Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Nanni Moretti – kot v vseh svojih najpomembnejših filmih – tudi tokrat igra različico sebe kot režiserja, ki se mukoma trudi posneti najnovejši film. V skladu s svojim prepoznavnim slogom je tudi tokrat satiričen, politično angažiran in globoko osebnoizpoveden. Giovanni je uveljavljen italijanski filmski režiser, ki se pripravlja na snemanje novega celovečernega filma. Ta naj bi prikazoval poti madžarskega potujočega cirkusa na gostovanju v Rimu v dneh, ko je Sovjetska zveza vdrla v Budimpešto. Filmski projekt je že na začetku ogrožen, saj se Giovanni spopada z vrsto kriznih okoliščin. Le redkokdo v filmski ekipi je navdušen nad projektom, producent je na robu finančnega zloma, za nameček režiserja po štiridesetih letih zakona zapusti še žena. Giovanni bo moral povsem na novo premisliti svoj pogled na svet, če bo hotel sopotnike popeljati bleščeči prihodnosti naproti. Originalni naslov: IL SOL DELL'AVVENIRE Leto produkcije: 2023 Država: Italija, Francija Žanr: satirična komedija Režija: Nanni Moretti Scenarij: Francesca Marciano, Nanni Moretti, Federica Pontremoli, Valia Santella Igrajo: Nanni Moretti, Margherita Buy, Silvio Orlando, Mathieu Amalric
Nanni Moretti – kot v vseh svojih najpomembnejših filmih – tudi tokrat igra različico sebe kot režiserja, ki se mukoma trudi posneti najnovejši film. V skladu s svojim prepoznavnim slogom je tudi tokrat satiričen, politično angažiran in globoko osebnoizpoveden. Giovanni je uveljavljen italijanski filmski režiser, ki se pripravlja na snemanje novega celovečernega filma. Ta naj bi prikazoval poti madžarskega potujočega cirkusa na gostovanju v Rimu v dneh, ko je Sovjetska zveza vdrla v Budimpešto. Filmski projekt je že na začetku ogrožen, saj se Giovanni spopada z vrsto kriznih okoliščin. Le redkokdo v filmski ekipi je navdušen nad projektom, producent je na robu finančnega zloma, za nameček režiserja po štiridesetih letih zakona zapusti še žena. Giovanni bo moral povsem na novo premisliti svoj pogled na svet, če bo hotel sopotnike popeljati bleščeči prihodnosti naproti. Originalni naslov: IL SOL DELL'AVVENIRE Leto produkcije: 2023 Država: Italija, Francija Žanr: satirična komedija Režija: Nanni Moretti Scenarij: Francesca Marciano, Nanni Moretti, Federica Pontremoli, Valia Santella Igrajo: Nanni Moretti, Margherita Buy, Silvio Orlando, Mathieu Amalric
AriZONA nocoj, zaradi menjave na položaju vodje vprege, zopet drugačna. Vajeti prevzema Aris Demirovič, koprski glasbeni ustvarjalec in zanesenjak, ki je pod lupo vzel dvojno obletnico najbolj posrečenega in komercialno najbolj uspešnega raperja na slovenskem. Namreč svoje srečanje z Abrahamom ter 25 let od izida kultnega albuma Trnow stajl letos proslavlja Klemen Klemen. In v nadaljevanju radijskega programa, ki bo vse prej kot tista zloglasna TV Corrida z "diletanti allo sbaraglio", s Klemnom najprej o odločitvi za event in proslavo dvojnega jubileja, kdo vse se bo zbral, kako se je pravzaprav začelo, razmišljanje in vso trnovo pot do danes. Slišali boste marsikatero ime, tudi Jizah bo omenjen, ki je Mare Godnjavec iz založbe Nika. Torej, KLEMEN KLEMEN 50 LET / TRNOW STAJL 25 LET, ta petek, 14.11.2025, v ljubljanskem Media Centru. Še prej pa takole Klemen Klemen, v gostobesednem nadaljevanju večera z Arisom Demirovićem na RA KP. Vabljeni k poslušanju ...
AriZONA nocoj, zaradi menjave na položaju vodje vprege, zopet drugačna. Vajeti prevzema Aris Demirovič, koprski glasbeni ustvarjalec in zanesenjak, ki je pod lupo vzel dvojno obletnico najbolj posrečenega in komercialno najbolj uspešnega raperja na slovenskem. Namreč svoje srečanje z Abrahamom ter 25 let od izida kultnega albuma Trnow stajl letos proslavlja Klemen Klemen. In v nadaljevanju radijskega programa, ki bo vse prej kot tista zloglasna TV Corrida z "diletanti allo sbaraglio", s Klemnom najprej o odločitvi za event in proslavo dvojnega jubileja, kdo vse se bo zbral, kako se je pravzaprav začelo, razmišljanje in vso trnovo pot do danes. Slišali boste marsikatero ime, tudi Jizah bo omenjen, ki je Mare Godnjavec iz založbe Nika. Torej, KLEMEN KLEMEN 50 LET / TRNOW STAJL 25 LET, ta petek, 14.11.2025, v ljubljanskem Media Centru. Še prej pa takole Klemen Klemen, v gostobesednem nadaljevanju večera z Arisom Demirovićem na RA KP. Vabljeni k poslušanju ...
Rogonosec Jeppe in drugi klarinetist Bo skleneta zavezništvo, da bi se enkrat za vselej znebila Simona. Gertrud namigne Jeppeju, da bo izgubil službo, če mu za mesto umetniškega vodje orkestra ne bo uspelo pridobiti svetovno znanega dirigenta Mablewooda. Jeppe se s predlogom strinja, saj se bosta z Bojem tako znebila začasne dirigentke, ki obožuje Simona. Bo se domisli zvijače, kako bi očrnil Simona. ORKESTRET / The Orchestra / Danska / 2022 Scenarij (ideja Adam Price): Mikkel Munch-Fals, Søren Felbo, Anna Juul Režija: Mikkel Munch-Fals V glavnih vlogah: Frederik Cilius Jørgensen, Rasmus Bruun, Neel Rønholt, Caspar Phillipson, Emma Sehested Høeg, Ina-Miriam Rosenbaum
Rogonosec Jeppe in drugi klarinetist Bo skleneta zavezništvo, da bi se enkrat za vselej znebila Simona. Gertrud namigne Jeppeju, da bo izgubil službo, če mu za mesto umetniškega vodje orkestra ne bo uspelo pridobiti svetovno znanega dirigenta Mablewooda. Jeppe se s predlogom strinja, saj se bosta z Bojem tako znebila začasne dirigentke, ki obožuje Simona. Bo se domisli zvijače, kako bi očrnil Simona. ORKESTRET / The Orchestra / Danska / 2022 Scenarij (ideja Adam Price): Mikkel Munch-Fals, Søren Felbo, Anna Juul Režija: Mikkel Munch-Fals V glavnih vlogah: Frederik Cilius Jørgensen, Rasmus Bruun, Neel Rønholt, Caspar Phillipson, Emma Sehested Høeg, Ina-Miriam Rosenbaum
12. novembra 1955 je v Zagrebu umrl pesnik, pisatelj in prevajalec Tin Ujevič, rojen leta 1891. Velja za očeta 'nove hrvaške poezije'. S svojimi pesniškimi zbirkami je začrtal smernice, na katere so vplivali sodobna evropska poezija ter njegova spoznanja, povezana z osebno usodo. Pesmi za oddajo, ki smo jo posneli leta 2011, sta prevedla Lojze Krakar in Veno Taufer. Igralec Jožef Ropoša, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Damjan Rostan, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija leta 2011.
12. novembra 1955 je v Zagrebu umrl pesnik, pisatelj in prevajalec Tin Ujevič, rojen leta 1891. Velja za očeta 'nove hrvaške poezije'. S svojimi pesniškimi zbirkami je začrtal smernice, na katere so vplivali sodobna evropska poezija ter njegova spoznanja, povezana z osebno usodo. Pesmi za oddajo, ki smo jo posneli leta 2011, sta prevedla Lojze Krakar in Veno Taufer. Igralec Jožef Ropoša, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Damjan Rostan, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija leta 2011.
V tokratni oddaji bomo prisluhnili roju klarinetov v glasbi nemškega klarinetista Kaia Fagaschinskega, solističnim konverzacijam živega in posnetega basovskega klarineta ameriške pihalke Katie Porter ter subtilnim prekrivanjem zvokov v odprti kompoziciji za 10 glasbenikov švicarskega skladatelja Samuela Reinharda.
V tokratni oddaji bomo prisluhnili roju klarinetov v glasbi nemškega klarinetista Kaia Fagaschinskega, solističnim konverzacijam živega in posnetega basovskega klarineta ameriške pihalke Katie Porter ter subtilnim prekrivanjem zvokov v odprti kompoziciji za 10 glasbenikov švicarskega skladatelja Samuela Reinharda.
Čeprav še ni veseli december, vas Anja Rupel razveseljuje z različnimi izvajalci iz različnih obdobij, ki jim je skupno to, da so posneli vesele skladbe, ki večino ljudi spravijo v dobro voljo. Skladbe, ki pozitivno vplivajo na naše počutje, prepevajo Bill Withers, skupina Queen, Katrina and the Waves, Toploader, Stevie Wonder, Jimmy Cliff, Abba, Justin Timberlake in drugi.
Čeprav še ni veseli december, vas Anja Rupel razveseljuje z različnimi izvajalci iz različnih obdobij, ki jim je skupno to, da so posneli vesele skladbe, ki večino ljudi spravijo v dobro voljo. Skladbe, ki pozitivno vplivajo na naše počutje, prepevajo Bill Withers, skupina Queen, Katrina and the Waves, Toploader, Stevie Wonder, Jimmy Cliff, Abba, Justin Timberlake in drugi.
Duhovit film z iskrivimi dialogi, odlično režijo in verjetno eno od najboljših vlog Emme Thompson. Nancy Stokes je upokojena učiteljica, ki si želi končno popestriti svoje življenje, saj je do zdaj živela nadvse umaknjeno. Soprog, ki je umrl pred dvema letoma, je bil njen edini spolni partner. Imel je omejen pogled na to, kaj si lahko privoščiš v spalnici. Nancy se zato odloči najeti spolnega delavca po imenu Leo Grande, da bi si izpolnila želje, ki jih je morala vse življenje potlačevati. Originalni naslov: GOOD LUCK TO YOU, LEO GRANDE Leto produkcije: 2022 Država: Velika Britaniija, ZDA Žanr: drama Režija: Sophie Hyde Scenarij: Katy Brand Igrajo: Daryl McCormack, Emma Thompson, Isabella Laughland
Duhovit film z iskrivimi dialogi, odlično režijo in verjetno eno od najboljših vlog Emme Thompson. Nancy Stokes je upokojena učiteljica, ki si želi končno popestriti svoje življenje, saj je do zdaj živela nadvse umaknjeno. Soprog, ki je umrl pred dvema letoma, je bil njen edini spolni partner. Imel je omejen pogled na to, kaj si lahko privoščiš v spalnici. Nancy se zato odloči najeti spolnega delavca po imenu Leo Grande, da bi si izpolnila želje, ki jih je morala vse življenje potlačevati. Originalni naslov: GOOD LUCK TO YOU, LEO GRANDE Leto produkcije: 2022 Država: Velika Britaniija, ZDA Žanr: drama Režija: Sophie Hyde Scenarij: Katy Brand Igrajo: Daryl McCormack, Emma Thompson, Isabella Laughland
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Cikel filmov Agnès Varda Ob prepletu zelo različnih življenjskih usod dveh mladih žensk spoznamo razvoj feminističnega gibanja v 70. letih v Franciji. Pomme in Suzanne se spoznata, ko prva drugi pomaga prekiniti nezaželeno nosečnost, ker si ta zaradi denarne stiske ne more privoščiti tretjega otroka. Kljub številnim razlikam postaneta prijateljici za vse življenje. Pomme je boemska pevka z naprednimi pogledi na svet. Z glasbenimi performansi protestira proti patriarhatu in zagovarja ženske pravice. Suzanne, poročena mati dveh otrok, živi bolj tradicionalno. Prijateljici kljub razdalji in razlikam ostaneta v stiku. Skozi dopisovanje spremljamo njuno spreminjanje v ženski, kakršni hočeta postati. Edinstven film, ki ga je mogoče zaradi številnih glasbenih vstavkov dojemati tudi kot muzikal, vsebuje dokumentarne prizore feminističnih protestov in performansov v 70. letih prejšnjega stoletja v Franciji. Spada v kanon feministične kinematografije in je ena redkih filmskih klasik, ki obravnava pravico do splava. Izvirni naslov: L'UNE CHANTE L'AUTRE PAS / Francoski film, 1977 / Režija in scenarij: Agnès Varda / Igrajo: Thérèse Liotard, Valérie Mairesse, Ali Rafie, Robert Dadiès
Cikel filmov Agnès Varda Ob prepletu zelo različnih življenjskih usod dveh mladih žensk spoznamo razvoj feminističnega gibanja v 70. letih v Franciji. Pomme in Suzanne se spoznata, ko prva drugi pomaga prekiniti nezaželeno nosečnost, ker si ta zaradi denarne stiske ne more privoščiti tretjega otroka. Kljub številnim razlikam postaneta prijateljici za vse življenje. Pomme je boemska pevka z naprednimi pogledi na svet. Z glasbenimi performansi protestira proti patriarhatu in zagovarja ženske pravice. Suzanne, poročena mati dveh otrok, živi bolj tradicionalno. Prijateljici kljub razdalji in razlikam ostaneta v stiku. Skozi dopisovanje spremljamo njuno spreminjanje v ženski, kakršni hočeta postati. Edinstven film, ki ga je mogoče zaradi številnih glasbenih vstavkov dojemati tudi kot muzikal, vsebuje dokumentarne prizore feminističnih protestov in performansov v 70. letih prejšnjega stoletja v Franciji. Spada v kanon feministične kinematografije in je ena redkih filmskih klasik, ki obravnava pravico do splava. Izvirni naslov: L'UNE CHANTE L'AUTRE PAS / Francoski film, 1977 / Režija in scenarij: Agnès Varda / Igrajo: Thérèse Liotard, Valérie Mairesse, Ali Rafie, Robert Dadiès
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Fazil Hüsnü Daglarca se je rodil leta 1914 v Istanbulu. Menil je, da je poezija edina resnična umetnost življenja in da so vsi drugi mediji samo poskus povedati tisto, brez česar ni mogoče živeti. Pisal je pod neposrednim vplivom starih vzhodnih mistikov in najnavadnejše programske poezije, ki se odziva na aktualne dnevne dogodke. Prevajalec Ivan Minatti, igralec Lovro Finžgar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto na Radiu Slovenija, 2020.
Fazil Hüsnü Daglarca se je rodil leta 1914 v Istanbulu. Menil je, da je poezija edina resnična umetnost življenja in da so vsi drugi mediji samo poskus povedati tisto, brez česar ni mogoče živeti. Pisal je pod neposrednim vplivom starih vzhodnih mistikov in najnavadnejše programske poezije, ki se odziva na aktualne dnevne dogodke. Prevajalec Ivan Minatti, igralec Lovro Finžgar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto na Radiu Slovenija, 2020.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ob pogledu na pištolo je grofica drugič pokazala hudo presunjenost. Odkimala je z glavo in vzdignila roko, kakor da se hoče zavarovati pred strelom ... nato je omahnila vznak in negibno obležala. "Nehajte uganjati otročarije Zadnjič vas vprašam: boste povedali svoje tri karte? Da ali ne?" Grofica ni odgovorila. Herman je videl, da je mrtva (A. S. Puškin, Pikova dama).
Ob pogledu na pištolo je grofica drugič pokazala hudo presunjenost. Odkimala je z glavo in vzdignila roko, kakor da se hoče zavarovati pred strelom ... nato je omahnila vznak in negibno obležala. "Nehajte uganjati otročarije Zadnjič vas vprašam: boste povedali svoje tri karte? Da ali ne?" Grofica ni odgovorila. Herman je videl, da je mrtva (A. S. Puškin, Pikova dama).
Miklós Rózsa se je rodil leta 1907 v Budimpešti. njegova mati je bila pianistka, njegov stric pa violinist v budimpeštanski operi. Na željo očeta je na univerzi v Leipzigu sprva študiral kemijo, po enem letu pa je presedlal na študij kompozicije na leipziškem konservatoriju. Leta 1934 ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo in priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe in tako je postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Med največje glasbene dosežke Miklósa Rózse sodi tudi glasba za film Ben-Hur, ameriški zgodovinski spektakel, posnet leta 1959, ki je osvojil 11 oskarjev, med njimi tudi za glasbo.
Miklós Rózsa se je rodil leta 1907 v Budimpešti. njegova mati je bila pianistka, njegov stric pa violinist v budimpeštanski operi. Na željo očeta je na univerzi v Leipzigu sprva študiral kemijo, po enem letu pa je presedlal na študij kompozicije na leipziškem konservatoriju. Leta 1934 ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo in priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe in tako je postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Med največje glasbene dosežke Miklósa Rózse sodi tudi glasba za film Ben-Hur, ameriški zgodovinski spektakel, posnet leta 1959, ki je osvojil 11 oskarjev, med njimi tudi za glasbo.
Finska je dežela fjordov, gozdov, neokrnjene narave in voda z veliko ribami. Poletja so kratka, zime pa dolge. Obiskali bomo družino Suutarinen, ki živi štiri ure vožnje severno od Helsinkov. Maija je ekologinja, njen mož Samppa pa policist. Živijo na odročni kmetiji, kjer imajo ponije, pse, mačke, kokoši in ovce. Za kresni dan bo Samppa na vrtu v žerjavici spekel jagnječje stegno, Maija pa bo s hčerkama pripravila pečeno korenje, rumeno kolerabo in rdečo peso ter kolač iz umešanega testa z zamrznjenim jagodičjem, saj letošnje še ni dozorelo. Za predjed bodo fileji sleda, marinirani v gorčični omaki z medom. Maijini starši so v bližini kupili počitniško hišico, da bi lahko preživeli več časa z vnukinjama. Danes bodo skupaj lovili ribe. Sanni ujame ščuko in dedek jo očisti. Babica pa bo iz nje skuhala okusno ribjo juho in spekla fileje. ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Marvin Entholt
Finska je dežela fjordov, gozdov, neokrnjene narave in voda z veliko ribami. Poletja so kratka, zime pa dolge. Obiskali bomo družino Suutarinen, ki živi štiri ure vožnje severno od Helsinkov. Maija je ekologinja, njen mož Samppa pa policist. Živijo na odročni kmetiji, kjer imajo ponije, pse, mačke, kokoši in ovce. Za kresni dan bo Samppa na vrtu v žerjavici spekel jagnječje stegno, Maija pa bo s hčerkama pripravila pečeno korenje, rumeno kolerabo in rdečo peso ter kolač iz umešanega testa z zamrznjenim jagodičjem, saj letošnje še ni dozorelo. Za predjed bodo fileji sleda, marinirani v gorčični omaki z medom. Maijini starši so v bližini kupili počitniško hišico, da bi lahko preživeli več časa z vnukinjama. Danes bodo skupaj lovili ribe. Sanni ujame ščuko in dedek jo očisti. Babica pa bo iz nje skuhala okusno ribjo juho in spekla fileje. ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Marvin Entholt
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Začetek klavirske glasbe na Češkem težko določimo. Ne gre za to, da nam manjka iztočnic. Nasprotno; skladateljev, ki so bili mojstrski izvajalci na instrumentih s tipkami in hkrati pisali glasbo za ta glasbila, je bilo v zgodovinski Bohemiji veliko. Ustvarjali so v obdobjih, ko sta v cerkveni in komorni glasbi vladala čembalo in orgle – ter še v večjem številu plemenitili glasbo stare Evrope, ko so luč sveta ugledale prve inačice klavirjev s kladivci. Ti so kmalu dobili mnogo vzporednih različic in izboljšav, ki so v končni fazi pripeljale do klavirja, kot ga poznamo danes.
Začetek klavirske glasbe na Češkem težko določimo. Ne gre za to, da nam manjka iztočnic. Nasprotno; skladateljev, ki so bili mojstrski izvajalci na instrumentih s tipkami in hkrati pisali glasbo za ta glasbila, je bilo v zgodovinski Bohemiji veliko. Ustvarjali so v obdobjih, ko sta v cerkveni in komorni glasbi vladala čembalo in orgle – ter še v večjem številu plemenitili glasbo stare Evrope, ko so luč sveta ugledale prve inačice klavirjev s kladivci. Ti so kmalu dobili mnogo vzporednih različic in izboljšav, ki so v končni fazi pripeljale do klavirja, kot ga poznamo danes.
Bodo tržaški Kulturni dom, v katerem deluje Slovensko stalno gledališče, prodali? Tako si želijo lastniki iz Nepremičninske družbe Dom, ki se je znašla v milijonskih dolgovih. Kaj prinaša dan na ljubljanskem filmskem festivalu Liffe, ki se je sinoči začel s premiero filma režiserja Marka Naberšnika z »romanesknim« naslovom Perilo se pere na devetdeset? Ter kam obrniti radijski gumb za umetniško izkušnjo Cankarjevega romana Na klancu? To so teme tokratne oddaje Pol ure kulture, prepletene z izborom »hrupnih« popevk.
Bodo tržaški Kulturni dom, v katerem deluje Slovensko stalno gledališče, prodali? Tako si želijo lastniki iz Nepremičninske družbe Dom, ki se je znašla v milijonskih dolgovih. Kaj prinaša dan na ljubljanskem filmskem festivalu Liffe, ki se je sinoči začel s premiero filma režiserja Marka Naberšnika z »romanesknim« naslovom Perilo se pere na devetdeset? Ter kam obrniti radijski gumb za umetniško izkušnjo Cankarjevega romana Na klancu? To so teme tokratne oddaje Pol ure kulture, prepletene z izborom »hrupnih« popevk.
Na šestem koncertu letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je nastopil ameriški virtuoz na renesančni lutnji Paul Kieffer. Njegov recital je bil v celoti posvečen glasbi Giacoma Gorzanisa, ki je v drugi polovici 16. stoletja muziciral za radovljiškega graščaka Mavricija Dietrichsteina in druge plemiče na Kranjskem.
Na šestem koncertu letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je nastopil ameriški virtuoz na renesančni lutnji Paul Kieffer. Njegov recital je bil v celoti posvečen glasbi Giacoma Gorzanisa, ki je v drugi polovici 16. stoletja muziciral za radovljiškega graščaka Mavricija Dietrichsteina in druge plemiče na Kranjskem.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh med širšim občinstvom in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vseh mogočnikov in prikazal njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela. Izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh med širšim občinstvom in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vseh mogočnikov in prikazal njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela. Izšel je leta 1903.
Glasba k filmu Feničanska spletka, ki jo je napisal Alexandre Desplat, predstavlja sofisticirano zvočno nadgradnjo vizualno prepoznavnega pripovednega sloga režiserja Wesa Andersona. Osnovna kompozicijska zasnova izhaja iz motivnega gradiva baleta Ognjeni ptič Igorja Stravinskega, ki ga Desplat preoblikuje in variira skozi celoten film, s čimer doseže tematsko kontinuiteto in dramaturško povezanost posameznih sekvenc.
Glasba k filmu Feničanska spletka, ki jo je napisal Alexandre Desplat, predstavlja sofisticirano zvočno nadgradnjo vizualno prepoznavnega pripovednega sloga režiserja Wesa Andersona. Osnovna kompozicijska zasnova izhaja iz motivnega gradiva baleta Ognjeni ptič Igorja Stravinskega, ki ga Desplat preoblikuje in variira skozi celoten film, s čimer doseže tematsko kontinuiteto in dramaturško povezanost posameznih sekvenc.
Kaj vse delajo polhki pred spanjem … Pripoveduje: Jelena Sitar. Napisala: Jelena Sitar. Avtor glasbe: Igor Cvetko. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Kaj vse delajo polhki pred spanjem … Pripoveduje: Jelena Sitar. Napisala: Jelena Sitar. Avtor glasbe: Igor Cvetko. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
V tej oddaji se spominjamo enega velikih mojstrov slovenske zabavne in predvsem narodno-zabavne glasbe Borisa Kovačiča. Rojen je bil na trinajstega novembra leta 1934 v Celju, torej bi danes praznoval enaindevetdeseti rojstni dan. Svoj ansambel je ustanovil leta 1960, prav gotovo pa ta šteje med najbolj prepoznavne, priljubljene in uveljavljene, čeprav se je na veselicah pojavljal bolj malo, zaradi službe pa tudi ni nikdar gostoval daleč od doma. Podrobneje pa se ne bomo spuščali v suhoparno kronološko opisovanje življenja Borisa Kovačiča. Prisluhnili bomo njegovim melodijam, ki povedo več kot vse besede. Nežne, melodične, z mehkim glasom njegove Stanke, na odlična besedila predvsem Gregorja Strniše (s katerim je veliko sodeloval) vam ponujamo v posluh in spomin nanj. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
V tej oddaji se spominjamo enega velikih mojstrov slovenske zabavne in predvsem narodno-zabavne glasbe Borisa Kovačiča. Rojen je bil na trinajstega novembra leta 1934 v Celju, torej bi danes praznoval enaindevetdeseti rojstni dan. Svoj ansambel je ustanovil leta 1960, prav gotovo pa ta šteje med najbolj prepoznavne, priljubljene in uveljavljene, čeprav se je na veselicah pojavljal bolj malo, zaradi službe pa tudi ni nikdar gostoval daleč od doma. Podrobneje pa se ne bomo spuščali v suhoparno kronološko opisovanje življenja Borisa Kovačiča. Prisluhnili bomo njegovim melodijam, ki povedo več kot vse besede. Nežne, melodične, z mehkim glasom njegove Stanke, na odlična besedila predvsem Gregorja Strniše (s katerim je veliko sodeloval) vam ponujamo v posluh in spomin nanj. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
15. novembra bo minilo sto šestdeset let, odkar se je v Zagorju rodila slovenska pisateljica, pesnica in dramatičarka Lea Fatur. Ustvarjalka je manj znana in morda tudi po krivici prezrta. Napisala je namreč kakih šestnajst proznih del, se zanimala za ljudsko pripovedništvo in zgodovino, bila je poliglotka. Njenemu življenju in delu se je posvetila Tadeja Šergán. Igralca Stannia Boninsegna in Zvone Hribar, bralka Lucija Grm, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič. Posneto na Radiu Slovenija, 2013.
15. novembra bo minilo sto šestdeset let, odkar se je v Zagorju rodila slovenska pisateljica, pesnica in dramatičarka Lea Fatur. Ustvarjalka je manj znana in morda tudi po krivici prezrta. Napisala je namreč kakih šestnajst proznih del, se zanimala za ljudsko pripovedništvo in zgodovino, bila je poliglotka. Njenemu življenju in delu se je posvetila Tadeja Šergán. Igralca Stannia Boninsegna in Zvone Hribar, bralka Lucija Grm, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič. Posneto na Radiu Slovenija, 2013.