Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Muminočka je vzhičen, saj bodo v novem gledališču uprizorili predstavo o njegovih mladostnih pustolovščinah. Mumintrol se skuša spopasti z vlogo Muminočka, a je naloga zanj pretežko breme, vlogi ni dorasel in iz repa mu začnejo izpadati dlačice. Muminmamino zdravilo izzove presenetljive stranske učinke.
Muminočka je vzhičen, saj bodo v novem gledališču uprizorili predstavo o njegovih mladostnih pustolovščinah. Mumintrol se skuša spopasti z vlogo Muminočka, a je naloga zanj pretežko breme, vlogi ni dorasel in iz repa mu začnejo izpadati dlačice. Muminmamino zdravilo izzove presenetljive stranske učinke.
Filip Terčelj je poet, ki mu v slovenskem kulturnem prostoru še vedno namenjamo premalo prostora. Nedavno je minilo 80 let od njegove smrti. Kot vsestranski kulturni delavec in duhovnik je že kmalu postal trn v peti italijanskim fašistom, pozneje tudi povojnim oblastnikom. Žrtvoval se je za narod, njegove pesmi, polne slutenj in bolesti, a tudi neuklonljive volje do življenja, pa so navdihnile mnoge slovenske skladatelje sakralne glasbe.
Filip Terčelj je poet, ki mu v slovenskem kulturnem prostoru še vedno namenjamo premalo prostora. Nedavno je minilo 80 let od njegove smrti. Kot vsestranski kulturni delavec in duhovnik je že kmalu postal trn v peti italijanskim fašistom, pozneje tudi povojnim oblastnikom. Žrtvoval se je za narod, njegove pesmi, polne slutenj in bolesti, a tudi neuklonljive volje do življenja, pa so navdihnile mnoge slovenske skladatelje sakralne glasbe.
Čreda se zbudi in ugotovi, da je ponoči snežilo. Medtem, ko se ovce pred hišo zabavajo s kepanjem, pa se kmet poskuša prebiti iz zametene hiše.
Čreda se zbudi in ugotovi, da je ponoči snežilo. Medtem, ko se ovce pred hišo zabavajo s kepanjem, pa se kmet poskuša prebiti iz zametene hiše.
Ustvarjalna, zabavna in predvsem poučna, Prava Pepelka je prenovljena različica pravljice o Pepelki. To je pravljica, ki ponuja nov pogled v otrokom znano zgodbo, in sicer na način, ki jih uči empatije, ljubezni in razumevanja. Prava Pepelka se namreč spoprijema s telesno hibo. Ima le eno nogo in veliko željo, da bi plesala, ko iz gradu prispe velika novica o kraljevem plesu ... Prava Pepelka tako otroke in starše spodbuja k razmišljanju o tem, kaj pomeni živeti s stigmo in kaj so tisti izzivi, s katerimi se vsakodnevno soočajo osebe s telesno oviranostjo.
Ustvarjalna, zabavna in predvsem poučna, Prava Pepelka je prenovljena različica pravljice o Pepelki. To je pravljica, ki ponuja nov pogled v otrokom znano zgodbo, in sicer na način, ki jih uči empatije, ljubezni in razumevanja. Prava Pepelka se namreč spoprijema s telesno hibo. Ima le eno nogo in veliko željo, da bi plesala, ko iz gradu prispe velika novica o kraljevem plesu ... Prava Pepelka tako otroke in starše spodbuja k razmišljanju o tem, kaj pomeni živeti s stigmo in kaj so tisti izzivi, s katerimi se vsakodnevno soočajo osebe s telesno oviranostjo.
Evroradijski koncert bo tokrat, izjemoma zaradi spremembe programa, krajši. Slišali bomo posnetek koncerta, ki je bil 20. novembra lani v Kölnski filharmoniji. Tam sta nastopila dirigentka Eva Ollikainen in Simfonični orkester WDR iz Kölna. Na sporedu je bila Straussova tonska pesnitev »Ein Heldenleben« (Življenje junaka), ki z bogato orkestralno pisavo pripoveduje epsko zgodbo o junaku, polno dramatičnih kontrastov, virtuoznih partov in čustvenih vrhuncev.
Evroradijski koncert bo tokrat, izjemoma zaradi spremembe programa, krajši. Slišali bomo posnetek koncerta, ki je bil 20. novembra lani v Kölnski filharmoniji. Tam sta nastopila dirigentka Eva Ollikainen in Simfonični orkester WDR iz Kölna. Na sporedu je bila Straussova tonska pesnitev »Ein Heldenleben« (Življenje junaka), ki z bogato orkestralno pisavo pripoveduje epsko zgodbo o junaku, polno dramatičnih kontrastov, virtuoznih partov in čustvenih vrhuncev.
Na obratu nove plošče kvarteta Tomeke Reid, avstrijskega komba Shake Stew in kanadskega ustroja spiritualnega jazza Atlantis Jazz Ensemble. Zapustil nas je velikan ganske scene Ebo Taylor, ki se je v 60. letih kalil v Londonu, v 70. pisal številna poglavja ganske popularne muzike, v zadnjem desetletju pa si pridobil številne fene med mlajšimi zvedavimi publikami po celem svetu. 01 The Tomeka Reid Quartet - dance! skip! Hop! 02 _by.ALEXANDER - BYA 03 _by.ALEXANDER – BLUH BLUH BLUH 04 Grupo Serenata - Sodade, Tem Pena D'Mim 05 Mark de Clive-Lowe - Kaze No Michi 06 Ebo Taylor - Heaven 07 Ebo Taylor – Mizin 08 Shake Stew - Tristan Junk ft. JJ Whitefield 09 Shake Stew - Garage 10 Atlantis Jazz Ensemble -Spirits Unseen 11 Resavoir - Memories of Dreams
Na obratu nove plošče kvarteta Tomeke Reid, avstrijskega komba Shake Stew in kanadskega ustroja spiritualnega jazza Atlantis Jazz Ensemble. Zapustil nas je velikan ganske scene Ebo Taylor, ki se je v 60. letih kalil v Londonu, v 70. pisal številna poglavja ganske popularne muzike, v zadnjem desetletju pa si pridobil številne fene med mlajšimi zvedavimi publikami po celem svetu. 01 The Tomeka Reid Quartet - dance! skip! Hop! 02 _by.ALEXANDER - BYA 03 _by.ALEXANDER – BLUH BLUH BLUH 04 Grupo Serenata - Sodade, Tem Pena D'Mim 05 Mark de Clive-Lowe - Kaze No Michi 06 Ebo Taylor - Heaven 07 Ebo Taylor – Mizin 08 Shake Stew - Tristan Junk ft. JJ Whitefield 09 Shake Stew - Garage 10 Atlantis Jazz Ensemble -Spirits Unseen 11 Resavoir - Memories of Dreams
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Canteloubeja, Rossinija, Mozarta in Bellinija.
Canteloubeja, Rossinija, Mozarta in Bellinija.
Simfonični orkester Praškega radia je 13. oktobra lani nastopil v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi. Dirigiral mu je Robert Kružík, spored pa sta sestavljala Koncert za violončelo enega vidnejših čeških skladateljev 20. stoletja Jindřicha Felda, v katerem se je kot solist predstavil violončelist Tomáš Jamník, in obsežna Simfonija št. 2 v c-molu, op. 27, 'Asrael' Josefa Suka. Simfonija v c-molu, imenovana 'Asrael' po angelu smrti v judovski in islamski tradiciji, je intimno in globoko občuteno orkestrsko delo; Suk ga je začel snovati leta 1904 po smrti svojega tasta Antonína Dvořáka. Med ustvarjanjem te glasbe je angel smrti še drugič obiskal njegovo družino in leto pozneje je umrla tudi njegova žena, Dvořákova hči Otilija. Suk je o svoji 2. simfoniji nekoč izjavil takole: "Takšna preizkušnja človeka bodisi uniči bodisi na površje prinese vse močne sile, ki so mirovale v njem. Zdelo se je, da bom podlegel močnim čustvom, a me je glasba vendarle rešila ..."
Simfonični orkester Praškega radia je 13. oktobra lani nastopil v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi. Dirigiral mu je Robert Kružík, spored pa sta sestavljala Koncert za violončelo enega vidnejših čeških skladateljev 20. stoletja Jindřicha Felda, v katerem se je kot solist predstavil violončelist Tomáš Jamník, in obsežna Simfonija št. 2 v c-molu, op. 27, 'Asrael' Josefa Suka. Simfonija v c-molu, imenovana 'Asrael' po angelu smrti v judovski in islamski tradiciji, je intimno in globoko občuteno orkestrsko delo; Suk ga je začel snovati leta 1904 po smrti svojega tasta Antonína Dvořáka. Med ustvarjanjem te glasbe je angel smrti še drugič obiskal njegovo družino in leto pozneje je umrla tudi njegova žena, Dvořákova hči Otilija. Suk je o svoji 2. simfoniji nekoč izjavil takole: "Takšna preizkušnja človeka bodisi uniči bodisi na površje prinese vse močne sile, ki so mirovale v njem. Zdelo se je, da bom podlegel močnim čustvom, a me je glasba vendarle rešila ..."
Slovenska filmska klasika Zakaj mora biti matura ravno spomladi, se že v 50. letih v Ljubljani, polni cvetja in razposajenih srednješolcev, sprašujejo gimnazijci Samo, Krištof in Sandi. Namesto da bi se pripravljali na zahtevni konec šolskega leta, razmišljajo o dekletih in igrajo odbojko. Dogovorijo se, da mora Samo zapeljati hčerko profesorja matematike in jo izkoristiti za to, da zanje pridobi maturitetna vprašanja. Dekleta ne poznajo, zato jo po slovanski boginji pomladi poimenujejo Vesna. Ko Samo Vesno prvič vidi, fantje dokončno izgubijo razum, saj je Vesna v nasprotju z njihovimi pričakovanji čudovito, nadvse lepo in tudi precej trmasto dekle, ki se v resnici imenuje Janja. Samo se silno zagleda vanjo in o nalogah noče več niti slišati. Par se zaljubi po zasilnem pristanku s Samovim jadralnim letalom na Gorenjskem. Ko Samov ljubosumni prijatelj Sandi Vesni zaupa njihov načrt, se Vesna počuti izdano, to pa ogrozi tako svežo ljubezen kot tudi šolski uspeh. Vesno si je ob premiernem prikazovanju ogledalo več kot 95 tisoč gledalcev, kot prva in še danes nadvse iskriva komedija ostaja mejnik slovenskega filma. Je tudi vir legendarnih dialogov in znamenitega romantičnega para, ki sta ga upodobila Franek Trefalt in Metka Gabrijelčič. Izvirni naslov: VESNA / Slovenski film, 1953 / Režija: František Čap / Scenarij: Matej Bor, František Čap (avtor priredbe scenarija) / Igrajo: Metka Gabrijelčič, Franek Trefalt, Janez Čuk, Stane Sever, Jure Furlan, Frane Milčinski - Ježek, Metka Bučar
Slovenska filmska klasika Zakaj mora biti matura ravno spomladi, se že v 50. letih v Ljubljani, polni cvetja in razposajenih srednješolcev, sprašujejo gimnazijci Samo, Krištof in Sandi. Namesto da bi se pripravljali na zahtevni konec šolskega leta, razmišljajo o dekletih in igrajo odbojko. Dogovorijo se, da mora Samo zapeljati hčerko profesorja matematike in jo izkoristiti za to, da zanje pridobi maturitetna vprašanja. Dekleta ne poznajo, zato jo po slovanski boginji pomladi poimenujejo Vesna. Ko Samo Vesno prvič vidi, fantje dokončno izgubijo razum, saj je Vesna v nasprotju z njihovimi pričakovanji čudovito, nadvse lepo in tudi precej trmasto dekle, ki se v resnici imenuje Janja. Samo se silno zagleda vanjo in o nalogah noče več niti slišati. Par se zaljubi po zasilnem pristanku s Samovim jadralnim letalom na Gorenjskem. Ko Samov ljubosumni prijatelj Sandi Vesni zaupa njihov načrt, se Vesna počuti izdano, to pa ogrozi tako svežo ljubezen kot tudi šolski uspeh. Vesno si je ob premiernem prikazovanju ogledalo več kot 95 tisoč gledalcev, kot prva in še danes nadvse iskriva komedija ostaja mejnik slovenskega filma. Je tudi vir legendarnih dialogov in znamenitega romantičnega para, ki sta ga upodobila Franek Trefalt in Metka Gabrijelčič. Izvirni naslov: VESNA / Slovenski film, 1953 / Režija: František Čap / Scenarij: Matej Bor, František Čap (avtor priredbe scenarija) / Igrajo: Metka Gabrijelčič, Franek Trefalt, Janez Čuk, Stane Sever, Jure Furlan, Frane Milčinski - Ježek, Metka Bučar
Latvijska organistka Iveta Apkalna je klavir in orgle študirala na Glasbeni akademiji v Latviji, pozneje se je izpopolnjevala še na Visoki šoli za glasbo in dramsko umetnost Guildhall v Londonu ter na Državni univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Stuttgartu. Nastopila je v številnih državah po Evropi, v Severni Ameriki in na Kitajskem, za svoje umetniško delovanje pa je prejela vrsto nagrad. Na njenem repertoarju je glasba od baroka do sodobnosti. Redno sodeluje s sodobnimi skladatelji in krstno izvaja njihova dela.
Latvijska organistka Iveta Apkalna je klavir in orgle študirala na Glasbeni akademiji v Latviji, pozneje se je izpopolnjevala še na Visoki šoli za glasbo in dramsko umetnost Guildhall v Londonu ter na Državni univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Stuttgartu. Nastopila je v številnih državah po Evropi, v Severni Ameriki in na Kitajskem, za svoje umetniško delovanje pa je prejela vrsto nagrad. Na njenem repertoarju je glasba od baroka do sodobnosti. Redno sodeluje s sodobnimi skladatelji in krstno izvaja njihova dela.
Ob kulturnem prazniku vas vabimo k poslušanju spominov Lenke Prešeren na brata pesnika dr. Franceta Prešerna. Spomini Prešernove sestre so manj znani od spominov pesnikove hčerke Ernestine Jelovšek, vendar polni konkretnih podatkov o Prešernovem življenju in osvetljujejo njegovo življenjsko zgodbo, tudi tisti del, ki ga Ernestina ni poznala. Spomine Lenke Prešeren, ki se je rodila leta 1811, je zapisal njen in pesnikov pranečak, duhovnik Tomo Zupan. Izbrali smo tisti del, v katerem se Lenka, ki se je z bratom pogosto srečevala vse do njegove smrti, spominja pesnikove mladosti. Avtor literarnega dela Tomo Zupan, režiser Igor Likar, nastopata Nevenka Sedlar in Zvone Hribar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednika oddaje Ingrid Kovač Brus in Matej Juh. Posneto leta 2009.
Ob kulturnem prazniku vas vabimo k poslušanju spominov Lenke Prešeren na brata pesnika dr. Franceta Prešerna. Spomini Prešernove sestre so manj znani od spominov pesnikove hčerke Ernestine Jelovšek, vendar polni konkretnih podatkov o Prešernovem življenju in osvetljujejo njegovo življenjsko zgodbo, tudi tisti del, ki ga Ernestina ni poznala. Spomine Lenke Prešeren, ki se je rodila leta 1811, je zapisal njen in pesnikov pranečak, duhovnik Tomo Zupan. Izbrali smo tisti del, v katerem se Lenka, ki se je z bratom pogosto srečevala vse do njegove smrti, spominja pesnikove mladosti. Avtor literarnega dela Tomo Zupan, režiser Igor Likar, nastopata Nevenka Sedlar in Zvone Hribar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednika oddaje Ingrid Kovač Brus in Matej Juh. Posneto leta 2009.
Ognjeni duhci se tako zelo radi vozijo z Gregorčki po potoku Pripoveduje: Jožef Ropoša. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.
Ognjeni duhci se tako zelo radi vozijo z Gregorčki po potoku Pripoveduje: Jožef Ropoša. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.
Na področju glasbe so Prešernove nagrade letos izpostavile delo skladateljice Petre Strahovnik. Njeno raziskovanje presečišč med zvokom, performansom, vizualno umetnostjo in znanostjo že od skladateljičinih začetkov presega klasične kompozicijske okvire, v zadnjem obdobju pa je Petra Strahovnik, ki živi in dela na Nizozemskem, še poglobila svoja iskanja in z njimi dosegla široko mednarodno javnost – v velikimi deli, nazadnje s simfoničnim delom 1945-, z redno prisotnostjo komornih in ansambelskih del na pomembnih festivalih ter z večjim večdisciplinarnim ciklusom disOrder.
Na področju glasbe so Prešernove nagrade letos izpostavile delo skladateljice Petre Strahovnik. Njeno raziskovanje presečišč med zvokom, performansom, vizualno umetnostjo in znanostjo že od skladateljičinih začetkov presega klasične kompozicijske okvire, v zadnjem obdobju pa je Petra Strahovnik, ki živi in dela na Nizozemskem, še poglobila svoja iskanja in z njimi dosegla široko mednarodno javnost – v velikimi deli, nazadnje s simfoničnim delom 1945-, z redno prisotnostjo komornih in ansambelskih del na pomembnih festivalih ter z večjim večdisciplinarnim ciklusom disOrder.
Renato Quaglia, rojen leta 1941 na Solbici v Reziji, je eden najpomembnejših sodobnih pesnikov v slovenski Benečiji. Piše v rezijanščini in italijanščini, v slovenski pesniški prostor pa je odmevno vstopil že s svojo prvo knjigo poezije Baside/Besede (Trst, 1985), za katero je pred štiridesetimi leti prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Njegova poezija nastaja pod močnim vtisom ljudske govorice in pesmi, zaznamuje pa jo tudi mistično doživetje stvarstva. V portretu, ki je nastal leta 1980, Quaglia bere svojo poezijo, ki jo v knjižni slovenščini nato interpretira dramski igralec Kristijan Muck. Prevajalec: Pavle Merku; interpret: dramski igralec Kristijan Muck; režiser: Aleš Jan; bralka: Barbara Berce; mojster zvoka: Jure Culiberg; produkcija 1980.
Renato Quaglia, rojen leta 1941 na Solbici v Reziji, je eden najpomembnejših sodobnih pesnikov v slovenski Benečiji. Piše v rezijanščini in italijanščini, v slovenski pesniški prostor pa je odmevno vstopil že s svojo prvo knjigo poezije Baside/Besede (Trst, 1985), za katero je pred štiridesetimi leti prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Njegova poezija nastaja pod močnim vtisom ljudske govorice in pesmi, zaznamuje pa jo tudi mistično doživetje stvarstva. V portretu, ki je nastal leta 1980, Quaglia bere svojo poezijo, ki jo v knjižni slovenščini nato interpretira dramski igralec Kristijan Muck. Prevajalec: Pavle Merku; interpret: dramski igralec Kristijan Muck; režiser: Aleš Jan; bralka: Barbara Berce; mojster zvoka: Jure Culiberg; produkcija 1980.
Oddaja raziskuje povezavo med barvno-poljsko umetnostjo Marka Rothka in sodobnim orkestralnim delom Finding Rothko skladatelja Adama Schoenberga. Glasba v štirih stavkih ne ilustrira slik, temveč prevaja njihovo čustveno in prostorsko izkušnjo v zvočno govorico, ki poslušalca povabi k zbranemu poslušanju in notranjemu odzivu.
Oddaja raziskuje povezavo med barvno-poljsko umetnostjo Marka Rothka in sodobnim orkestralnim delom Finding Rothko skladatelja Adama Schoenberga. Glasba v štirih stavkih ne ilustrira slik, temveč prevaja njihovo čustveno in prostorsko izkušnjo v zvočno govorico, ki poslušalca povabi k zbranemu poslušanju in notranjemu odzivu.
Ana Pepelnik (1979, Ljubljana) je letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada. Njen pesniški prvenec Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo je izšel leta 2007. Doslej je objavila osem pesniških zbirk, nagrado Prešernovega sklada pa ji je upravni odbor podelil za zbriki "to se ne pove" (2023) in "V drevo" (2025). Njena pesniška govorica, kot so zapisali v utemeljitvi, "ki se po zvočnosti in ritmičnosti pogosto približuje živemu pogovornemu registru, generira brezštevilne pomene tudi v pesničini zbirki V drevo. Tudi tu pesnica pod drobnogled postavlja domnevne samoumevnosti vsakdanjega življenja ter plete dialog med pesniškim glasom kot funkcijo v odnosu do sebe kot avtorice". Izbor iz pesniške zbirke "to se ne pove" smo na naših radijskih valovih že objavili, premierno pa predstavljamo naslovno pesem iz zbirke V drevo. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Ana Pepelnik (1979, Ljubljana) je letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada. Njen pesniški prvenec Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo je izšel leta 2007. Doslej je objavila osem pesniških zbirk, nagrado Prešernovega sklada pa ji je upravni odbor podelil za zbriki "to se ne pove" (2023) in "V drevo" (2025). Njena pesniška govorica, kot so zapisali v utemeljitvi, "ki se po zvočnosti in ritmičnosti pogosto približuje živemu pogovornemu registru, generira brezštevilne pomene tudi v pesničini zbirki V drevo. Tudi tu pesnica pod drobnogled postavlja domnevne samoumevnosti vsakdanjega življenja ter plete dialog med pesniškim glasom kot funkcijo v odnosu do sebe kot avtorice". Izbor iz pesniške zbirke "to se ne pove" smo na naših radijskih valovih že objavili, premierno pa predstavljamo naslovno pesem iz zbirke V drevo. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Črna komedija o raku. Zeko in Gogi sta stereotipna kriminalca, ki se morata na 1. november znebiti trupla. Na videz rutinska naloga se izkaže za precej težjo, sploh ko se v zgodbo vpletejo veterinar, mesar in prostitutka. Sliši se kot začetek vica, a zadeve so še kako resne. Navsezadnje je to zgodba o raku. Film, ki je na površju kriminalna črna komedija, v sebi pa skriva tudi bolj resne teme, je premiero doživel na letošnjem Festivalu slovenskega filma. Scenarij in režija: Luka Štigl Igrajo: Tim Lončar, Filip Đurić, Uroš Potočnik, Gregor Gruden, Živa Selan, Mitja Okorn... Pripovedovalec: Admir Baltić Produkcija: Squareme
Črna komedija o raku. Zeko in Gogi sta stereotipna kriminalca, ki se morata na 1. november znebiti trupla. Na videz rutinska naloga se izkaže za precej težjo, sploh ko se v zgodbo vpletejo veterinar, mesar in prostitutka. Sliši se kot začetek vica, a zadeve so še kako resne. Navsezadnje je to zgodba o raku. Film, ki je na površju kriminalna črna komedija, v sebi pa skriva tudi bolj resne teme, je premiero doživel na letošnjem Festivalu slovenskega filma. Scenarij in režija: Luka Štigl Igrajo: Tim Lončar, Filip Đurić, Uroš Potočnik, Gregor Gruden, Živa Selan, Mitja Okorn... Pripovedovalec: Admir Baltić Produkcija: Squareme
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Na sporedu Nokturno št. 9 v Es-duru Johna Fielda, Koncert v c-molu za kljunasto flavto, godala in basso continuo, RV 441 Antonia Vivaldija, Osem variacij na temo francoske pesmi za klavir štiriročno, op. 10, D. 624 Franza Schuberta, Suita Iz Holbergovih časov Edvarda Griega v priredbi za trobilni ansambel Leonharda Paula in Simfonija št. 1 v D-duru Johanna Christiana Bacha.
Na sporedu Nokturno št. 9 v Es-duru Johna Fielda, Koncert v c-molu za kljunasto flavto, godala in basso continuo, RV 441 Antonia Vivaldija, Osem variacij na temo francoske pesmi za klavir štiriročno, op. 10, D. 624 Franza Schuberta, Suita Iz Holbergovih časov Edvarda Griega v priredbi za trobilni ansambel Leonharda Paula in Simfonija št. 1 v D-duru Johanna Christiana Bacha.
Dve skladbi Ludwiga van Beethovna - Rondo za violino in klavir, WoO 41 in Turška koračnica iz scenske glasbe k igri Atenske razvaline - oklepata Mozartovo Glasbeno šalo - sekstet za dva rogova in godala v F-duru, K. 522.
Dve skladbi Ludwiga van Beethovna - Rondo za violino in klavir, WoO 41 in Turška koračnica iz scenske glasbe k igri Atenske razvaline - oklepata Mozartovo Glasbeno šalo - sekstet za dva rogova in godala v F-duru, K. 522.
Momtaza Mehri, rojena leta 1995, je somalijsko-britanska pesnica in esejistka, ki je za svoje ustvarjanje prejela že več nagrad. Pesem Kalne zaveze je nastala na podlagi podobe, ki jo je pesnica videla kot otrok in je ni nikoli pozabila: fotografije Jean-Marca Boujuja iz leta 2003, na kateri iraški zapornik v kapuci drži v naročju svojega štiriletnega sina v ameriškem taborišču v Nadžafu v Iraku. Prevajalka Katja Zakrajšek, režiserka Špela Kravogel, tonski mojster Matjaž Miklič, interpretka Saša Mihelčič, produkcija 2026.
Momtaza Mehri, rojena leta 1995, je somalijsko-britanska pesnica in esejistka, ki je za svoje ustvarjanje prejela že več nagrad. Pesem Kalne zaveze je nastala na podlagi podobe, ki jo je pesnica videla kot otrok in je ni nikoli pozabila: fotografije Jean-Marca Boujuja iz leta 2003, na kateri iraški zapornik v kapuci drži v naročju svojega štiriletnega sina v ameriškem taborišču v Nadžafu v Iraku. Prevajalka Katja Zakrajšek, režiserka Špela Kravogel, tonski mojster Matjaž Miklič, interpretka Saša Mihelčič, produkcija 2026.
Na sporedu Impromptu tarantellisé Gioacchina Rossinija, koncertna uvertura Hebridi, op. 26 Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Veliki nonet v F-duru, op. 31 Louisa Spohra, Sonata za violino in klavir Clauda Debussyja, Koncert št. 4 za fagot in orkester Françoisa Devienna, Scaramouche – suita za dva klavirja, op. 165b Dariusa Milhauda in Brigg Fair – Angleška rapsodija za orkester Fredericka Deliusa.
Na sporedu Impromptu tarantellisé Gioacchina Rossinija, koncertna uvertura Hebridi, op. 26 Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Veliki nonet v F-duru, op. 31 Louisa Spohra, Sonata za violino in klavir Clauda Debussyja, Koncert št. 4 za fagot in orkester Françoisa Devienna, Scaramouche – suita za dva klavirja, op. 165b Dariusa Milhauda in Brigg Fair – Angleška rapsodija za orkester Fredericka Deliusa.
Dve skladbi Ludwiga van Beethovna - Rondo za violino in klavir, WoO 41 in Turška koračnica iz scenske glasbe k igri Atenske razvaline - oklepata Mozartovo Glasbeno šalo - sekstet za dva rogova in godala v F-duru, K. 522.
Dve skladbi Ludwiga van Beethovna - Rondo za violino in klavir, WoO 41 in Turška koračnica iz scenske glasbe k igri Atenske razvaline - oklepata Mozartovo Glasbeno šalo - sekstet za dva rogova in godala v F-duru, K. 522.