Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Orhan Pamuk, rojen leta 1952 v Carigradu, je vodilni romanopisec turške postmoderne literature in eden najbolj branih pisateljev v Turčiji. Za svoje ustvarjanje je prejel številne literarne nagrade, leta 2006 tudi Nobelovo nagrado za književnost, njegove knjige pa so prevedene v več kot štirideset jezikov. Noči kuge je naslov njegovega zadnjega v slovenščino prevedenega romana, ki ga je poslovenila Erna Pačnik Felek. Roman je umeščen v leto 1900, ko na izmišljenem otoku Mingherija v Otomanskem cesarstvu pustoši bubonska kuga. Otok Mingherija je v romanu naslikan kot mikrokozmos otomanske družbe, ki jo dve desetletji pred koncem cesarstva pestijo vse večje napetosti med etničnimi in verskimi skupinami. Prevajalka Erna Pačnik Felek, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2026.
Orhan Pamuk, rojen leta 1952 v Carigradu, je vodilni romanopisec turške postmoderne literature in eden najbolj branih pisateljev v Turčiji. Za svoje ustvarjanje je prejel številne literarne nagrade, leta 2006 tudi Nobelovo nagrado za književnost, njegove knjige pa so prevedene v več kot štirideset jezikov. Noči kuge je naslov njegovega zadnjega v slovenščino prevedenega romana, ki ga je poslovenila Erna Pačnik Felek. Roman je umeščen v leto 1900, ko na izmišljenem otoku Mingherija v Otomanskem cesarstvu pustoši bubonska kuga. Otok Mingherija je v romanu naslikan kot mikrokozmos otomanske družbe, ki jo dve desetletji pred koncem cesarstva pestijo vse večje napetosti med etničnimi in verskimi skupinami. Prevajalka Erna Pačnik Felek, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2026.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Sladko življenje - najslajši kotički Evrope
Paco Torreblanca, ki je bil leta 2022 izbran za najboljšega slaščičarskega mojstra na svetu, obišče izbrane slaščičarske in čokoladne mojstre iz Španije, Francije in Italije. S sinom Jacobom, ki je prav tako slaščičar in je bil leta 2003 izbran za najboljšega španskega slaščičarskega mojstra, spoznavata tradicionalne slaščičarske recepte, ki se prenašajo iz roda v rod, ter njihove sodobnejše različice. 1. del: Španija Slaščičarska mojstra Paco in Jacob Torreblanca potujeta po Španiji, kjer so sladice že od nekdaj tesno povezane z verskimi prazniki in praznovanji. V Toledu pokusita tradicionalni marcipan, v Madridu kolač treh kraljev, v Consuegri torrije, v Kataloniji pa spoznavata avantgardno delo čokoladnih mojstrov, kot sta Lluc Crusellas in Enric Rovira, ter slaščičarske mojstrice Saray Ruiz. LA DOLCE VITA / Španija / 2024 / Režija: Alberto Olivas
Paco Torreblanca, ki je bil leta 2022 izbran za najboljšega slaščičarskega mojstra na svetu, obišče izbrane slaščičarske in čokoladne mojstre iz Španije, Francije in Italije. S sinom Jacobom, ki je prav tako slaščičar in je bil leta 2003 izbran za najboljšega španskega slaščičarskega mojstra, spoznavata tradicionalne slaščičarske recepte, ki se prenašajo iz roda v rod, ter njihove sodobnejše različice. 1. del: Španija Slaščičarska mojstra Paco in Jacob Torreblanca potujeta po Španiji, kjer so sladice že od nekdaj tesno povezane z verskimi prazniki in praznovanji. V Toledu pokusita tradicionalni marcipan, v Madridu kolač treh kraljev, v Consuegri torrije, v Kataloniji pa spoznavata avantgardno delo čokoladnih mojstrov, kot sta Lluc Crusellas in Enric Rovira, ter slaščičarske mojstrice Saray Ruiz. LA DOLCE VITA / Španija / 2024 / Režija: Alberto Olivas
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in peto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slavi slovo zime in prihod pomladi. V prvem delu smo priče nastanku sveta, pobliže pa se nam s svojo zgodbo razkrije tudi Kresnik, eno od najpomembnejših slovanskih božanstev. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020.
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in peto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slavi slovo zime in prihod pomladi. V prvem delu smo priče nastanku sveta, pobliže pa se nam s svojo zgodbo razkrije tudi Kresnik, eno od najpomembnejših slovanskih božanstev. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020.
... in raziskovanje človeške vasi. Pripovedujeta: Judita Zidar in Zvone Hribar. Napisal: Zdenko Matoz. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
... in raziskovanje človeške vasi. Pripovedujeta: Judita Zidar in Zvone Hribar. Napisal: Zdenko Matoz. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Tragična zgodba o pariški kurtizani, razklani med družbeno sprejemljivim in narekom srca.
Tragična zgodba o pariški kurtizani, razklani med družbeno sprejemljivim in narekom srca.
Ameriški kitarist, pevec in tekstopisec John Hammond se je rodil 13. novembra leta 1942 v New Yorku. Umrl pa je 28. februarja letos, se pravi pred nekaj dnevi. Spominjali se ga bomo po njegovem prispevku k bluesu, posebej podeželskemu country bluesu in folklorni glasbi. Veljal je za enega izmed najpomembnejših sodobnih izvajalcev tradicionalnega bluesa in za mojstra slide kitare, s posebno sposobnostjo, da stare bluesovske klasike oživi z modernim pristopom, ne da bi izgubil njihov izvorni čar. Poslušajte ljubljanski koncert Johna Hammonda. JUST YOUR FOOL Walter Jacobs (=Little Walter) GAMBLIN’ BLUES Lil Son Jackson UP THE LINE Walter Jacobs (=Little Walter) DREAMY EYED GIRL Hambone Willie Newburn DROP DOWN MAMA Sleepy John Estes COME ON IN MY KITCHEN Robert Johnson MOTHER-IN-LAW BLUES Don Robey HARD TIME KILLING FLOOR BLUES Nehemiah ‘Skip’ James STEP IT UP AND GO Fulton Allen (=Blind Boy Fuller) HONEST I DO Jimmy Reed NO PLACE TO GO Chester Burnett (=Howlin’ Wolf) WALKIN' BLUES Robert Johnson LOVE CHANGIN’ BLUES Blind Willie McTell LOW DOWN DOG BLUES Fulton Allen (=Blind Boy Fuller) I WISH YOU WOULD Billy Boy Arnold MY TIME AFTER AWHILE Robert L. Geddins / Ronald Dean Badger (first [?] played by Buddy Guy) WILD MAN ON THE LOOSE Mose Allison TERRAPLANE BLUES Robert Johnson PREACHIN' BLUES Son House / Robert Johnson EVERYBODY’S CRYIN’ MERCY Mose Allison WHO DO YOU LOVE Ellas McDaniel (=Bo Diddley)
Ameriški kitarist, pevec in tekstopisec John Hammond se je rodil 13. novembra leta 1942 v New Yorku. Umrl pa je 28. februarja letos, se pravi pred nekaj dnevi. Spominjali se ga bomo po njegovem prispevku k bluesu, posebej podeželskemu country bluesu in folklorni glasbi. Veljal je za enega izmed najpomembnejših sodobnih izvajalcev tradicionalnega bluesa in za mojstra slide kitare, s posebno sposobnostjo, da stare bluesovske klasike oživi z modernim pristopom, ne da bi izgubil njihov izvorni čar. Poslušajte ljubljanski koncert Johna Hammonda. JUST YOUR FOOL Walter Jacobs (=Little Walter) GAMBLIN’ BLUES Lil Son Jackson UP THE LINE Walter Jacobs (=Little Walter) DREAMY EYED GIRL Hambone Willie Newburn DROP DOWN MAMA Sleepy John Estes COME ON IN MY KITCHEN Robert Johnson MOTHER-IN-LAW BLUES Don Robey HARD TIME KILLING FLOOR BLUES Nehemiah ‘Skip’ James STEP IT UP AND GO Fulton Allen (=Blind Boy Fuller) HONEST I DO Jimmy Reed NO PLACE TO GO Chester Burnett (=Howlin’ Wolf) WALKIN' BLUES Robert Johnson LOVE CHANGIN’ BLUES Blind Willie McTell LOW DOWN DOG BLUES Fulton Allen (=Blind Boy Fuller) I WISH YOU WOULD Billy Boy Arnold MY TIME AFTER AWHILE Robert L. Geddins / Ronald Dean Badger (first [?] played by Buddy Guy) WILD MAN ON THE LOOSE Mose Allison TERRAPLANE BLUES Robert Johnson PREACHIN' BLUES Son House / Robert Johnson EVERYBODY’S CRYIN’ MERCY Mose Allison WHO DO YOU LOVE Ellas McDaniel (=Bo Diddley)
Pri sedmih letih je imela francoska pianistka Ginette Doyen svoj prvi koncert, tri leta pozneje je bila sprejeta na pariški konservatorij.
Pri sedmih letih je imela francoska pianistka Ginette Doyen svoj prvi koncert, tri leta pozneje je bila sprejeta na pariški konservatorij.
V letu, ko zaznamujemo stoti obletnici smrti Srečka Kosovela in Zofke Kveder, slušna miniatura razkriva trk socialnih in etičnih konceptov dveh študentov. Kvedrova je neverjetno in srhljivo aktualna v dojemanju vrednot in etičnih konceptov, kot sta znanje in denar v vseh njunih odtenkih in premenah. Kaj in kdaj torej šteje v življenju. Režiser igre Klemen Markovčič je ohranil arhaičnost v jeziku, a jo z mladimi glasovi igralcev Urbana Kuntariča in Klemna Kováčiča postavil v sedanji trenutek. Jezik je tudi sicer edina sled do avtorice in preteklosti, saj problemski in sporočilni vidik igre žal ostaja tako rekoč nespremenjen, s tem pa na moč sodoben. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izbor za radio: Vilma Štritof Trava – Klemen Kovačič Meden – Urban Kuntarič Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2026.
V letu, ko zaznamujemo stoti obletnici smrti Srečka Kosovela in Zofke Kveder, slušna miniatura razkriva trk socialnih in etičnih konceptov dveh študentov. Kvedrova je neverjetno in srhljivo aktualna v dojemanju vrednot in etičnih konceptov, kot sta znanje in denar v vseh njunih odtenkih in premenah. Kaj in kdaj torej šteje v življenju. Režiser igre Klemen Markovčič je ohranil arhaičnost v jeziku, a jo z mladimi glasovi igralcev Urbana Kuntariča in Klemna Kováčiča postavil v sedanji trenutek. Jezik je tudi sicer edina sled do avtorice in preteklosti, saj problemski in sporočilni vidik igre žal ostaja tako rekoč nespremenjen, s tem pa na moč sodoben. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izbor za radio: Vilma Štritof Trava – Klemen Kovačič Meden – Urban Kuntarič Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2026.
Pablo Picasso velja za enega izmed najbolj znanih, razvpitih in ikoničnih slikarjev vseh časov. V dokumentarni pripovedi v dveh delih avtorji orišejo umetnikovo življenje in ustvarjanje tudi s še ne objavljenimi in redkimi arhivskimi posnetki iz otroštva ter pričevanja njegovih hčerke Palome in vnukov Bernarda, Olivierja in Diane. Avtorji prikažejo tudi Picassovo zavezanost komunizmu po Guernici, rivalstvo z Matissom in Braquom, pa zapleteno ljubezensko življenje in najnovejše razprave o Picassovem odnosu do žensk, ki jih je spodbudilo gibanje #jaztudi. 1. del: Prvi del dokumentarnega filma prikaže Picassovo otroštvo vse do časa, ko doseže svetovno slavo. Pablo odrašča v revni, a topli družini. Pri 14 letih ga zaznamuje smrt mlajše sestre. Takrat se odloči postati slikar. Svojo umetniško pot začne v Barceloni, kjer spozna najpomembnejša dela španskih slikarjev. Pri 20 letih pa se s pesnikom Casagemasom odpravi v Pariz. Najprej životari na Montmartru, potem pa spozna Vollarda, trgovca s slikami, ki priredi razstavo njegovih slik in jih večino proda. Takrat Picasso spozna svojo prvo muzo Fernande Olivier. S prijateljem slikarjem Georgesom Braquom na Montmartru sprožita gibanje kubizem. Sledijo burna leta, zato ga Fernande zapusti. Picasso začne iskati uteho pri drugih ženskah, vse dokler ne spozna ruske baletke Olge Hohlove, s katero se poroči. THE MYSTERIES OF PICASSO / Francija / 2023 / Režija: Georges-Marc Benamou
Pablo Picasso velja za enega izmed najbolj znanih, razvpitih in ikoničnih slikarjev vseh časov. V dokumentarni pripovedi v dveh delih avtorji orišejo umetnikovo življenje in ustvarjanje tudi s še ne objavljenimi in redkimi arhivskimi posnetki iz otroštva ter pričevanja njegovih hčerke Palome in vnukov Bernarda, Olivierja in Diane. Avtorji prikažejo tudi Picassovo zavezanost komunizmu po Guernici, rivalstvo z Matissom in Braquom, pa zapleteno ljubezensko življenje in najnovejše razprave o Picassovem odnosu do žensk, ki jih je spodbudilo gibanje #jaztudi. 1. del: Prvi del dokumentarnega filma prikaže Picassovo otroštvo vse do časa, ko doseže svetovno slavo. Pablo odrašča v revni, a topli družini. Pri 14 letih ga zaznamuje smrt mlajše sestre. Takrat se odloči postati slikar. Svojo umetniško pot začne v Barceloni, kjer spozna najpomembnejša dela španskih slikarjev. Pri 20 letih pa se s pesnikom Casagemasom odpravi v Pariz. Najprej životari na Montmartru, potem pa spozna Vollarda, trgovca s slikami, ki priredi razstavo njegovih slik in jih večino proda. Takrat Picasso spozna svojo prvo muzo Fernande Olivier. S prijateljem slikarjem Georgesom Braquom na Montmartru sprožita gibanje kubizem. Sledijo burna leta, zato ga Fernande zapusti. Picasso začne iskati uteho pri drugih ženskah, vse dokler ne spozna ruske baletke Olge Hohlove, s katero se poroči. THE MYSTERIES OF PICASSO / Francija / 2023 / Režija: Georges-Marc Benamou
Josip Stritar se je rodil 6. marca leta 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah, umrl je novembra 1923 v Rogaški Slatini. Na Dunaju je študiral klasične jezike, delal je kot domači učitelj pri premožnih avstrijskih družinah, veliko je potoval. Pozneje je služboval po dunajskih gimnazijah, tik pred smrtjo se je preselil v Rogaško Slatino. Njegova poezija je slogovno raznovrstna, zgled mu je bila klasična poezija. Sprva pri njem prevladuje intimna lirika, pozneje tudi kritična izpoved o času in ljudeh. Taki so satirični Dunajski soneti, v katerih je na začetku 70. let 19. stoletja napadel politične prvake in druge koristoljubce, ki jim je mar predvsem za svoj lasten blagor. Interpretacija Andrej Nahtigal, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Ana Krauthaker. Posneto 2009. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek.
Josip Stritar se je rodil 6. marca leta 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah, umrl je novembra 1923 v Rogaški Slatini. Na Dunaju je študiral klasične jezike, delal je kot domači učitelj pri premožnih avstrijskih družinah, veliko je potoval. Pozneje je služboval po dunajskih gimnazijah, tik pred smrtjo se je preselil v Rogaško Slatino. Njegova poezija je slogovno raznovrstna, zgled mu je bila klasična poezija. Sprva pri njem prevladuje intimna lirika, pozneje tudi kritična izpoved o času in ljudeh. Taki so satirični Dunajski soneti, v katerih je na začetku 70. let 19. stoletja napadel politične prvake in druge koristoljubce, ki jim je mar predvsem za svoj lasten blagor. Interpretacija Andrej Nahtigal, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Ana Krauthaker. Posneto 2009. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek.
Jovan si ni mislil, da si bo hči Lejla ustvarila življenje v Ljubljani, zato poskuša prepričati hčerinega fanta Tineta, naj se preseli v Beograd. Tineta skrbi, kakšen oče bo in kako bo preživel mlado družino. V drugi družini pa so strahovi drugačni. Robert pride obiskat očeta, ki umira. Kako zbrati pogum da obiščeš nekoga, ki ga 15 let nisi videl? Kako se v takšnem položaju posloviti?
Jovan si ni mislil, da si bo hči Lejla ustvarila življenje v Ljubljani, zato poskuša prepričati hčerinega fanta Tineta, naj se preseli v Beograd. Tineta skrbi, kakšen oče bo in kako bo preživel mlado družino. V drugi družini pa so strahovi drugačni. Robert pride obiskat očeta, ki umira. Kako zbrati pogum da obiščeš nekoga, ki ga 15 let nisi videl? Kako se v takšnem položaju posloviti?
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk v Glasbeni jutranjici nadaljujemo spoznavanje različnih, barvitih glasbenih slogov slovenskih skladateljic. Če so lani zazvenela dela Klare Mlakar, Nane Forte, Tadeje Vulc, Katarine Pustinek Rakar, Brine Zupančič, Josipine Turnograjske, Nine Šenk, Brine Jež Brezavšček, Larise Vrhunc, Uršule Jašovec, Bojane Šaljič Podešva, Petre Strahovnik in Blaženke Arnič Lemež, bomo v tokratni oddaji poslušali Milotinke Josipine Turnograjske, skladbo Most Klare Mlakar, komorno delo z naslovom Večer Urške Pompe, Meditacijo B za citre Urške Orešič Šantavec, skladbo Zlom Tine Mauko, delo z naslovom Hrepenenje Teje Merhar na besedilo Franceta Zbašnika, Rapsodijo na belokranjske ljudske, poimenovano Kresna Helene Vidic, skladbo Za trio Jerice Oblak, Good time suito Ane Zlobko in Promenadno suito za rog in klavir Blaženke Arnič Lemež.
Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk v Glasbeni jutranjici nadaljujemo spoznavanje različnih, barvitih glasbenih slogov slovenskih skladateljic. Če so lani zazvenela dela Klare Mlakar, Nane Forte, Tadeje Vulc, Katarine Pustinek Rakar, Brine Zupančič, Josipine Turnograjske, Nine Šenk, Brine Jež Brezavšček, Larise Vrhunc, Uršule Jašovec, Bojane Šaljič Podešva, Petre Strahovnik in Blaženke Arnič Lemež, bomo v tokratni oddaji poslušali Milotinke Josipine Turnograjske, skladbo Most Klare Mlakar, komorno delo z naslovom Večer Urške Pompe, Meditacijo B za citre Urške Orešič Šantavec, skladbo Zlom Tine Mauko, delo z naslovom Hrepenenje Teje Merhar na besedilo Franceta Zbašnika, Rapsodijo na belokranjske ljudske, poimenovano Kresna Helene Vidic, skladbo Za trio Jerice Oblak, Good time suito Ane Zlobko in Promenadno suito za rog in klavir Blaženke Arnič Lemež.
Tiger naj bi izvedel drzni cirkuški trik. Vendar ga je preveč strah, da bi ga izvedel do konca.
Tiger naj bi izvedel drzni cirkuški trik. Vendar ga je preveč strah, da bi ga izvedel do konca.
Sobota zjutraj je. Zunaj sije sonce in dežuje hkrati. Sara se prebudi in zagleda čudovito kapljico mavričnih barv. Ko pride v sobo Raček, kapljica izgine. Potem gresta naša prijatelja zajtrkovat. Sara ožame limono. Tudi voda z limono je mavrična! In to še ni vse. Kaj kmalu spoznata gospoda Mavrico.
Sobota zjutraj je. Zunaj sije sonce in dežuje hkrati. Sara se prebudi in zagleda čudovito kapljico mavričnih barv. Ko pride v sobo Raček, kapljica izgine. Potem gresta naša prijatelja zajtrkovat. Sara ožame limono. Tudi voda z limono je mavrična! In to še ni vse. Kaj kmalu spoznata gospoda Mavrico.
Mišo je žalosten, saj ne zna leteti kot Robi. Mimo pa se v zračnem balonu pripelje krtek in druščina se skupaj dvigne pod nebo ter uživa v poletu.
Mišo je žalosten, saj ne zna leteti kot Robi. Mimo pa se v zračnem balonu pripelje krtek in druščina se skupaj dvigne pod nebo ter uživa v poletu.
Poslušamo Concertino za harfo in orkester skladateljice Marcelle Germaine Tailleferre ter prvi stavek Tria za klavir, violino in violončelo v d-molu, op. 11 skladateljice Fanny Mendelssohn Hensel. Kar 25 let mlajši Hans Von Bülow, prominentni nemški pianist, skladatelj in dirigent, se ne bi strinjal s to oznako. Trdil je namreč, da nikoli ne bo obstajala skladateljica. „Mogoče slaba kopistka“. Poudarjal je tudi, da sam preprosto ne verjame v žensko besedo „kreator“. Emil Naumann, pomemben glasbeni zgodovinar, je konec 19. stoletja zapisal, da je glasba najbolj moška umetnost med vsemi, ker njen obstoj temelji na ustvarjalni ideji. Za ustvarjalno delo pa naj bi bilo splošno znano, da je na voljo le moškemu intelektu. Podobno so se do tega v 20. stoletju opredeljevali Theodor Adorno, Carl Dahlhaus in Heinrich Schenker. Kot pravi ena od pomembnejših feminističnih muzikologinj Marcia Citron, so se ženske po večini sramovale svojih avtorskih skladb ter celo zavračale njihove izdaje. Prav Fanny Mendelssohn Hensel je v svoj dnevnik zapisala: „Ženska ni sposobna pisati glasbe in arogantno bi bilo, če bi verjela, da je prav ona sposobna skladati“.
Poslušamo Concertino za harfo in orkester skladateljice Marcelle Germaine Tailleferre ter prvi stavek Tria za klavir, violino in violončelo v d-molu, op. 11 skladateljice Fanny Mendelssohn Hensel. Kar 25 let mlajši Hans Von Bülow, prominentni nemški pianist, skladatelj in dirigent, se ne bi strinjal s to oznako. Trdil je namreč, da nikoli ne bo obstajala skladateljica. „Mogoče slaba kopistka“. Poudarjal je tudi, da sam preprosto ne verjame v žensko besedo „kreator“. Emil Naumann, pomemben glasbeni zgodovinar, je konec 19. stoletja zapisal, da je glasba najbolj moška umetnost med vsemi, ker njen obstoj temelji na ustvarjalni ideji. Za ustvarjalno delo pa naj bi bilo splošno znano, da je na voljo le moškemu intelektu. Podobno so se do tega v 20. stoletju opredeljevali Theodor Adorno, Carl Dahlhaus in Heinrich Schenker. Kot pravi ena od pomembnejših feminističnih muzikologinj Marcia Citron, so se ženske po večini sramovale svojih avtorskih skladb ter celo zavračale njihove izdaje. Prav Fanny Mendelssohn Hensel je v svoj dnevnik zapisala: „Ženska ni sposobna pisati glasbe in arogantno bi bilo, če bi verjela, da je prav ona sposobna skladati“.
Očka in mamica nimata časa, da bi Njambu pomagala narediti klobuk za šolsko tekmovanje, zato ga naredi čisto sam. Gospa Jokinstok mu pokaže, kaj vse lahko dosežeš, kadar se zares potrudiš.
Očka in mamica nimata časa, da bi Njambu pomagala narediti klobuk za šolsko tekmovanje, zato ga naredi čisto sam. Gospa Jokinstok mu pokaže, kaj vse lahko dosežeš, kadar se zares potrudiš.
Simon se s prijatelji Lijo, Matevžem in Ferdinandom igra na dvorišču. Ferdinand drugim kar naprej pod nos moli žuželke in jih z njimi straši. Saj so le drobcene žuželke, jih draži. Da bi se ga znebili, se mu skrijejo na podstrešje. Tam zagledajo pajka in zavreščijo. Ferdinand jih najde. A zdaj mu oni pod nos pomolijo pajka in ga prestrašijo. Tako mu vrnejo milo za drago.
Simon se s prijatelji Lijo, Matevžem in Ferdinandom igra na dvorišču. Ferdinand drugim kar naprej pod nos moli žuželke in jih z njimi straši. Saj so le drobcene žuželke, jih draži. Da bi se ga znebili, se mu skrijejo na podstrešje. Tam zagledajo pajka in zavreščijo. Ferdinand jih najde. A zdaj mu oni pod nos pomolijo pajka in ga prestrašijo. Tako mu vrnejo milo za drago.
Mojstrica poljske poezije Wisława Szymborska v pesmi natančno povzame hkrati perspektivo vojnih žrtev in tistih, ki jih nemo opazujejo ali ki se celo znašajo nad njimi. Prevajalec Niko Jež, interpret pa Gašper Lovrec, režiserka Živa Bizovičar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik Matej Juh. Leto nastanka 2022.
Mojstrica poljske poezije Wisława Szymborska v pesmi natančno povzame hkrati perspektivo vojnih žrtev in tistih, ki jih nemo opazujejo ali ki se celo znašajo nad njimi. Prevajalec Niko Jež, interpret pa Gašper Lovrec, režiserka Živa Bizovičar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik Matej Juh. Leto nastanka 2022.
Z nami je glasbena kritičarka in pianistka Marina Žlender, ki je v poslušanje izbrala raznovrsten nabor glasbe vse od baroka do impresionizma. Zakaj prav te skladbe? Kaj ji pomeni glasba in kakšen vpliv ima na njeno vsakodnevno življenje? Kako so običajno videti njena nedeljska jutra in na koliko različnih načinov lahko posluša glasbo? O vsem tem in še čem v pogovoru z našo gostjo.
Z nami je glasbena kritičarka in pianistka Marina Žlender, ki je v poslušanje izbrala raznovrsten nabor glasbe vse od baroka do impresionizma. Zakaj prav te skladbe? Kaj ji pomeni glasba in kakšen vpliv ima na njeno vsakodnevno življenje? Kako so običajno videti njena nedeljska jutra in na koliko različnih načinov lahko posluša glasbo? O vsem tem in še čem v pogovoru z našo gostjo.
Mala kraljična sme postaviti šotor kjerkoli v gradu – če obljubi, da ne bo vsega razmetala. Ko se zavzeto loti dela, nevede za sabo pusti pravo malo razdejanje. Po krivici obtožijo psička Lina in ga zaprejo v pesjak zunaj gradu. Mala kraljična ne ve, kaj bi storila … Naj prizna in sprejme posledice ali naj Lina prepusti žalostni usodi?
Mala kraljična sme postaviti šotor kjerkoli v gradu – če obljubi, da ne bo vsega razmetala. Ko se zavzeto loti dela, nevede za sabo pusti pravo malo razdejanje. Po krivici obtožijo psička Lina in ga zaprejo v pesjak zunaj gradu. Mala kraljična ne ve, kaj bi storila … Naj prizna in sprejme posledice ali naj Lina prepusti žalostni usodi?
Nekatera bitja imajo več nog kot dve. Nekatera šest, nekatera osem, obstaja pa tudi bitje, ki ima več deset mrgolečih nožic. Ljudje ji pravijo stonoga. Naša današnja igra pripoveduje prav o taki Stonogi, njeni mami in njeni babici in kajpak tudi o njenih smešnih težavah s čevlji in copati, pa tudi o minevanju časa in tem, kako ugnati gospo, ki pride po nas ob zadnji uri. Močni in izjemni ženski liki v poetični in igrivi zgodbi Borisa A. Novaka pa nas na 8. marec spomnijo tudi na izvirno lutkovno-dramsko upodobitev te zgodbe v produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana iz leta 1992 v režiji Mileta Koruna in osrednjih upodobitvah Urške Hlebec kot Stonoge in Nadje Vidmar kot njene mame Tisočnoge in babice Stotisočnoge. Tonska mojstrica in režija: Metka Rojc Dramaturg: Ervin Fritz Avtor izvirne glasbe: Borut Lesjak Stonoga – Janja Majzelj Tisočnoga – Marjana Klanjšek Stotisočnoga – Ivanka Mežan Prodajalec čevljev – Aleksander Valič Gospa Snažilka – Mila Kačič Gospa Turšica – Stanislava Bonisegna Gospa Matilda – Majda Potokar Nastopata še – Tanja Žagar in Martin Petrovčič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v Studiih Radia Slovenija v decembru 1994.
Nekatera bitja imajo več nog kot dve. Nekatera šest, nekatera osem, obstaja pa tudi bitje, ki ima več deset mrgolečih nožic. Ljudje ji pravijo stonoga. Naša današnja igra pripoveduje prav o taki Stonogi, njeni mami in njeni babici in kajpak tudi o njenih smešnih težavah s čevlji in copati, pa tudi o minevanju časa in tem, kako ugnati gospo, ki pride po nas ob zadnji uri. Močni in izjemni ženski liki v poetični in igrivi zgodbi Borisa A. Novaka pa nas na 8. marec spomnijo tudi na izvirno lutkovno-dramsko upodobitev te zgodbe v produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana iz leta 1992 v režiji Mileta Koruna in osrednjih upodobitvah Urške Hlebec kot Stonoge in Nadje Vidmar kot njene mame Tisočnoge in babice Stotisočnoge. Tonska mojstrica in režija: Metka Rojc Dramaturg: Ervin Fritz Avtor izvirne glasbe: Borut Lesjak Stonoga – Janja Majzelj Tisočnoga – Marjana Klanjšek Stotisočnoga – Ivanka Mežan Prodajalec čevljev – Aleksander Valič Gospa Snažilka – Mila Kačič Gospa Turšica – Stanislava Bonisegna Gospa Matilda – Majda Potokar Nastopata še – Tanja Žagar in Martin Petrovčič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v Studiih Radia Slovenija v decembru 1994.
Zim, Zam in Zum morajo zgraditi most na bližnji otok. Pri delu jim pomaga veliki robot Stane. Pa bo most res tako trden, kot obetajo Zamini izračuni?
Zim, Zam in Zum morajo zgraditi most na bližnji otok. Pri delu jim pomaga veliki robot Stane. Pa bo most res tako trden, kot obetajo Zamini izračuni?
Vili in Žanko gresta skupaj z zajčki nabirat lešnike. Kmalu srečajo nenavadnega lovca, ki lovi divje lešnike. Trdi, da so ti še okusnejši. Prijatelja se ponudita, da mu bosta pomagala. Pride Suzi, tej pa se zdi vse skupaj sumljivo, in res se izkaže, da je lovec v resnici zamaskirani Lisjak. Spet ugrabi zajčke in jih odpelje v svoj brlog. Trije prijatelji jim sledijo in se skupaj z Bizonom domislijo odlične ukane, s katero rešijo zajčke.
Vili in Žanko gresta skupaj z zajčki nabirat lešnike. Kmalu srečajo nenavadnega lovca, ki lovi divje lešnike. Trdi, da so ti še okusnejši. Prijatelja se ponudita, da mu bosta pomagala. Pride Suzi, tej pa se zdi vse skupaj sumljivo, in res se izkaže, da je lovec v resnici zamaskirani Lisjak. Spet ugrabi zajčke in jih odpelje v svoj brlog. Trije prijatelji jim sledijo in se skupaj z Bizonom domislijo odlične ukane, s katero rešijo zajčke.
Opičje sestre nadlegujejo merjasca Rano. Mavgli mu priskoči na pomoč. Opicam pripravita past z bananami, a Maša ju ukani, da sama padeta vanjo.
Opičje sestre nadlegujejo merjasca Rano. Mavgli mu priskoči na pomoč. Opicam pripravita past z bananami, a Maša ju ukani, da sama padeta vanjo.
Med igranjem kriketa na plaži Ema odkrije gnezdo želvjih jajc. Kadeti prisežejo, da jih bodo zaščitili pred galebi, raki in letečimi žogicami za kriket.
Med igranjem kriketa na plaži Ema odkrije gnezdo želvjih jajc. Kadeti prisežejo, da jih bodo zaščitili pred galebi, raki in letečimi žogicami za kriket.
Črv in Živa hočeta sodelovati na tekmovanju lova za največjo ribo in zadeti denarno nagrado. Na lov se odpravita z ogromnim trnkom, Črv pa bo sodeloval kot vaba. Naenkrat ga požre ogromna riba. A uspe mu pobegniti, saj ga strašno napenja.
Črv in Živa hočeta sodelovati na tekmovanju lova za največjo ribo in zadeti denarno nagrado. Na lov se odpravita z ogromnim trnkom, Črv pa bo sodeloval kot vaba. Naenkrat ga požre ogromna riba. A uspe mu pobegniti, saj ga strašno napenja.
Tib in Tamtam naletita na malčka Mijula. Ugotovita, da je mlajši brat njunega sovražnika Urfa iz klana Medvedov. Ko ga spremljata domov, pa se njihova pot spremeni v pravo pustolovščino.
Tib in Tamtam naletita na malčka Mijula. Ugotovita, da je mlajši brat njunega sovražnika Urfa iz klana Medvedov. Ko ga spremljata domov, pa se njihova pot spremeni v pravo pustolovščino.
Dedek in babica se hudo sporečeta in ob tem poškodujeta prababičin portret. Lili v sanjah spozna, da ga bo mogoče popraviti le, če njihove družinske vezi ne bodo pretrgane.
Dedek in babica se hudo sporečeta in ob tem poškodujeta prababičin portret. Lili v sanjah spozna, da ga bo mogoče popraviti le, če njihove družinske vezi ne bodo pretrgane.
Gregorijanski napevi, posvečeni svetim devicam mučenkam, ki bodo zveneli v izvedbi ansambla Schola Cantorum Karol Magnus iz Nizozemske, pod vodstvom Stana Hollaardta, so del tako imenovanega Agnesinega oficija oz. Nežinega brevirja, tá pa je hkrati del zelo starega obreda v čast deviškim mučenkam, ki se začenja in končuje z litanijami.
Gregorijanski napevi, posvečeni svetim devicam mučenkam, ki bodo zveneli v izvedbi ansambla Schola Cantorum Karol Magnus iz Nizozemske, pod vodstvom Stana Hollaardta, so del tako imenovanega Agnesinega oficija oz. Nežinega brevirja, tá pa je hkrati del zelo starega obreda v čast deviškim mučenkam, ki se začenja in končuje z litanijami.
Jonova druščina se preizkusi v slikanju po živem modelu, ki pa ni nihče drug kot raca.
Jonova druščina se preizkusi v slikanju po živem modelu, ki pa ni nihče drug kot raca.
Pred nami je Evroradijski koncert, v katerem bomo predvajali posnetke, ki so nastali 19. februarja letos, in sicer v Državni dvorani v Glasgowu. Tam so se predstavili dirigent Ryan Wigglesworth, Škotski simfonični orkester BBC ter pianistka Imogen Cooper. Na začetku je premierno zazvenela skladba There, where I call home sodobnega skladatelja Philipa Duttona, sledila sta še Koncert za klavir št. 27 v B-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88 Antonína Dvořáka.
Pred nami je Evroradijski koncert, v katerem bomo predvajali posnetke, ki so nastali 19. februarja letos, in sicer v Državni dvorani v Glasgowu. Tam so se predstavili dirigent Ryan Wigglesworth, Škotski simfonični orkester BBC ter pianistka Imogen Cooper. Na začetku je premierno zazvenela skladba There, where I call home sodobnega skladatelja Philipa Duttona, sledila sta še Koncert za klavir št. 27 v B-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88 Antonína Dvořáka.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Humoreske tega tedna so marca posvečene dogodivščinam Hendrika Groena, ki v nizozemskem domu za ostarele leta 2013 pri triinosemdesetih letih in četrt piše skrivni dnevnik. Knjigo, polno črnega humorja, je poslovenila Stana Anželj. V drugem delu izvemo, kako se razvija zgodba o ribah v akvariju, ki jim je zavdal kolač. Tega je Hendrik Groen vrgel vanj, ker je bil zanj presuh. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Humoreske tega tedna so marca posvečene dogodivščinam Hendrika Groena, ki v nizozemskem domu za ostarele leta 2013 pri triinosemdesetih letih in četrt piše skrivni dnevnik. Knjigo, polno črnega humorja, je poslovenila Stana Anželj. V drugem delu izvemo, kako se razvija zgodba o ribah v akvariju, ki jim je zavdal kolač. Tega je Hendrik Groen vrgel vanj, ker je bil zanj presuh. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Arlena, Offenbacha, Bizeta, Gounoda, Ravela, Verdija, Puccinija in Donizettija.
Arlena, Offenbacha, Bizeta, Gounoda, Ravela, Verdija, Puccinija in Donizettija.
Predvajamo dve mojstrovini, nastali ob zori oziroma izdihljajih romantičnega obdobja v glasbi – 3. klavirski koncert v c-molu Ludwiga van Beethovna in Simfonijo št. 4 v Es-duru, 'Romantično' Antona Brucknerja. Kot solist se je v Beethovnovem koncertu predstavil danes 31-letni južnokorejski pianist Seong-Jin Cho, zmagovalec 17. mednarodnega klavirskega tekmovanja Frédérica Chopina v Varšavi. Igral je orkester Festivala Luzern, za dirigentskim pultom pa je bil ta hip eden najbolj vročih dirigentov na svetu Yannick Nézet-Séguin. Posnetki so nastali 26. avgusta lani v Koncertni dvorani Kulturnega in kongresnega centra Luzern v sklopu tamkajšnjega poletnega glasbenega festivala.
Predvajamo dve mojstrovini, nastali ob zori oziroma izdihljajih romantičnega obdobja v glasbi – 3. klavirski koncert v c-molu Ludwiga van Beethovna in Simfonijo št. 4 v Es-duru, 'Romantično' Antona Brucknerja. Kot solist se je v Beethovnovem koncertu predstavil danes 31-letni južnokorejski pianist Seong-Jin Cho, zmagovalec 17. mednarodnega klavirskega tekmovanja Frédérica Chopina v Varšavi. Igral je orkester Festivala Luzern, za dirigentskim pultom pa je bil ta hip eden najbolj vročih dirigentov na svetu Yannick Nézet-Séguin. Posnetki so nastali 26. avgusta lani v Koncertni dvorani Kulturnega in kongresnega centra Luzern v sklopu tamkajšnjega poletnega glasbenega festivala.
Osmi marec: biografska drama o pedagoginji Marii Montessori Pariška pevka Lili d'Alengy v mladosti zapusti hčer z razvojno motnjo, da bi uspela v pariški eliti. Po smrti Lilijine matere pa se deklica po imenu Tina vrne v njeno naročje. Lili jo odpelje v znano ustanovo, ki jo vodi zdravnica Maria Montessori. Ta razvija prelomne metode za izobraževanje otrok z motnjami v razvoju in je prepričana v to, da so se zmožni šolati. Sprva si trmasta Parižanka in predana znanstvenica nista naklonjeni, a se sčasoma bolje spoznata in spoprijateljita. Obe morata krmariti skozi svet, ki pripada moškim, ter sprejemati težke življenjske odločitve, da bi si v njem zagotovili ščepec svobode in neodvisnosti. Film temelji na resnični osebnosti znamenite pedagoginje Marie Montessori, ki je s svojo inovativno metodo spremenila pogled na otroke z razvojnimi motnjami v izobraževalnem sistemu. V ospredju pripovedi so njena osebna prizadevanja, ljubezenski zapleti in družbeni pritiski, ki jih je morala premagovati, da bi svoje ideje uveljavila v patriarhalnem okolju na začetku 20. stoletja. Izvirni naslov: MARIA MONTESSORI / Francosko-italijanski film, 2024 / Režija in scenarij: Lea Todorov / Igrajo: Jasmine Trinca, Leïla Bekhti, Rafael Quenard
Osmi marec: biografska drama o pedagoginji Marii Montessori Pariška pevka Lili d'Alengy v mladosti zapusti hčer z razvojno motnjo, da bi uspela v pariški eliti. Po smrti Lilijine matere pa se deklica po imenu Tina vrne v njeno naročje. Lili jo odpelje v znano ustanovo, ki jo vodi zdravnica Maria Montessori. Ta razvija prelomne metode za izobraževanje otrok z motnjami v razvoju in je prepričana v to, da so se zmožni šolati. Sprva si trmasta Parižanka in predana znanstvenica nista naklonjeni, a se sčasoma bolje spoznata in spoprijateljita. Obe morata krmariti skozi svet, ki pripada moškim, ter sprejemati težke življenjske odločitve, da bi si v njem zagotovili ščepec svobode in neodvisnosti. Film temelji na resnični osebnosti znamenite pedagoginje Marie Montessori, ki je s svojo inovativno metodo spremenila pogled na otroke z razvojnimi motnjami v izobraževalnem sistemu. V ospredju pripovedi so njena osebna prizadevanja, ljubezenski zapleti in družbeni pritiski, ki jih je morala premagovati, da bi svoje ideje uveljavila v patriarhalnem okolju na začetku 20. stoletja. Izvirni naslov: MARIA MONTESSORI / Francosko-italijanski film, 2024 / Režija in scenarij: Lea Todorov / Igrajo: Jasmine Trinca, Leïla Bekhti, Rafael Quenard