Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Paul Celan je bil eden izmed pesnikov, ki so po drugi svetovni vojni vidno zaznamovali svetovno pesniško krajino. Nanj sta vplivala ekspresionizem in nadrealizem, v njegovo poezijo pa se je močno vtisnil tudi holokavst, ki ga je Celan izkusil na svoji koži in med katerim so umrli njegovi starši. Prevajalec Niko Grafenauer, interpret Pavle Ravnohrib, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2008.
Paul Celan je bil eden izmed pesnikov, ki so po drugi svetovni vojni vidno zaznamovali svetovno pesniško krajino. Nanj sta vplivala ekspresionizem in nadrealizem, v njegovo poezijo pa se je močno vtisnil tudi holokavst, ki ga je Celan izkusil na svoji koži in med katerim so umrli njegovi starši. Prevajalec Niko Grafenauer, interpret Pavle Ravnohrib, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2008.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Težko bi rekli, da je Ravel napisal veliko del za veliki simfonični orkester, saj zajemajo le dobro petino njegovega opusa. Pravzaprav ni napisal nobene simfonije, le dva simfonična fragmenta na podlagi baleta Dafnis in Hloa ter dva koncerta. Preostale Ravelove skladbe za orkester imajo programske naslove. Nekatere so bile napisane po naročilu, kot scenska glasba za uprizoritve gledaliških iger ali kot baleti, druge pa so orkestracije del za klavir.
Težko bi rekli, da je Ravel napisal veliko del za veliki simfonični orkester, saj zajemajo le dobro petino njegovega opusa. Pravzaprav ni napisal nobene simfonije, le dva simfonična fragmenta na podlagi baleta Dafnis in Hloa ter dva koncerta. Preostale Ravelove skladbe za orkester imajo programske naslove. Nekatere so bile napisane po naročilu, kot scenska glasba za uprizoritve gledaliških iger ali kot baleti, druge pa so orkestracije del za klavir.
Družina Häußler iz Švabske Jure se že 25 let ukvarja z ekološkim kmetijstvom, saj želi biti samozadostna in neodvisna od semen ter umetnih gnojil velikih kmetijskih korporacij. Häußlerjevi med drugim pridelujejo tudi staro švabsko sorto leče, ki je pred 50 leti domala izumrla, a so jo nato na srečo našli v semenski banki in znova obudili pridelavo. Domačini jo uporabljajo za najrazličnejše jedi, od tradicionalnih špeclov z lečino omako in polnjenih žlikrofov pa vse do kolača z ribezom in lečo.
Družina Häußler iz Švabske Jure se že 25 let ukvarja z ekološkim kmetijstvom, saj želi biti samozadostna in neodvisna od semen ter umetnih gnojil velikih kmetijskih korporacij. Häußlerjevi med drugim pridelujejo tudi staro švabsko sorto leče, ki je pred 50 leti domala izumrla, a so jo nato na srečo našli v semenski banki in znova obudili pridelavo. Domačini jo uporabljajo za najrazličnejše jedi, od tradicionalnih špeclov z lečino omako in polnjenih žlikrofov pa vse do kolača z ribezom in lečo.
Wolfgang Amadeus Mozart se je rodil 27. januarja 1756. Bil je sin skladatelja, glasbenega pedagoga in violinista Leopolda Mozarta, ki ga je naučil vsega, kar je znal sam, in mu omogočil tudi temeljito splošno izobrazbo. Njegovemu odličnemu glasbenemu vodstvu muzikologi pripisujejo zasluge za to, da se je Wolfgang Amadeus Mozart iz izjemno nadarjenega dečka lahko razvil v genialnega zrelega glasbenika.
Wolfgang Amadeus Mozart se je rodil 27. januarja 1756. Bil je sin skladatelja, glasbenega pedagoga in violinista Leopolda Mozarta, ki ga je naučil vsega, kar je znal sam, in mu omogočil tudi temeljito splošno izobrazbo. Njegovemu odličnemu glasbenemu vodstvu muzikologi pripisujejo zasluge za to, da se je Wolfgang Amadeus Mozart iz izjemno nadarjenega dečka lahko razvil v genialnega zrelega glasbenika.
Scottish National Jazz Orchestra je leta 1995 ustanovil saksofonist, dirigent, aranžer in komponist Tommy Smith. Pri tem je imel izredno jasno umetniško in organizacijsko vizijo, ki vključuje neprofitno, sodobno, umetniško jazzovsko izvajanje.
Scottish National Jazz Orchestra je leta 1995 ustanovil saksofonist, dirigent, aranžer in komponist Tommy Smith. Pri tem je imel izredno jasno umetniško in organizacijsko vizijo, ki vključuje neprofitno, sodobno, umetniško jazzovsko izvajanje.
Na dnu jezera zazeva odprtina, iz katere uhajajo mehurčki, ki segrevajo vodo. Jezero je za vegezavre prevroče. Rdečka in grahozavri poiščejo pomoč mogočnega lubenicoklida!
Na dnu jezera zazeva odprtina, iz katere uhajajo mehurčki, ki segrevajo vodo. Jezero je za vegezavre prevroče. Rdečka in grahozavri poiščejo pomoč mogočnega lubenicoklida!
Violinistka Janine Jansen, rezidenčna umetnica Berlinskih filharmonikov v letošnji sezoni, je po vsem svetu znana po lepoti in čustveni globini igranja. Pod taktirko sira Simona Rattla je 17. oktobra lani izvedla Prvi violinski koncert Sergeja Prokofjeva, delo, ki na izjemen način povezuje lirično intimnost z glasbenim modernizmom. Večer je predstavil tudi čutno plat glasbe 20. stoletja: v svojem znamenitem delu Harmonielehre John Adams združuje minimalistično glasbo z impresionističnimi barvami, medtem ko Percy Grainger v skladbi Lincolnshirski šopek z angleškimi ljudskimi melodijami prikliče angleško podeželje.
Violinistka Janine Jansen, rezidenčna umetnica Berlinskih filharmonikov v letošnji sezoni, je po vsem svetu znana po lepoti in čustveni globini igranja. Pod taktirko sira Simona Rattla je 17. oktobra lani izvedla Prvi violinski koncert Sergeja Prokofjeva, delo, ki na izjemen način povezuje lirično intimnost z glasbenim modernizmom. Večer je predstavil tudi čutno plat glasbe 20. stoletja: v svojem znamenitem delu Harmonielehre John Adams združuje minimalistično glasbo z impresionističnimi barvami, medtem ko Percy Grainger v skladbi Lincolnshirski šopek z angleškimi ljudskimi melodijami prikliče angleško podeželje.
Danes mineva enainosemdeset let od osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, simbola množičnega in sistematičnega poboja Judov in drugih narodov, pa tudi invalidov in političnih oporečnikov. Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta so s slovesnostjo obeležili tudi v evropskem parlamentu. »Želim si, da bi vsi otroci sveta, ker umirajo povsod, tudi v Afriki, lahko živeli tako lepo, kot sem sama živela po drugi svetovni vojni in dočakali starost, kakršno sem jaz. Kajti življenje je lepo, navkljub vsemu,« je evropskim poslancem povedala Tatiana Bucci. Stara je 88 let. Kot komaj šestletno deklico so jo z Reke skupaj z mamo in mlajšo sestro leta 1944 deportirali v Auschwitz-Birkenau. V preddverju Državnega zbora bo do petka na ogled gostujoča razstava Koroškega muzeja iz Celovca z naslovom Hinschaun! Poglejmo. Koroška in nacionalsocializem. Razstava osvetljuje vladavino nacizma na avstrijskem Koroškem med letoma 1938 in 1945 in prvič po vojni celostno in kritično dokumentira nacistične zločine ter vključuje tudi zgodovino koroških Slovencev. V Celovcu deluje edino profesionalno manjšinsko gledališče v Avstriji z imenom Rampa. Ob stoletnici rojstva pisateljice Ingeborg Bachmann so premierno uprizorili predstavo Simultano, nastalo po zbirki njenih kratkih zgodb. Besedila razpirajo feministično kritiko patriarhata kot družbeno-politične ideologije, ki presega vprašanje spola in ostaja presenetljivo aktualna. Ogledali smo si tudi semestrsko razstavo del študentov novogoriške Akademije umetnosti, ki je zavzela tako rekoč vsak kotiček prostorov akademije in razkrila ustvarjalnost ter pestrost idejnih in vizualnih jezikov mlade generacije. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik stkala iz pesmi, ki danes zvenijo kot pomenljiv spomin in opomin na dogodke, ki se človeštvu ne bi smeli zgoditi.
Danes mineva enainosemdeset let od osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, simbola množičnega in sistematičnega poboja Judov in drugih narodov, pa tudi invalidov in političnih oporečnikov. Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta so s slovesnostjo obeležili tudi v evropskem parlamentu. »Želim si, da bi vsi otroci sveta, ker umirajo povsod, tudi v Afriki, lahko živeli tako lepo, kot sem sama živela po drugi svetovni vojni in dočakali starost, kakršno sem jaz. Kajti življenje je lepo, navkljub vsemu,« je evropskim poslancem povedala Tatiana Bucci. Stara je 88 let. Kot komaj šestletno deklico so jo z Reke skupaj z mamo in mlajšo sestro leta 1944 deportirali v Auschwitz-Birkenau. V preddverju Državnega zbora bo do petka na ogled gostujoča razstava Koroškega muzeja iz Celovca z naslovom Hinschaun! Poglejmo. Koroška in nacionalsocializem. Razstava osvetljuje vladavino nacizma na avstrijskem Koroškem med letoma 1938 in 1945 in prvič po vojni celostno in kritično dokumentira nacistične zločine ter vključuje tudi zgodovino koroških Slovencev. V Celovcu deluje edino profesionalno manjšinsko gledališče v Avstriji z imenom Rampa. Ob stoletnici rojstva pisateljice Ingeborg Bachmann so premierno uprizorili predstavo Simultano, nastalo po zbirki njenih kratkih zgodb. Besedila razpirajo feministično kritiko patriarhata kot družbeno-politične ideologije, ki presega vprašanje spola in ostaja presenetljivo aktualna. Ogledali smo si tudi semestrsko razstavo del študentov novogoriške Akademije umetnosti, ki je zavzela tako rekoč vsak kotiček prostorov akademije in razkrila ustvarjalnost ter pestrost idejnih in vizualnih jezikov mlade generacije. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik stkala iz pesmi, ki danes zvenijo kot pomenljiv spomin in opomin na dogodke, ki se človeštvu ne bi smeli zgoditi.
Posvečamo se uglasbitvam večernične antifóne Ave Maria/Zdravamarija in drugi polovici pogostega para – uglasbitvam Očenaša: tokrat izpod peres Gustava Holsta, Franza Liszta in Giuseppa Verdija. Z nami so Komorni zbor Ave, Komorni zbor RTV Slovenija in Svetovni zbor mladih.
Posvečamo se uglasbitvam večernične antifóne Ave Maria/Zdravamarija in drugi polovici pogostega para – uglasbitvam Očenaša: tokrat izpod peres Gustava Holsta, Franza Liszta in Giuseppa Verdija. Z nami so Komorni zbor Ave, Komorni zbor RTV Slovenija in Svetovni zbor mladih.
Prebivalstvo Zemlje bo do leta 2050 naraslo za 25 odstotkov, obdelovalnih površin je vse manj, prst je iztrošena, primanjkuje vode, intenzivne metode pridelave hrane v sodobnem kmetijstvu pa dosegajo svoje meje. Rešitev naj bi ponujalo vertikalno kmetijstvo, ki ima številne prednosti, npr. manjšo porabo vode, pridelavo hrane brez uporabe pesticidov in herbicidov ter tristokrat večji hektarski donos zaradi gojenja zelenjave v nadstropjih. Toda tako pridelana zelenjava je zaradi visokih pridelovalnih stroškov draga, pojavljajo pa se tudi pomisleki o njeni hranljivosti. Je svet že pripravljen na visokotehnološke tovarne zelenjave? VERTICAL FARMING – CAN HIGH-TECH VEGETABLE FACTORIES SAVE OUR WORLD? / Švica / 2023 / Režija: Karin Moser
Prebivalstvo Zemlje bo do leta 2050 naraslo za 25 odstotkov, obdelovalnih površin je vse manj, prst je iztrošena, primanjkuje vode, intenzivne metode pridelave hrane v sodobnem kmetijstvu pa dosegajo svoje meje. Rešitev naj bi ponujalo vertikalno kmetijstvo, ki ima številne prednosti, npr. manjšo porabo vode, pridelavo hrane brez uporabe pesticidov in herbicidov ter tristokrat večji hektarski donos zaradi gojenja zelenjave v nadstropjih. Toda tako pridelana zelenjava je zaradi visokih pridelovalnih stroškov draga, pojavljajo pa se tudi pomisleki o njeni hranljivosti. Je svet že pripravljen na visokotehnološke tovarne zelenjave? VERTICAL FARMING – CAN HIGH-TECH VEGETABLE FACTORIES SAVE OUR WORLD? / Švica / 2023 / Režija: Karin Moser
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
V današnji in prihodnji oddaji bomo v družbi muzikala Kamelot, za katerega je Alan Jay Lerner spisal scenarij in besedila, Frederick Loewe pa glasbo. Preden vas prepustimo tej, še nekaj besed o sami vsebini prvega dejanja muzikala, ki se začne s prihodom Guinevere v Kamelot. Prišla je, da bi se poročila z Arturjem in na dvoru jo seveda sprejmejo odprtih rok. Arturja, ki je tako sramežljiv kot tudi živčen, ni na dvoru, skriva se v bližnjem gozdu, kjer se sprašuje, kaj si o njem mislijo njegovi podložniki. Tudi Guinevera se nekako izmuzne z dvora in odkoraka v gozd. Negotova je glede svoje prihodnosti. Tako zamišljena sreča Arturja, za katerega še ne ve, da bo postal njen mož. Potem ko ji Artur pove vse o življenju v Kamelotu, ji pove tudi, kdo v resnici je. Ker sta oba očarana drug nad drugim, sta seveda zadovoljna, da bosta postala mož in žena.
V današnji in prihodnji oddaji bomo v družbi muzikala Kamelot, za katerega je Alan Jay Lerner spisal scenarij in besedila, Frederick Loewe pa glasbo. Preden vas prepustimo tej, še nekaj besed o sami vsebini prvega dejanja muzikala, ki se začne s prihodom Guinevere v Kamelot. Prišla je, da bi se poročila z Arturjem in na dvoru jo seveda sprejmejo odprtih rok. Arturja, ki je tako sramežljiv kot tudi živčen, ni na dvoru, skriva se v bližnjem gozdu, kjer se sprašuje, kaj si o njem mislijo njegovi podložniki. Tudi Guinevera se nekako izmuzne z dvora in odkoraka v gozd. Negotova je glede svoje prihodnosti. Tako zamišljena sreča Arturja, za katerega še ne ve, da bo postal njen mož. Potem ko ji Artur pove vse o življenju v Kamelotu, ji pove tudi, kdo v resnici je. Ker sta oba očarana drug nad drugim, sta seveda zadovoljna, da bosta postala mož in žena.
Medveda je preplavilo hrepenenje in ga ni več izpustilo … Pripoveduje: Zvone Hribar Napisala: Manka Kremenšek Križman. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Medveda je preplavilo hrepenenje in ga ni več izpustilo … Pripoveduje: Zvone Hribar Napisala: Manka Kremenšek Križman. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Jazz trobentač in skladatelj Rok Nemanič je izdal album Parada, v katerem se predstavlja v drugačni luči, z glasbo za pihalne orkestre. Devet raznovrstnih glasbenih zgodb so posneli štirje pihalni orkestri. Skladatelja Roka Nemaniča in Mitjo Tavčarja, enega izmed dirigentov, je v studiu gostila Mojca Maljevac.
Jazz trobentač in skladatelj Rok Nemanič je izdal album Parada, v katerem se predstavlja v drugačni luči, z glasbo za pihalne orkestre. Devet raznovrstnih glasbenih zgodb so posneli štirje pihalni orkestri. Skladatelja Roka Nemaniča in Mitjo Tavčarja, enega izmed dirigentov, je v studiu gostila Mojca Maljevac.
Pesnik Peter Kolšek, ki je živel med letoma 1951 in 2019, je v eni od svojih pesmi zapisal: "Minljivost in večnost sta edini obstojni par." Ob nostalgičnem spominu na preteklost se je v svoji poeziji polno zavedal dragocenosti trenutka in temeljnih bivanjskih vprašanj. Izdal je osem pesniških zbirk, deveta je izšla dve leti po smrti. Je tudi avtor pisemskega romana v soavtorstvu z Brino Svit ter več kulturno-refleksivnih knjig in pesniških antologij. Avtor oddaje Vlado Motnikar, interpretacija Matija Rupel in Žiga Udir, bralka Lidija Hartman, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Gal Nagode in Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Posneto 2021. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek (ponovitev).
Pesnik Peter Kolšek, ki je živel med letoma 1951 in 2019, je v eni od svojih pesmi zapisal: "Minljivost in večnost sta edini obstojni par." Ob nostalgičnem spominu na preteklost se je v svoji poeziji polno zavedal dragocenosti trenutka in temeljnih bivanjskih vprašanj. Izdal je osem pesniških zbirk, deveta je izšla dve leti po smrti. Je tudi avtor pisemskega romana v soavtorstvu z Brino Svit ter več kulturno-refleksivnih knjig in pesniških antologij. Avtor oddaje Vlado Motnikar, interpretacija Matija Rupel in Žiga Udir, bralka Lidija Hartman, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Gal Nagode in Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Posneto 2021. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek (ponovitev).
Radijski diptih združuje dve satiri poljskega dramatika in prozaista, ki je svoj umetniški izraz razvil predvsem znotraj dramatike absurda. Satira Otroci razkriva, kako se mestni veljaki v otroški igri in na osrednjem mestnem trgu postavljenem sneženem možu prepoznajo kot tarča kritike. Vendar Mrożek satiro sklene s še večjim otroškim veseljem ob tovrstnem ustvarjanju. Satira Slon pa kritizira oblastnike, ki napihujejo svojo veličino do absurda. Seveda tudi to pretiravanje doživi svoj neslavni konec. Režiser: Marjan Marinc Prevajalec: Uroš Kraigher Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Bralci – Jurij Souček, Jože Zupan, Frane Milčinski - Ježek Igralke in igralci – Mara Černe, Mina Jeraj, Danilo Bezlaj, Maks Furijan, Pavle Kovič, France Presetnik, Stane Sever, Dušan Škedl, Aleksander Valič, Boris Trošt, Jovo Jurišić, Matjaž Seljak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1961.
Radijski diptih združuje dve satiri poljskega dramatika in prozaista, ki je svoj umetniški izraz razvil predvsem znotraj dramatike absurda. Satira Otroci razkriva, kako se mestni veljaki v otroški igri in na osrednjem mestnem trgu postavljenem sneženem možu prepoznajo kot tarča kritike. Vendar Mrożek satiro sklene s še večjim otroškim veseljem ob tovrstnem ustvarjanju. Satira Slon pa kritizira oblastnike, ki napihujejo svojo veličino do absurda. Seveda tudi to pretiravanje doživi svoj neslavni konec. Režiser: Marjan Marinc Prevajalec: Uroš Kraigher Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Bralci – Jurij Souček, Jože Zupan, Frane Milčinski - Ježek Igralke in igralci – Mara Černe, Mina Jeraj, Danilo Bezlaj, Maks Furijan, Pavle Kovič, France Presetnik, Stane Sever, Dušan Škedl, Aleksander Valič, Boris Trošt, Jovo Jurišić, Matjaž Seljak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1961.
Matere so zaskrbljene zaradi Irisinega izginotja, sprašujejo pa se tudi, kaj vse jim hčerke skrivajo. Lorna ugotovi, da ima Grace na telefonu aplikacijo, ki omogoča skrivno sporočanje in shranjevanje fotografij, toda nikakor ji je ne uspe odpreti. Allegra je obupana, ker K Rizz še ni objavil posnetka, v katerem je tudi ona, zato se odloči, da ga bo obiskala. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Matere so zaskrbljene zaradi Irisinega izginotja, sprašujejo pa se tudi, kaj vse jim hčerke skrivajo. Lorna ugotovi, da ima Grace na telefonu aplikacijo, ki omogoča skrivno sporočanje in shranjevanje fotografij, toda nikakor ji je ne uspe odpreti. Allegra je obupana, ker K Rizz še ni objavil posnetka, v katerem je tudi ona, zato se odloči, da ga bo obiskala. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Morski biolog Maksim Čakiljev že desetletje preučuje mrože v sibirski Arktiki. Vsako jesen se odpravi v odročno kočo in čaka na njihov prihod. Leta 2020 pa ga je nekega jutra pričakal skrb vzbujajoč prizor, saj se je okrog koče gnetlo sto tisoč mrožev. Tako množično so se zbrali zaradi podnebnih sprememb, saj tistega leta zaradi vse višjih temperatur v Čukotskem morju ni bilo več ledenih plošč, na katerih mroži počivajo med iskanjem hrane in selitvijo. Gneča na kopnem pa je vodila do prerivanja, panike in stampeda, v katerem so številni mroži poginili. HAULOUT / Velika Britanija, Rusija / 2022 / Režija: Evgenia Arbugaeva, Maxim Arbugaev
Morski biolog Maksim Čakiljev že desetletje preučuje mrože v sibirski Arktiki. Vsako jesen se odpravi v odročno kočo in čaka na njihov prihod. Leta 2020 pa ga je nekega jutra pričakal skrb vzbujajoč prizor, saj se je okrog koče gnetlo sto tisoč mrožev. Tako množično so se zbrali zaradi podnebnih sprememb, saj tistega leta zaradi vse višjih temperatur v Čukotskem morju ni bilo več ledenih plošč, na katerih mroži počivajo med iskanjem hrane in selitvijo. Gneča na kopnem pa je vodila do prerivanja, panike in stampeda, v katerem so številni mroži poginili. HAULOUT / Velika Britanija, Rusija / 2022 / Režija: Evgenia Arbugaeva, Maxim Arbugaev
V oddaji poslušamo: Ati Soss: Januarska tema – solist saksofonist Dušan Veble Gašper Bertoncelj/Tadej Tomšič: Iz Happened Again – solist bobnar Gašper Bertoncelj James van Heusen/Sammy Cahn/Michael Abene: Come Fly With Me – solista pevec Kurt Elling, pianist Laurence Hobgood Blaž Trček/Aleš Avbelj: Dig-a-Ding-Dang – solisti saksofonist Blaž Trček, trobentač David Jarh, kitarist Primož Grašič Jiggs Whigham/Peter Herbolzheimer: Short Story – solist pozavnist Jiggs Whigham
V oddaji poslušamo: Ati Soss: Januarska tema – solist saksofonist Dušan Veble Gašper Bertoncelj/Tadej Tomšič: Iz Happened Again – solist bobnar Gašper Bertoncelj James van Heusen/Sammy Cahn/Michael Abene: Come Fly With Me – solista pevec Kurt Elling, pianist Laurence Hobgood Blaž Trček/Aleš Avbelj: Dig-a-Ding-Dang – solisti saksofonist Blaž Trček, trobentač David Jarh, kitarist Primož Grašič Jiggs Whigham/Peter Herbolzheimer: Short Story – solist pozavnist Jiggs Whigham
"Dve usodi sta se zalesketali / od preteklosti in prihodnosti / in razpadli," je v eni od svojih pesmi zapisala nemška pesnica judovskih korenin Nelly Sachs (1891–1970). Prve pesmi je začela pisati kot najstnica, leta 1921 je s podporo Stefana Zweiga izšla njena prva pesniška zbirka Legende in povesti. Proti koncu dvajsetih let 20. stoletja so njene pesmi izhajale v različnih berlinskih časopisih. Po nastopu nacizma v tridesetih letih je Nelly Sachs z materjo v Berlinu živela neopazno in zadržano. Leta 1940 pa ji je uspelo pobegniti iz Nemčije na Švedsko. Njeno medvojno poezijo zaznamujejo prispodobe bolečine in smrti. Za poezijo, ki jo je pisala po vojni, pa je značilno, da s trpkim, prizadetim jezikom ubeseduje grozo holokavsta. Leta 1966 je Nelly Sachs prejela Nobelovo nagrado za književnost. Izbrali smo nekaj njenih pesmi iz leta 1964 objavljene zbirke Obrazi iz mraka. Prevajalec Lojze Krakar, interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, leto nastanka 2021.
"Dve usodi sta se zalesketali / od preteklosti in prihodnosti / in razpadli," je v eni od svojih pesmi zapisala nemška pesnica judovskih korenin Nelly Sachs (1891–1970). Prve pesmi je začela pisati kot najstnica, leta 1921 je s podporo Stefana Zweiga izšla njena prva pesniška zbirka Legende in povesti. Proti koncu dvajsetih let 20. stoletja so njene pesmi izhajale v različnih berlinskih časopisih. Po nastopu nacizma v tridesetih letih je Nelly Sachs z materjo v Berlinu živela neopazno in zadržano. Leta 1940 pa ji je uspelo pobegniti iz Nemčije na Švedsko. Njeno medvojno poezijo zaznamujejo prispodobe bolečine in smrti. Za poezijo, ki jo je pisala po vojni, pa je značilno, da s trpkim, prizadetim jezikom ubeseduje grozo holokavsta. Leta 1966 je Nelly Sachs prejela Nobelovo nagrado za književnost. Izbrali smo nekaj njenih pesmi iz leta 1964 objavljene zbirke Obrazi iz mraka. Prevajalec Lojze Krakar, interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, leto nastanka 2021.
Spoznavamo daljše novo delo avstrijskega skladatelja Klausa Langa emblemata sonantes. Delo se tesno nanaša na arhitekturo graškega gradu Eggenberg, ki se z 52 sobami drugega nadstropja in s postavitvijo glede na smeri neba povezuje s koledarskim letom in letnimi časi, Klaus Lang pa je nadaljeval to idejo ter skladbo uokviril v 365 taktov, ki natančno ustrezajo koledarju, dnevi, prazniki leta 1625, v katerem je bil grad dograjen, poleg tega pa je skladba napisana za zasedbo v srednjetonski uglasitvi. Poslušali bomo krstno izvedbo skladbe na festivalu Musikprotokoll 2025 s člani ansambla Ārt House 17, Barbara Konrad z violino in violo d'amore, Georg Kroneis z violo da gamba, Michael Hell s kljunastimi flavtami in čembalom, sopranistko Peyee Chen in Klausom Langom kot organistom.
Spoznavamo daljše novo delo avstrijskega skladatelja Klausa Langa emblemata sonantes. Delo se tesno nanaša na arhitekturo graškega gradu Eggenberg, ki se z 52 sobami drugega nadstropja in s postavitvijo glede na smeri neba povezuje s koledarskim letom in letnimi časi, Klaus Lang pa je nadaljeval to idejo ter skladbo uokviril v 365 taktov, ki natančno ustrezajo koledarju, dnevi, prazniki leta 1625, v katerem je bil grad dograjen, poleg tega pa je skladba napisana za zasedbo v srednjetonski uglasitvi. Poslušali bomo krstno izvedbo skladbe na festivalu Musikprotokoll 2025 s člani ansambla Ārt House 17, Barbara Konrad z violino in violo d'amore, Georg Kroneis z violo da gamba, Michael Hell s kljunastimi flavtami in čembalom, sopranistko Peyee Chen in Klausom Langom kot organistom.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Na popotovanju po Evropi, ki se konča z njegovim prvim obiskom Auschwitza, Simon Schama raziskuje, zakaj je bil holokavst veliko več kot le nacistična obsedenost s plinskimi celicami, in razkriva, kako so globoko zakoreninjeni predsodki postali orožje, s katerim so ljudi obrnili proti njihovim judovskim sosedom. Ganljiv zaključek z enim redkih še živečih pričevalcev sporoča spet zelo aktualno spoznanje, da se zlo v naša življenja prikrade zlagoma. SIMON SCHAMA: THE ROAD TO AUSCHWITZ / Velika Britanija / 2025 / Režija: Hugo Macgregor
Na popotovanju po Evropi, ki se konča z njegovim prvim obiskom Auschwitza, Simon Schama raziskuje, zakaj je bil holokavst veliko več kot le nacistična obsedenost s plinskimi celicami, in razkriva, kako so globoko zakoreninjeni predsodki postali orožje, s katerim so ljudi obrnili proti njihovim judovskim sosedom. Ganljiv zaključek z enim redkih še živečih pričevalcev sporoča spet zelo aktualno spoznanje, da se zlo v naša življenja prikrade zlagoma. SIMON SCHAMA: THE ROAD TO AUSCHWITZ / Velika Britanija / 2025 / Režija: Hugo Macgregor
Skladateljska prizadevanja Leopolda Mozarta je kmalu zasenčila izredna nadarjenost njegovega sina Wolfganga. Njegovemu odličnemu glasbenemu vodstvu muzikologi pripisujejo zasluge za to, da se je Wolfgang Amadeus Mozart iz izjemno nadarjenega dečka lahko razvil v genialnega zrelega glasbenika. Na sporedu: Johann Georg Leopold Mozart: Koncert v D - duru Wolfgang Amadeus Mozart: Sonata za klavir in violino v A – duru, K 305 Ignaz Joseph Pleyel: Koncert za klarinet v B - duru Sylvius Leopold Weiss: Fantazija
Skladateljska prizadevanja Leopolda Mozarta je kmalu zasenčila izredna nadarjenost njegovega sina Wolfganga. Njegovemu odličnemu glasbenemu vodstvu muzikologi pripisujejo zasluge za to, da se je Wolfgang Amadeus Mozart iz izjemno nadarjenega dečka lahko razvil v genialnega zrelega glasbenika. Na sporedu: Johann Georg Leopold Mozart: Koncert v D - duru Wolfgang Amadeus Mozart: Sonata za klavir in violino v A – duru, K 305 Ignaz Joseph Pleyel: Koncert za klarinet v B - duru Sylvius Leopold Weiss: Fantazija