Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Monika Kompaníková, ena najbolj prevajanih sodobnih slovaških pisateljic, je avtorica ponavljajočih se tem. V njeni prozi tako najpogosteje srečamo nepopolno družino, ranljive odraščajoče deklice in matere, ki se izmikajo starševstvu. Njeno poetiko predstavlja dr. Špela Sevšek Šramel. Avtorica scenarija: Špela Sevšek Šramel; avtorica literarnega dela: Monika Kompaníková; avtorja prevoda: Andrej Peric, Špela Sevšek Šramel; režiserka: Ana Krauthaker; bralca: Ana Bohte, Igor Velše; igralki: Barbara Medvešček, Anja Novak Anjuta; glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2017.
Monika Kompaníková, ena najbolj prevajanih sodobnih slovaških pisateljic, je avtorica ponavljajočih se tem. V njeni prozi tako najpogosteje srečamo nepopolno družino, ranljive odraščajoče deklice in matere, ki se izmikajo starševstvu. Njeno poetiko predstavlja dr. Špela Sevšek Šramel. Avtorica scenarija: Špela Sevšek Šramel; avtorica literarnega dela: Monika Kompaníková; avtorja prevoda: Andrej Peric, Špela Sevšek Šramel; režiserka: Ana Krauthaker; bralca: Ana Bohte, Igor Velše; igralki: Barbara Medvešček, Anja Novak Anjuta; glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2017.
Novinar se znajde v dilemi, ali naj se konformno podredi mnenju večine ali pa ostane zvest samemu sebi. Odloči se za drugo pot, na kateri pa naleti na veliko nevšečnosti, ki bistveno določajo njegovo nadaljnjo življenjsko usodo. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Staš Janež Novinar – Ivo Ban Oče – Vladimir Skrbinšek Žena – Marijana Brecelj Sin – Evelin Pristavec Šef – Boris Juh Prvi zasliševalec – Marko Okorn Drugi zasliševalec – Boris Kralj Uredništvo igranega programa. Posneto marca 1984 v studiih Radiotelevizije Ljubljana.
Novinar se znajde v dilemi, ali naj se konformno podredi mnenju večine ali pa ostane zvest samemu sebi. Odloči se za drugo pot, na kateri pa naleti na veliko nevšečnosti, ki bistveno določajo njegovo nadaljnjo življenjsko usodo. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Staš Janež Novinar – Ivo Ban Oče – Vladimir Skrbinšek Žena – Marijana Brecelj Sin – Evelin Pristavec Šef – Boris Juh Prvi zasliševalec – Marko Okorn Drugi zasliševalec – Boris Kralj Uredništvo igranega programa. Posneto marca 1984 v studiih Radiotelevizije Ljubljana.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Grace zaradi aplikacije izključijo iz šole. Od Allegre zahteva, naj ji pomaga, kakor ve in zna. Gigi priredi zabavo, da bi starši malo pozabili na težave z dekleti. Postreže jim s koktajli, začinjenimi z magičnimi gobicami. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Grace zaradi aplikacije izključijo iz šole. Od Allegre zahteva, naj ji pomaga, kakor ve in zna. Gigi priredi zabavo, da bi starši malo pozabili na težave z dekleti. Postreže jim s koktajli, začinjenimi z magičnimi gobicami. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Margaret Thatcher, predsednica britanske vlade med letoma 1979 in 1990, je bila ena najvplivnejših političark 20. stoletja, a tudi ena najbolj osovraženih: ob njeni smrti leta 2013 je na ulicah britanskih mest rajalo na tisoče ljudi. Thatcherjeva je prišla na oblast sredi hude gospodarske krize, s katero se je spopadla s trdo in neusmiljeno konservativno politiko. Bila je goreča zagovornica neoliberalizma in privatizacije državnih podjetij, v zgodovino pa se je zapisala tudi zaradi nepopustljivih stališč med dolgotrajno stavko rudarjev, s katero so ti nasprotovali zaprtju premogovnikov. Poleg arhivskih posnetkov življenja v Veliki Britaniji v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja dokumentarec prinaša komentarje premierkinih privržencev in nasprotnikov ter odlomke iz glasbenih uspešnic tistega časa. THATCHER'S NOT DEAD / Francija / 2022 / Režija: Guillaume Podrovnik
Margaret Thatcher, predsednica britanske vlade med letoma 1979 in 1990, je bila ena najvplivnejših političark 20. stoletja, a tudi ena najbolj osovraženih: ob njeni smrti leta 2013 je na ulicah britanskih mest rajalo na tisoče ljudi. Thatcherjeva je prišla na oblast sredi hude gospodarske krize, s katero se je spopadla s trdo in neusmiljeno konservativno politiko. Bila je goreča zagovornica neoliberalizma in privatizacije državnih podjetij, v zgodovino pa se je zapisala tudi zaradi nepopustljivih stališč med dolgotrajno stavko rudarjev, s katero so ti nasprotovali zaprtju premogovnikov. Poleg arhivskih posnetkov življenja v Veliki Britaniji v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja dokumentarec prinaša komentarje premierkinih privržencev in nasprotnikov ter odlomke iz glasbenih uspešnic tistega časa. THATCHER'S NOT DEAD / Francija / 2022 / Režija: Guillaume Podrovnik
V oddaji poslušamo skladbe: Horace Silver/Gil Evans: Sister Sadie – solisti trobentač Tomaž Gajšt, kitarist Primož Grašič, bobnar Aleš Rendla Bill Holman: Told you so – solista saksofonist (flavta) Lenart Krečič in pozavnist Klemen Repe Lenart Krečič/Tadej Tomšič: Baobab – solista saksofonist Lenart Krečič, pozavnist Emil Spruk Emil Spruk: Contradictions
V oddaji poslušamo skladbe: Horace Silver/Gil Evans: Sister Sadie – solisti trobentač Tomaž Gajšt, kitarist Primož Grašič, bobnar Aleš Rendla Bill Holman: Told you so – solista saksofonist (flavta) Lenart Krečič in pozavnist Klemen Repe Lenart Krečič/Tadej Tomšič: Baobab – solista saksofonist Lenart Krečič, pozavnist Emil Spruk Emil Spruk: Contradictions
Pesnica in pisateljica Sonja Koranter tudi s svojim novim pesemskim ciklom Potomci prvega dežja nadaljuje svojo prepoznavno ustvarjalno pot: ustvarja verjetno mitološki svet, nekoliko skrivnosten in temačen, ki pa ga blaži z zvočnostjo svoje poezije in koncem cikla. Interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2026.
Pesnica in pisateljica Sonja Koranter tudi s svojim novim pesemskim ciklom Potomci prvega dežja nadaljuje svojo prepoznavno ustvarjalno pot: ustvarja verjetno mitološki svet, nekoliko skrivnosten in temačen, ki pa ga blaži z zvočnostjo svoje poezije in koncem cikla. Interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2026.
Komična drama. Župan majhne gorske vasice ob vznožju Mont-Blanca Paul Barral se bori za ohranitev življenja v vasi. Naselju preti izumrtje, kakor veliko gorskim vasem v današnjem času. Paul se bori tudi za ohranitev šole pred napovedanim zaprtjem in selitvijo otrok drugam. Z županom tudi ostali vaščani računajo na prihodek z oddajanjem prelepih hotelskih apartmajev s čudovitimi razgledi gora turistom. Toda načrt pade v vodo in namesto turistov se prva prikaže Joe-Lynn, pevka z dvema otrokoma, ki se komaj prebija skozi življenje, saj beži pred nasilnim ex partnerjem in bi prav rada poiskala zatočišče v gorskem hotelu. Njen prihod vnese nemir v sicer mirno vasico in navda župana z odločnostjo in smelostjo, da poišče drugačno rešitev brez primere za vrnitev življenja na zapuščeno ozemlje ... TAKE ME HOME / MONSIEUR LE MAIRE / FRA / 2023 Režija: Karine Blanc, Michel Tavares / Scenarij: Karine Blanc, Michel Tavares / Igrajo: Clovis Cornillac, Eye Haïdara, Mehdi Senoussi …
Komična drama. Župan majhne gorske vasice ob vznožju Mont-Blanca Paul Barral se bori za ohranitev življenja v vasi. Naselju preti izumrtje, kakor veliko gorskim vasem v današnjem času. Paul se bori tudi za ohranitev šole pred napovedanim zaprtjem in selitvijo otrok drugam. Z županom tudi ostali vaščani računajo na prihodek z oddajanjem prelepih hotelskih apartmajev s čudovitimi razgledi gora turistom. Toda načrt pade v vodo in namesto turistov se prva prikaže Joe-Lynn, pevka z dvema otrokoma, ki se komaj prebija skozi življenje, saj beži pred nasilnim ex partnerjem in bi prav rada poiskala zatočišče v gorskem hotelu. Njen prihod vnese nemir v sicer mirno vasico in navda župana z odločnostjo in smelostjo, da poišče drugačno rešitev brez primere za vrnitev življenja na zapuščeno ozemlje ... TAKE ME HOME / MONSIEUR LE MAIRE / FRA / 2023 Režija: Karine Blanc, Michel Tavares / Scenarij: Karine Blanc, Michel Tavares / Igrajo: Clovis Cornillac, Eye Haïdara, Mehdi Senoussi …
Dan je siv in deževen in v ateljeju se nič ne dogaja. Vse se spremeni, ko Morf in Car nenadoma zaslišita ritem. Kar naenkrat namizje oživi.
Dan je siv in deževen in v ateljeju se nič ne dogaja. Vse se spremeni, ko Morf in Car nenadoma zaslišita ritem. Kar naenkrat namizje oživi.
Ah, neokrnjena narava, svež zrak, pripovedovanje zgodb ob tabornem ognju in peka penic pod zvezdami! Vse to je krasno, toda kje se napolni telefon?
Ah, neokrnjena narava, svež zrak, pripovedovanje zgodb ob tabornem ognju in peka penic pod zvezdami! Vse to je krasno, toda kje se napolni telefon?
Ko Morf išče mir in tišino, odkrije hišico za punčke. Prijatelji pridejo na obisk, a ko postanejo preglasni, Morf poskusi marsikaj, da bi jih pregnal iz hišice.
Ko Morf išče mir in tišino, odkrije hišico za punčke. Prijatelji pridejo na obisk, a ko postanejo preglasni, Morf poskusi marsikaj, da bi jih pregnal iz hišice.
Morf in Car odkrijeta slastno sirovo ploščo. Pojesta veliko preveč sira, na koncu pa se spoprimeta z nenavadnim sirovim izzivom.
Morf in Car odkrijeta slastno sirovo ploščo. Pojesta veliko preveč sira, na koncu pa se spoprimeta z nenavadnim sirovim izzivom.
Graditi grad je zabavno, dokler si ga ne prisvoji tvoj nadležni najboljši prijatelj. Morf si z vsemi srednjeveškimi potegavščinami triki skuša povrniti prestol.
Graditi grad je zabavno, dokler si ga ne prisvoji tvoj nadležni najboljši prijatelj. Morf si z vsemi srednjeveškimi potegavščinami triki skuša povrniti prestol.
Morf se zelo veseli zasluženega dopusta. V eni roki drži kovček, v drugi pa letalsko vozovnico. Vendar pa vse skupaj obvisi v zraku, ker je skrb za organizacijo dopusta prevzel Car.
Morf se zelo veseli zasluženega dopusta. V eni roki drži kovček, v drugi pa letalsko vozovnico. Vendar pa vse skupaj obvisi v zraku, ker je skrb za organizacijo dopusta prevzel Car.
Car se navdušuje nad 3D-tiskalnikom. Morf ugotovi, v kakšne težave sta zabredla, ko nenadoma na mizi sreča več primerkov samega sebe.
Car se navdušuje nad 3D-tiskalnikom. Morf ugotovi, v kakšne težave sta zabredla, ko nenadoma na mizi sreča več primerkov samega sebe.
Morf je še preveč zaspan, da bi Ščetko peljal na sprehod, zato se ta odpravi po svoje. Ker je ni domov, se Morf in Car odpravita ponjo in odkrijeta, da je tudi sama doživela pustolovščino.
Morf je še preveč zaspan, da bi Ščetko peljal na sprehod, zato se ta odpravi po svoje. Ker je ni domov, se Morf in Car odpravita ponjo in odkrijeta, da je tudi sama doživela pustolovščino.
Lila pridrvi z motorjem. Morf se ojunači in se z njim poda na rampo za začetnike. Carja spodbuja, naj stori enako. Car doživi najbolj razburljivo vožnjo svojega življenja.
Lila pridrvi z motorjem. Morf se ojunači in se z njim poda na rampo za začetnike. Carja spodbuja, naj stori enako. Car doživi najbolj razburljivo vožnjo svojega življenja.
Morf speče slastno pito, tako slastno, da si je vsi zaželijo. Carju jo uspe ukrasti in Morf se ne ustavi pred ničimer, da bi jo dobil nazaj. Pa čeprav to pomeni, da se lovita po vsem ateljeju.
Morf speče slastno pito, tako slastno, da si je vsi zaželijo. Carju jo uspe ukrasti in Morf se ne ustavi pred ničimer, da bi jo dobil nazaj. Pa čeprav to pomeni, da se lovita po vsem ateljeju.
Morf poskuša premagati Lilo v njeni najljubši videoigri. Odloči se, da se bo povzpel na višji nivo, kjer se mora izogibati digitalnemu pecivu in jeznemu kuharju! Igra se nadaljuje!
Morf poskuša premagati Lilo v njeni najljubši videoigri. Odloči se, da se bo povzpel na višji nivo, kjer se mora izogibati digitalnemu pecivu in jeznemu kuharju! Igra se nadaljuje!
Fotografiranje za družinsko fotografijo bi moralo biti preprosto, toda ko Morfovi tablici zmanjka energije, se s Carjem zapleteta bolj, kot sta pričakovala.
Fotografiranje za družinsko fotografijo bi moralo biti preprosto, toda ko Morfovi tablici zmanjka energije, se s Carjem zapleteta bolj, kot sta pričakovala.
Ko si Car zaželi, da bi bil višji kot Morf, se mu želja nepričakovano uresniči. Previdno z željami, Car! Včasih majhne stvari povzročijo velike težave.
Ko si Car zaželi, da bi bil višji kot Morf, se mu želja nepričakovano uresniči. Previdno z željami, Car! Včasih majhne stvari povzročijo velike težave.
Car pretirava z gnojenjem in Morf se lahko po paradižniku povzpne v višave. Ko se Morf in Car znajdeta v neznanem okolju, morata ostati prisebna, da ne pozabita, po kaj sta prišla.
Car pretirava z gnojenjem in Morf se lahko po paradižniku povzpne v višave. Ko se Morf in Car znajdeta v neznanem okolju, morata ostati prisebna, da ne pozabita, po kaj sta prišla.
Druščina na terasi opazi slastno klobaso in Morf skuje načrt, kako bodo prišli do nje. Vendar je to bolj zapleteno, kot je sprva videti. Kdo bo našel rešitev?
Druščina na terasi opazi slastno klobaso in Morf skuje načrt, kako bodo prišli do nje. Vendar je to bolj zapleteno, kot je sprva videti. Kdo bo našel rešitev?
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Augusto Góngora, veteranski čilski novinar in pomemben kronist Pinochetovih zločinov, in Paulina Urrutia, igralka in nekdanja ministrica za kulturo, že več kot dvajset let živita v tesnem in ljubečem razmerju. Augustu so diagnosticirali Alzheimerjevo bolezen in od tedaj se par spopada z neizprosnim in vse hitrejšim upadanjem njegovih telesnih in duševnih moči. Zgodba o Paulinini globoki in brezkompromisni predanosti ter Augustovem srditem boju, da bi ohranil svojo identiteto, je srce parajoč in hkrati navdihujoč spomenik neuničljivi moči ljubezni. LA MEMORIA INFINITA / THE ETERNAL MEMORY / Čile, ZDA / 2023 / Režija: Maite Alberdi
Augusto Góngora, veteranski čilski novinar in pomemben kronist Pinochetovih zločinov, in Paulina Urrutia, igralka in nekdanja ministrica za kulturo, že več kot dvajset let živita v tesnem in ljubečem razmerju. Augustu so diagnosticirali Alzheimerjevo bolezen in od tedaj se par spopada z neizprosnim in vse hitrejšim upadanjem njegovih telesnih in duševnih moči. Zgodba o Paulinini globoki in brezkompromisni predanosti ter Augustovem srditem boju, da bi ohranil svojo identiteto, je srce parajoč in hkrati navdihujoč spomenik neuničljivi moči ljubezni. LA MEMORIA INFINITA / THE ETERNAL MEMORY / Čile, ZDA / 2023 / Režija: Maite Alberdi
V 14. stoletju se je na prehodu iz srednjega veka v moderno obdobje v Toskani začelo obdobje humanističnega in umetniškega razcveta. Ena izmed bogatih dejavnosti je bila tudi glasba, ki je v poznejših stoletjih Italijo postavila na vodilno mesto glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Od renesanse, baroka in klasicizma pa vse do glasbenega romanticizma in glasbe 20. stoletja je Italija obdržala osrednje mesto glasne misli.
V 14. stoletju se je na prehodu iz srednjega veka v moderno obdobje v Toskani začelo obdobje humanističnega in umetniškega razcveta. Ena izmed bogatih dejavnosti je bila tudi glasba, ki je v poznejših stoletjih Italijo postavila na vodilno mesto glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Od renesanse, baroka in klasicizma pa vse do glasbenega romanticizma in glasbe 20. stoletja je Italija obdržala osrednje mesto glasne misli.
Judovska pesnica Rose Ausländer je bila sodobnica Paula Celana in drugih avtorjev skupine književnikov iz Černovcev v današnji Ukrajini. V letih od 1941 do 1944 je bila tam zaprta v judovskem getu, pozneje je živela v Združenih državah, na Dunaju in nazadnje v Nemčiji. Nenehne selitve in občutje brezdomstva pomenijo tudi pomembni tematski stalnici njene poezije, ki jo sicer zaznamuje jedrnat, asketski izraz – tudi kadar govori o ljubezni. Rose Ausländer: Ljubezen VI Avtorica literarnega dela: Rose Ausländer; avtorica prevoda: Ana Jasmina Oseban; interpretira: dramska igralka Martina Maurič Lazar; produkcija 2012.
Judovska pesnica Rose Ausländer je bila sodobnica Paula Celana in drugih avtorjev skupine književnikov iz Černovcev v današnji Ukrajini. V letih od 1941 do 1944 je bila tam zaprta v judovskem getu, pozneje je živela v Združenih državah, na Dunaju in nazadnje v Nemčiji. Nenehne selitve in občutje brezdomstva pomenijo tudi pomembni tematski stalnici njene poezije, ki jo sicer zaznamuje jedrnat, asketski izraz – tudi kadar govori o ljubezni. Rose Ausländer: Ljubezen VI Avtorica literarnega dela: Rose Ausländer; avtorica prevoda: Ana Jasmina Oseban; interpretira: dramska igralka Martina Maurič Lazar; produkcija 2012.
V 14. stoletju se je na prehodu iz srednjega veka v moderno obdobje v Toskani začelo obdobje humanističnega in umetniškega razcveta. Ena izmed bogatih dejavnosti je bila tudi glasba, ki je v poznejših stoletjih Italijo postavila na vodilno mesto glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Od renesanse, baroka in klasicizma pa vse do glasbenega romanticizma in glasbe 20. stoletja je Italija obdržala osrednje mesto glasne misli.
V 14. stoletju se je na prehodu iz srednjega veka v moderno obdobje v Toskani začelo obdobje humanističnega in umetniškega razcveta. Ena izmed bogatih dejavnosti je bila tudi glasba, ki je v poznejših stoletjih Italijo postavila na vodilno mesto glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Od renesanse, baroka in klasicizma pa vse do glasbenega romanticizma in glasbe 20. stoletja je Italija obdržala osrednje mesto glasne misli.
V 14. stoletju se je na prehodu iz srednjega veka v moderno obdobje v Toskani začelo obdobje humanističnega in umetniškega razcveta. Ena izmed bogatih dejavnosti je bila tudi glasba, ki je v poznejših stoletjih Italijo postavila na vodilno mesto glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Od renesanse, baroka in klasicizma pa vse do glasbenega romanticizma in glasbe 20. stoletja je Italija obdržala osrednje mesto glasne misli.
V 14. stoletju se je na prehodu iz srednjega veka v moderno obdobje v Toskani začelo obdobje humanističnega in umetniškega razcveta. Ena izmed bogatih dejavnosti je bila tudi glasba, ki je v poznejših stoletjih Italijo postavila na vodilno mesto glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Od renesanse, baroka in klasicizma pa vse do glasbenega romanticizma in glasbe 20. stoletja je Italija obdržala osrednje mesto glasne misli.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V tretji oddaji gostimo skladatelja Primoža Ramovša in njegovo Simfonijo št. 3.
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V tretji oddaji gostimo skladatelja Primoža Ramovša in njegovo Simfonijo št. 3.
Poslušajte Baničeve izvedbe v delih Franza Danzija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Malcolma Arnolda in Carla Marie von Webra. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s fagotistom Jožetom Baničem, ki je bil član Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana kar 39 let, in sicer od sezone 1964/1965 do sezone 1992/1993 ter od 1995/1996 do 2004/2005, bil pa je tudi član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana od leta 1964 do prenehanja delovanja leta 1990. S Pihalnim kvintetom RTV Ljubljana je leta 1983 prejel nagrado Prešernovega sklada. Fagotista Jožeta Baniča bomo poslušali kot solista z orkestrom in kot komornega glasbenika: v Pihalnem kvintetu št. 2 v e-molu, op. 67 Franza Danzija, Koncertu za fagot in orkester v B-duru, Koechel 191 Wolfganga Amadeusa Mozarta, skladbi Three Shanties Malcolma Arnolda in Koncertu za fagot in orkester, op. 75, Carla Marie von Webra. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 5. februarja, ob 5.05
Poslušajte Baničeve izvedbe v delih Franza Danzija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Malcolma Arnolda in Carla Marie von Webra. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s fagotistom Jožetom Baničem, ki je bil član Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana kar 39 let, in sicer od sezone 1964/1965 do sezone 1992/1993 ter od 1995/1996 do 2004/2005, bil pa je tudi član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana od leta 1964 do prenehanja delovanja leta 1990. S Pihalnim kvintetom RTV Ljubljana je leta 1983 prejel nagrado Prešernovega sklada. Fagotista Jožeta Baniča bomo poslušali kot solista z orkestrom in kot komornega glasbenika: v Pihalnem kvintetu št. 2 v e-molu, op. 67 Franza Danzija, Koncertu za fagot in orkester v B-duru, Koechel 191 Wolfganga Amadeusa Mozarta, skladbi Three Shanties Malcolma Arnolda in Koncertu za fagot in orkester, op. 75, Carla Marie von Webra. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 5. februarja, ob 5.05
Modri cmokec najde očala z zanimivo svetlečo zaplato in cmokci odkrijejo odsev. Poiščejo podobne predmete z enakimi lastnostmi. Zaradi enega so videti zelo nenavadno!
Modri cmokec najde očala z zanimivo svetlečo zaplato in cmokci odkrijejo odsev. Poiščejo podobne predmete z enakimi lastnostmi. Zaradi enega so videti zelo nenavadno!
Tudi tokratna oddaja bo namenjena glasbi Arnolda Schönberga, skladatelja, pri katerem morda najprej pomislimo na dodekafonijo in serialnost. Njegovi zgodnji samospevi pa so povsem drugačni in edinstveni, tako glede uporabe kompozicijske tehnike kot v izrazu. V njih lahko prepoznamo vplive drugih skladateljev, najbolj Aleksandra Zemljinskega, ki je bil njegov mentor, pa tudi prijatelj in svak in hkrati tisti, ki ga je uvedel v principe komponiranja, značilne za Brahmsa in Wagnerja. Letos mineva 75 let od njegove smrti.
Tudi tokratna oddaja bo namenjena glasbi Arnolda Schönberga, skladatelja, pri katerem morda najprej pomislimo na dodekafonijo in serialnost. Njegovi zgodnji samospevi pa so povsem drugačni in edinstveni, tako glede uporabe kompozicijske tehnike kot v izrazu. V njih lahko prepoznamo vplive drugih skladateljev, najbolj Aleksandra Zemljinskega, ki je bil njegov mentor, pa tudi prijatelj in svak in hkrati tisti, ki ga je uvedel v principe komponiranja, značilne za Brahmsa in Wagnerja. Letos mineva 75 let od njegove smrti.
Dve romanci za violino in orkester ter violinski koncert Beethovnu niso prinesli opaznega uspeha; čas pa je nerazumevanje skladateljevih sodobnikov popravil. In res: Beethovnova glasba je ovrednotila vse, kar je bilo ustvarjeno pred njo, in daje vzlet tudi glasbi, ki je nastala po njej.
Dve romanci za violino in orkester ter violinski koncert Beethovnu niso prinesli opaznega uspeha; čas pa je nerazumevanje skladateljevih sodobnikov popravil. In res: Beethovnova glasba je ovrednotila vse, kar je bilo ustvarjeno pred njo, in daje vzlet tudi glasbi, ki je nastala po njej.
Odpravljamo se po poteh glažutarjev – s projektom, ki ob ureditvi štirih tematskih poti med drugim prinaša razstave, vzpostavitev forme vive kiparskih izdelkov iz stekla ter snemanje dokumentarnega filma. V oddaji nadaljujemo niz predstavitev letošnjih nagrajencev Prešernovega sklada. Slišali boste zvočna zapisa o pesnici Ani Pepelnik ter režiserki Petri Seliškar. Z glasbenim izborom Iztoka Novaka Easyja obeležujemo svetovni dan boja proti raku.
Odpravljamo se po poteh glažutarjev – s projektom, ki ob ureditvi štirih tematskih poti med drugim prinaša razstave, vzpostavitev forme vive kiparskih izdelkov iz stekla ter snemanje dokumentarnega filma. V oddaji nadaljujemo niz predstavitev letošnjih nagrajencev Prešernovega sklada. Slišali boste zvočna zapisa o pesnici Ani Pepelnik ter režiserki Petri Seliškar. Z glasbenim izborom Iztoka Novaka Easyja obeležujemo svetovni dan boja proti raku.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Leverkusener Jazztage sodi med najpomembnejše nemške jazz festivale. V bogati zgodovini je gostil največje zvezdnike, vse od Raya Charlesa do Jamieja Culluma. Novembra 2024 je tam nastopil trio slovitega kontrabasista Avishaia Cohena (ne smemo ga zamenjevati z njegovim soimenjakom na trobenti!), v katerem sta zaigrala še bobnar Roni Kaspi in pianist Guy Moskovich. Posnetek smo pridobili skozi mrežo Evropskih radijskih postaj od naših Zahodnonemških kolegov iz Kölna (WDR).
Leverkusener Jazztage sodi med najpomembnejše nemške jazz festivale. V bogati zgodovini je gostil največje zvezdnike, vse od Raya Charlesa do Jamieja Culluma. Novembra 2024 je tam nastopil trio slovitega kontrabasista Avishaia Cohena (ne smemo ga zamenjevati z njegovim soimenjakom na trobenti!), v katerem sta zaigrala še bobnar Roni Kaspi in pianist Guy Moskovich. Posnetek smo pridobili skozi mrežo Evropskih radijskih postaj od naših Zahodnonemških kolegov iz Kölna (WDR).
Van Morrison za začetek, nato pa kar hitro še Reese Wynans. Oba si obetamo v tokratno oddaji Rončel na Obali, ki se bo nadaljevala z newyorškim mojstrom bluesa Little Axe. Konec bo tokrat optimistično pomladen: prihaja »Spring Is Here« Lawrenca Harta in Richarda Rogersa v izvedbi vibrafonista Bobbyja Hutchersona.
Van Morrison za začetek, nato pa kar hitro še Reese Wynans. Oba si obetamo v tokratno oddaji Rončel na Obali, ki se bo nadaljevala z newyorškim mojstrom bluesa Little Axe. Konec bo tokrat optimistično pomladen: prihaja »Spring Is Here« Lawrenca Harta in Richarda Rogersa v izvedbi vibrafonista Bobbyja Hutchersona.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Župan je prepovedal rože, metulje in celo sanje! Pripoveduje: Andrej Nahtigal. Napisala: Evelin Hasler. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Župan je prepovedal rože, metulje in celo sanje! Pripoveduje: Andrej Nahtigal. Napisala: Evelin Hasler. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.