Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na veliki četrtek objavljamo odlomek iz knjige francoskega pisatelja Ernesta Renana Jezusovo življenje. Ernest Renan je bil filozof, zgodovinar in religiolog, ki je živel med letoma 1823 in 1892. Študiral je za duhovnika, vendar je pozneje doživel krizo vere in zapustil Katoliško cerkev. Leta 1863 je po potovanju po Bližnjem vzhodu napisal knjigo Jezusovo življenje. V njej je skušal živo upodobiti utemeljitelja krščanstva. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz 23. poglavja, ki govori o Jezusovem zadnjem tednu. Knjigo je prevedla Saša Jerele. Interpretacija Jernej Gašperin, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Na veliki četrtek objavljamo odlomek iz knjige francoskega pisatelja Ernesta Renana Jezusovo življenje. Ernest Renan je bil filozof, zgodovinar in religiolog, ki je živel med letoma 1823 in 1892. Študiral je za duhovnika, vendar je pozneje doživel krizo vere in zapustil Katoliško cerkev. Leta 1863 je po potovanju po Bližnjem vzhodu napisal knjigo Jezusovo življenje. V njej je skušal živo upodobiti utemeljitelja krščanstva. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz 23. poglavja, ki govori o Jezusovem zadnjem tednu. Knjigo je prevedla Saša Jerele. Interpretacija Jernej Gašperin, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Jaap in Maartje živita skupaj že skoraj 50 let. Godrnjajočega starega Jaapa svet okoli njega ne zanima preveč, najbolj si želi, da ga pustijo pri miru. Toda Maartje je iz drugačnega testa; čeprav je občasno zmedena zaradi porajajoče se demence, še vedno ljubi življenje in s polno žlico zajame vse, kar ji to ponuja. Ko par prejme pismo starih prijateljev iz Španije, Maartje prepriča Jaapa, da se odpravita na pot. Sedeta v svoj star avto in prepotujeta evropske države, ki so se od njunih mladih let popolnoma spremenile. Na cesti se prepirata in obenem obujata čudovite spomine. Jaap z žalostjo in tesnobo sprejme dejstvo, da se Maartjejino psihično zdravje slabša in da se bo vse v kratkem spremenilo. Vendar prav zaradi tega ponovno odkrijeta, kdo pravzaprav sta in zakaj se imata še vedno rada. MEMORY LANE/DE TERUGREIS/NIZOZEMSKA, BELGIJA/2024 Režija: Jelle de Jonge/Scenarij: Marijn de Wit, Jelle de Jonge/Igrajo: Leny Breederveld, Martin van Waardenberg, Trudy de Jong, Paul Kooij, Janni Goslinga, Annemarie Prins, Beppe Costa, Yvonne van den Eerenbeemt, Sabri Saddik, Harun Balci, Micha Hulshof …
Jaap in Maartje živita skupaj že skoraj 50 let. Godrnjajočega starega Jaapa svet okoli njega ne zanima preveč, najbolj si želi, da ga pustijo pri miru. Toda Maartje je iz drugačnega testa; čeprav je občasno zmedena zaradi porajajoče se demence, še vedno ljubi življenje in s polno žlico zajame vse, kar ji to ponuja. Ko par prejme pismo starih prijateljev iz Španije, Maartje prepriča Jaapa, da se odpravita na pot. Sedeta v svoj star avto in prepotujeta evropske države, ki so se od njunih mladih let popolnoma spremenile. Na cesti se prepirata in obenem obujata čudovite spomine. Jaap z žalostjo in tesnobo sprejme dejstvo, da se Maartjejino psihično zdravje slabša in da se bo vse v kratkem spremenilo. Vendar prav zaradi tega ponovno odkrijeta, kdo pravzaprav sta in zakaj se imata še vedno rada. MEMORY LANE/DE TERUGREIS/NIZOZEMSKA, BELGIJA/2024 Režija: Jelle de Jonge/Scenarij: Marijn de Wit, Jelle de Jonge/Igrajo: Leny Breederveld, Martin van Waardenberg, Trudy de Jong, Paul Kooij, Janni Goslinga, Annemarie Prins, Beppe Costa, Yvonne van den Eerenbeemt, Sabri Saddik, Harun Balci, Micha Hulshof …
Eden od najbolj znanih filmov o drugi svetovni vojni, pravzaprav o njenem koncu, predstavi zadnjih 12 dni nemškega diktatorja Adolfa Hitlerja. Središče dogajanja je Hitlerjev bunker globoko pod kanclerskim uradom v Berlinu. Zgodbo spremljamo skozi oči mlade tajnice Traudl Junge, ki je bila ob Hitlerju od leta 1942. Torej v času največjih zmag in tudi neslavnega propada bolestnih sanj o tisočletnem nemškem rajhu. Konec aprila 1945 ruska armada zateguje obroč okoli Berlina, mesto je v ruševinah. Poraz Nemčije je neizogiben. Le še peščica vojakov nadaljuje boj. Pri tem so jim v pomoč teritorialna milica Volkssturm in otroci iz Hitlerjeve mladine. V bunkerju Hitlerjeva ljubica Eva Braun pripravlja praznovanje firerjevega 56. rojstnega dne. Voditelji nacističnega režima se ob tej priložnosti še poslednjič zberejo ob kozarcu šampanjca. Firerja poskušajo prepričati, naj zbeži iz Berlina, preden se do njega prebijejo zavezniki, a Hitler trmasto vztraja pri svojem … Originalni naslov: DER UNTERGANG Leto produkcije: 2004 Država: koprodukcija Žanr: biografska drama Režija: Oliver Hirschbiegel Scenarij: Bernd Eichinger po knjigah Joachima Festa in Traudl Junge Igrajo: Bruno Ganz, Alexandra Maria Lara, Juliane Köhler, Corinna Harfouch
Eden od najbolj znanih filmov o drugi svetovni vojni, pravzaprav o njenem koncu, predstavi zadnjih 12 dni nemškega diktatorja Adolfa Hitlerja. Središče dogajanja je Hitlerjev bunker globoko pod kanclerskim uradom v Berlinu. Zgodbo spremljamo skozi oči mlade tajnice Traudl Junge, ki je bila ob Hitlerju od leta 1942. Torej v času največjih zmag in tudi neslavnega propada bolestnih sanj o tisočletnem nemškem rajhu. Konec aprila 1945 ruska armada zateguje obroč okoli Berlina, mesto je v ruševinah. Poraz Nemčije je neizogiben. Le še peščica vojakov nadaljuje boj. Pri tem so jim v pomoč teritorialna milica Volkssturm in otroci iz Hitlerjeve mladine. V bunkerju Hitlerjeva ljubica Eva Braun pripravlja praznovanje firerjevega 56. rojstnega dne. Voditelji nacističnega režima se ob tej priložnosti še poslednjič zberejo ob kozarcu šampanjca. Firerja poskušajo prepričati, naj zbeži iz Berlina, preden se do njega prebijejo zavezniki, a Hitler trmasto vztraja pri svojem … Originalni naslov: DER UNTERGANG Leto produkcije: 2004 Država: koprodukcija Žanr: biografska drama Režija: Oliver Hirschbiegel Scenarij: Bernd Eichinger po knjigah Joachima Festa in Traudl Junge Igrajo: Bruno Ganz, Alexandra Maria Lara, Juliane Köhler, Corinna Harfouch
VINCENZO GALILEI: SUITA V D-DURU Kitara: MARINKO OPALIĆ MARIO CASTELNUOVO TEDESCO: VIOLINSKI KONCERT ŠT. 2, OP. 66, PREROKI Violina: ITZHAK PERLMAN, IZRAELSKI FILHARMONIČNI ORKESTER, dirigent: ZUBIN MEHTA ALEKSANDER SKRJABIN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 8, OP. 66 Klavir: GARRICK OHLSSON MARIO LAVISTA: LAMENTO ZA BASOVSKO FLAVTO Flavta: KOLBEINN BJARNASON
VINCENZO GALILEI: SUITA V D-DURU Kitara: MARINKO OPALIĆ MARIO CASTELNUOVO TEDESCO: VIOLINSKI KONCERT ŠT. 2, OP. 66, PREROKI Violina: ITZHAK PERLMAN, IZRAELSKI FILHARMONIČNI ORKESTER, dirigent: ZUBIN MEHTA ALEKSANDER SKRJABIN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 8, OP. 66 Klavir: GARRICK OHLSSON MARIO LAVISTA: LAMENTO ZA BASOVSKO FLAVTO Flavta: KOLBEINN BJARNASON
PABLO CASALS / KATALONSKA TRADICIONALNA: PESEM PTIC ZA VIOLONČELO SOLO Violončelo: BERNARDO BRIZANI THOMAS TALLIS: JEREMIJEVE ŽALOSTINKE Zbor: THE KING'S SINGERS FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: GODALNI KVINTET ŠT. 2 V B-DURU, OP. 87 GODALNI KVARTET ELIAS FRANTIŠEK XAVER BRIXI: KONCERT ŠT. 1 V F-DURU ZA ORGLE IN ORKESTER Orgle: MIROSLAV KAMPELSHEIMER, PRAŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: LADISLAV ŠIP FRANCIS POULENC: MOTETI ZA ČAS POKORE LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, Dirigent: MATJAŽ ŠČEK BLAŽ ARNIČ: TRIO ZA KLAVIR, VIOLINO IN VIOLONČELO, OP.6 Ansambel: TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo- MATIJA LORENZ, Klavir: PRIMOŽ LORENZ ANNA IGNATOWICZ GLINSKA: TOCCATA ZA MARIMBO SOLO Marimba: INTI PUCIHAR
PABLO CASALS / KATALONSKA TRADICIONALNA: PESEM PTIC ZA VIOLONČELO SOLO Violončelo: BERNARDO BRIZANI THOMAS TALLIS: JEREMIJEVE ŽALOSTINKE Zbor: THE KING'S SINGERS FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: GODALNI KVINTET ŠT. 2 V B-DURU, OP. 87 GODALNI KVARTET ELIAS FRANTIŠEK XAVER BRIXI: KONCERT ŠT. 1 V F-DURU ZA ORGLE IN ORKESTER Orgle: MIROSLAV KAMPELSHEIMER, PRAŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: LADISLAV ŠIP FRANCIS POULENC: MOTETI ZA ČAS POKORE LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, Dirigent: MATJAŽ ŠČEK BLAŽ ARNIČ: TRIO ZA KLAVIR, VIOLINO IN VIOLONČELO, OP.6 Ansambel: TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo- MATIJA LORENZ, Klavir: PRIMOŽ LORENZ ANNA IGNATOWICZ GLINSKA: TOCCATA ZA MARIMBO SOLO Marimba: INTI PUCIHAR
V sredo 25. marca so v Kozinovi dvorani z Orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigentke Alje Klemenc nastopili prvonagrajenci glasbenega tekmovanja Temsig. V Hudi muski smo na kratko predstavili potek tekmovanja, Andrej Prezelj pa se je pogovarjal tudi s solistkama in dirigentko.
V sredo 25. marca so v Kozinovi dvorani z Orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigentke Alje Klemenc nastopili prvonagrajenci glasbenega tekmovanja Temsig. V Hudi muski smo na kratko predstavili potek tekmovanja, Andrej Prezelj pa se je pogovarjal tudi s solistkama in dirigentko.
Meret Oppenheim (1913, Nemčija, 1985, Švica), umetnica iz kroga nadrealistov, se v svojem umetniškem raziskovanju ni omejevala le na likovno umetnost, temveč je v dnevnike ves čas vpisovala svoje sanje in spomine, poleg tega je pisala tudi poezijo. Prevajalka Tesa Drev Juh, interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, produkcija 2016.
Meret Oppenheim (1913, Nemčija, 1985, Švica), umetnica iz kroga nadrealistov, se v svojem umetniškem raziskovanju ni omejevala le na likovno umetnost, temveč je v dnevnike ves čas vpisovala svoje sanje in spomine, poleg tega je pisala tudi poezijo. Prevajalka Tesa Drev Juh, interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, produkcija 2016.
PABLO CASALS / KATALONSKA TRADICIONALNA: PESEM PTIC ZA VIOLONČELO SOLO Violončelo: BERNARDO BRIZANI THOMAS TALLIS: JEREMIJEVE ŽALOSTINKE Zbor: THE KING'S SINGERS FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: GODALNI KVINTET ŠT. 2 V B-DURU, OP. 87 GODALNI KVARTET ELIAS FRANTIŠEK XAVER BRIXI: KONCERT ŠT. 1 V F-DURU ZA ORGLE IN ORKESTER Orgle: MIROSLAV KAMPELSHEIMER, PRAŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: LADISLAV ŠIP FRANCIS POULENC: MOTETI ZA ČAS POKORE LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, Dirigent: MATJAŽ ŠČEK BLAŽ ARNIČ: TRIO ZA KLAVIR, VIOLINO IN VIOLONČELO, OP.6 Ansambel: TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo- MATIJA LORENZ, Klavir: PRIMOŽ LORENZ ANNA IGNATOWICZ GLINSKA: TOCCATA ZA MARIMBO SOLO Marimba: INTI PUCIHAR
PABLO CASALS / KATALONSKA TRADICIONALNA: PESEM PTIC ZA VIOLONČELO SOLO Violončelo: BERNARDO BRIZANI THOMAS TALLIS: JEREMIJEVE ŽALOSTINKE Zbor: THE KING'S SINGERS FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: GODALNI KVINTET ŠT. 2 V B-DURU, OP. 87 GODALNI KVARTET ELIAS FRANTIŠEK XAVER BRIXI: KONCERT ŠT. 1 V F-DURU ZA ORGLE IN ORKESTER Orgle: MIROSLAV KAMPELSHEIMER, PRAŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: LADISLAV ŠIP FRANCIS POULENC: MOTETI ZA ČAS POKORE LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, Dirigent: MATJAŽ ŠČEK BLAŽ ARNIČ: TRIO ZA KLAVIR, VIOLINO IN VIOLONČELO, OP.6 Ansambel: TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo- MATIJA LORENZ, Klavir: PRIMOŽ LORENZ ANNA IGNATOWICZ GLINSKA: TOCCATA ZA MARIMBO SOLO Marimba: INTI PUCIHAR
Georg Muffat je bil škotskega porekla, rojen leta 1653 v kraju Megeve v Savoji. Že zgodaj je iz prve roke spoznal tako francoski kot italijanski glasbeni slog, saj je študiral tako pri Jean-Baptistu Lullyju kot pri Arcangelu Corelliju. Pri petindvajsetih se je zaposlil v Salzburgu kot stolni organist in komorni glasbenik tamkajšnjega knezonadškofa Maksa Gandolfa Kuenburga, zadnjih deset let življenja pa je deloval kot kapelnik v Passauu na Bavarskem. V svojih skladbah je združeval francoski in italijanski slog, obsežne predgovore k svojim zbirkam in navodila izvajalcem pa je objavljal v kar štirih jezikih: francoščini, latinščini, nemščini in italijanščini.
Georg Muffat je bil škotskega porekla, rojen leta 1653 v kraju Megeve v Savoji. Že zgodaj je iz prve roke spoznal tako francoski kot italijanski glasbeni slog, saj je študiral tako pri Jean-Baptistu Lullyju kot pri Arcangelu Corelliju. Pri petindvajsetih se je zaposlil v Salzburgu kot stolni organist in komorni glasbenik tamkajšnjega knezonadškofa Maksa Gandolfa Kuenburga, zadnjih deset let življenja pa je deloval kot kapelnik v Passauu na Bavarskem. V svojih skladbah je združeval francoski in italijanski slog, obsežne predgovore k svojim zbirkam in navodila izvajalcem pa je objavljal v kar štirih jezikih: francoščini, latinščini, nemščini in italijanščini.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Poslušamo pet raznovrstnih skladb akordeonista, skladatelja in pedagoga Klemna Lebna. Najstarejša med njimi je nastala leta 2013. Kot prva bo zazvenela Pot za sopran in harmoniko, sledile bodo še skladbe Formula magica za flavto, oboo, saksofon, violončelo, kontrabas, harmoniko in klavir, Acheloos za orkester, Pihalni sekstet, Rannoch in Leggerezza - novoletna pralina za harmoniko in simfonični orkester.
Poslušamo pet raznovrstnih skladb akordeonista, skladatelja in pedagoga Klemna Lebna. Najstarejša med njimi je nastala leta 2013. Kot prva bo zazvenela Pot za sopran in harmoniko, sledile bodo še skladbe Formula magica za flavto, oboo, saksofon, violončelo, kontrabas, harmoniko in klavir, Acheloos za orkester, Pihalni sekstet, Rannoch in Leggerezza - novoletna pralina za harmoniko in simfonični orkester.
Arktika – onkraj severnega tečajnika
Arktika je obsežno območje na skrajnem severu našega planeta. Domala nedotaknjena pokrajina je raznolika, skorajda filmska - od fjordov na Grenlandiji in ognjenikov na Islandiji do severnih medvedov na Svalbardu, od inuitskih pasjih vpreg in opuščenih ruskih znanstvenih postaj do mineralnih bogastev, skritih pod ledom. Na Arktiki ne živi veliko ljudi, je pa zato dom številnim živalim, ki na najrazličnejše načine preživijo v mrazu, snegu in ledu. Poleg tega je tudi pravi laboratorij na prostem, kjer znanstveniki spremljajo večplastne posledice podnebnega segrevanja, ki so tam izrazitejše kot kjer koli drugje na svetu. 2. del: Naval na naravna bogastva Poletje na Arktiki je kratko, toda toplejše vreme tja privabi številne iskalce rudnih bogastev, saj se pod površjem skrivajo velike zaloge redkih zemelj. Ti elementi so namreč že zdaj zelo iskani, v prihodnosti pa bodo neobhodni za zeleni prehod. Spremljali bomo avstralsko ekipo, ki se bo s terenskimi vozili skušala prebiti čez zaledenelo morje in fjorde do baznega tabora v Fjordu kralja Oskarja, daleč proč od civilizacije. Arktika ima tudi velika najdišča nafte in zemeljskega plina, vendar je pri izkoriščanju teh surovin pogosto v ospredju dobiček, medtem ko sta skrb za okolje in spoštovanje tradicionalnega življenja tam živečih ljudstev potisnjena v ozadje. THE ARCTIC: 66.5 DEGREES NORTH / DIE ARKTIS - 66,5 GRAD NORD / Nemčija / 2023 / Režija: Freddie Röckenhaus
Arktika je obsežno območje na skrajnem severu našega planeta. Domala nedotaknjena pokrajina je raznolika, skorajda filmska - od fjordov na Grenlandiji in ognjenikov na Islandiji do severnih medvedov na Svalbardu, od inuitskih pasjih vpreg in opuščenih ruskih znanstvenih postaj do mineralnih bogastev, skritih pod ledom. Na Arktiki ne živi veliko ljudi, je pa zato dom številnim živalim, ki na najrazličnejše načine preživijo v mrazu, snegu in ledu. Poleg tega je tudi pravi laboratorij na prostem, kjer znanstveniki spremljajo večplastne posledice podnebnega segrevanja, ki so tam izrazitejše kot kjer koli drugje na svetu. 2. del: Naval na naravna bogastva Poletje na Arktiki je kratko, toda toplejše vreme tja privabi številne iskalce rudnih bogastev, saj se pod površjem skrivajo velike zaloge redkih zemelj. Ti elementi so namreč že zdaj zelo iskani, v prihodnosti pa bodo neobhodni za zeleni prehod. Spremljali bomo avstralsko ekipo, ki se bo s terenskimi vozili skušala prebiti čez zaledenelo morje in fjorde do baznega tabora v Fjordu kralja Oskarja, daleč proč od civilizacije. Arktika ima tudi velika najdišča nafte in zemeljskega plina, vendar je pri izkoriščanju teh surovin pogosto v ospredju dobiček, medtem ko sta skrb za okolje in spoštovanje tradicionalnega življenja tam živečih ljudstev potisnjena v ozadje. THE ARCTIC: 66.5 DEGREES NORTH / DIE ARKTIS - 66,5 GRAD NORD / Nemčija / 2023 / Režija: Freddie Röckenhaus
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
Violončelist Claudio Bohórquez in pianist Péter Nagy sta glasbenika, ki bosta tokrat v ospredju. Na koncertu, ki je bil 15. oktobra lani v prostorih Fundacije Juana Marcha v Madridu, sta se virtuoza posvetila izključno delom Roberta Schumanna. V svoj repertoar sta vpletla Fantazijske skladbe, o. 73, Tri romance, op. 94, Pet skladb v narodnem slogu, op. 102, Podobe iz pravljic, op.113 in Pesnikovo ljubezen, op. 48.
Violončelist Claudio Bohórquez in pianist Péter Nagy sta glasbenika, ki bosta tokrat v ospredju. Na koncertu, ki je bil 15. oktobra lani v prostorih Fundacije Juana Marcha v Madridu, sta se virtuoza posvetila izključno delom Roberta Schumanna. V svoj repertoar sta vpletla Fantazijske skladbe, o. 73, Tri romance, op. 94, Pet skladb v narodnem slogu, op. 102, Podobe iz pravljic, op.113 in Pesnikovo ljubezen, op. 48.
V oddaji Ritem mesta smo predstavili predstavili projekt Larao in album Soft spots.
V oddaji Ritem mesta smo predstavili predstavili projekt Larao in album Soft spots.
Mladost veje iz današnje oddaje Pol ure kulture. Mednarodni mladinski komorni orkester ESYO se v Goriških brdih pripravlja na dva koncerta, v Sežani pa je vse nared za predstavo, ki jo ustvarjajo člani dijaške gledališke skupine po romanu Franza Kafke Proces. V oddaji gremo še v Piran, kjer v času velikonočnih praznikov pripravijo razstavo podob križevega pota. Društvo Prijateljev zakladov svetega Jurija vsako leto izbere avtorja in letos je to akademski slikar Jurij Selan. Oddaja nas ovije v glasbo enega najbolj ikoničnih in vplivnih glasbenikov 20. stoletja, Raya Charlesa. Goran Gregorič ga je izbral, ker je bil pionir žanra soul glasbe v petdesetih letih prejšnjega stoletja, v svoji glasbi pa je združeval elemente bluesa, jazza, ritma in bluesa ter gospela.
Mladost veje iz današnje oddaje Pol ure kulture. Mednarodni mladinski komorni orkester ESYO se v Goriških brdih pripravlja na dva koncerta, v Sežani pa je vse nared za predstavo, ki jo ustvarjajo člani dijaške gledališke skupine po romanu Franza Kafke Proces. V oddaji gremo še v Piran, kjer v času velikonočnih praznikov pripravijo razstavo podob križevega pota. Društvo Prijateljev zakladov svetega Jurija vsako leto izbere avtorja in letos je to akademski slikar Jurij Selan. Oddaja nas ovije v glasbo enega najbolj ikoničnih in vplivnih glasbenikov 20. stoletja, Raya Charlesa. Goran Gregorič ga je izbral, ker je bil pionir žanra soul glasbe v petdesetih letih prejšnjega stoletja, v svoji glasbi pa je združeval elemente bluesa, jazza, ritma in bluesa ter gospela.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Nocoj bomo premierno slišali novo pravljico avtorja Tadeja Rodmana: Jolanda in Henrik. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na naš natečaj za oddajo Lahko noč, otroci!. Bosta veverica in zajec premagala osamljenost? Pripoveduje: Matej Puc. Avtor besedila: Tadej Rodman. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Urban Gruden. Režiser: Klemen Markovčič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, april 2023.
Nocoj bomo premierno slišali novo pravljico avtorja Tadeja Rodmana: Jolanda in Henrik. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na naš natečaj za oddajo Lahko noč, otroci!. Bosta veverica in zajec premagala osamljenost? Pripoveduje: Matej Puc. Avtor besedila: Tadej Rodman. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Urban Gruden. Režiser: Klemen Markovčič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, april 2023.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Celovečerna dokumentarna oddaja se posveča pomenu Sonca za človeka, znanost in naravo. Sonce je čudež, ki omogoča življenje, a hkrati tudi največja nevarnost zanj. Britanski raziskovalec Andy Keen, ki mu pravijo tudi Indiana Jones severnega sija, se odpravi v ledeno pokrajino Finnmarksvidda, kjer domačini Samijci Soncu izkazujejo globoko spoštovanje – poznajo več kot šeststo besed za sneg, a le eno za sonce. Spoznavamo, kako nevidna vez med Soncem in Zemljo oblikuje naravo, živali in človeka. Ker tudi na Zemlji postaja vse bolj vroče, življenje na njej morda kmalu ne bo več mogoče. Znanstveniki Nase ter raziskovalci z observatorijev na Kanarskih otokih in v Dolini smrti, kjer temperatura poleti preseže 50 °C, opozarjajo, da moramo razumeti Sonce, če hočemo človeštvu zagotoviti prihodnost. THE SUN / DIE SONNE / Nemčija / 2024 / Režija: Fabian Korbinian Wolf
Celovečerna dokumentarna oddaja se posveča pomenu Sonca za človeka, znanost in naravo. Sonce je čudež, ki omogoča življenje, a hkrati tudi največja nevarnost zanj. Britanski raziskovalec Andy Keen, ki mu pravijo tudi Indiana Jones severnega sija, se odpravi v ledeno pokrajino Finnmarksvidda, kjer domačini Samijci Soncu izkazujejo globoko spoštovanje – poznajo več kot šeststo besed za sneg, a le eno za sonce. Spoznavamo, kako nevidna vez med Soncem in Zemljo oblikuje naravo, živali in človeka. Ker tudi na Zemlji postaja vse bolj vroče, življenje na njej morda kmalu ne bo več mogoče. Znanstveniki Nase ter raziskovalci z observatorijev na Kanarskih otokih in v Dolini smrti, kjer temperatura poleti preseže 50 °C, opozarjajo, da moramo razumeti Sonce, če hočemo človeštvu zagotoviti prihodnost. THE SUN / DIE SONNE / Nemčija / 2024 / Režija: Fabian Korbinian Wolf
Chester se ne more sprijazniti s prijateljevo smrtjo, na vsak način ga hoče ohraniti v svojem življenju, tudi če je le duh v zabaviščnem parku. In čeprav ga vodja mrtvih iz parka napodi, se vrne, odločen, da si pribori pravico do druženja s prijateljem.
Chester se ne more sprijazniti s prijateljevo smrtjo, na vsak način ga hoče ohraniti v svojem življenju, tudi če je le duh v zabaviščnem parku. In čeprav ga vodja mrtvih iz parka napodi, se vrne, odločen, da si pribori pravico do druženja s prijateljem.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Joik – bogovi, duhovi in šamani Bavarskega radijskega zbora pod vodstvom Petra Dijkstre. Posnetek je nastal maja lani v Gledališču princa regenta v Münchnu, nanj pa so se ujele tudi skladbe Kosijat Jaakkoja Mäntyjärvija, Pravljica, Preludij in Ples Marcela Tournierja, Biegga luotha – joik gorskega vetra Jana Sandströma, Pseudo yoik Jaakkoja Mäntyjärvija in priljubljena skladba I seraillets have/V serajskem vrtu iz Treh zborovskih skladb Wilhelma Stenhammarja.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Joik – bogovi, duhovi in šamani Bavarskega radijskega zbora pod vodstvom Petra Dijkstre. Posnetek je nastal maja lani v Gledališču princa regenta v Münchnu, nanj pa so se ujele tudi skladbe Kosijat Jaakkoja Mäntyjärvija, Pravljica, Preludij in Ples Marcela Tournierja, Biegga luotha – joik gorskega vetra Jana Sandströma, Pseudo yoik Jaakkoja Mäntyjärvija in priljubljena skladba I seraillets have/V serajskem vrtu iz Treh zborovskih skladb Wilhelma Stenhammarja.
Družina Trubilis živi v severovzhodni Litvi. Njeni člani za veliko noč ob pomoči sorodnikov pripravijo tradicionalne litovske velikonočne jedi. Mama Rasa že dan prej pripravi slanike z marinirano čebulo. Hči Elzė speče velikonočno torto s posebno sestavino, ki da torti nekoliko nenavadno barvo. Oče Petras ob cesti poišče korenine hrena in ga pripravi kot prilogo h kuhanim jajcem, ki jih družina na veliko soboto pobarva s posebno tradicionalno tehniko. Poleg značilne litovske krompirjeve solate so glavna velikonočna jed tradicionalni cepelini – krompirjevi cmoki, nadevani z mesom.
Družina Trubilis živi v severovzhodni Litvi. Njeni člani za veliko noč ob pomoči sorodnikov pripravijo tradicionalne litovske velikonočne jedi. Mama Rasa že dan prej pripravi slanike z marinirano čebulo. Hči Elzė speče velikonočno torto s posebno sestavino, ki da torti nekoliko nenavadno barvo. Oče Petras ob cesti poišče korenine hrena in ga pripravi kot prilogo h kuhanim jajcem, ki jih družina na veliko soboto pobarva s posebno tradicionalno tehniko. Poleg značilne litovske krompirjeve solate so glavna velikonočna jed tradicionalni cepelini – krompirjevi cmoki, nadevani z mesom.