Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tokrat se bomo v oddaji posvetili ansamblu Trouts s člani: Leno Neudaeuer in Wen Xiao Zhengom na violini, Sebastianom Klingerjem na violončelu in Rickom Stotijnom na kontrabasu ter Silke Avenhaus na klavirju. Tretjega julija letos so se glasbeniki predstavili na mednarodnem glasbenem festivalu v Tegernseeju v izjemni stavbi oziroma modernem hlevu gostišča Kaltenbrunn.
Tokrat se bomo v oddaji posvetili ansamblu Trouts s člani: Leno Neudaeuer in Wen Xiao Zhengom na violini, Sebastianom Klingerjem na violončelu in Rickom Stotijnom na kontrabasu ter Silke Avenhaus na klavirju. Tretjega julija letos so se glasbeniki predstavili na mednarodnem glasbenem festivalu v Tegernseeju v izjemni stavbi oziroma modernem hlevu gostišča Kaltenbrunn.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V Sežani so vstopili v Kosovelovo leto, ki ga je vlada na pobudo občine razglasila ob 100. obletnici pesnikove smrti. Dediščina pesnika Krasa bo tako v letu 2026 pomembno zaznamovala kulturno, izobraževalno, turistično in družbeno življenje – ne le na Krasu, temveč veliko širše. V oddaji še o razstavi Zločin in sadež, ki tematizira različne poglede na fenomen grafita, o prireditvi Potujoča muzika in o pečatu mesta Trst, ki ga je prejelo Slovensko stalno gledališče v Trstu.
V Sežani so vstopili v Kosovelovo leto, ki ga je vlada na pobudo občine razglasila ob 100. obletnici pesnikove smrti. Dediščina pesnika Krasa bo tako v letu 2026 pomembno zaznamovala kulturno, izobraževalno, turistično in družbeno življenje – ne le na Krasu, temveč veliko širše. V oddaji še o razstavi Zločin in sadež, ki tematizira različne poglede na fenomen grafita, o prireditvi Potujoča muzika in o pečatu mesta Trst, ki ga je prejelo Slovensko stalno gledališče v Trstu.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetjem, a tudi vztrajanje pri svojih lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetjem, a tudi vztrajanje pri svojih lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Tu sem bila. Več me ni. Kralj naj kar leži. Pripoveduje: Boris Kralj. Madžarska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Tu sem bila. Več me ni. Kralj naj kar leži. Pripoveduje: Boris Kralj. Madžarska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Dragi poslušalci, dobrodošli ob spremljanju koncerta Komornega zbora RIAS iz Berlina pod vodstvom Sofi Jeannin. Izvajalci so nastopili junija letos v berlinski Filharmoniji in uzvočili koncert z naslovom O ljubezni. Na to temo so nanizali dela francoskih skladateljev od Cecile Chaminade do Jeana-Yvesa Daniela-Lesurja. Nocoj se bomo posvetili predvsem skladbam Lili Boulanger in ciklu Sept chansons/Sedem pesmi Francisa Poulenca.
Dragi poslušalci, dobrodošli ob spremljanju koncerta Komornega zbora RIAS iz Berlina pod vodstvom Sofi Jeannin. Izvajalci so nastopili junija letos v berlinski Filharmoniji in uzvočili koncert z naslovom O ljubezni. Na to temo so nanizali dela francoskih skladateljev od Cecile Chaminade do Jeana-Yvesa Daniela-Lesurja. Nocoj se bomo posvetili predvsem skladbam Lili Boulanger in ciklu Sept chansons/Sedem pesmi Francisa Poulenca.
Nizozemski starostnik Hendrik Groen je pozornost bralske javnosti pritegnil s skrivnim dnevnikom v več delih, v katerem je popisal življenje prebivalcev amsterdamskega doma starejših občanov Dom zahajajočega sonca. Kar nekaj let ni bilo znano, da se za psevdonimom Hendrik Groen skriva knjižničar Peter de Smet. Ta z zajetno mero grenkosladkega humorja piše o posebni družbi starostnikov, ki jim je prepovedano tarnati o boleznih, njihov cilj pa je v maniri carpe diem uživanje do konca svojih dni. Za Literarni nokturno je Stana Anželj prevedla odlomek iz romana Majhno presenečenje. Ali kako sta se Hendrik in Evert spravila v škripce. Ta se odvija, preden Hendrik zaživi v Domu zahajajočega sonca, v odlomku pa je predstavljen zaplet z dojenčkom. Evert po spletu naključij, ko skoči v najbližjo šolo, da bi si olajšal mehur, v trenutku panike namreč s seboj odpelje otroški voziček. Interpretira Uroš Smolej, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Vladimir Jovanović, režija Alen Jelen, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Nizozemski starostnik Hendrik Groen je pozornost bralske javnosti pritegnil s skrivnim dnevnikom v več delih, v katerem je popisal življenje prebivalcev amsterdamskega doma starejših občanov Dom zahajajočega sonca. Kar nekaj let ni bilo znano, da se za psevdonimom Hendrik Groen skriva knjižničar Peter de Smet. Ta z zajetno mero grenkosladkega humorja piše o posebni družbi starostnikov, ki jim je prepovedano tarnati o boleznih, njihov cilj pa je v maniri carpe diem uživanje do konca svojih dni. Za Literarni nokturno je Stana Anželj prevedla odlomek iz romana Majhno presenečenje. Ali kako sta se Hendrik in Evert spravila v škripce. Ta se odvija, preden Hendrik zaživi v Domu zahajajočega sonca, v odlomku pa je predstavljen zaplet z dojenčkom. Evert po spletu naključij, ko skoči v najbližjo šolo, da bi si olajšal mehur, v trenutku panike namreč s seboj odpelje otroški voziček. Interpretira Uroš Smolej, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Vladimir Jovanović, režija Alen Jelen, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Vladimír Dzuro je bil češki preiskovalec Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Zbiral je dokaze proti obtoženim vojnih zločinov in etničnega čiščenja, njegova največja primera pa sta bila pokol na Ovčari, povezan s takratnim vukovarskim županom Slavkom Dokmanovićem, in etnično čiščenje v severozahodni Bosni, za katerega je bil odgovoren Željko Ražnatović - Arkan. V filmu, posnetem po Dzurovi knjigi Preiskovalec – Demoni balkanske vojne, se avtor po 30 letih vrne na prizorišča zločinov, ki jih je preiskoval, obišče kraje preiskav, se sreča s preživelimi pričami etnično motiviranih zločinov ter z rekonstrukcijo dogodkov in arhivskim gradivom podaja svoj pogled na potek takratnih dogodkov. V slogu kriminalnega trilerja razkriva podrobnosti napete preiskave, ki je kljub dobro zakritim sledem in oviranju politike pripeljala do pregona vojnih zločincev, ne pa tudi do občutka, da je bilo pravici zadoščeno. THE INVESTIGATOR / Češka, Hrvaška / 2022 / Režija: Viktor Portel
Vladimír Dzuro je bil češki preiskovalec Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Zbiral je dokaze proti obtoženim vojnih zločinov in etničnega čiščenja, njegova največja primera pa sta bila pokol na Ovčari, povezan s takratnim vukovarskim županom Slavkom Dokmanovićem, in etnično čiščenje v severozahodni Bosni, za katerega je bil odgovoren Željko Ražnatović - Arkan. V filmu, posnetem po Dzurovi knjigi Preiskovalec – Demoni balkanske vojne, se avtor po 30 letih vrne na prizorišča zločinov, ki jih je preiskoval, obišče kraje preiskav, se sreča s preživelimi pričami etnično motiviranih zločinov ter z rekonstrukcijo dogodkov in arhivskim gradivom podaja svoj pogled na potek takratnih dogodkov. V slogu kriminalnega trilerja razkriva podrobnosti napete preiskave, ki je kljub dobro zakritim sledem in oviranju politike pripeljala do pregona vojnih zločincev, ne pa tudi do občutka, da je bilo pravici zadoščeno. THE INVESTIGATOR / Češka, Hrvaška / 2022 / Režija: Viktor Portel
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Letos mineva sto let od rojstva Boba Cooperja - solista na različnih pihalih: saksofonih, flavti, bas klarinetu, oboi in angleškem rogu. Bil je inovativen in spreten glasbenik in skladatelj, ki se tudi v svojem bopovskem izrazu ni nikoli odrekel veseljaškemu - svingovskemu igranju.
Letos mineva sto let od rojstva Boba Cooperja - solista na različnih pihalih: saksofonih, flavti, bas klarinetu, oboi in angleškem rogu. Bil je inovativen in spreten glasbenik in skladatelj, ki se tudi v svojem bopovskem izrazu ni nikoli odrekel veseljaškemu - svingovskemu igranju.
Romantična epopeja iz zlate dobe mehiškega filma V revolucionarni Mehiki se idealistični vodja uporniških sil José Juan Reyes zaljubi v Beatriz Peñafiel, hčerko najbogatejšega aristokrata v mestu, ki ga je prav on oropal v imenu revolucije. Strast med njima se razplamti kljub razrednim razlikam. On je kmet in borec za pravičnost, ona pa pooseblja svet privilegijev, ki se ruši. Gre za eno od številnih epskih klasik režiserja Emilia Fernándeza, znanega tudi pod vzdevkom »El Indio«, ki je bil med najbolj cenjenimi režiserji v času zlate dobe mehiškega filma v 40. in 50. letih prejšnjega stoletja. Brezhibna režija, prekrasna črno-bela fotografija, vznesena ljubezenska zgodba, postavljena v turbulenten čas revolucije, karizmatična zvezdnika mehiškega filma – vse to ustvari čutno kombinacijo, ki se ji tudi danes ni mogoče upreti. Digitalno obnovljeni film so predvajali leta 2018 v Cannesu, v kategoriji oživljenih klasik. Izvirni naslov: ENAMORADA / Mehiški film, 1946 / Scenarij: Iñigo de Martino, Emilio Fernández / Režija: Emilio Fernández / Igrajo: María Félix, Pedro Armendáriz, Fernando Fernández, Eugenio Rossi
Romantična epopeja iz zlate dobe mehiškega filma V revolucionarni Mehiki se idealistični vodja uporniških sil José Juan Reyes zaljubi v Beatriz Peñafiel, hčerko najbogatejšega aristokrata v mestu, ki ga je prav on oropal v imenu revolucije. Strast med njima se razplamti kljub razrednim razlikam. On je kmet in borec za pravičnost, ona pa pooseblja svet privilegijev, ki se ruši. Gre za eno od številnih epskih klasik režiserja Emilia Fernándeza, znanega tudi pod vzdevkom »El Indio«, ki je bil med najbolj cenjenimi režiserji v času zlate dobe mehiškega filma v 40. in 50. letih prejšnjega stoletja. Brezhibna režija, prekrasna črno-bela fotografija, vznesena ljubezenska zgodba, postavljena v turbulenten čas revolucije, karizmatična zvezdnika mehiškega filma – vse to ustvari čutno kombinacijo, ki se ji tudi danes ni mogoče upreti. Digitalno obnovljeni film so predvajali leta 2018 v Cannesu, v kategoriji oživljenih klasik. Izvirni naslov: ENAMORADA / Mehiški film, 1946 / Scenarij: Iñigo de Martino, Emilio Fernández / Režija: Emilio Fernández / Igrajo: María Félix, Pedro Armendáriz, Fernando Fernández, Eugenio Rossi
V novi dan z glasbo Scarlattija, Emanuela Bacha, Vivladija in Mozarta v prvem, Ivančiča in Rossinija v drugem ter Castella, Myslivečka, Mozarta, Albrechtsbergerja, Rosettija, Griega, Schumanna, Brahmsa in Čajkovskega v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Scarlattija, Emanuela Bacha, Vivladija in Mozarta v prvem, Ivančiča in Rossinija v drugem ter Castella, Myslivečka, Mozarta, Albrechtsbergerja, Rosettija, Griega, Schumanna, Brahmsa in Čajkovskega v tretjem delu.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Oči, Brina in Klara se igrajo hobotnico in se prešerno zabavajo. Ko se Klara vrne domov, se s svojim očijem prav tako igra hobotnico, a igra ni več tako zabavna. Dolgočasna je. Klara se trudi očiju razložiti pravila igre, a vse je kot bob ob steno. Končno oba spoznata, da je igra zabavna le, če si vsak postavi svoja pravila.
Oči, Brina in Klara se igrajo hobotnico in se prešerno zabavajo. Ko se Klara vrne domov, se s svojim očijem prav tako igra hobotnico, a igra ni več tako zabavna. Dolgočasna je. Klara se trudi očiju razložiti pravila igre, a vse je kot bob ob steno. Končno oba spoznata, da je igra zabavna le, če si vsak postavi svoja pravila.
Zuli opravlja preizkus iz navigacije. Najti mora majhen otok v Južnem Tihem oceanu. Zanese se lahko samo na koordinate, ki jih dobi. Na ta otok se odpravlja tudi Zafrk. Misli, da bo tam preživel miren dopust ob morju. A se pošteno zmoti.
Zuli opravlja preizkus iz navigacije. Najti mora majhen otok v Južnem Tihem oceanu. Zanese se lahko samo na koordinate, ki jih dobi. Na ta otok se odpravlja tudi Zafrk. Misli, da bo tam preživel miren dopust ob morju. A se pošteno zmoti.
Poezija Roberta Blya (1926–2021) temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. To ustvarjalno načelo je izrazito tudi v pesmi v prozi Skalnati rokav na Pacifiku, ki smo jo izbrali iz avtorjeve knjige Segati k svetu. Bly danes velja za enega izmed najpomembnejših in najvplivnejših sodobnih ameriških pesnikov na prehodu iz 20. v 21. stoletje. Interpret Matej Puc, prevajalka Tina Kozin.
Poezija Roberta Blya (1926–2021) temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. To ustvarjalno načelo je izrazito tudi v pesmi v prozi Skalnati rokav na Pacifiku, ki smo jo izbrali iz avtorjeve knjige Segati k svetu. Bly danes velja za enega izmed najpomembnejših in najvplivnejših sodobnih ameriških pesnikov na prehodu iz 20. v 21. stoletje. Interpret Matej Puc, prevajalka Tina Kozin.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Kuštra se prelevi v veliko raziskovalko Kuštro Karlin in odkrije skrivno pot do svetilnika. Ponudi se, da bo Benija vodila po svoji bližnjici, da bosta hitreje zamenjala pregorelo žarnico v svetilniku.
Kuštra se prelevi v veliko raziskovalko Kuštro Karlin in odkrije skrivno pot do svetilnika. Ponudi se, da bo Benija vodila po svoji bližnjici, da bosta hitreje zamenjala pregorelo žarnico v svetilniku.
Hito čaka obred odraščanja iz mladičke v samico, a še vedno ne zna glasno zatrobiti. Mavgli ji skuša pomagati. Gresta k reki, da bi Hiti umila trobec. Tam srečata krokodila Džakalo.
Hito čaka obred odraščanja iz mladičke v samico, a še vedno ne zna glasno zatrobiti. Mavgli ji skuša pomagati. Gresta k reki, da bi Hiti umila trobec. Tam srečata krokodila Džakalo.
Kori se maje zobek. Tib jo potolaži z izmišljeno zgodbo o čarobnem mamutu, ki ponoči obišče otroke. Če pod blazino pustijo izpadli zobek, v zameno zanj dobijo darilo.
Kori se maje zobek. Tib jo potolaži z izmišljeno zgodbo o čarobnem mamutu, ki ponoči obišče otroke. Če pod blazino pustijo izpadli zobek, v zameno zanj dobijo darilo.
Prvo nedeljo v decembru je komorni zbor Musica viva iz Tolmina pod vodstvom dirigentke Erike Bizjak pripravil v domači cerkvi adventni koncert. Zborovski večer je potekal v okviru abonmaja, drugega cikla koncertov sakralne glasbe, ki ga organizira Primož Hvala Kamenšček. Poleg Rebeke Rutar, ki je poskrbela za več instrumentalnih intermezzov na večeru in ga tako povezala v zaokroženo celoto, so na koncertu gostovali Psalmisti. Vokalna skupina, ki jo vodi Marjan Grdadolnik, deluje od leta 2022.
Prvo nedeljo v decembru je komorni zbor Musica viva iz Tolmina pod vodstvom dirigentke Erike Bizjak pripravil v domači cerkvi adventni koncert. Zborovski večer je potekal v okviru abonmaja, drugega cikla koncertov sakralne glasbe, ki ga organizira Primož Hvala Kamenšček. Poleg Rebeke Rutar, ki je poskrbela za več instrumentalnih intermezzov na večeru in ga tako povezala v zaokroženo celoto, so na koncertu gostovali Psalmisti. Vokalna skupina, ki jo vodi Marjan Grdadolnik, deluje od leta 2022.
Klasična glasba v južnem delu Indije je bila od nekdaj močneje vpletena v vse dele življenja sploh, kot je bilo to v severnem delu dežele, kjer je bila bolj povezana z dvornim življenjem. Obe pa sta se razvijali in sprejemali različne vplive ter doživljali spremembe in tako so se sčasoma vanju vrinila tudi nekatera tuja glasbila. Poslušamo violino kot del klasične glasbe južne Indije v izvedbi mojstra Subramaniama, ki je sicer deloval tudi v okviru drugih zvrsti glasbe in sodeloval z mnogimi slavnimi glasbeniki.
Klasična glasba v južnem delu Indije je bila od nekdaj močneje vpletena v vse dele življenja sploh, kot je bilo to v severnem delu dežele, kjer je bila bolj povezana z dvornim življenjem. Obe pa sta se razvijali in sprejemali različne vplive ter doživljali spremembe in tako so se sčasoma vanju vrinila tudi nekatera tuja glasbila. Poslušamo violino kot del klasične glasbe južne Indije v izvedbi mojstra Subramaniama, ki je sicer deloval tudi v okviru drugih zvrsti glasbe in sodeloval z mnogimi slavnimi glasbeniki.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Enemu najbolj priljubljenih glasbenih projektov Evroradia – Evroradijskemu božičnemu glasbenemu dnevu, ki bo letos v nedeljo, 14. 12., se tokrat po več letih ponovno pridružuje Program Ars Radia Slovenija. Iz obsežne ponudbe, ki jo je tokrat izbral direktor zbora BBC Singers Jonathan Manners in šteje 14 zaokroženih tematskih koncertov, boste na Arsu lahko slišali osem najzanimivejših. Med njimi je seveta tudi slovenski koncert z naslovom Ubi caritas et amor/Kjer je resnična ljubezen, ki so ga v petek, 12. 12., v Uršulinski cerkvi Svete trojice v Ljubljani izvedli člani Mešanega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana pod umetniškim vodstvom Sebastjana Vrhovnika in ansambel za zgodnjo glasbo Audite!, ki ga vodi Janez Jocif. Evroradijski božični glasbeni dan na Arsu ob 11.10 začenja koncert Danskega nacionalnega vokalnega ansambla pod vodstvom Marcusa Creeda, ki bo v garnizijski cerkvi v Københavnu predstavil slogovno raznovrsten splet pesmi za božični čas nemških in danskih skladateljev. Opoldne se bomo odpravili na Dunaj na koncert italijanske baročne glasbe s skupino Gabetta Consort, pet minut čez eno v London, kjer bodo zvenele adventne O antifone v uglasbitvah raznorodnih skladateljic, tudi Slovenke Tadeje Vulc, ob 14. uri pa bo prvi sklop koncertov zaokrožil ženski del slovitega Komornega zbora RIAS, ki bo v Berlinu izvedel glasbo Benjamina Brittna Francisa Poulenca. Pred slovenskim prispevkom ob 17. uri bodo uro prej v cerkvi Kallio v Helsinkih zveneli finski tradicijski in božični napevi v sodobnejših zvočnih preoblekah ansambla Gamut!, v katerem sodelujejo mednarodno prepoznavni finski ljudski glasbeniki "pelimanni". Ob pol sedmih bomo predvajali posnetek koncerta iz Kijeva, kjer je zazvenel Božični oratorij Camilla Saint-Saënsa, letošnje božično glasbeno popotovanje na Arsu pa bo pozno zvečer sklenil koncert pirenejskih renesančnih, pretežno vokalnih del, ki jih bo v Madridu predstavil ansambel Cantoría!.
Enemu najbolj priljubljenih glasbenih projektov Evroradia – Evroradijskemu božičnemu glasbenemu dnevu, ki bo letos v nedeljo, 14. 12., se tokrat po več letih ponovno pridružuje Program Ars Radia Slovenija. Iz obsežne ponudbe, ki jo je tokrat izbral direktor zbora BBC Singers Jonathan Manners in šteje 14 zaokroženih tematskih koncertov, boste na Arsu lahko slišali osem najzanimivejših. Med njimi je seveta tudi slovenski koncert z naslovom Ubi caritas et amor/Kjer je resnična ljubezen, ki so ga v petek, 12. 12., v Uršulinski cerkvi Svete trojice v Ljubljani izvedli člani Mešanega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana pod umetniškim vodstvom Sebastjana Vrhovnika in ansambel za zgodnjo glasbo Audite!, ki ga vodi Janez Jocif. Evroradijski božični glasbeni dan na Arsu ob 11.10 začenja koncert Danskega nacionalnega vokalnega ansambla pod vodstvom Marcusa Creeda, ki bo v garnizijski cerkvi v Københavnu predstavil slogovno raznovrsten splet pesmi za božični čas nemških in danskih skladateljev. Opoldne se bomo odpravili na Dunaj na koncert italijanske baročne glasbe s skupino Gabetta Consort, pet minut čez eno v London, kjer bodo zvenele adventne O antifone v uglasbitvah raznorodnih skladateljic, tudi Slovenke Tadeje Vulc, ob 14. uri pa bo prvi sklop koncertov zaokrožil ženski del slovitega Komornega zbora RIAS, ki bo v Berlinu izvedel glasbo Benjamina Brittna Francisa Poulenca. Pred slovenskim prispevkom ob 17. uri bodo uro prej v cerkvi Kallio v Helsinkih zveneli finski tradicijski in božični napevi v sodobnejših zvočnih preoblekah ansambla Gamut!, v katerem sodelujejo mednarodno prepoznavni finski ljudski glasbeniki "pelimanni". Ob pol sedmih bomo predvajali posnetek koncerta iz Kijeva, kjer je zazvenel Božični oratorij Camilla Saint-Saënsa, letošnje božično glasbeno popotovanje na Arsu pa bo pozno zvečer sklenil koncert pirenejskih renesančnih, pretežno vokalnih del, ki jih bo v Madridu predstavil ansambel Cantoría!.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
V Transilvaniji konec novembra praznujejo Andrejevo noč. Z veliko česna in skrivnostnimi obredi naj bi odgnali nesrečo in zle duhove. Poleg vere in vraževerja so se tu ohranile še številne legende. V gradu Bran ob vznožju Karpatov naj bi živel grof Drakula, zaradi katerega je dežela čez noč postala svetovno znana. Ion Tiuca dela kot čuvaj v gradu Bran in z družino živi v vasi Fundata. Kot številne na romunskem podeželju je tudi družina Tiuca samooskrbna. Redijo živali, pridelujejo sadje in zelenjavo, pridobivajo sir in kuhajo žganje. Njihov jedilnik sestavljajo preproste jedi, kot je na primer čorba, kisla zelenjavna juha.
V Transilvaniji konec novembra praznujejo Andrejevo noč. Z veliko česna in skrivnostnimi obredi naj bi odgnali nesrečo in zle duhove. Poleg vere in vraževerja so se tu ohranile še številne legende. V gradu Bran ob vznožju Karpatov naj bi živel grof Drakula, zaradi katerega je dežela čez noč postala svetovno znana. Ion Tiuca dela kot čuvaj v gradu Bran in z družino živi v vasi Fundata. Kot številne na romunskem podeželju je tudi družina Tiuca samooskrbna. Redijo živali, pridelujejo sadje in zelenjavo, pridobivajo sir in kuhajo žganje. Njihov jedilnik sestavljajo preproste jedi, kot je na primer čorba, kisla zelenjavna juha.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.