Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Kraljica inštrumentov je očitno pritegnila tudi skladatelje, ki so se posvečali ustvarjanju opernih del. To so na primer Georges Bizet, Richard Strauss, Luigi Cherubini, Hector Berlioz, Vincenzo Bellini in drugi. Njihove kompozicije je zbral in poustvaril dunajski organist Franz Haselböck.
Kraljica inštrumentov je očitno pritegnila tudi skladatelje, ki so se posvečali ustvarjanju opernih del. To so na primer Georges Bizet, Richard Strauss, Luigi Cherubini, Hector Berlioz, Vincenzo Bellini in drugi. Njihove kompozicije je zbral in poustvaril dunajski organist Franz Haselböck.
Spomine, pisma in potopise namenjamo novinarju, publicistu, prevajalcu in uredniku Božidarju Borku, ki se je rodil 2. februarja pred 130 leti na Gomili pri Kogu, umrl pa 12. decembra 1980 v Ljubljani. Gimnazijo je obiskoval v Varaždinu in Zagrebu, potem se je posvetil novinarstvu. Obvladal je veliko jezikov in iz njih tudi prevajal, pa tudi slovenske avtorje je prevajal v vrsto tujih jezikov. Bil je pomemben posrednik med slovenskimi in slovanskimi ter romanskimi kulturami. Slišali boste poglavje iz knjige Srečanja, ki jo je Božidar Borko napisal leta 1971. Interpretira Branko Jordan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2016. Redakcija Staša Grahek.
Spomine, pisma in potopise namenjamo novinarju, publicistu, prevajalcu in uredniku Božidarju Borku, ki se je rodil 2. februarja pred 130 leti na Gomili pri Kogu, umrl pa 12. decembra 1980 v Ljubljani. Gimnazijo je obiskoval v Varaždinu in Zagrebu, potem se je posvetil novinarstvu. Obvladal je veliko jezikov in iz njih tudi prevajal, pa tudi slovenske avtorje je prevajal v vrsto tujih jezikov. Bil je pomemben posrednik med slovenskimi in slovanskimi ter romanskimi kulturami. Slišali boste poglavje iz knjige Srečanja, ki jo je Božidar Borko napisal leta 1971. Interpretira Branko Jordan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2016. Redakcija Staša Grahek.
Maček Vilibald prelisiči miši na gradu. Pripoveduje: Maja Končar. Napisal: J.B. Letchworth. Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.
Maček Vilibald prelisiči miši na gradu. Pripoveduje: Maja Končar. Napisal: J.B. Letchworth. Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.
Tokratni »Glasbeni portret« namenjamo Vincentu d'lndyju, francoskemu skladatelju, dirigentu, pedagogu, teoretiku in glasbenemu piscu. Muzikološka veda ga uvršča med skladatelje poznoromantične glasbene kulture in hkrati med skladatelje, ki sicer niso ustvarili izrazitega kompozicijskega opusa, pač pa so pomembni po svoji vsestranski glasbeni dejavnosti in angažiranosti. V nocojšnji oddaji se bomo z besedo in glasbo sprehodili po njegovi razgibani življenjski poti, ki je tekla od druge polovice 19. do tridesetih let 20. stoletja.
Tokratni »Glasbeni portret« namenjamo Vincentu d'lndyju, francoskemu skladatelju, dirigentu, pedagogu, teoretiku in glasbenemu piscu. Muzikološka veda ga uvršča med skladatelje poznoromantične glasbene kulture in hkrati med skladatelje, ki sicer niso ustvarili izrazitega kompozicijskega opusa, pač pa so pomembni po svoji vsestranski glasbeni dejavnosti in angažiranosti. V nocojšnji oddaji se bomo z besedo in glasbo sprehodili po njegovi razgibani življenjski poti, ki je tekla od druge polovice 19. do tridesetih let 20. stoletja.
Vokalna skupina Gallina je ženska zasedba, ki jo umetniško vodi Ana Erčulj, v njej pojejo Ireneja Nejka Čuk, Federica Lo Pinto, Ana Plemenitaš in Višnja Fičor. Skupina veliko pozornosti namenja izvajanju slovenske ljudske in umetne glasbe, skladbam svetovne zborovske literature od renesanse do sodobnosti, skladbam zlatega časa slovenske popevke, na repertoarju pa se rade znajdejo tudi tuje skladbe vokalnega jazza in popa. Še posebej pomembno poslanstvo skupine je spodbujanje mladih skladateljev k ustvarjanju novih skladb in s tem k bogatenju ženske vokalne in zborovske zakladnice. V baročni dvorani izolske palače Besenghi degli Ughi so izvedle pomenljiv damski koncert in v celovito zgodbo ujele sporočila madrigalov – pesemske glasbene oblike, ki je zacvetela v renesansi, zasedba Gallina pa jo je oživila tudi v sodobnosti. Uglajeno damsko je na primer zazvenela Prešernova poezija v madrigalu mladega skladatelja Mateja Kastelica. Koncert je potekal v organizaciji Društva prijateljev glasbe Koper. Concerto delle Donne (Damski koncert) Vokalna skupina Gallina: Ana Erčulj, umetniška vodja Ireneja Nejka Čuk, sopran Federica Lo Pinto, sopran Ana Plemenitaš, alt Višnja Fičor, alt SPORED: Jacobus Handl Gallus (1550 - 1591): Quam Gallina suum parit ovum (prir. Jakob Jež) Adrian Willaert (1490 - 1562): Amor mi fa morire (1536) Giovanni Pierluigi da Palestrina (1525 - 1594): La ver l'aurora Thomas Morley (1557 - 1603): Ho, who comes here! Thomas Morley (1557 - 1603): Round, around about a wood William Byrd (1539 - 1623): Come jolly Swains (prir. Federica Lo Pinto) Claudio Monteverdi (1567 - 1643): Raggi dov'e 'l mio bene Zoltan Kodály (1882 - 1967): Quattro madrigali 1. Chi vuol veder (Dino Frescobaldi) 2. Fior soloriti ( Matteo Maria Boiardo) 3. Chi d'amor sente (Giovanni Fiorentino) 4. Fuor de la bella caiba Federica Lo Pinto (1997): Su, su, leva, alza le ciglia (anonimo) Matej Kastelic (1994): Apel in čevljar (France Prešeren) Zvezdogledam (France Prešeren) Andrea Basevi Gambarana (1957): Nella casa di Mafalda (Roberto Piumini) Andrea Basevi Gambarana (1957): La moglie di sapone (Roberto Piumini) Aldo Kumar: Sonce
Vokalna skupina Gallina je ženska zasedba, ki jo umetniško vodi Ana Erčulj, v njej pojejo Ireneja Nejka Čuk, Federica Lo Pinto, Ana Plemenitaš in Višnja Fičor. Skupina veliko pozornosti namenja izvajanju slovenske ljudske in umetne glasbe, skladbam svetovne zborovske literature od renesanse do sodobnosti, skladbam zlatega časa slovenske popevke, na repertoarju pa se rade znajdejo tudi tuje skladbe vokalnega jazza in popa. Še posebej pomembno poslanstvo skupine je spodbujanje mladih skladateljev k ustvarjanju novih skladb in s tem k bogatenju ženske vokalne in zborovske zakladnice. V baročni dvorani izolske palače Besenghi degli Ughi so izvedle pomenljiv damski koncert in v celovito zgodbo ujele sporočila madrigalov – pesemske glasbene oblike, ki je zacvetela v renesansi, zasedba Gallina pa jo je oživila tudi v sodobnosti. Uglajeno damsko je na primer zazvenela Prešernova poezija v madrigalu mladega skladatelja Mateja Kastelica. Koncert je potekal v organizaciji Društva prijateljev glasbe Koper. Concerto delle Donne (Damski koncert) Vokalna skupina Gallina: Ana Erčulj, umetniška vodja Ireneja Nejka Čuk, sopran Federica Lo Pinto, sopran Ana Plemenitaš, alt Višnja Fičor, alt SPORED: Jacobus Handl Gallus (1550 - 1591): Quam Gallina suum parit ovum (prir. Jakob Jež) Adrian Willaert (1490 - 1562): Amor mi fa morire (1536) Giovanni Pierluigi da Palestrina (1525 - 1594): La ver l'aurora Thomas Morley (1557 - 1603): Ho, who comes here! Thomas Morley (1557 - 1603): Round, around about a wood William Byrd (1539 - 1623): Come jolly Swains (prir. Federica Lo Pinto) Claudio Monteverdi (1567 - 1643): Raggi dov'e 'l mio bene Zoltan Kodály (1882 - 1967): Quattro madrigali 1. Chi vuol veder (Dino Frescobaldi) 2. Fior soloriti ( Matteo Maria Boiardo) 3. Chi d'amor sente (Giovanni Fiorentino) 4. Fuor de la bella caiba Federica Lo Pinto (1997): Su, su, leva, alza le ciglia (anonimo) Matej Kastelic (1994): Apel in čevljar (France Prešeren) Zvezdogledam (France Prešeren) Andrea Basevi Gambarana (1957): Nella casa di Mafalda (Roberto Piumini) Andrea Basevi Gambarana (1957): La moglie di sapone (Roberto Piumini) Aldo Kumar: Sonce
Elizabeth Taylor, uporna superzvezdnica
Poglobljen vpogled v umetnost Elizabeth Taylor kot igralke, ki je očarala občinstvo in spremenila odnos med gledalci in zvezdniki. Dokumentarna serija v treh delih jo prikaže tudi kot poslovno žensko, aktivistko in zagovornico spregledanih. Poleg tega predstavi njenih osem zakonskih zvez, ki so javnost od nekdaj zelo zanimale. 3. del: Elizabeth išče nov smisel, prej pa doseže dno. Postane žena ameriškega senatorja in se počuti nekoristna v washingtonskih krogih. Po intervenciji bližnjih se pobere, odide na zdravljenje in najde povsem novo poslanstvo. Spremeni javno mnenje o aidsu in reši nešteto življenj. ELIZABETH TAYLOR: REBEL SUPERSTAR / Velika Britanija / 2024 / Režija serije: James House
Poglobljen vpogled v umetnost Elizabeth Taylor kot igralke, ki je očarala občinstvo in spremenila odnos med gledalci in zvezdniki. Dokumentarna serija v treh delih jo prikaže tudi kot poslovno žensko, aktivistko in zagovornico spregledanih. Poleg tega predstavi njenih osem zakonskih zvez, ki so javnost od nekdaj zelo zanimale. 3. del: Elizabeth išče nov smisel, prej pa doseže dno. Postane žena ameriškega senatorja in se počuti nekoristna v washingtonskih krogih. Po intervenciji bližnjih se pobere, odide na zdravljenje in najde povsem novo poslanstvo. Spremeni javno mnenje o aidsu in reši nešteto življenj. ELIZABETH TAYLOR: REBEL SUPERSTAR / Velika Britanija / 2024 / Režija serije: James House
Berta Bojetu Boeta, rojena leta 1946 v Mariboru, je bila igralka, pesnica in pisateljica. Petnajst let je igrala v lutkovnem gledališču in bila ena izmed ustanoviteljic Koreodrame. Za vlogo Agate Schwarzkobler v istoimenski drami je leta 1986 prejela nagrado Borštnikovega srečanja za igro. Izdala je dve pesniški zbirki: leta 1979 zbirko Žabon in leta 1988 Besede iz hiše Karlstein, pozneje pa dva romana: 1990 Filio ni doma in 1995 Ptičja hiša, za katerega je prejela nagrado kresnik. Redno je objavljala v vseh jugoslovanskih in slovenskih revijah ter tudi v tujini. Umrla je leta 1997. Ob 80. obletnici njenega rojstva poslušamo literarni portret, ki ga je leta 1996 pripravila Živa Emeršič Mali, zanj je poezijo izbrala in interpretirala pesnica sama. Avtorica scenarija Živa Emeršič Mali, režiser Igor Likar, interpretka Berta Bojetu Boeta, bralec Ivan Rupnik, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, redaktorici oddaje Živa Emeršič Mali in Petra Meterc. Produkcija leta 1996.
Berta Bojetu Boeta, rojena leta 1946 v Mariboru, je bila igralka, pesnica in pisateljica. Petnajst let je igrala v lutkovnem gledališču in bila ena izmed ustanoviteljic Koreodrame. Za vlogo Agate Schwarzkobler v istoimenski drami je leta 1986 prejela nagrado Borštnikovega srečanja za igro. Izdala je dve pesniški zbirki: leta 1979 zbirko Žabon in leta 1988 Besede iz hiše Karlstein, pozneje pa dva romana: 1990 Filio ni doma in 1995 Ptičja hiša, za katerega je prejela nagrado kresnik. Redno je objavljala v vseh jugoslovanskih in slovenskih revijah ter tudi v tujini. Umrla je leta 1997. Ob 80. obletnici njenega rojstva poslušamo literarni portret, ki ga je leta 1996 pripravila Živa Emeršič Mali, zanj je poezijo izbrala in interpretirala pesnica sama. Avtorica scenarija Živa Emeršič Mali, režiser Igor Likar, interpretka Berta Bojetu Boeta, bralec Ivan Rupnik, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, redaktorici oddaje Živa Emeršič Mali in Petra Meterc. Produkcija leta 1996.
Oddaja raziskuje povezavo med znamenito knjigo odtisov kolažev iz rezanega papirja Jazz Henrija Matissa in sodobnim istoimenskim glasbenim ciklom skladatelja Sergeja Akhunova. Glasba za violino in klavir ne ilustrira podob, temveč razmišlja o improvizaciji, ritmu in ustvarjalnem procesu kot skupnem jeziku likovne in zvočne umetnosti. Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo. Ni nenavadno, da številni skladatelji svoj navdih poiščejo prav v likovnih delih – slikarska poteza, kiparska oblika, poetična misel ali gib pa lahko v glasbi zaživijo v novi razsežnosti.
Oddaja raziskuje povezavo med znamenito knjigo odtisov kolažev iz rezanega papirja Jazz Henrija Matissa in sodobnim istoimenskim glasbenim ciklom skladatelja Sergeja Akhunova. Glasba za violino in klavir ne ilustrira podob, temveč razmišlja o improvizaciji, ritmu in ustvarjalnem procesu kot skupnem jeziku likovne in zvočne umetnosti. Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo. Ni nenavadno, da številni skladatelji svoj navdih poiščejo prav v likovnih delih – slikarska poteza, kiparska oblika, poetična misel ali gib pa lahko v glasbi zaživijo v novi razsežnosti.
V restavraciji kljub Carlyjinim pomislekom gostijo poročno slavje za Liamovega znanca. Ker ekipa s tem nima izkušenj, organizacijo prevzame Nick, ki se trudi narediti dober vtis na Carly, a gre njegovo vedenje nekaterim močno na živce. V kuhinjo se vrne tudi Jamie, ki prevzame okraševanje poročne torte, čeprav vse malce skrbi, kako bo delal pod pritiskom. Ko svatje odidejo, gre ekipa proslavljat uspešno opravljeno nalogo, Carly pa na zmenek. Ko se ta klavrno konča, se pridruži drugim in uživa v zabavi, dokler ji Liam ne prizna, da bo restavracija morala zapreti vrata. Razočarana Carly se oglasi pri Andyju, ki je na dobri poti iz alkoholizma in morda edini, ki jo razume. BOILING POINT / 2023 / Velika Britanija Scenarij: Philip Barantini, James Cummings, Dan Cadan, Alex Tenenbaum, Nathaniel Stevens, Grace Ofori-Attah Režija: Philip Barantini, Mounia Akl V glavnih vlogah: Stephen Graham, Vinette Robinson, Alice Feetham, Ray Panthaki, Hannah Walters, Malachi Kirby, Izuka Hoyle, Taz Skylar, Lauryn Ajufo
V restavraciji kljub Carlyjinim pomislekom gostijo poročno slavje za Liamovega znanca. Ker ekipa s tem nima izkušenj, organizacijo prevzame Nick, ki se trudi narediti dober vtis na Carly, a gre njegovo vedenje nekaterim močno na živce. V kuhinjo se vrne tudi Jamie, ki prevzame okraševanje poročne torte, čeprav vse malce skrbi, kako bo delal pod pritiskom. Ko svatje odidejo, gre ekipa proslavljat uspešno opravljeno nalogo, Carly pa na zmenek. Ko se ta klavrno konča, se pridruži drugim in uživa v zabavi, dokler ji Liam ne prizna, da bo restavracija morala zapreti vrata. Razočarana Carly se oglasi pri Andyju, ki je na dobri poti iz alkoholizma in morda edini, ki jo razume. BOILING POINT / 2023 / Velika Britanija Scenarij: Philip Barantini, James Cummings, Dan Cadan, Alex Tenenbaum, Nathaniel Stevens, Grace Ofori-Attah Režija: Philip Barantini, Mounia Akl V glavnih vlogah: Stephen Graham, Vinette Robinson, Alice Feetham, Ray Panthaki, Hannah Walters, Malachi Kirby, Izuka Hoyle, Taz Skylar, Lauryn Ajufo
Slovenski pesnik in pisatelj Vanja Pegan, ki živi in ustvarja na Primorskem, je nedavno objavil knjigo poezije z naslovom Sekstant (2025, Graffit line), pripravlja pa tudi novo zbirko kratkih zgodb, ki se bo imenovala Zelena zavesa. Morda bo izšla letos, morda naslednje leto, kot pravi avtor, mu manjka še ena zgodba. Vanja Pegana sicer poznamo po romanih Pisatelj, Adam in pilot (2006, Mladinska knjiga), Potovanje na začetek poti (2009, Litera) in Svetilnik (2015, Društvo 2000), pa tudi po zbirkah kratkih zgodb Nebo davnega poletja (2007, Založba 2000) in Štiri morske milje (2012, Mladinska knjiga). Izbor iz zadnjih dveh bo kmalu izšel tudi v italijanščini. V nastajajoči zbirki Zelena zavesa pa bo vsekakor zgodba Okno, ki jo premierno predvajamo v Literarnem nokturnu. Okno je meditacija o teku časa, pozabi in spominu ob obisku kraja, kjer je stala hiša pripovedovalčevih starih staršev. Interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Slovenski pesnik in pisatelj Vanja Pegan, ki živi in ustvarja na Primorskem, je nedavno objavil knjigo poezije z naslovom Sekstant (2025, Graffit line), pripravlja pa tudi novo zbirko kratkih zgodb, ki se bo imenovala Zelena zavesa. Morda bo izšla letos, morda naslednje leto, kot pravi avtor, mu manjka še ena zgodba. Vanja Pegana sicer poznamo po romanih Pisatelj, Adam in pilot (2006, Mladinska knjiga), Potovanje na začetek poti (2009, Litera) in Svetilnik (2015, Društvo 2000), pa tudi po zbirkah kratkih zgodb Nebo davnega poletja (2007, Založba 2000) in Štiri morske milje (2012, Mladinska knjiga). Izbor iz zadnjih dveh bo kmalu izšel tudi v italijanščini. V nastajajoči zbirki Zelena zavesa pa bo vsekakor zgodba Okno, ki jo premierno predvajamo v Literarnem nokturnu. Okno je meditacija o teku časa, pozabi in spominu ob obisku kraja, kjer je stala hiša pripovedovalčevih starih staršev. Interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sinéad O'Shea se vrne v rojstni kraj Navan na Irskem in skozi pričevanja preživelih skuša odkriti, zakaj so ljudje dopuščali nezaslišane zlorabe tistih, ki so bili v družbi najšibkejši in najranljivejši. Katoliška cerkev je na Irskem do nedavnega imela skoraj popoln nadzor nad državo. Veljalo je nenapisano pravilo, da se o sebi ne sme govoriti, zato je moral tudi odpor potekati po tihem. Vsi, ki so se upali javno spregovoriti o nasilju, so bili izobčeni. Skozi tragične zgodbe žrtev, ki so preživele telesne kazni in druge grozote v materinskih domovih in šolah, spoznavamo odnose med ljudmi in hierarhijo v irski družbi. PRAY FOR OUR SINNERS / Irska / 2022 / Režija: Sinéad O'Shea
Sinéad O'Shea se vrne v rojstni kraj Navan na Irskem in skozi pričevanja preživelih skuša odkriti, zakaj so ljudje dopuščali nezaslišane zlorabe tistih, ki so bili v družbi najšibkejši in najranljivejši. Katoliška cerkev je na Irskem do nedavnega imela skoraj popoln nadzor nad državo. Veljalo je nenapisano pravilo, da se o sebi ne sme govoriti, zato je moral tudi odpor potekati po tihem. Vsi, ki so se upali javno spregovoriti o nasilju, so bili izobčeni. Skozi tragične zgodbe žrtev, ki so preživele telesne kazni in druge grozote v materinskih domovih in šolah, spoznavamo odnose med ljudmi in hierarhijo v irski družbi. PRAY FOR OUR SINNERS / Irska / 2022 / Režija: Sinéad O'Shea
Na sporedu Saltarello za ples ob imenovanju grofa Orlanda Simoneja Molinara Barriera Fabrizzia Carosa, Concerto grosso v F-duru, op. 3/4 Georga Friedricha Händla, Mazurka za klavir št. 26 v cis-molu, op. 41/1 Frédérica Chopina, Divertimento za godala v F-duru, K. 138 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Kvintet v d-molu, op. 68, št. 3 Franza Danzija.
Na sporedu Saltarello za ples ob imenovanju grofa Orlanda Simoneja Molinara Barriera Fabrizzia Carosa, Concerto grosso v F-duru, op. 3/4 Georga Friedricha Händla, Mazurka za klavir št. 26 v cis-molu, op. 41/1 Frédérica Chopina, Divertimento za godala v F-duru, K. 138 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Kvintet v d-molu, op. 68, št. 3 Franza Danzija.
Na sporedu Saltarello za ples ob imenovanju grofa Orlanda Simoneja Molinara Barriera Fabrizzia Carosa, Concerto grosso v F-duru, op. 3/4 Georga Friedricha Händla, Mazurka za klavir št. 26 v cis-molu, op. 41/1 Frédérica Chopina, Divertimento za godala v F-duru, K. 138 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Kvintet v d-molu, op. 68, št. 3 Franza Danzija.
Na sporedu Saltarello za ples ob imenovanju grofa Orlanda Simoneja Molinara Barriera Fabrizzia Carosa, Concerto grosso v F-duru, op. 3/4 Georga Friedricha Händla, Mazurka za klavir št. 26 v cis-molu, op. 41/1 Frédérica Chopina, Divertimento za godala v F-duru, K. 138 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Kvintet v d-molu, op. 68, št. 3 Franza Danzija.
Na sporedu Saltarello za ples ob imenovanju grofa Orlanda Simoneja Molinara Barriera Fabrizzia Carosa, Concerto grosso v F-duru, op. 3/4 Georga Friedricha Händla, Mazurka za klavir št. 26 v cis-molu, op. 41/1 Frédérica Chopina, Divertimento za godala v F-duru, K. 138 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Kvintet v d-molu, op. 68, št. 3 Franza Danzija.
Na sporedu Saltarello za ples ob imenovanju grofa Orlanda Simoneja Molinara Barriera Fabrizzia Carosa, Concerto grosso v F-duru, op. 3/4 Georga Friedricha Händla, Mazurka za klavir št. 26 v cis-molu, op. 41/1 Frédérica Chopina, Divertimento za godala v F-duru, K. 138 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Kvintet v d-molu, op. 68, št. 3 Franza Danzija.
Pesnik, pisatelj in prevajalec Tomica Bajsić je bil rojen v Zagrebu leta 1968. Za zbirko Južni križ, iz katere je izbrana pesem s prvim verzom Robi, kaj vidiš iz svojega mraka?, je prejel nagrado "Goranovo proljeće" leta 1998. Nastala je po koncu vojne na Hrvaškem, v kateri je pesnik sodeloval kot pripadnik specialnih enot, in pripoveduje o globoki pesnikovi prizadetosti ob izkušnji vojnega nasilja. Prevajalec: Ivan Dobnik; interpretira: dramski igralec Gregor Gruden; produkcija 2015.
Pesnik, pisatelj in prevajalec Tomica Bajsić je bil rojen v Zagrebu leta 1968. Za zbirko Južni križ, iz katere je izbrana pesem s prvim verzom Robi, kaj vidiš iz svojega mraka?, je prejel nagrado "Goranovo proljeće" leta 1998. Nastala je po koncu vojne na Hrvaškem, v kateri je pesnik sodeloval kot pripadnik specialnih enot, in pripoveduje o globoki pesnikovi prizadetosti ob izkušnji vojnega nasilja. Prevajalec: Ivan Dobnik; interpretira: dramski igralec Gregor Gruden; produkcija 2015.
Na sporedu Pet lahkih skladb za klavir štiriročno Igorja Stravinskega, Gesualdo Suite Stevena Verhaerta, Trije stavki za klavir in flavto Jehana Alaina, suita iz baleta Ljubezen čarovnica Manuela de Falle, Andaluza št. 5 iz niza 12 Španskih plesov Enriqueja Granadosa, Tri skladbe v starem slogu za godalni orkester Henryka Goreckega, Fuzzy bird sonata Takašija Jošimacuja in Koncert za flavto in orkester Jindřicha Felda.
Na sporedu Pet lahkih skladb za klavir štiriročno Igorja Stravinskega, Gesualdo Suite Stevena Verhaerta, Trije stavki za klavir in flavto Jehana Alaina, suita iz baleta Ljubezen čarovnica Manuela de Falle, Andaluza št. 5 iz niza 12 Španskih plesov Enriqueja Granadosa, Tri skladbe v starem slogu za godalni orkester Henryka Goreckega, Fuzzy bird sonata Takašija Jošimacuja in Koncert za flavto in orkester Jindřicha Felda.
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V prvi oddaji predstavljamo zgodbo o dveh profesorjih, ki sta si bila nasprotnika, tekmeca, celo sovražnika, ki sta svoj nedokončan dvoboj prenesla tudi na rodove njunih naslednikov. To sta bila Slavko Osterc in Lucijan Marija Škerjanc.
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V prvi oddaji predstavljamo zgodbo o dveh profesorjih, ki sta si bila nasprotnika, tekmeca, celo sovražnika, ki sta svoj nedokončan dvoboj prenesla tudi na rodove njunih naslednikov. To sta bila Slavko Osterc in Lucijan Marija Škerjanc.
Oddajo smo namenili klarinetistu Borutu Bučarju, enemu redkih slovenskih jazzovskih glasbenikov, ki se je posvetil predvsem klarinetu in ostal vso svojo glasbeno pot zvest tradicionalnemu jazzu. Borut Bučar pri svojih častitljivih 90-ih letih še vedno igra, snema in nastopa. Svoj življenjski jubilej bo proslavil na prazničnem večeru Swingarija 16. februarja ob sedmih zvečer v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Oddajo smo namenili klarinetistu Borutu Bučarju, enemu redkih slovenskih jazzovskih glasbenikov, ki se je posvetil predvsem klarinetu in ostal vso svojo glasbeno pot zvest tradicionalnemu jazzu. Borut Bučar pri svojih častitljivih 90-ih letih še vedno igra, snema in nastopa. Svoj življenjski jubilej bo proslavil na prazničnem večeru Swingarija 16. februarja ob sedmih zvečer v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V sodelovanju 16. festivala Arsana na Ptuju in 36. festivala Imago Sloveniae smo v slavnostni dvorani ptujskega gradu posneli recital samospevov ter opernih in operetnih arij.
V sodelovanju 16. festivala Arsana na Ptuju in 36. festivala Imago Sloveniae smo v slavnostni dvorani ptujskega gradu posneli recital samospevov ter opernih in operetnih arij.
Sopranistko Olgo Gracelj predstavljamo kot koncertno pevko v samospevih s klavirskim trijem in v pesmih z orkestrom.
Sopranistko Olgo Gracelj predstavljamo kot koncertno pevko v samospevih s klavirskim trijem in v pesmih z orkestrom.