Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ko se pet otrok odpravi na nenavadno pustolovščino, na lov na medveda, se srečajo z mnogimi nepričakovanimi ovirami. Soočijo se z izzivi in se podajo skozi visoko gosto travo, čez lepljivo blato, skozi mračen gozd in vrtinčast snežni metež. Ko raziskujejo ozko temačno votlino, sestrica Roza in njen pes Rufus ubereta drugo pot kot ostali otroci in se srečata iz oči v oči z medvedom. Sprva se prestrašita, a Roza kmalu ugotovi, da je medved samo prezebel in osamljen in potrebuje prijatelja. A ravno ko se Roza in medved navežeta drug na drugega, jo najdejo drugi otroci, ki ne vejo, da je medved prijazen. Odvlečejo jo stran in dirjajo nazaj skozi podeželje, medved pa jim sledi takoj za petami. Ko so spet na varnem doma, otroci povejo svojim nejevernim staršem in babici, kaj se jim je pripetilo. Zvečer priredijo zabavo, a Roza ne more pozabiti ubogega medveda, ki se je moral osamljen vrniti v svojo temačno votlino.
Ko se pet otrok odpravi na nenavadno pustolovščino, na lov na medveda, se srečajo z mnogimi nepričakovanimi ovirami. Soočijo se z izzivi in se podajo skozi visoko gosto travo, čez lepljivo blato, skozi mračen gozd in vrtinčast snežni metež. Ko raziskujejo ozko temačno votlino, sestrica Roza in njen pes Rufus ubereta drugo pot kot ostali otroci in se srečata iz oči v oči z medvedom. Sprva se prestrašita, a Roza kmalu ugotovi, da je medved samo prezebel in osamljen in potrebuje prijatelja. A ravno ko se Roza in medved navežeta drug na drugega, jo najdejo drugi otroci, ki ne vejo, da je medved prijazen. Odvlečejo jo stran in dirjajo nazaj skozi podeželje, medved pa jim sledi takoj za petami. Ko so spet na varnem doma, otroci povejo svojim nejevernim staršem in babici, kaj se jim je pripetilo. Zvečer priredijo zabavo, a Roza ne more pozabiti ubogega medveda, ki se je moral osamljen vrniti v svojo temačno votlino.
Prijatelji ugotovijo, da je združenje proti tujemu zbralo ogromno podatkov o tujcih v Bekkebakknu. Bojijo se, da vohunijo za njimi, ker bi jih radi izgnali. Odločijo se, da bodo vdrli v računalnik in uničili ves arhiv, a to morda ne bo tako preprosto.
Prijatelji ugotovijo, da je združenje proti tujemu zbralo ogromno podatkov o tujcih v Bekkebakknu. Bojijo se, da vohunijo za njimi, ker bi jih radi izgnali. Odločijo se, da bodo vdrli v računalnik in uničili ves arhiv, a to morda ne bo tako preprosto.
Robertov oče je žalosten, saj bi imela njegova pokojna žena in Robertova mama prav tisi dan rojstni dan. Vsi pravijo, da je bila angel, in Robert pomisli, da angeli morda res obstajajo. Zelo si želi, da ne bi bil le navaden človek. Žal se moti, a tudi človeški angeli lahko storijo veliko dobrega.
Robertov oče je žalosten, saj bi imela njegova pokojna žena in Robertova mama prav tisi dan rojstni dan. Vsi pravijo, da je bila angel, in Robert pomisli, da angeli morda res obstajajo. Zelo si želi, da ne bi bil le navaden človek. Žal se moti, a tudi človeški angeli lahko storijo veliko dobrega.
Bekkebakkensko šolo obišče potujoče gledališče. Sredi predstave eden od igralcev Larsu skrivaj preda listek z naslovom hotela, kjer ga pričakujejo. Na srečanju z igralcema prijatelji izvejo, da so tujci že ustanovili vojsko in se hočejo upreti, da pa potrebujejo še več pomočnikov. Robert je prvi, ki se hoče pridružiti, toda prav njega nočejo, ker je običajen človek.
Bekkebakkensko šolo obišče potujoče gledališče. Sredi predstave eden od igralcev Larsu skrivaj preda listek z naslovom hotela, kjer ga pričakujejo. Na srečanju z igralcema prijatelji izvejo, da so tujci že ustanovili vojsko in se hočejo upreti, da pa potrebujejo še več pomočnikov. Robert je prvi, ki se hoče pridružiti, toda prav njega nočejo, ker je običajen človek.
Ravnateljičina otroka Caroline in Herman morata ostati doma, saj je na dan prišla njuna trolovska narava. Caroline hoče uveljaviti svojo voljo in prosi Larsa, da bi ji pomagal pri matematični nalogi. Anna je ljubosumna nanjo in zato nevidna opazuje, kako se učita. Pa hoče Caroline res zgolj razjeziti mamo ali je samo zelo osamljena?
Ravnateljičina otroka Caroline in Herman morata ostati doma, saj je na dan prišla njuna trolovska narava. Caroline hoče uveljaviti svojo voljo in prosi Larsa, da bi ji pomagal pri matematični nalogi. Anna je ljubosumna nanjo in zato nevidna opazuje, kako se učita. Pa hoče Caroline res zgolj razjeziti mamo ali je samo zelo osamljena?
Lars odkrije, kdo je njegov oče in kje živi. V Bekkebakknu se še vedno ne čuti sprejetega, zato namerava vprašati očeta, ali bi lahko živel pri njem. Prijatelji so razočarani, da jih hoče zapustiti in se preseliti k popolnemu tujcu, razočaran pa je tudi Lars, saj se mu zdi oče hladen in nedostopen.
Lars odkrije, kdo je njegov oče in kje živi. V Bekkebakknu se še vedno ne čuti sprejetega, zato namerava vprašati očeta, ali bi lahko živel pri njem. Prijatelji so razočarani, da jih hoče zapustiti in se preseliti k popolnemu tujcu, razočaran pa je tudi Lars, saj se mu zdi oče hladen in nedostopen.
Tess pod sestrino posteljo odkrije čarovniški zvarek. Prepričana je, da je Ninni mamilo kupila od prijateljice, a izkaže se, da je zvarek v resnici pripravila njuna babica. Čeprav se babica izgovarja, da z denarjem od zaslužka podpira družino, Tess ve, da se mora ta dvoličnost končati, in se odloči za skrajni ukrep.
Tess pod sestrino posteljo odkrije čarovniški zvarek. Prepričana je, da je Ninni mamilo kupila od prijateljice, a izkaže se, da je zvarek v resnici pripravila njuna babica. Čeprav se babica izgovarja, da z denarjem od zaslužka podpira družino, Tess ve, da se mora ta dvoličnost končati, in se odloči za skrajni ukrep.
Anna med igro ugotovi, kako lahko po svoji volji izgine. Tako ponagaja ravnateljici Torill, ker je ta spet povozila Larsa. Ravnateljica je še zlobnejša zaradi novih težav. K njej sta prišla člana združenja proti vsemu tujemu in ji postavila neprijetno vprašanje. Zakaj se njena otroka v gozdu družita z Larsom?
Anna med igro ugotovi, kako lahko po svoji volji izgine. Tako ponagaja ravnateljici Torill, ker je ta spet povozila Larsa. Ravnateljica je še zlobnejša zaradi novih težav. K njej sta prišla člana združenja proti vsemu tujemu in ji postavila neprijetno vprašanje. Zakaj se njena otroka v gozdu družita z Larsom?
Anna začuti, da jo nekdo opazuje, in Tess hitro odkrije vsiljivca. Deček Tore trdi, da je joker, bitje, ki se lahko spremeni v karkoli, in bi bil rad njihov prijatelj. Toda kaj, če ima zle namene? V mestu bodo kmalu volili župana in skrajni kandidat Bastian Berg je zelo sovražen do tujcev.
Anna začuti, da jo nekdo opazuje, in Tess hitro odkrije vsiljivca. Deček Tore trdi, da je joker, bitje, ki se lahko spremeni v karkoli, in bi bil rad njihov prijatelj. Toda kaj, če ima zle namene? V mestu bodo kmalu volili župana in skrajni kandidat Bastian Berg je zelo sovražen do tujcev.
V Bekkebakknu so za župana izvolili Bastiana Berga, ki ne skriva sovraštva do tujcev in vezi z združenjem proti vsemu tujemu. Meščanom je obljubil boljši zaslužek, več dopusta in brezplačne prigrizke ob petkih, hkrati pa hoče mesto očistiti tako imenovane tuje nesnage. Kako bosta v tem svetu preživela Anna in Lars?
V Bekkebakknu so za župana izvolili Bastiana Berga, ki ne skriva sovraštva do tujcev in vezi z združenjem proti vsemu tujemu. Meščanom je obljubil boljši zaslužek, več dopusta in brezplačne prigrizke ob petkih, hkrati pa hoče mesto očistiti tako imenovane tuje nesnage. Kako bosta v tem svetu preživela Anna in Lars?
Irene prosi Roberta za pomoč pri novem računalniku. Pod pretvezo, da bi ga rada bolje spoznala, ga prepriča, da si skupaj ogledata film. Ko ga Tess, Anna in Lars posvarijo pred njo, naletijo na gluha ušesa. Irene je namreč sirena, in Robert se ji ne more upreti.
Irene prosi Roberta za pomoč pri novem računalniku. Pod pretvezo, da bi ga rada bolje spoznala, ga prepriča, da si skupaj ogledata film. Ko ga Tess, Anna in Lars posvarijo pred njo, naletijo na gluha ušesa. Irene je namreč sirena, in Robert se ji ne more upreti.
Bliža se državno preverjanje v znanju matematike. Ravnateljica Torill si želi, da bi bila šola v Bekkebakknu najboljša v državi, in za to je pripravljena storiti marsikaj, celo zastrupiti najslabše učence. Tess jo razkrinka, spozna pa tudi, kaj je dolžnost dobre čarovnice.
Bliža se državno preverjanje v znanju matematike. Ravnateljica Torill si želi, da bi bila šola v Bekkebakknu najboljša v državi, in za to je pripravljena storiti marsikaj, celo zastrupiti najslabše učence. Tess jo razkrinka, spozna pa tudi, kaj je dolžnost dobre čarovnice.
Je v Bekkebakknu še kaj živih neživih? Lars po stopnicah potisne Michaela, da bi ga razkrinkal, a sprva se zdi, da se je zmotil. Ko se hoče dečku opravičiti, ugotovi, da je Michael res zombi, vendar njegovi starši nočejo sprejeti svoje narave in se pretvarjajo, da so živi.
Je v Bekkebakknu še kaj živih neživih? Lars po stopnicah potisne Michaela, da bi ga razkrinkal, a sprva se zdi, da se je zmotil. Ko se hoče dečku opravičiti, ugotovi, da je Michael res zombi, vendar njegovi starši nočejo sprejeti svoje narave in se pretvarjajo, da so živi.
Ravnateljica je jezna, ker jo je Michael tako dolgo vlekel za nos, a svoj bes raje strese na Larsa. Združenje proti vsemu tujemu poprosi, da čim prej uredijo zadevo, in Lars kmalu izgine. Njegovi prijatelji se po pomoč zatečejo k pasjemu človeku, ki je vdan varuh zakona in izjemno dober slednik.
Ravnateljica je jezna, ker jo je Michael tako dolgo vlekel za nos, a svoj bes raje strese na Larsa. Združenje proti vsemu tujemu poprosi, da čim prej uredijo zadevo, in Lars kmalu izgine. Njegovi prijatelji se po pomoč zatečejo k pasjemu človeku, ki je vdan varuh zakona in izjemno dober slednik.
Balet Dafnis in Hloa je nastal po naročilu Sergeja Djagileva, ki je s svojo skupino Ballets Russes na začetku 20. stoletja osvojil pariško občinstvo in je zato vse od leta 1909 vsako leto pripravil tako imenovano Rusko sezono. Vsako leto je torej potreboval nov scenarij in novo glasbo, zato je Djagilev Ravelu leta 1909 naročil balet Dafnis in Hloa. Skladatelj je hitro napisal klavirski osnutek, nato pa tri leta izdeloval orkestracijo. Tako počasi je skladba nastajala zaradi Ravelove pikolovskosti in zaradi tega, ker se ni mogel uskladiti s koreografom Mihailom Fokinom, ki je za balet napisal tudi scenarij.
Balet Dafnis in Hloa je nastal po naročilu Sergeja Djagileva, ki je s svojo skupino Ballets Russes na začetku 20. stoletja osvojil pariško občinstvo in je zato vse od leta 1909 vsako leto pripravil tako imenovano Rusko sezono. Vsako leto je torej potreboval nov scenarij in novo glasbo, zato je Djagilev Ravelu leta 1909 naročil balet Dafnis in Hloa. Skladatelj je hitro napisal klavirski osnutek, nato pa tri leta izdeloval orkestracijo. Tako počasi je skladba nastajala zaradi Ravelove pikolovskosti in zaradi tega, ker se ni mogel uskladiti s koreografom Mihailom Fokinom, ki je za balet napisal tudi scenarij.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
V departmaju Vaucluse v francoski Provansi spoznamo zakonca Biscarrat. Zdravstvena delavka Laetitia v prostem času rada eksperimentira v kuhinji, njen mož David pa je pridelovalec melon. Gojenje te rastline ima na tem območju že večstoletno tradicijo, saj so jo tja v 14. stoletju iz Italije prinesli papeži. Tudi Laetitiina oče in mama uživata v kuhanju. Za družinsko večerjo oče Georges pripravi ocvrta jajca po provansalsko, Laetitia pa morske sadeže v omaki iz melone. Naslednjega dne se z mamo Christiane odpravita na tržnico v bližnje mesto, kjer nakupita vse sestavine za zelenjavno juho s »pistoujem«, provansalskim pestom iz česna, bazilike in grojerja. Naslednji dan Laetitia sorodnikom za kosilo postreže sekanico iz melone ter provansalsko zelenjavno juho s »pistoujem«. ZZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtor: Alix François Meier
V departmaju Vaucluse v francoski Provansi spoznamo zakonca Biscarrat. Zdravstvena delavka Laetitia v prostem času rada eksperimentira v kuhinji, njen mož David pa je pridelovalec melon. Gojenje te rastline ima na tem območju že večstoletno tradicijo, saj so jo tja v 14. stoletju iz Italije prinesli papeži. Tudi Laetitiina oče in mama uživata v kuhanju. Za družinsko večerjo oče Georges pripravi ocvrta jajca po provansalsko, Laetitia pa morske sadeže v omaki iz melone. Naslednjega dne se z mamo Christiane odpravita na tržnico v bližnje mesto, kjer nakupita vse sestavine za zelenjavno juho s »pistoujem«, provansalskim pestom iz česna, bazilike in grojerja. Naslednji dan Laetitia sorodnikom za kosilo postreže sekanico iz melone ter provansalsko zelenjavno juho s »pistoujem«. ZZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtor: Alix François Meier
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Gost oddaje je skladatelj, inštrumentalist in pedagog, ki se je v zgodnjih letih izobraževal v klasični glasbi, pozneje pa spoznal svet džezovske harmonije in improvizacije, ki jo izvaja tudi na violini. Domač mu je glasbeni svet, ki prosto prehaja iz enega žanra v drugega. Poslušamo njegove skladbe Beli konji, Jupiter v tehtnici, Hambedaj – duša Indijanca in Druga priložnost.
Gost oddaje je skladatelj, inštrumentalist in pedagog, ki se je v zgodnjih letih izobraževal v klasični glasbi, pozneje pa spoznal svet džezovske harmonije in improvizacije, ki jo izvaja tudi na violini. Domač mu je glasbeni svet, ki prosto prehaja iz enega žanra v drugega. Poslušamo njegove skladbe Beli konji, Jupiter v tehtnici, Hambedaj – duša Indijanca in Druga priložnost.
MJQ spada med tiste legendarne jazzovske zasedbe, ki so skozi svoja ustvarjanja združevali različne glasbene stile. Gospodje so dolga desetletja kraljevali v najbolj eminentnih koncertnih dvoranah in jazzovskih klubih po vsem svetu. Leta 1960 so koncertirali tudi v Ljubljani in posnetke posvetili dolgoletnemu članu skupine, bobnarju Connieju Kayu.
MJQ spada med tiste legendarne jazzovske zasedbe, ki so skozi svoja ustvarjanja združevali različne glasbene stile. Gospodje so dolga desetletja kraljevali v najbolj eminentnih koncertnih dvoranah in jazzovskih klubih po vsem svetu. Leta 1960 so koncertirali tudi v Ljubljani in posnetke posvetili dolgoletnemu članu skupine, bobnarju Connieju Kayu.
Trinajstega septembra lani je v zanimivi stavbi La Oficina v Frederiksbergu, v središču Københavna, potekal festival z naslovom Frederikove igre. Na njem so zazvenela tri dela: premiera skladbe »Sanjal sem, da spet rolam« Andersa Koppela, »Kvintet za klarinet v A-duru, K. 581« Wolfganga Amadeusa Mozarta ter »Godalni kvartet v F-duru« Mauricea Ravela, ki so jih predstavili klarinetist Jonas Frǿlund in člani godalnega kvarteta Vertavo.
Trinajstega septembra lani je v zanimivi stavbi La Oficina v Frederiksbergu, v središču Københavna, potekal festival z naslovom Frederikove igre. Na njem so zazvenela tri dela: premiera skladbe »Sanjal sem, da spet rolam« Andersa Koppela, »Kvintet za klarinet v A-duru, K. 581« Wolfganga Amadeusa Mozarta ter »Godalni kvartet v F-duru« Mauricea Ravela, ki so jih predstavili klarinetist Jonas Frǿlund in člani godalnega kvarteta Vertavo.
V Cankarjevem domu v Ljubljani bodo jutri podelili nagrade Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Zlato plaketo za življenjsko delo prejme starosta zborovske glasbe Mitja Gobec, srebrno pa med drugimi igralka, pisateljica in Koprčanka Maja Gal Štromar za pedagoški prispevek v ljubiteljskem gledališču ter kolektiv Piuramaura, ki z umetniško močjo in dvojezičnostjo ohranja slovenska narečja in kulturo v Benečiji. V Gledališču Koper bo v soboto dopoldne živahno zaradi najmlajših. Premiero bo doživela lutkovna predstava Minizaver in Dino: Kaj, kako, zakaj v režiji Jake Ivanca. Avtor besedila o dveh radovednih prijateljih je Jure Karas. V Mestnem gledališču ljubljanskem bo nocoj premiera predstave Besi po motivih romana Fjodorja Mihailoviča Dostojevskega v režiji Janusza Kice. Portret ruske družbe 19. stoletja zajame vse, od boja za oblast do preizpraševanja etičnih meja v človeku. Diego de Brea je režiral in aktualiziral Schillerjevo Marijo Stuart, politično dramo o avtokraciji in strahu pred resnico. Ansambel mariborskega gledališča jo bo premierno uprizoril nocoj. V glasbeni ogrlici Goran Gregorič predstavlja Rona Wooda, legendarnega člana skupine Rolling Stones, ki zna s svojo kitaro pričarati »starodavno umetnost tkanja«.
V Cankarjevem domu v Ljubljani bodo jutri podelili nagrade Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Zlato plaketo za življenjsko delo prejme starosta zborovske glasbe Mitja Gobec, srebrno pa med drugimi igralka, pisateljica in Koprčanka Maja Gal Štromar za pedagoški prispevek v ljubiteljskem gledališču ter kolektiv Piuramaura, ki z umetniško močjo in dvojezičnostjo ohranja slovenska narečja in kulturo v Benečiji. V Gledališču Koper bo v soboto dopoldne živahno zaradi najmlajših. Premiero bo doživela lutkovna predstava Minizaver in Dino: Kaj, kako, zakaj v režiji Jake Ivanca. Avtor besedila o dveh radovednih prijateljih je Jure Karas. V Mestnem gledališču ljubljanskem bo nocoj premiera predstave Besi po motivih romana Fjodorja Mihailoviča Dostojevskega v režiji Janusza Kice. Portret ruske družbe 19. stoletja zajame vse, od boja za oblast do preizpraševanja etičnih meja v človeku. Diego de Brea je režiral in aktualiziral Schillerjevo Marijo Stuart, politično dramo o avtokraciji in strahu pred resnico. Ansambel mariborskega gledališča jo bo premierno uprizoril nocoj. V glasbeni ogrlici Goran Gregorič predstavlja Rona Wooda, legendarnega člana skupine Rolling Stones, ki zna s svojo kitaro pričarati »starodavno umetnost tkanja«.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
V besedi in glasbi bomo obudili spomin na nedavno turnejo Orkestra Slovenske filharmonije po Južni Koreji in Japonski. Z gosti v studiu se bo ob poslušanju nekaterih na turneji izvajanih skladb pogovarjala kolegica muzikologinja, nekdanja dolgoletna glasbena urednica, pred leti pa tudi direktorica Slovenske filharmonije in podpredsednica Sveta Slovenske filharmonije, ki torej dobro pozna delovanje te naše osrednje glasbene ustanove, Mojca Menart.
V besedi in glasbi bomo obudili spomin na nedavno turnejo Orkestra Slovenske filharmonije po Južni Koreji in Japonski. Z gosti v studiu se bo ob poslušanju nekaterih na turneji izvajanih skladb pogovarjala kolegica muzikologinja, nekdanja dolgoletna glasbena urednica, pred leti pa tudi direktorica Slovenske filharmonije in podpredsednica Sveta Slovenske filharmonije, ki torej dobro pozna delovanje te naše osrednje glasbene ustanove, Mojca Menart.
Ko se po smrti danskega kralja prikaže skrivnostni duh, princ Hamlet začuti dolžnost in slo po maščevanju svojega očeta. Notranji boj med moralnimi dilemami in željo po maščevanju Hamleta peha v niz odločitev, ki se končajo z usodno umiritvijo Elsinorja. Vsem dobro poznana Shakespearjeva tragedija v neposrednem, intimističnem formatu radijske igre publiko prestavi v mračen prostor maščevanja, norosti in družinske tragedije. Radiofonsko strnjena priredba besedila ohranja hamletovsko esenco, zaradi specifik medija pa marsikateri dogodek in lik začrta nove zvočne in pomenske dimenzije. Radijska izvedba v živo postavlja Hamleta v aktualni kontekst in odpira razmislek: Kaj pomeni biti ali ne biti, ko je glas vse, kar imamo? Klavdij, kralj danski: Dario Varga Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja: Klemen Kovačič Polonij, véliki komornik: Janez Škof Horatio, Hamletov prijatelj: Gašper Lovrec Laert, Polonijev sin: Žan Brelih Hatunić Gertruda, danska kraljica: Polona Juh Ofelija, Polonijeva hči: Mojka Končar Duh Hamletovega očeta: Aleš Valič Osrik, dvornik: Luka Seražin Režiser: Alen Jelen Prevajalec: Oton Župančič Prirejevalka in dramaturginja: Kaja Novosel Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tonska mojstra: Urban Gruden, Matjaž Miklič Lektor: Martin Vrtačnik
Ko se po smrti danskega kralja prikaže skrivnostni duh, princ Hamlet začuti dolžnost in slo po maščevanju svojega očeta. Notranji boj med moralnimi dilemami in željo po maščevanju Hamleta peha v niz odločitev, ki se končajo z usodno umiritvijo Elsinorja. Vsem dobro poznana Shakespearjeva tragedija v neposrednem, intimističnem formatu radijske igre publiko prestavi v mračen prostor maščevanja, norosti in družinske tragedije. Radiofonsko strnjena priredba besedila ohranja hamletovsko esenco, zaradi specifik medija pa marsikateri dogodek in lik začrta nove zvočne in pomenske dimenzije. Radijska izvedba v živo postavlja Hamleta v aktualni kontekst in odpira razmislek: Kaj pomeni biti ali ne biti, ko je glas vse, kar imamo? Klavdij, kralj danski: Dario Varga Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja: Klemen Kovačič Polonij, véliki komornik: Janez Škof Horatio, Hamletov prijatelj: Gašper Lovrec Laert, Polonijev sin: Žan Brelih Hatunić Gertruda, danska kraljica: Polona Juh Ofelija, Polonijeva hči: Mojka Končar Duh Hamletovega očeta: Aleš Valič Osrik, dvornik: Luka Seražin Režiser: Alen Jelen Prevajalec: Oton Župančič Prirejevalka in dramaturginja: Kaja Novosel Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tonska mojstra: Urban Gruden, Matjaž Miklič Lektor: Martin Vrtačnik
Nocoj bomo premierno slišali novo pravljico avtorice Kaje Kramar. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. V zgodbi Tatinska gostija nas že nestrpno pričakujejo ježek in njegovi prijatelji! ''Le kaj je, ki glasno hreščeče zdaj tuli? Le kaj je, ki močno v trebuščku me žuli?'' Pripoveduje: Mojka Končar. Avtorica besedila: Kaja Kramar. Glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar. Mojster zvoka: Nejc Zupančič. Dramaturginja: Kaja Novosel. Režiser: Bor Ravbar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, februar 2023.
Nocoj bomo premierno slišali novo pravljico avtorice Kaje Kramar. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. V zgodbi Tatinska gostija nas že nestrpno pričakujejo ježek in njegovi prijatelji! ''Le kaj je, ki glasno hreščeče zdaj tuli? Le kaj je, ki močno v trebuščku me žuli?'' Pripoveduje: Mojka Končar. Avtorica besedila: Kaja Kramar. Glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar. Mojster zvoka: Nejc Zupančič. Dramaturginja: Kaja Novosel. Režiser: Bor Ravbar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, februar 2023.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Ansambel Huelgas je pod vodstvom Paula van Nevla avgusta lani na festivalu Laus Polyphoniae v Antwerpnu uzvočil motete, conductuse in organume skladateljev notredamske šole: Leonina, Perotina in neznanih ustvarjalcev. Notredamska šola je bila prvi vrhunec v zgodovini večglasja. Obdobje približno sovpada z graditvijo stolnice Notre-Dame v Parizu od sredine 12. do sredine 13. stoletja.
Ansambel Huelgas je pod vodstvom Paula van Nevla avgusta lani na festivalu Laus Polyphoniae v Antwerpnu uzvočil motete, conductuse in organume skladateljev notredamske šole: Leonina, Perotina in neznanih ustvarjalcev. Notredamska šola je bila prvi vrhunec v zgodovini večglasja. Obdobje približno sovpada z graditvijo stolnice Notre-Dame v Parizu od sredine 12. do sredine 13. stoletja.
Izzy je razočarana nad očetom, ker se je odločil zastopati McCulloughove v boju za skrbništvo nad Bebejinim otrokom. Lexie izve, da je zanosila, in se v stiski obrne na Pearl. Elena se hoče dokopati do resnice o Mii, zato se odpravi v New York in tam za pomoč zaprosi svojega nekdanjega fanta. LITTLE FIRES EVERYWHERE / 2020 / ZDA Scenarij: Liz Tigelaar Režija: Lynn Shelton V glavnih vlogah: Reese Witherspoon, Kerry Washington, Joshua Jackson, Rosemarie DeWitt, Jade Pettyjohn, Lexi Underwood, Megan Stott, Gavin Lewis, Jordan Elsass, Jesse Williams, Colby French, Isabel Gravitt, Rob Nagle, John Pirruccello
Izzy je razočarana nad očetom, ker se je odločil zastopati McCulloughove v boju za skrbništvo nad Bebejinim otrokom. Lexie izve, da je zanosila, in se v stiski obrne na Pearl. Elena se hoče dokopati do resnice o Mii, zato se odpravi v New York in tam za pomoč zaprosi svojega nekdanjega fanta. LITTLE FIRES EVERYWHERE / 2020 / ZDA Scenarij: Liz Tigelaar Režija: Lynn Shelton V glavnih vlogah: Reese Witherspoon, Kerry Washington, Joshua Jackson, Rosemarie DeWitt, Jade Pettyjohn, Lexi Underwood, Megan Stott, Gavin Lewis, Jordan Elsass, Jesse Williams, Colby French, Isabel Gravitt, Rob Nagle, John Pirruccello
Matej Kocjančič piše besedila za narodno-zabavne ansamble in romane, natančneje kriminalke. V njegovem drugem romanu Veselička izgine basist iz narodno-zabavne skupine, eden izmed treh še kako dobrih prijateljev. V Literarnem nokturnu lahko zato slišite odlomek o moškem prijateljstvu, napisan duhovito, neposredno in prepričljivo. Interpretira Urban Kuntarič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič. Posneto 2026. Redakcija Marko Golja.
Matej Kocjančič piše besedila za narodno-zabavne ansamble in romane, natančneje kriminalke. V njegovem drugem romanu Veselička izgine basist iz narodno-zabavne skupine, eden izmed treh še kako dobrih prijateljev. V Literarnem nokturnu lahko zato slišite odlomek o moškem prijateljstvu, napisan duhovito, neposredno in prepričljivo. Interpretira Urban Kuntarič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič. Posneto 2026. Redakcija Marko Golja.
V dobi pametnih telefonov in družabnih omrežij čas prve ljubezni doživlja globoke spremembe. Bolj kot o prvem poljubu se govori o različnih oblikah predigre: božanju, dotikanju, oralnem seksu. Te spolne prakse, ki se pogosto izvajajo že v zadnji triadi osnovne šole, so oblikovale nov tip ljubezni 21. stoletja in so zrcalo današnje družbe. Režiserka je posnela pogovore z nosilci teh sprememb, najstniki, starimi od 12 do 23 let, ki so odraščali ob Snapchatu in Instagramu. Kdo drug bi lahko bolje podal iskreno in pronicljivo analizo spolnosti ter protislovij med teorijo spolnosti in njeno prakso? FOREPLAY / PRÉLIMINAIRES / Francija / 2021 / Režija: Carole Ardion
V dobi pametnih telefonov in družabnih omrežij čas prve ljubezni doživlja globoke spremembe. Bolj kot o prvem poljubu se govori o različnih oblikah predigre: božanju, dotikanju, oralnem seksu. Te spolne prakse, ki se pogosto izvajajo že v zadnji triadi osnovne šole, so oblikovale nov tip ljubezni 21. stoletja in so zrcalo današnje družbe. Režiserka je posnela pogovore z nosilci teh sprememb, najstniki, starimi od 12 do 23 let, ki so odraščali ob Snapchatu in Instagramu. Kdo drug bi lahko bolje podal iskreno in pronicljivo analizo spolnosti ter protislovij med teorijo spolnosti in njeno prakso? FOREPLAY / PRÉLIMINAIRES / Francija / 2021 / Režija: Carole Ardion
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Oddajo bomo namenili glasbi pihalca Sahiba Shihaba. Svoje avtorske skladbe je pogosto nadgradil z nenavadnim, inovativnim igranjem. Lahko rečemo, da je bil prvi resnični bopovski glasbenik na flavti.
Oddajo bomo namenili glasbi pihalca Sahiba Shihaba. Svoje avtorske skladbe je pogosto nadgradil z nenavadnim, inovativnim igranjem. Lahko rečemo, da je bil prvi resnični bopovski glasbenik na flavti.
V novi dan z glasbo Telemanna, Bacha, Tartinija, Vivaldija, Lullyja in Emanuela Bacha v prvem, Dittersdorfa in Albrechtsbergerja v drugem ter Beethovna, Schuberta, Saint-Saënsa, Webra, Bizeta, Gershwina, Debussyja in Schumanna v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Telemanna, Bacha, Tartinija, Vivaldija, Lullyja in Emanuela Bacha v prvem, Dittersdorfa in Albrechtsbergerja v drugem ter Beethovna, Schuberta, Saint-Saënsa, Webra, Bizeta, Gershwina, Debussyja in Schumanna v tretjem delu.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ko Oranžni cmokec pije vodo, mu nepričakovano uide nenavaden in smešen zvok! Tudi drugi cmokci bi radi, da bi se jim kolcalo, vendar Zeleni cmokec ugotovi, da ni tako preprosto, kot je videti.
Ko Oranžni cmokec pije vodo, mu nepričakovano uide nenavaden in smešen zvok! Tudi drugi cmokci bi radi, da bi se jim kolcalo, vendar Zeleni cmokec ugotovi, da ni tako preprosto, kot je videti.
Aleš Debeljak (1961–2016) je bil zaposlen na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Objavil je osem knjig pesmi, dvanajst knjig esejev in uredil več antologij. Za svoja dela je prejel tako slovenske kot tudi mednarodne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada in priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije. Njegove knjige so prevedene v več jezikov. Januarja mineva 10 let od njegove smrti. Interpret Jožef Ropoša, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2010.
Aleš Debeljak (1961–2016) je bil zaposlen na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Objavil je osem knjig pesmi, dvanajst knjig esejev in uredil več antologij. Za svoja dela je prejel tako slovenske kot tudi mednarodne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada in priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije. Njegove knjige so prevedene v več jezikov. Januarja mineva 10 let od njegove smrti. Interpret Jožef Ropoša, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2010.
Zmediju kruli v trebuščku, podobne težave pa ima tudi velikan Gregor. Tako se je namreč razveselil Zojine torte, da jo je pojedel s škatlo vred. Pogledati bo treba, kaj se dogaja v njegovem želodcu.
Zmediju kruli v trebuščku, podobne težave pa ima tudi velikan Gregor. Tako se je namreč razveselil Zojine torte, da jo je pojedel s škatlo vred. Pogledati bo treba, kaj se dogaja v njegovem želodcu.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Brina drevesni štor spremeni v helikopter in se igra pilotko. Najprej se mora izuriti v pravo pilotko, da se ne bi kakšen polet izjalovil. Poleti so razburljive dogodivščine, ki jih doživlja s svojimi prijatelji.
Brina drevesni štor spremeni v helikopter in se igra pilotko. Najprej se mora izuriti v pravo pilotko, da se ne bi kakšen polet izjalovil. Poleti so razburljive dogodivščine, ki jih doživlja s svojimi prijatelji.
Zafrk se na gori Rushmore pretvarja, da je navaden turist. Toda tja je prišel zato, da bi podobo svoje glave dodal glavam štirih ameriških predsednikov, izklesanim v skalo. To delo zaupa robotkom, ki pa svoje naloge ne opravijo najbolje.
Zafrk se na gori Rushmore pretvarja, da je navaden turist. Toda tja je prišel zato, da bi podobo svoje glave dodal glavam štirih ameriških predsednikov, izklesanim v skalo. To delo zaupa robotkom, ki pa svoje naloge ne opravijo najbolje.
Kuštra je prepričana, da je videla vesoljsko ladjo z nezemljanko koalo, ki je obiskala otok Bumerang. Ko kadeti prenočijo na otoku, Kuštra izkoristi priložnost za iskanje vesoljskega obiskovalca. Resnica pa je še bolj osupljiva, kot je pričakovala ...
Kuštra je prepričana, da je videla vesoljsko ladjo z nezemljanko koalo, ki je obiskala otok Bumerang. Ko kadeti prenočijo na otoku, Kuštra izkoristi priložnost za iskanje vesoljskega obiskovalca. Resnica pa je še bolj osupljiva, kot je pričakovala ...
Hita in Apu nestrpno čakata bratranca in sorodnike, a jih ni od nikoder. Hatija začne skrbeti in Mavgli predlaga, da jih gre iskat. Starša najde pri močvirju, slončka Rudija pa ni nikjer.
Hita in Apu nestrpno čakata bratranca in sorodnike, a jih ni od nikoder. Hatija začne skrbeti in Mavgli predlaga, da jih gre iskat. Starša najde pri močvirju, slončka Rudija pa ni nikjer.
Tib ne prenese več norčevanja Ludove druščine. Arona prosi, da mu pomaga najti način, s katerim bi se znebil znamenja. Ta ga pošlje na drugi konec doline po sestavine za čarobni napoj.
Tib ne prenese več norčevanja Ludove druščine. Arona prosi, da mu pomaga najti način, s katerim bi se znebil znamenja. Ta ga pošlje na drugi konec doline po sestavine za čarobni napoj.