Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Po smrti lastnika podeželskega dvorca Henryja Shirewella posestvo nepričakovano podeduje njegov sin Lucian, umetnik, ženskar in črna ovca v družini. Odloči se, da bo izselil sestro in brata, ki je bil doslej upravitelj posestva, in domačijo spremenil v umetniško kolonijo. Barnaby in Winter, ki morata raziskati sum, da so starega Shirewella umorili, trčita ob zid dolgo potlačenih skrivnosti stare plemiške družine. MIDSOMER MURDERS (XXIV.) / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Julia Gilbert, Maria Ward Režija: Roberto Bangura, Gill Wilkinson, Paul Gibson, Leon Lopez V glavnih vlogah: Neil Dudgeon, Nick Hendrix, Fiona Dolman, Annette Badland
Po smrti lastnika podeželskega dvorca Henryja Shirewella posestvo nepričakovano podeduje njegov sin Lucian, umetnik, ženskar in črna ovca v družini. Odloči se, da bo izselil sestro in brata, ki je bil doslej upravitelj posestva, in domačijo spremenil v umetniško kolonijo. Barnaby in Winter, ki morata raziskati sum, da so starega Shirewella umorili, trčita ob zid dolgo potlačenih skrivnosti stare plemiške družine. MIDSOMER MURDERS (XXIV.) / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Julia Gilbert, Maria Ward Režija: Roberto Bangura, Gill Wilkinson, Paul Gibson, Leon Lopez V glavnih vlogah: Neil Dudgeon, Nick Hendrix, Fiona Dolman, Annette Badland
Cirkus je morda videti kot zabavišče, a življenje v njem teče tako kot zunaj – nepredvidljivo. Igralec Gregor Gruden, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden. Režiserka: Ana Krauthaker. Posneto decembra 2025.
Cirkus je morda videti kot zabavišče, a življenje v njem teče tako kot zunaj – nepredvidljivo. Igralec Gregor Gruden, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden. Režiserka: Ana Krauthaker. Posneto decembra 2025.
Nebrzdane ljubezenske strasti vodijo vdovo Pepito v tragičen konec - prvič na naših valovih.
Nebrzdane ljubezenske strasti vodijo vdovo Pepito v tragičen konec - prvič na naših valovih.
Različni literarni zgodovinarji delo Gospa Judit označujejo za roman, novelo ali satirično povest, v njem pa je pesnik, pisatelj in dramatik upodobil narodovo hinavščino, plitkost jare gospode, nagnjenost k demagogiji, nenazadnje pa tudi nerazumevanje umetnosti. S predvajanjem praznujemo letošnjo 150. obletnico Cankarjevega rojstva, ki se ji bomo tudi v terminih radijske igre posvečali vse leto. Režiserka: Irena Glonar Prirejevalka: Lenča Ferenčak Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Gospa Judit – Lenča Ferenčak Gospa Zaplotnica – Ljerka Belak Doktor Premec – Boris Juh Poet – Vojko Zidar Minka – Stannia Boninsegna Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Slovenija marca 2001.
Različni literarni zgodovinarji delo Gospa Judit označujejo za roman, novelo ali satirično povest, v njem pa je pesnik, pisatelj in dramatik upodobil narodovo hinavščino, plitkost jare gospode, nagnjenost k demagogiji, nenazadnje pa tudi nerazumevanje umetnosti. S predvajanjem praznujemo letošnjo 150. obletnico Cankarjevega rojstva, ki se ji bomo tudi v terminih radijske igre posvečali vse leto. Režiserka: Irena Glonar Prirejevalka: Lenča Ferenčak Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Gospa Judit – Lenča Ferenčak Gospa Zaplotnica – Ljerka Belak Doktor Premec – Boris Juh Poet – Vojko Zidar Minka – Stannia Boninsegna Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Slovenija marca 2001.
Kako nastanejo sanje. Pripoveduje: Ivan Rupnik. Napisal: Daniel Hevier/Barbara Šterbenc Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Kako nastanejo sanje. Pripoveduje: Ivan Rupnik. Napisal: Daniel Hevier/Barbara Šterbenc Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Sam McGee je bil eden prvih kitarskih zvezdnikov v countryju in ameriško glasbeno industrijo je lahko sram, da njegovih posnetkov do pred kratkim skoraj ni bilo mogoče slišati. McGee je bil nazadnjaški južnjaški glasbenik. S temnopoltimi sosedi se menda ni najbolje razumel, a je vseeno rad preigraval njihove pesmi in se od kdo ve koga naučil tudi skladbe Railroad Blues, ki velja za eno najstarejših tem iz sveta bluesa. Gost oddaje je bil Steve James.
Sam McGee je bil eden prvih kitarskih zvezdnikov v countryju in ameriško glasbeno industrijo je lahko sram, da njegovih posnetkov do pred kratkim skoraj ni bilo mogoče slišati. McGee je bil nazadnjaški južnjaški glasbenik. S temnopoltimi sosedi se menda ni najbolje razumel, a je vseeno rad preigraval njihove pesmi in se od kdo ve koga naučil tudi skladbe Railroad Blues, ki velja za eno najstarejših tem iz sveta bluesa. Gost oddaje je bil Steve James.
Netopir je najbolj priljubljena opereta Johanna Straussa. Uglasbeno zgodbo o vrsti prevar, preoblek in lažnih identitet družbe, ki zaživi šele, ko se stemni, vse skupaj pa se razreši šele ob zori, boste videli v izvedbi solistov in ansamblov Opere in baleta SNG Ljubljana. Nastopajo: Janez Hočevar - Rifle (Frosch), Milena Morača (Rozalinda), Karel Jerič (Eisenstein), Jurij Reja (Alfred), Dunja Spruk (Adela), Jaka Jeraša (Falke), Ferdinand Radovan (Frank), Jože Kores (Orlovski). Orkester in balet SNG Opera in balet Ljubljana, dirigent Igor Švara, koreograf Ivo Kosi. Režiser predstave Zvone Šedlbauer, TV-režiser Andrej Stojan.
Netopir je najbolj priljubljena opereta Johanna Straussa. Uglasbeno zgodbo o vrsti prevar, preoblek in lažnih identitet družbe, ki zaživi šele, ko se stemni, vse skupaj pa se razreši šele ob zori, boste videli v izvedbi solistov in ansamblov Opere in baleta SNG Ljubljana. Nastopajo: Janez Hočevar - Rifle (Frosch), Milena Morača (Rozalinda), Karel Jerič (Eisenstein), Jurij Reja (Alfred), Dunja Spruk (Adela), Jaka Jeraša (Falke), Ferdinand Radovan (Frank), Jože Kores (Orlovski). Orkester in balet SNG Opera in balet Ljubljana, dirigent Igor Švara, koreograf Ivo Kosi. Režiser predstave Zvone Šedlbauer, TV-režiser Andrej Stojan.
V londonski dvorani Royal Albert Hall je novembra 2025 potekal tradicionalni Kraljevi variete (Royal Variety Performance), največji dobrodelni šov v Združenem kraljestvu, na katerem sta bila letos v ospredju tudi princ William in princesa Kate, ki sta dogodek počastila s svojo prisotnostjo. Prireditev je vodil komik Jason Manford, v programu pa so blesteli največji glasbeni in gledališki nastopi leta – med drugim jubilejna predstava muzikla Nesrečniki (Les Misérables), ki je z mogočno zasedbo 400 nastopajočih pripravila najbolj spektakularen zaključek v zgodovini dogodka. Na odru so se predstavili tudi nastopajoči iz muzikla Medvedek Paddington z nepričakovanim obiskom medvedka Paddingtona, med zvezdami večera pa blestijo Stephen Fry, Westlife, Katherine Jenkins, Madness, Jessie J ter vrsta komikov, plesalcev in izjemnih artistov. ROYAL VARIETY PERFORMANCE, Režiser: RICHARD VALENTINE © ITV STUDIOS LIMITED 2025
V londonski dvorani Royal Albert Hall je novembra 2025 potekal tradicionalni Kraljevi variete (Royal Variety Performance), največji dobrodelni šov v Združenem kraljestvu, na katerem sta bila letos v ospredju tudi princ William in princesa Kate, ki sta dogodek počastila s svojo prisotnostjo. Prireditev je vodil komik Jason Manford, v programu pa so blesteli največji glasbeni in gledališki nastopi leta – med drugim jubilejna predstava muzikla Nesrečniki (Les Misérables), ki je z mogočno zasedbo 400 nastopajočih pripravila najbolj spektakularen zaključek v zgodovini dogodka. Na odru so se predstavili tudi nastopajoči iz muzikla Medvedek Paddington z nepričakovanim obiskom medvedka Paddingtona, med zvezdami večera pa blestijo Stephen Fry, Westlife, Katherine Jenkins, Madness, Jessie J ter vrsta komikov, plesalcev in izjemnih artistov. ROYAL VARIETY PERFORMANCE, Režiser: RICHARD VALENTINE © ITV STUDIOS LIMITED 2025
Skupno okraševanje novoletne jelke je lahko prisrčna komedija ali pa prava mala drama, prepredena s spomini in nenadzorovanimi čustvi dveh zakoncev v zrelih letih. Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstrica: Sonja Strenar Igralca – Ljerka Belak in Janez Starina Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2009.
Skupno okraševanje novoletne jelke je lahko prisrčna komedija ali pa prava mala drama, prepredena s spomini in nenadzorovanimi čustvi dveh zakoncev v zrelih letih. Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstrica: Sonja Strenar Igralca – Ljerka Belak in Janez Starina Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2009.
Christopher Reeve in Superman sta za milijone oboževalcev po vsem svetu eno. Preden je postal junak s Kriptona, je bil Reeve strasten gledališki igralec, ki se je šolal v klasičnih delih Shakespeara in Čehova. Več kot štirideset let po premieri svetovne uspešnice ostaja v vlogi superjunaka s Kriptona nezamenljiv. Kako se je mu je uspelo tako zliti z likom in kako je pozneje tudi v resničnem življenju postal pravi junak? Portret človeka, ki je navdihnil mnoge, aktivista in vzornika, z doslej neobjavljenim intervjujem, posnetim nekaj mesecev pred njegovo smrtjo, ter s pričevanji producentov, avtorjev stripov, filmskih ustvarjalcev in ljudi, ki so mu bili blizu. CHRISTOPHER REEVE THE ETERNAL SUPERMAN / Francija / 2024 / Režija: Philippe Guedj, Philippe Roure
Christopher Reeve in Superman sta za milijone oboževalcev po vsem svetu eno. Preden je postal junak s Kriptona, je bil Reeve strasten gledališki igralec, ki se je šolal v klasičnih delih Shakespeara in Čehova. Več kot štirideset let po premieri svetovne uspešnice ostaja v vlogi superjunaka s Kriptona nezamenljiv. Kako se je mu je uspelo tako zliti z likom in kako je pozneje tudi v resničnem življenju postal pravi junak? Portret človeka, ki je navdihnil mnoge, aktivista in vzornika, z doslej neobjavljenim intervjujem, posnetim nekaj mesecev pred njegovo smrtjo, ter s pričevanji producentov, avtorjev stripov, filmskih ustvarjalcev in ljudi, ki so mu bili blizu. CHRISTOPHER REEVE THE ETERNAL SUPERMAN / Francija / 2024 / Režija: Philippe Guedj, Philippe Roure
Irski pisatelj Bram Stoker, ki je živel med letoma 1847 in 1912, je najbolj znan po grozljivem romanu Drakula, izdanem leta 1897. Roman sestavljajo pisma, dnevniki, članki in drugi zapisi protagonistov romana, ki jih tu in tam dopolnjujejo izrezki iz časopisja. Dogajanje je postavljeno v Anglijo in Transilvanijo v 90. leta 19. stoletja. Stoker je z romanom v literaturo in popularno kulturo vpeljal lik grofa Drakule in tako pomembno zaznamoval žanr literarne in filmske grozljivke. Izbrali smo odlomek iz kratke zgodbe Drakulov povabljenec, ki jo je avtor vključil v prvotni rokopis, pozneje pa so jo založniki iz romana pogosto izrezali. V njej nastopa neimenovani angleški popotnik, ki se iz Münchna odpravi v Transilvanijo. Roman je v slovenščino prevedel Boris Verbič. Interpretira dramski igralec Blaž Šef, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Nejc Zupančič in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednici oddaje Staša Grahek, Tesa Drev Juh, produkcija 2017.
Irski pisatelj Bram Stoker, ki je živel med letoma 1847 in 1912, je najbolj znan po grozljivem romanu Drakula, izdanem leta 1897. Roman sestavljajo pisma, dnevniki, članki in drugi zapisi protagonistov romana, ki jih tu in tam dopolnjujejo izrezki iz časopisja. Dogajanje je postavljeno v Anglijo in Transilvanijo v 90. leta 19. stoletja. Stoker je z romanom v literaturo in popularno kulturo vpeljal lik grofa Drakule in tako pomembno zaznamoval žanr literarne in filmske grozljivke. Izbrali smo odlomek iz kratke zgodbe Drakulov povabljenec, ki jo je avtor vključil v prvotni rokopis, pozneje pa so jo založniki iz romana pogosto izrezali. V njej nastopa neimenovani angleški popotnik, ki se iz Münchna odpravi v Transilvanijo. Roman je v slovenščino prevedel Boris Verbič. Interpretira dramski igralec Blaž Šef, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Nejc Zupančič in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednici oddaje Staša Grahek, Tesa Drev Juh, produkcija 2017.
Laura zaman čaka na železniški postaji. Z zadnjim vlakom se odpelje proti mami, za Eliasom pa se izgubi sled. V Bukarešti sklene, da si bo poiskala službo ter sebi in mami najela boljše stanovanje. Skrbi jo za Eliasa. Jacob in Amalie porabita še zadnji denar, da prideta do hotela, kjer je Amalie v otroštvu preživljala poletne počitnice. Upata, da jima bo g. Boyer dal prenočišče. Obljubil je že, da bo zaposlil Amalie, preseneti pa ga, da nima delovnega dovoljenja. Nikolaja v Angliji službeno pošljejo na policijsko postajo. Ker je živčen, gre z njim tudi Henrik. Za trenutek se zdi, da sta zakorakala v past in ju bodo zaprli, nato pa se izkaže, da mora Nikolaj zgolj pomagati dečku Lucasu, ki je zbežal iz nogometne šole in hoče k mami. V Henriku se ob srečanju z Lucasom prebudi vest, zato odide na Dansko. Rad bi, da bi njegov brat sporočil Danilu, kaj se je pripetilo njegovemu sinu, on sam pa se bo predal. FAMILIER SOM VORES / Families Like Ours / 2024 / koprodukcija Scenarij: Thomas Vinterberg, Bo Hr. Hansen Režija: Thomas Vinterberg Cast: Amaryllis August, Albert Rudbeck Lindhardt, Nikolaj Lie Kaas, Paprika Steen, Helene Reingaard Neumann, Esben Smed
Laura zaman čaka na železniški postaji. Z zadnjim vlakom se odpelje proti mami, za Eliasom pa se izgubi sled. V Bukarešti sklene, da si bo poiskala službo ter sebi in mami najela boljše stanovanje. Skrbi jo za Eliasa. Jacob in Amalie porabita še zadnji denar, da prideta do hotela, kjer je Amalie v otroštvu preživljala poletne počitnice. Upata, da jima bo g. Boyer dal prenočišče. Obljubil je že, da bo zaposlil Amalie, preseneti pa ga, da nima delovnega dovoljenja. Nikolaja v Angliji službeno pošljejo na policijsko postajo. Ker je živčen, gre z njim tudi Henrik. Za trenutek se zdi, da sta zakorakala v past in ju bodo zaprli, nato pa se izkaže, da mora Nikolaj zgolj pomagati dečku Lucasu, ki je zbežal iz nogometne šole in hoče k mami. V Henriku se ob srečanju z Lucasom prebudi vest, zato odide na Dansko. Rad bi, da bi njegov brat sporočil Danilu, kaj se je pripetilo njegovemu sinu, on sam pa se bo predal. FAMILIER SOM VORES / Families Like Ours / 2024 / koprodukcija Scenarij: Thomas Vinterberg, Bo Hr. Hansen Režija: Thomas Vinterberg Cast: Amaryllis August, Albert Rudbeck Lindhardt, Nikolaj Lie Kaas, Paprika Steen, Helene Reingaard Neumann, Esben Smed
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Poslušamo Fantazijo za kontrabas in klavir na teme iz Bellinijeve opere Mesečnica Giovannija Bottesinija, Koncertantno fantazijo v G-duru za klavir in orkester, op. 56 Petra Iljiča Čajkovskega ter Fantazijo za violončelo in orkester Julesa Masseneta.
Poslušamo Fantazijo za kontrabas in klavir na teme iz Bellinijeve opere Mesečnica Giovannija Bottesinija, Koncertantno fantazijo v G-duru za klavir in orkester, op. 56 Petra Iljiča Čajkovskega ter Fantazijo za violončelo in orkester Julesa Masseneta.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Cmokci naletijo na plišastega zajčka. Poskakujejo na njegovem trebuhu, a Modri cmokec vsakič pade. Rumeni cmokec ugotovi, kako se lahko vsi varno zabavajo!
Cmokci naletijo na plišastega zajčka. Poskakujejo na njegovem trebuhu, a Modri cmokec vsakič pade. Rumeni cmokec ugotovi, kako se lahko vsi varno zabavajo!
Gospa s šalom plete, da se kar kadi izpod pletilk, toda nenadoma ji zmanjka volne. Cekar predlaga, naj jo nabere na volneni vrbi žalujki, ki raste za hišo. Sara in Raček ji pomagata pri predenju volne. Osel pridno poganja kolovrat, potem pa stroji volno še navijejo in pobarvajo.
Gospa s šalom plete, da se kar kadi izpod pletilk, toda nenadoma ji zmanjka volne. Cekar predlaga, naj jo nabere na volneni vrbi žalujki, ki raste za hišo. Sara in Raček ji pomagata pri predenju volne. Osel pridno poganja kolovrat, potem pa stroji volno še navijejo in pobarvajo.
Poslušamo Trio za flavto, oboo in basso continuo v e-molu Georga Philippa Telemanna in Klavirski trio v C-duru Josepha Haydna.
Poslušamo Trio za flavto, oboo in basso continuo v e-molu Georga Philippa Telemanna in Klavirski trio v C-duru Josepha Haydna.
Zapadel je prvi sneg in Mišu se mudi s prijatelji postavit snežaka. A najprej se mora primerno obleči. Mišo poskuša, a nikakor ne more ugotoviti, kaj spada k pravi zimski opremi.
Zapadel je prvi sneg in Mišu se mudi s prijatelji postavit snežaka. A najprej se mora primerno obleči. Mišo poskuša, a nikakor ne more ugotoviti, kaj spada k pravi zimski opremi.
Optik gospod Naočnik obišče šolo in vsem malim pošastim pregleda vid. Bučko nalašč zameša črke, da bi dobil očala, a kmalu ugotovi, da so očala za zdrave oči zelo škodljiva.
Optik gospod Naočnik obišče šolo in vsem malim pošastim pregleda vid. Bučko nalašč zameša črke, da bi dobil očala, a kmalu ugotovi, da so očala za zdrave oči zelo škodljiva.
Fani neutolažljivo joče, ker ji je poginila zlata ribica. Eli in gos sta zmedeni, saj bi ji radi pomagali, pa ne vesta, kako. Ribico skupaj pokopljejo, Fani pa popoldne počiva v svoji postelji. Gos in Eli naj je ne bi motili, vendar si obupno prizadevata, da bi jo razvedrili. Nobeno darilo ne pomaga, dokler naposled ne ugotovita, da ji je v uteho le njuna družba. Vse je spet v najlepšem redu.
Fani neutolažljivo joče, ker ji je poginila zlata ribica. Eli in gos sta zmedeni, saj bi ji radi pomagali, pa ne vesta, kako. Ribico skupaj pokopljejo, Fani pa popoldne počiva v svoji postelji. Gos in Eli naj je ne bi motili, vendar si obupno prizadevata, da bi jo razvedrili. Nobeno darilo ne pomaga, dokler naposled ne ugotovita, da ji je v uteho le njuna družba. Vse je spet v najlepšem redu.
Pesem Alojza Ihana "raste iz malega, vsakdanjega, običajnega, kar je lahko tudi vsem drugim zmeraj na očeh, a tako kot on stvari ne gledajo in ne vidijo; pesnik jih ne le vidi, ampak skuša oživiti v neko novo resničnost, napisati o njih pesem". Tako je med drugim zapisal Tone Pavček leta 1995 ob izidu zbirke Južno dekle Alojza Ihana. Iz nje smo za Lirični utrinek izbrali pesem Partija šaha. Interpret Matija Rozman, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2016.
Pesem Alojza Ihana "raste iz malega, vsakdanjega, običajnega, kar je lahko tudi vsem drugim zmeraj na očeh, a tako kot on stvari ne gledajo in ne vidijo; pesnik jih ne le vidi, ampak skuša oživiti v neko novo resničnost, napisati o njih pesem". Tako je med drugim zapisal Tone Pavček leta 1995 ob izidu zbirke Južno dekle Alojza Ihana. Iz nje smo za Lirični utrinek izbrali pesem Partija šaha. Interpret Matija Rozman, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2016.
Ko se med vročinskim valom na obrežju znajde mladi lubenicoklid, morajo Rdečka in grahozavri napeti možgančke in ugotoviti, kako bodo velikanskega mladička spravili v vodo.
Ko se med vročinskim valom na obrežju znajde mladi lubenicoklid, morajo Rdečka in grahozavri napeti možgančke in ugotoviti, kako bodo velikanskega mladička spravili v vodo.
Poslušamo Kvartet za klavir, violino, violo in violončelo št. 1, op. 15 Gabriela Fauréja, Quatre pieces fugitives, op. 15 Clare Wieck Schumann, Suito za godalni orkester Rista Savina in Otroške prizore Roberta Schumanna.
Poslušamo Kvartet za klavir, violino, violo in violončelo št. 1, op. 15 Gabriela Fauréja, Quatre pieces fugitives, op. 15 Clare Wieck Schumann, Suito za godalni orkester Rista Savina in Otroške prizore Roberta Schumanna.
Z vsakim bitjem, ki se rodi, se svet nekako na novo začne. Pravkar rojena lokvanjeva vila ne ve, kdo je, saj se razlikuje od vseh bitij, s katerimi vzpostavi stik. Šele ob srečanju sebi sorodnih vil dobi ime in s tem izve, kdo pravzaprav je. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka in avtorica izvirne glasbe: Larisa Vrhunc Lokvanjeva vila Zlatokrila – Saša Mihelčič Žaba – Nadja Vidmar Miš – Vesna Slapar Metulj – Robert Waltl Sova – Mojca Ribič Strahec – Gregor Čušin Lokvanjeva vila Biserka – Nataša Matjašec Rošker Lokvanjeva vila Rosana – Barbara Krajnc Lokvanjeva vila Pajčevinka – Nina Valič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1997.
Z vsakim bitjem, ki se rodi, se svet nekako na novo začne. Pravkar rojena lokvanjeva vila ne ve, kdo je, saj se razlikuje od vseh bitij, s katerimi vzpostavi stik. Šele ob srečanju sebi sorodnih vil dobi ime in s tem izve, kdo pravzaprav je. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka in avtorica izvirne glasbe: Larisa Vrhunc Lokvanjeva vila Zlatokrila – Saša Mihelčič Žaba – Nadja Vidmar Miš – Vesna Slapar Metulj – Robert Waltl Sova – Mojca Ribič Strahec – Gregor Čušin Lokvanjeva vila Biserka – Nataša Matjašec Rošker Lokvanjeva vila Rosana – Barbara Krajnc Lokvanjeva vila Pajčevinka – Nina Valič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1997.
V Meglenih gorah je čudovit dan in naši hrabri zajčki se zadovoljno igrajo. Mimo prideta Pia in njena mama. Ati je mami zajklji izdelal slamnik. Bu ga prosi, naj jih izdela še njim trem.
V Meglenih gorah je čudovit dan in naši hrabri zajčki se zadovoljno igrajo. Mimo prideta Pia in njena mama. Ati je mami zajklji izdelal slamnik. Bu ga prosi, naj jih izdela še njim trem.
Zakaj se sladoledna lučka na soncu stopi in kako iz vode nastane led? Zmedi bo izvedel tudi to, pomagal pa mu bo Snežko.
Zakaj se sladoledna lučka na soncu stopi in kako iz vode nastane led? Zmedi bo izvedel tudi to, pomagal pa mu bo Snežko.
Vili po nesreči razbije stensko uro gospoda Bliska, in sicer po krivdi Trdoživa, ki ga je porinil. Izkaže se, da je v uri zemljevid do skritega zaklada. Da bi se odkupil gospodu Blisku, gre poiskat zaklad, Suzi in Žanko pa se mu pridružita. Toda Trdoživ jim ukrade zemljevid. Trije prijatelji mu sledijo. Kmalu združijo moči in prispejo do zakopanega zaklada. Razočarani odkrijejo, da je v skrinji samo nekaj starih igrač. Poklapani se vrnejo h gospodu Blisku, ta pa je presrečen, ko vidi, kaj so mu prinesli …
Vili po nesreči razbije stensko uro gospoda Bliska, in sicer po krivdi Trdoživa, ki ga je porinil. Izkaže se, da je v uri zemljevid do skritega zaklada. Da bi se odkupil gospodu Blisku, gre poiskat zaklad, Suzi in Žanko pa se mu pridružita. Toda Trdoživ jim ukrade zemljevid. Trije prijatelji mu sledijo. Kmalu združijo moči in prispejo do zakopanega zaklada. Razočarani odkrijejo, da je v skrinji samo nekaj starih igrač. Poklapani se vrnejo h gospodu Blisku, ta pa je presrečen, ko vidi, kaj so mu prinesli …
Pav Pavo se na poti na veliko pavje srečanje izgubi, in Mavgli mu pomaga najti pot. Tiger Šir kan pa jima sledi na srečanje in med pavi povzroči preplah. Mavgli in Pavo morata ukrepati.
Pav Pavo se na poti na veliko pavje srečanje izgubi, in Mavgli mu pomaga najti pot. Tiger Šir kan pa jima sledi na srečanje in med pavi povzroči preplah. Mavgli in Pavo morata ukrepati.
Nino zgradi veličasten peščeni grad in se razglasi za kralja, a pozabi, da je na Kengurujski plaži napovedana visoka plima.
Nino zgradi veličasten peščeni grad in se razglasi za kralja, a pozabi, da je na Kengurujski plaži napovedana visoka plima.
Mami, Brina in Binka obiščejo dedka. Dedek bi zaradi šibkega zdravja moral počivati. A dedek se ne da ugnati. Ker ve, da bi se Brina in Binka radi vozili s kanujem, se pred zaskrbljeno mamico izmuznejo skozi gozd do jezera in smuknejo v kanu. Dedek res ni dovolj pri močeh, zato prepusti veslanje Brini in Binki. Tudi mami jih končno ujame, z dedkom sta spet prijatelja in obujata spomine na stare čase.
Mami, Brina in Binka obiščejo dedka. Dedek bi zaradi šibkega zdravja moral počivati. A dedek se ne da ugnati. Ker ve, da bi se Brina in Binka radi vozili s kanujem, se pred zaskrbljeno mamico izmuznejo skozi gozd do jezera in smuknejo v kanu. Dedek res ni dovolj pri močeh, zato prepusti veslanje Brini in Binki. Tudi mami jih končno ujame, z dedkom sta spet prijatelja in obujata spomine na stare čase.
Živa izve, da Bučeva glava zraste, ko se ta nauči kaj novega. A koliko lahko zraste? Tega še sam Buča ne ve. Zato se Živa ponudi, da ga bo naučila novih stvari, da vidita, kako velika bo na koncu glava. Ko postane tolikšna kot učilnica, mora Živa najti način, kako Bučo spraviti iz šole.
Živa izve, da Bučeva glava zraste, ko se ta nauči kaj novega. A koliko lahko zraste? Tega še sam Buča ne ve. Zato se Živa ponudi, da ga bo naučila novih stvari, da vidita, kako velika bo na koncu glava. Ko postane tolikšna kot učilnica, mora Živa najti način, kako Bučo spraviti iz šole.
Tib spremlja mamo, ki išče darilo za rojstni dan za Tibovega očka. Upa, da si bo na poti premislila glede njegovega najboljšega prijatelja. Hkrati odkrije, da je njegova mama neustrašna pustolovka.
Tib spremlja mamo, ki išče darilo za rojstni dan za Tibovega očka. Upa, da si bo na poti premislila glede njegovega najboljšega prijatelja. Hkrati odkrije, da je njegova mama neustrašna pustolovka.
Lili, Hugo, babi in dedi se odpravijo v trgovino. Tam jih premamijo vse mogoče akcije, tako da vsega nakupljenega ne morejo prinesti domov. Le kaj bo rekla mamica, ki jih je poslala samo po sladkor?
Lili, Hugo, babi in dedi se odpravijo v trgovino. Tam jih premamijo vse mogoče akcije, tako da vsega nakupljenega ne morejo prinesti domov. Le kaj bo rekla mamica, ki jih je poslala samo po sladkor?
Čas hitro beži in pred nami je praznik Svetih treh kraljev, s katerim se v katoliški cerkvi sklene božični čas v ožjem smislu; v širšem po stari navadi traja do svečnice. Praznik Svetih treh kraljev je sicer ljudsko ime za praznik Gospodovega razglašenja, za ta dogodek pa so zaslužni prav trije kralji, ki so iz daljne jutrove dežele priromali k novorojenemu Detetu. Počastili so ga z dragimi darili – zlatom, miro in kadilom, ob tem pa razglasili njegovo rojstvo, kar je najpomembnejše – saj gre za rojstvo Odrešenika sveta. O tej lepi zgodbi pojejo tudi mnoge slovenske ljudske pesmi.
Čas hitro beži in pred nami je praznik Svetih treh kraljev, s katerim se v katoliški cerkvi sklene božični čas v ožjem smislu; v širšem po stari navadi traja do svečnice. Praznik Svetih treh kraljev je sicer ljudsko ime za praznik Gospodovega razglašenja, za ta dogodek pa so zaslužni prav trije kralji, ki so iz daljne jutrove dežele priromali k novorojenemu Detetu. Počastili so ga z dragimi darili – zlatom, miro in kadilom, ob tem pa razglasili njegovo rojstvo, kar je najpomembnejše – saj gre za rojstvo Odrešenika sveta. O tej lepi zgodbi pojejo tudi mnoge slovenske ljudske pesmi.
Pred nami so posnetki, ki so nastali na koncertu v Sinagogi v Novem Sadu 30. novembra lani. Na njem so se predstavili Vojvodinski simfonični orkester, dirigent Aleksandar Marković, v vlogi solista pa violinist Robert Lakatos. Slišali bomo Violinski koncert v D-duru, op. 35 Ericha Wolfganga Korngolda in Simfonijo št. 3 v Es-duru, op. 55 – Eroica Ludwiga van Beethovna.
Pred nami so posnetki, ki so nastali na koncertu v Sinagogi v Novem Sadu 30. novembra lani. Na njem so se predstavili Vojvodinski simfonični orkester, dirigent Aleksandar Marković, v vlogi solista pa violinist Robert Lakatos. Slišali bomo Violinski koncert v D-duru, op. 35 Ericha Wolfganga Korngolda in Simfonijo št. 3 v Es-duru, op. 55 – Eroica Ludwiga van Beethovna.