Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesem za ljubitelje domačih živali. In tudi za druge, seveda, da bi jih laže razumeli. Prevajalec je Klemen Pisk, igralec Aleš Valič, urednika oddaje Matej Juh in Vlado Motnikar, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto avgusta 2019.
Pesem za ljubitelje domačih živali. In tudi za druge, seveda, da bi jih laže razumeli. Prevajalec je Klemen Pisk, igralec Aleš Valič, urednika oddaje Matej Juh in Vlado Motnikar, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto avgusta 2019.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Preparirani klavir v glasbi Johna Cagea se tesno navezuje na njegove takratne delovne obveznosti. Cage je od leta 1937 redno deloval kot spremljevalec različnih plesnih skupin. Najprej je to delo opravljal na Kolumbijski univerzi v rojstnem Los Angelesu, nato pa tudi v Seattlu, v katerem je spoznal Mercea Cunninghama, plesalca in koreografa, ki je pozneje postal njegov življenjski in umetniški sopotnik. V Cunninghamovi skupini, pa tudi drugod, je Cage hkrati z možnostmi povezovanja plesa in glasbe odkrival tudi sorodne ritmične sestavine obeh umetnosti. Plesne predstave je praviloma spremljal s tolkalsko skupino, v katero je vse pogosteje vnašal manj običajna glasbila in zvočila; od azijskih tolkal pa do instrumentov, narejenih iz odpadnega materiala.
Preparirani klavir v glasbi Johna Cagea se tesno navezuje na njegove takratne delovne obveznosti. Cage je od leta 1937 redno deloval kot spremljevalec različnih plesnih skupin. Najprej je to delo opravljal na Kolumbijski univerzi v rojstnem Los Angelesu, nato pa tudi v Seattlu, v katerem je spoznal Mercea Cunninghama, plesalca in koreografa, ki je pozneje postal njegov življenjski in umetniški sopotnik. V Cunninghamovi skupini, pa tudi drugod, je Cage hkrati z možnostmi povezovanja plesa in glasbe odkrival tudi sorodne ritmične sestavine obeh umetnosti. Plesne predstave je praviloma spremljal s tolkalsko skupino, v katero je vse pogosteje vnašal manj običajna glasbila in zvočila; od azijskih tolkal pa do instrumentov, narejenih iz odpadnega materiala.
Brazilski skladatelj Heitor Villa Lobos je v svojih delih združeval tradicionalno glasbo svoje domovine z elementi evropske glasbene tradicije, v njegovem opusu pa je več kot dva tisoč skladb, med njimi dvanajstih simfonij in sedemnajstih godalnih kvartetov. Pisal je tudi drugo orkestrsko in komorno glasbo, opere, vokalne skladbe, baletno in filmsko glasbo. Med najbolj priljubljenimi sta cikla Bachianas brasileiras in Choros, ki ju je namenil različnim zasedbam.
Brazilski skladatelj Heitor Villa Lobos je v svojih delih združeval tradicionalno glasbo svoje domovine z elementi evropske glasbene tradicije, v njegovem opusu pa je več kot dva tisoč skladb, med njimi dvanajstih simfonij in sedemnajstih godalnih kvartetov. Pisal je tudi drugo orkestrsko in komorno glasbo, opere, vokalne skladbe, baletno in filmsko glasbo. Med najbolj priljubljenimi sta cikla Bachianas brasileiras in Choros, ki ju je namenil različnim zasedbam.
Če bi hoteli na prste ene roke našteti najboljše big bande v zgodovini evropskega jazza, bi se tu zagotovo znašel Kenny Clarke/Francy Boland Big Ban. Gre namreč za enega najbolj markantnih evropskih jazzovskih orkestrov, ki sta ga leta 1961 ustanovila legendarni ameriški bobnar Kenny Clarke, z vzdevkom Klook, in pa belgijski pianist in komponist Francy Boland.
Če bi hoteli na prste ene roke našteti najboljše big bande v zgodovini evropskega jazza, bi se tu zagotovo znašel Kenny Clarke/Francy Boland Big Ban. Gre namreč za enega najbolj markantnih evropskih jazzovskih orkestrov, ki sta ga leta 1961 ustanovila legendarni ameriški bobnar Kenny Clarke, z vzdevkom Klook, in pa belgijski pianist in komponist Francy Boland.
Na nocojšnjem posnetku koncerta bo nemška violinistka Isabelle Faust solistka v Dvořákovem Violinskem koncertu, ki je poln čudovitih melodij in plesnih ritmov. Danski nacionalni simfonični orkester in dirigentka Susanna Mälkki bosta izvedla tudi Sibeliusovo 6. in 7. simfonijo, ki zajemata vse od svežega in svetlega do temnega in obupanega.
Na nocojšnjem posnetku koncerta bo nemška violinistka Isabelle Faust solistka v Dvořákovem Violinskem koncertu, ki je poln čudovitih melodij in plesnih ritmov. Danski nacionalni simfonični orkester in dirigentka Susanna Mälkki bosta izvedla tudi Sibeliusovo 6. in 7. simfonijo, ki zajemata vse od svežega in svetlega do temnega in obupanega.
V izolski galeriji Insula so na ogled umetniška dela 17 avtorjev, ki so ustvarjali v Grožnjanu. V minulih desetletjih je postala ta istrska vasica prava umetniška oaza, ki so jo leta 1965 oklicali za 'mesto umetnikov'. V oddaji poročamo še, da je drama V iskanju izgubljenega jezika Gorana Vojnovića postala radijska igra, povabimo vas tudi na filmski večer Nove Perspektive.
V izolski galeriji Insula so na ogled umetniška dela 17 avtorjev, ki so ustvarjali v Grožnjanu. V minulih desetletjih je postala ta istrska vasica prava umetniška oaza, ki so jo leta 1965 oklicali za 'mesto umetnikov'. V oddaji poročamo še, da je drama V iskanju izgubljenega jezika Gorana Vojnovića postala radijska igra, povabimo vas tudi na filmski večer Nove Perspektive.
Za tokratni zborovski mozaik smo izbrali glasbo Vilka Ukmarja, Sama Vremšaka in Uroša Kreka. Z nami sta Komorni zbor RTV Slovenija in Slovenski komorni zbor ter dirigenti Martina Batič, Matjaž Šček in Marko Vatovec.
Za tokratni zborovski mozaik smo izbrali glasbo Vilka Ukmarja, Sama Vremšaka in Uroša Kreka. Z nami sta Komorni zbor RTV Slovenija in Slovenski komorni zbor ter dirigenti Martina Batič, Matjaž Šček in Marko Vatovec.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širši publiki in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širši publiki in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
V tokratni oddaji se bomo zazrli v preteklost in se spomnili odraščanja neke generacije. Podali se bomo nazaj v otroštvo, k dobrim starim risankam. Zato zdaj vsem nostalgikom namenjamo nekaj odlomkov iz najbolj priljubljenih risank.
V tokratni oddaji se bomo zazrli v preteklost in se spomnili odraščanja neke generacije. Podali se bomo nazaj v otroštvo, k dobrim starim risankam. Zato zdaj vsem nostalgikom namenjamo nekaj odlomkov iz najbolj priljubljenih risank.
Stric mraz preriše otroške risbe cvetlic na okensko šipo ... Pripoveduje: Judita Hahn. Napisala: Marija Vogelnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 1974.
Stric mraz preriše otroške risbe cvetlic na okensko šipo ... Pripoveduje: Judita Hahn. Napisala: Marija Vogelnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 1974.
Tartinijevo gledališče v Piranu je 9. oktobra objela vrhunska glasba. Na prireditvi Dušanova noč je nastopil eden največjih kitarskih virtuozov in ustanovitelj legendarne makedonske zasedbe Leb i sol, Vlatko Stefanovski. Naša snemalna ekipa je koncert zabeležila na nosilce zvoka, vabljeni k poslušanju.
Tartinijevo gledališče v Piranu je 9. oktobra objela vrhunska glasba. Na prireditvi Dušanova noč je nastopil eden največjih kitarskih virtuozov in ustanovitelj legendarne makedonske zasedbe Leb i sol, Vlatko Stefanovski. Naša snemalna ekipa je koncert zabeležila na nosilce zvoka, vabljeni k poslušanju.
Audre Lorde (1934 – 1992), temnopolta ameriška lezbična pesnica in aktivistka je objavila deset pesniških zbirk, zadnja je izšla postumno. Med letoma 1991 in 1992 je bila imenovana za poeto laureato zvezne države New York. Kot pesnica je znana po tehnični dovršenosti svoje poezije, v kateri je pogosto odpirala vprašanja strukturne diskriminacije, vselej skozi prizmo ljubezni. Bila je tudi soustanoviteljica feministično naravnanega založniškega združenja Kuhinjska miza: založba nebelopoltih žensk.
Audre Lorde (1934 – 1992), temnopolta ameriška lezbična pesnica in aktivistka je objavila deset pesniških zbirk, zadnja je izšla postumno. Med letoma 1991 in 1992 je bila imenovana za poeto laureato zvezne države New York. Kot pesnica je znana po tehnični dovršenosti svoje poezije, v kateri je pogosto odpirala vprašanja strukturne diskriminacije, vselej skozi prizmo ljubezni. Bila je tudi soustanoviteljica feministično naravnanega založniškega združenja Kuhinjska miza: založba nebelopoltih žensk.
Zgodba o dveh bratih, ki sta se v mladosti razšla in živita vsak na svoji strani slovensko-italijanske meje. Prvi je zagrizen fašist, drugi je bil v partizanih in je postal funkcionar v jugoslovanski administraciji. Igra se začne, ko prvega zadene kap in spregovori v jeziku otroštva, ki ga njegov sin ne razume. Pomaga lahko le negovalka, ki omogoči srečanje z bratom. To za oba – in njune najbližje – pomeni vznemirljivo soočenje s preteklostjo in s samima seboj. V prvem delu spremljamo ekspozicijo zgodbe življenj obeh bratov, ki se izteče v vrhuncu paranoje pred njunim srečanjem. Režiserka: Ana Krauthaker Prirejevalka in dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar Giuseppe Materazzi/Marjan Ramovš – Radoš Bolčina Stane Ramovš – Aleš Valič Anna Vieri/Ivana Župančič – Urška Taufer Metka Ramovš – Vesna Pernarčič Mateja Ramovš – Lara Fortuna Franc Žnidaršič, rojen Vatovec – Gorazd Jakomini Uredništvo igranega programa. Posneto v vili Zlatica in v studiih Radia Slovenija junija 2025. Igra je nastala v koprodukciji, za katero so poskrbeli Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, Deželni sedež RAI za Furlanijo - Julijsko krajino – slovenski in italijanski program – in 3. program Radia Slovenija, program Ars.
Zgodba o dveh bratih, ki sta se v mladosti razšla in živita vsak na svoji strani slovensko-italijanske meje. Prvi je zagrizen fašist, drugi je bil v partizanih in je postal funkcionar v jugoslovanski administraciji. Igra se začne, ko prvega zadene kap in spregovori v jeziku otroštva, ki ga njegov sin ne razume. Pomaga lahko le negovalka, ki omogoči srečanje z bratom. To za oba – in njune najbližje – pomeni vznemirljivo soočenje s preteklostjo in s samima seboj. V prvem delu spremljamo ekspozicijo zgodbe življenj obeh bratov, ki se izteče v vrhuncu paranoje pred njunim srečanjem. Režiserka: Ana Krauthaker Prirejevalka in dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar Giuseppe Materazzi/Marjan Ramovš – Radoš Bolčina Stane Ramovš – Aleš Valič Anna Vieri/Ivana Župančič – Urška Taufer Metka Ramovš – Vesna Pernarčič Mateja Ramovš – Lara Fortuna Franc Žnidaršič, rojen Vatovec – Gorazd Jakomini Uredništvo igranega programa. Posneto v vili Zlatica in v studiih Radia Slovenija junija 2025. Igra je nastala v koprodukciji, za katero so poskrbeli Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, Deželni sedež RAI za Furlanijo - Julijsko krajino – slovenski in italijanski program – in 3. program Radia Slovenija, program Ars.
Sredi Sredozemskega morja posadka reševalne ladje Ocean Viking rešuje ljudi, ki bežijo iz Libije. Prenatrpani čolni, ki niso primerni za plovbo, po več dni plujejo s tokom. Ko preživele rešijo in sprejmejo na krov, jim nudijo prvo pomoč, nato jih skušajo pospremiti do varnega pristanišča. Na tej ladji se še posebej trudijo pomagati ženskam in otrokom. Da bi oskrbeli ljudi v stiski v skladu z njihovimi pravicami in pomorskim pravom, v osrednjem Sredozemlju vsak dan potekajo prepiri med oblastmi in humanitarnimi delavci. MOTHERSHIP / EN PLEINE MER / Francija, Belgija / 2023 / Režija: Muriel Cravatte
Sredi Sredozemskega morja posadka reševalne ladje Ocean Viking rešuje ljudi, ki bežijo iz Libije. Prenatrpani čolni, ki niso primerni za plovbo, po več dni plujejo s tokom. Ko preživele rešijo in sprejmejo na krov, jim nudijo prvo pomoč, nato jih skušajo pospremiti do varnega pristanišča. Na tej ladji se še posebej trudijo pomagati ženskam in otrokom. Da bi oskrbeli ljudi v stiski v skladu z njihovimi pravicami in pomorskim pravom, v osrednjem Sredozemlju vsak dan potekajo prepiri med oblastmi in humanitarnimi delavci. MOTHERSHIP / EN PLEINE MER / Francija, Belgija / 2023 / Režija: Muriel Cravatte
V oddaji bomo slišali skladbe: Buddy DeFranco/Ati Soss: Koncert za klarinet (solist klarinetist Ati Soss) Jože Privšek: Concertino Bojan Adamič: V soboto zvečer Robert Hauber: Nekaj po polnoči (solista sta saksofonist Tone Janša in trobentač Petar Ugrin)
V oddaji bomo slišali skladbe: Buddy DeFranco/Ati Soss: Koncert za klarinet (solist klarinetist Ati Soss) Jože Privšek: Concertino Bojan Adamič: V soboto zvečer Robert Hauber: Nekaj po polnoči (solista sta saksofonist Tone Janša in trobentač Petar Ugrin)
Ameriškega romanopisca in avtorja številnih kratkih zgodb Johna Cheeverja so pogosto imenovali "Čehov iz predmestja". V svojih delih je prikazoval duhovno in čustveno praznino ljudi v 20. stoletju, še posebno pripadnikov srednjega razreda, ki so v Ameriki živeli na obrobjih mest. Po navadi je to počel z veliko ironije, s katero je nekoliko omilil svoj mračni pogled na svet. Podobno razpoloženje prevladuje v zgodbi Srečanje z očetom, morda je v njej celo nekoliko bolj poudarjena humorna plat. Prevajalec je Matej Juh, režiser Klemen Markovčič, interpret Jožef Ropoša, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, mojster zvoka Mirko Marinšek. Produkcija leta 2011.
Ameriškega romanopisca in avtorja številnih kratkih zgodb Johna Cheeverja so pogosto imenovali "Čehov iz predmestja". V svojih delih je prikazoval duhovno in čustveno praznino ljudi v 20. stoletju, še posebno pripadnikov srednjega razreda, ki so v Ameriki živeli na obrobjih mest. Po navadi je to počel z veliko ironije, s katero je nekoliko omilil svoj mračni pogled na svet. Podobno razpoloženje prevladuje v zgodbi Srečanje z očetom, morda je v njej celo nekoliko bolj poudarjena humorna plat. Prevajalec je Matej Juh, režiser Klemen Markovčič, interpret Jožef Ropoša, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, mojster zvoka Mirko Marinšek. Produkcija leta 2011.
Trpka resnična zgodba o breznu alkoholizma in težavni poti v treznost, za katero je bila Andrea Riseborough leta 2023 nominirana za oskarja za najboljšo žensko vlogo. Leslie je preprosta ženska, mati samohranilka iz manjšega mesta v Teksasu. Nekega dne zadene precej veliko vsoto denarja na loteriji. O njej celo naredijo prispevek za lokalno TV-postajo. Čez čas denarja zmanjka, saj ga Leslie večino zapije, ostalo pa sfrčka za razne neumnosti … Spet jo srečamo čez nekaj let, ko poišče svojega sina, ki je vmes odraščal pri rejniški družini, saj Leslie ni bila sposobna skrbeti zanj. Prosi ga, naj jo vzame k sebi, saj nima doma, in naj ji posodi nekaj denarja. In seveda obljublja, da bo tokrat vse drugače. Originalni naslov: TO LESLIE Leto produkcije: 2022 Država: ZDA Žanr: drama Režija: Michael Morris Scenarij: Ryan Binaco Igrajo: Andrea Riseborough, Owen Teague, Allison Janney, Marc Maron
Trpka resnična zgodba o breznu alkoholizma in težavni poti v treznost, za katero je bila Andrea Riseborough leta 2023 nominirana za oskarja za najboljšo žensko vlogo. Leslie je preprosta ženska, mati samohranilka iz manjšega mesta v Teksasu. Nekega dne zadene precej veliko vsoto denarja na loteriji. O njej celo naredijo prispevek za lokalno TV-postajo. Čez čas denarja zmanjka, saj ga Leslie večino zapije, ostalo pa sfrčka za razne neumnosti … Spet jo srečamo čez nekaj let, ko poišče svojega sina, ki je vmes odraščal pri rejniški družini, saj Leslie ni bila sposobna skrbeti zanj. Prosi ga, naj jo vzame k sebi, saj nima doma, in naj ji posodi nekaj denarja. In seveda obljublja, da bo tokrat vse drugače. Originalni naslov: TO LESLIE Leto produkcije: 2022 Država: ZDA Žanr: drama Režija: Michael Morris Scenarij: Ryan Binaco Igrajo: Andrea Riseborough, Owen Teague, Allison Janney, Marc Maron
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.