Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Grški pesnik Jorgos Seferis (1900–1971; rojen v Smirni, umrl v Atenah) je bil eden izmed osrednjih predstavnikov grške moderne. Pesem Beg sta prevedla Marjeta Šašel Kos in Janko Moder, leta 2011 jo je interpretirala dramska igralka Medea Novak. Ton in montaža Andrej Kocan, režija Ana Krauthaker. Redakcija Ingrid Kovač Brus, Staša Grahek.
Grški pesnik Jorgos Seferis (1900–1971; rojen v Smirni, umrl v Atenah) je bil eden izmed osrednjih predstavnikov grške moderne. Pesem Beg sta prevedla Marjeta Šašel Kos in Janko Moder, leta 2011 jo je interpretirala dramska igralka Medea Novak. Ton in montaža Andrej Kocan, režija Ana Krauthaker. Redakcija Ingrid Kovač Brus, Staša Grahek.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V oddaji Glasbeni radiogram smo gostili pevca in avtorja Patrika Preleca, ki v svojih pesmih – kot pravi sam – združuje vplive rockovske in pop glasbe. V pogovoru je spregovoril o svojih glasbenih začetkih, o ustvarjanju pesmi ter o svojem pogledu na glasbo in nastopanje.
V oddaji Glasbeni radiogram smo gostili pevca in avtorja Patrika Preleca, ki v svojih pesmih – kot pravi sam – združuje vplive rockovske in pop glasbe. V pogovoru je spregovoril o svojih glasbenih začetkih, o ustvarjanju pesmi ter o svojem pogledu na glasbo in nastopanje.
Od leta 1877 je Čajkovskega finančno podpirala bogata vdova Nadežda von Meck. Oboževala je skladateljevo glasbo in postala njegova zvesta prijateljica. V 14 letih sta si izmenjala več kot tisoč pisem, vendar se na njeno željo nista nikoli ne srečala ne govorila, če so se njune poti po naključju križale. Razmerje se je razvilo v ljubezen in Čajkovski ji je svobodno pisal o svojih najglobljih čustvih in željah. Po 13 letih je von Meckova nenadoma prekinila razmerje in ga obvestila o svojem finančnem bankrotu. Nekateri to pripisujejo družbeni vrzeli med njima in njeni ljubezni do otrok, ki je nikakor ni želela ogroziti. Čajkovski ji je poslal zaskrbljeno pismo, v katerem jo je prosil za nadaljnje prijateljstvo in ji zagotovil, da ne potrebuje finančnih sredstev. Pismo je ostalo brez odgovora.
Od leta 1877 je Čajkovskega finančno podpirala bogata vdova Nadežda von Meck. Oboževala je skladateljevo glasbo in postala njegova zvesta prijateljica. V 14 letih sta si izmenjala več kot tisoč pisem, vendar se na njeno željo nista nikoli ne srečala ne govorila, če so se njune poti po naključju križale. Razmerje se je razvilo v ljubezen in Čajkovski ji je svobodno pisal o svojih najglobljih čustvih in željah. Po 13 letih je von Meckova nenadoma prekinila razmerje in ga obvestila o svojem finančnem bankrotu. Nekateri to pripisujejo družbeni vrzeli med njima in njeni ljubezni do otrok, ki je nikakor ni želela ogroziti. Čajkovski ji je poslal zaskrbljeno pismo, v katerem jo je prosil za nadaljnje prijateljstvo in ji zagotovil, da ne potrebuje finančnih sredstev. Pismo je ostalo brez odgovora.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Zgoščenka V vEtru spominov Tomaža Habeta je izšla konec leta 2018 pod pokroviteljstvom Društva slovenskih skladateljev in v sodelovanju z Radiem Slovenija. V celoti bomo poslušali tri dela z zgoščenke. To bodo Listi iz spominske knjige za solo oboo in komorni orkester, Quasi habanera za alt saksofon in orkester ter Koncert za fagot, godala in tolkala. Kot zapiše avtorica zloženke V vEtru spominov Veronika Brvar: »Na avtorski zgoščenki skladatelj Tomaž Habe predstavlja instrumentalno glasbo, v kateri imajo glavno vlogo predvsem izvrstni solisti, koncertanti na oboi, alt saksofonu, fagotu oziroma trobenti. Ob izbranih solistih, za katere so bila dela pravzaprav napisana, skladatelj nameni drobne pozornosti tudi solistom v orkestrski spremljavi.«
Zgoščenka V vEtru spominov Tomaža Habeta je izšla konec leta 2018 pod pokroviteljstvom Društva slovenskih skladateljev in v sodelovanju z Radiem Slovenija. V celoti bomo poslušali tri dela z zgoščenke. To bodo Listi iz spominske knjige za solo oboo in komorni orkester, Quasi habanera za alt saksofon in orkester ter Koncert za fagot, godala in tolkala. Kot zapiše avtorica zloženke V vEtru spominov Veronika Brvar: »Na avtorski zgoščenki skladatelj Tomaž Habe predstavlja instrumentalno glasbo, v kateri imajo glavno vlogo predvsem izvrstni solisti, koncertanti na oboi, alt saksofonu, fagotu oziroma trobenti. Ob izbranih solistih, za katere so bila dela pravzaprav napisana, skladatelj nameni drobne pozornosti tudi solistom v orkestrski spremljavi.«
Z Benom Foglom po izgubljenih svetovih
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 2. del: Škotska Ben Fogle obišče tri od otokov na skrajnem severu Škotske, ki so v 20. stoletju izgubili prebivalce. Zakaj so se ti odločili za tako dokončen korak in kaj je na teh otokih zdaj? Kako ohraniti njihovo kulturno dediščino? Nekateri so v zasebni lasti. Ideja o lastnem otoku se zdi romantična, vendar je taka lastnina lahko tudi veliko breme. Najodročnejši in najteže dostopen otok, St. Kilda, sameva že od leta 1930. Spada v Unescovo naravno in kulturno dediščino. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Sam Lang
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 2. del: Škotska Ben Fogle obišče tri od otokov na skrajnem severu Škotske, ki so v 20. stoletju izgubili prebivalce. Zakaj so se ti odločili za tako dokončen korak in kaj je na teh otokih zdaj? Kako ohraniti njihovo kulturno dediščino? Nekateri so v zasebni lasti. Ideja o lastnem otoku se zdi romantična, vendar je taka lastnina lahko tudi veliko breme. Najodročnejši in najteže dostopen otok, St. Kilda, sameva že od leta 1930. Spada v Unescovo naravno in kulturno dediščino. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Sam Lang
Morf je še preveč zaspan, da bi Ščetko peljal na sprehod, zato se ta odpravi po svoje. Ker je ni domov, se Morf in Car odpravita ponjo in odkrijeta, da je tudi sama doživela pustolovščino.
Morf je še preveč zaspan, da bi Ščetko peljal na sprehod, zato se ta odpravi po svoje. Ker je ni domov, se Morf in Car odpravita ponjo in odkrijeta, da je tudi sama doživela pustolovščino.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
Posnetki koncertov najboljših glasbenic in glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.
Posnetki koncertov najboljših glasbenic in glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.
Najprej v Idrijo, kjer so sinoči prvič javno predvajali kratko radijsko igro »Veselje do življenja«. Igralka Metka Pavšič jo na odru uprizarja že trideset let. Z drugim prispevkom bomo napovedali nocojšnjo premiero v Gledališču Koper. Gre za dve enodejanki Antona Pavloviča Čehova, združeni v enotno predstavo. In nato v Milano, kjer je v Kraljevi palači na ogled razstava del slovitega nemškega umetnika Anselma Kieferja.
Najprej v Idrijo, kjer so sinoči prvič javno predvajali kratko radijsko igro »Veselje do življenja«. Igralka Metka Pavšič jo na odru uprizarja že trideset let. Z drugim prispevkom bomo napovedali nocojšnjo premiero v Gledališču Koper. Gre za dve enodejanki Antona Pavloviča Čehova, združeni v enotno predstavo. In nato v Milano, kjer je v Kraljevi palači na ogled razstava del slovitega nemškega umetnika Anselma Kieferja.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Radijsko izvedbo sta pod vodstvom urednika in režiserja Alena Jelena pripravili tonska mojstrica Sonja Strenar in glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Radijsko izvedbo sta pod vodstvom urednika in režiserja Alena Jelena pripravili tonska mojstrica Sonja Strenar in glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
... in živali in veter jo mahnejo na pot … Pripoveduje: Violeta Tomič. Napisal: Milan Petek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
... in živali in veter jo mahnejo na pot … Pripoveduje: Violeta Tomič. Napisal: Milan Petek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Režiserka in nekdanja tekmovalka na olimpijskih igrah Phyllis Ellis v pretresljivem dokumentarnem filmu raziskuje zlorabo moči, sovraštvo do žensk in rasizem, ki so na mednarodnih športnih tekmovanjih za ženske prisotni že več kot 80 let. Pet pogumnih športnic, Caster Semenya, Margaret Wabui, Annet Negesa, Dutee Chand in Evangeline Makena, razkriva, kaj vse so morale prestati in kakšne medicinske postopke so morale opraviti, da bi se lahko udeležile tekmovanj. O tem, kdo sme tekmovati, odločajo športne zveze. Za potrditev spola so se morale športnice nekoč najprej gole sprehoditi pred ginekologi, nato pa opraviti še temeljit pregled. Kasneje so spremenili pravila in spol ugotavljali s kromosomskimi pari. Ker se je tudi to izkazalo za napačno, so določili novo merilo, in sicer dovoljeno raven testosterona. Športnicam z androgenizmom oziroma povišano ravnjo testosterona so zagotovili, da bodo lahko tekmovale, če bodo privolile v kirurško odstranitev spolnih žlez, zamolčali pa so, da bodo nato vse življenje potrebovale hormonsko terapijo. V filmu govorijo tudi o potvorjenih znanstvenih raziskavah, ki jih je naročala Atletska zveza. Gre za pričevanje o najhujših kršitvah človekovih pravic v športu. To pa se žal dogaja še danes. CATEGORY: WOMAN / Kanada / 2022 / Režija: Phyllis Ellis
Režiserka in nekdanja tekmovalka na olimpijskih igrah Phyllis Ellis v pretresljivem dokumentarnem filmu raziskuje zlorabo moči, sovraštvo do žensk in rasizem, ki so na mednarodnih športnih tekmovanjih za ženske prisotni že več kot 80 let. Pet pogumnih športnic, Caster Semenya, Margaret Wabui, Annet Negesa, Dutee Chand in Evangeline Makena, razkriva, kaj vse so morale prestati in kakšne medicinske postopke so morale opraviti, da bi se lahko udeležile tekmovanj. O tem, kdo sme tekmovati, odločajo športne zveze. Za potrditev spola so se morale športnice nekoč najprej gole sprehoditi pred ginekologi, nato pa opraviti še temeljit pregled. Kasneje so spremenili pravila in spol ugotavljali s kromosomskimi pari. Ker se je tudi to izkazalo za napačno, so določili novo merilo, in sicer dovoljeno raven testosterona. Športnicam z androgenizmom oziroma povišano ravnjo testosterona so zagotovili, da bodo lahko tekmovale, če bodo privolile v kirurško odstranitev spolnih žlez, zamolčali pa so, da bodo nato vse življenje potrebovale hormonsko terapijo. V filmu govorijo tudi o potvorjenih znanstvenih raziskavah, ki jih je naročala Atletska zveza. Gre za pričevanje o najhujših kršitvah človekovih pravic v športu. To pa se žal dogaja še danes. CATEGORY: WOMAN / Kanada / 2022 / Režija: Phyllis Ellis
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Zbora Tenebrae, posnetega junija lani v Regensburgu v okviru tamkajšnjega festivala stare glasbe. Ansambel, ki ga dobro poznamo tudi pri nas, se je posvetil opusu Giovannija Pierluigija da Palestrine, za osrednje delo pa je izbral njegovo uglasbitev pesmi slednice Stabat Mater dolorosa/Mati žalostna je stala.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Zbora Tenebrae, posnetega junija lani v Regensburgu v okviru tamkajšnjega festivala stare glasbe. Ansambel, ki ga dobro poznamo tudi pri nas, se je posvetil opusu Giovannija Pierluigija da Palestrine, za osrednje delo pa je izbral njegovo uglasbitev pesmi slednice Stabat Mater dolorosa/Mati žalostna je stala.
Marca 2011 je Japonsko stresel najmočnejši potres v zadnjem tisočletju. Nastal je orjaški cunami, ki se je prelil čez desetmetrski valobran jedrske elektrarne Fukušima. Grozilo je, da bo radioaktivno onesnaženje še desetkrat hujše kot v Černobilu. Dokumentarna oddaja je narejena kot natančna kronika te nepredstavljive nesreče. V njej se pričevanja skupine Fukušima 50, petdeseterice inženirjev, tehnikov in gasilcev, ki so v zaščitnih oblekah vztrajali v elektrarni, ter izjave strokovnjakov in politikov prepletajo z osupljivimi arhivskimi posnetki. To je nepozabna zgodba o boju za preživetje in iznajdljivosti ter hkrati svarilo in poklon človeški vzdržljivosti in žrtvovanju. FUKUSHIMA / Velika Britanija, Japonska / 2026 / Režija: James Jones, Megumi Inman
Marca 2011 je Japonsko stresel najmočnejši potres v zadnjem tisočletju. Nastal je orjaški cunami, ki se je prelil čez desetmetrski valobran jedrske elektrarne Fukušima. Grozilo je, da bo radioaktivno onesnaženje še desetkrat hujše kot v Černobilu. Dokumentarna oddaja je narejena kot natančna kronika te nepredstavljive nesreče. V njej se pričevanja skupine Fukušima 50, petdeseterice inženirjev, tehnikov in gasilcev, ki so v zaščitnih oblekah vztrajali v elektrarni, ter izjave strokovnjakov in politikov prepletajo z osupljivimi arhivskimi posnetki. To je nepozabna zgodba o boju za preživetje in iznajdljivosti ter hkrati svarilo in poklon človeški vzdržljivosti in žrtvovanju. FUKUSHIMA / Velika Britanija, Japonska / 2026 / Režija: James Jones, Megumi Inman
Leta 2021 je v mariborskem studiu novinar posnel intervju s pisateljem Tonetom Partljičem. Rdeča lučka je ugasnila, oba sta bila zadovoljna z opravljenim delom, nakar se je novinar opogumil in vprašal pisatelja, ali bi posnel še svojo črtico "Ali veš, koga so danes pokopali?" je vprašal Domen osorno. Partljič je prikimal in vstal in začel pripoved ter znova dokazal, da je velik pisatelj s posluhom za človeško in odličen pripovedovalec. Avtor in pripovedovalec literarnega dela Tone Partljič, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Simon Spreitzer, Miha Klemenčič, Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2021.
Leta 2021 je v mariborskem studiu novinar posnel intervju s pisateljem Tonetom Partljičem. Rdeča lučka je ugasnila, oba sta bila zadovoljna z opravljenim delom, nakar se je novinar opogumil in vprašal pisatelja, ali bi posnel še svojo črtico "Ali veš, koga so danes pokopali?" je vprašal Domen osorno. Partljič je prikimal in vstal in začel pripoved ter znova dokazal, da je velik pisatelj s posluhom za človeško in odličen pripovedovalec. Avtor in pripovedovalec literarnega dela Tone Partljič, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Simon Spreitzer, Miha Klemenčič, Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2021.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Letos zaznamujemo stoletnico rojstva flavtista Bobbyja Jasparja. Rodil se je 20. februarja leta 1926 v Liegeu v Belgiji. Najprej je vadil klavir in nato še klarinet. Pozneje se je odločil za flavto in tenor saksofon.
Letos zaznamujemo stoletnico rojstva flavtista Bobbyja Jasparja. Rodil se je 20. februarja leta 1926 v Liegeu v Belgiji. Najprej je vadil klavir in nato še klarinet. Pozneje se je odločil za flavto in tenor saksofon.