bil v letu izida 2013 nominiran za Veronikino in Jenkovo nagrado. V interpretaciji Vesne Jevnikar poslušajmo pesem o svobodi in sanjarjenju v obdobju, ko ima človek večnost za nekaj samoumevnega, neskončnost pa motri skozi daljave svojega pogleda. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, posneto leta 2011.
Za pol neba je naslov pesniške zbirke Miljane Cunta, prvenec, ki je bil v letu izida 2013 nominiran za Veronikino in Jenkovo nagrado. V interpretaciji Vesne Jevnikar poslušajmo pesem o svobodi in sanjarjenju v obdobju, ko ima človek večnost za nekaj samoumevnega, neskončnost pa motri skozi daljave svojega pogleda. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, posneto leta 2011.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Anne ponoči mučijo čudne sanje. Vsaj zdi se ji, da so sanje. Georgeini starši so najeli učitelja, da bi jih med počitnicami zamotil. Toda razlage dr. Rolanda so dolgovezne in otroci se dolgočasijo. - literarna predloga: Enid Blyton - igra: Diaana Babnicova, Elliott Rose, Kit Rakusen, Flora Jacoby Richardson - režija: Tim Kirby
Anne ponoči mučijo čudne sanje. Vsaj zdi se ji, da so sanje. Georgeini starši so najeli učitelja, da bi jih med počitnicami zamotil. Toda razlage dr. Rolanda so dolgovezne in otroci se dolgočasijo. - literarna predloga: Enid Blyton - igra: Diaana Babnicova, Elliott Rose, Kit Rakusen, Flora Jacoby Richardson - režija: Tim Kirby
Oktobra lani smo v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani posneli monumentalni Koncert za zbor Alfreda Schnittkeja: to je prvi posnetek dela v celoti v izvedbi kakega slovenskega zbora, Komornega zbora Megaron. Čez nekaj trenutkov lahko spoznate tudi ozadje tega snemanja, saj so naši sogovorniki akterji posnetka. To je kar zanimiva druščina, namreč tonski mojster Jean Markič je tudi skladatelj, pianist in aranžer, glasbeni producent Boris Rener je tudi klarinetist in pevec, dirigent Damiján Močnik pa je tudi skladatelj.
Oktobra lani smo v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani posneli monumentalni Koncert za zbor Alfreda Schnittkeja: to je prvi posnetek dela v celoti v izvedbi kakega slovenskega zbora, Komornega zbora Megaron. Čez nekaj trenutkov lahko spoznate tudi ozadje tega snemanja, saj so naši sogovorniki akterji posnetka. To je kar zanimiva druščina, namreč tonski mojster Jean Markič je tudi skladatelj, pianist in aranžer, glasbeni producent Boris Rener je tudi klarinetist in pevec, dirigent Damiján Močnik pa je tudi skladatelj.
Danes v osrčju brazilskega Mata Grossa živi le še nekaj sto pripadnikov nekoč velike skupine s cvetočo kulturo, ljudstva Bororo, ki pa ohranjajo svoj obredni svet, v katerem poudarjajo medsebojno odvisnost in povezanost z naravo. Življenje je odvisno od spretnosti in izvajanja obrednih obveznosti, ki jih spremlja glasba. Del njihovega bogatega zvočnega sveta spoznavamo dvakrat zapored. Najprej dele različnih obredov in plesne igre.
Danes v osrčju brazilskega Mata Grossa živi le še nekaj sto pripadnikov nekoč velike skupine s cvetočo kulturo, ljudstva Bororo, ki pa ohranjajo svoj obredni svet, v katerem poudarjajo medsebojno odvisnost in povezanost z naravo. Življenje je odvisno od spretnosti in izvajanja obrednih obveznosti, ki jih spremlja glasba. Del njihovega bogatega zvočnega sveta spoznavamo dvakrat zapored. Najprej dele različnih obredov in plesne igre.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.