Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes DarinkaeKozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z Goriškega, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes DarinkaeKozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z Goriškega, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Yaredova glasba združuje čustveno prefinjenost z napetostjo psihološkega trilerja, to pa ustvarja edinstven kontrast: bleščeči, elegantni svet italijanske riviere in hkrati temno, napeto notranjost Ripleyjevega uma.
Yaredova glasba združuje čustveno prefinjenost z napetostjo psihološkega trilerja, to pa ustvarja edinstven kontrast: bleščeči, elegantni svet italijanske riviere in hkrati temno, napeto notranjost Ripleyjevega uma.
Prihajale so nove in nove živali, ki so poskušale potolažiti jazbeca, toda vse zaman … Pripoveduje: Uroš Smolej. Napisala: Mateja Perpar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Prihajale so nove in nove živali, ki so poskušale potolažiti jazbeca, toda vse zaman … Pripoveduje: Uroš Smolej. Napisala: Mateja Perpar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
V ciklu repriz vsak zadnji četrtek v mesecu tokrat poslušate oddajo, posneto 25. maja leta 2017, ko smo v studiu 13 gostili ansambel Slovenski zvoki. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
V ciklu repriz vsak zadnji četrtek v mesecu tokrat poslušate oddajo, posneto 25. maja leta 2017, ko smo v studiu 13 gostili ansambel Slovenski zvoki. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Ljudska literatura severnogermanskih dežel od vikinških časov do reformacije, tako imenovana staronordijska književnost, od sag do poezije skaldov, ljudskih pevcev, je zbrana v Eddi. Prozno Eddo je zapisal islandski poglavar, pesnik in zgodovinar Snorri Sturluson, verjetno v letih 1222 in 1223. Petdeset let po njegovi smrti je bila v rokopisu pripisana opomba: "Ta knjiga se imenuje Edda, napisal jo je Snorri Sturluson" (1179–1241). Čeprav bogovi v Eddi gradijo svetišča in uživajo zlati vek, je usoda bogov nakazana z Baldurjevo smrtjo in njenimi posledicami. Za vse, ki vam je zanimiv svet Literarnega večera o Eddi, pa še podatek, da so izbrane kitice iz staroislandskega epa izšle v zbirki Kondor. Avtor scenarija Bogdan Gjud, prevajalca Bogdan Gjud in Silvin Košak, režiserka Ana Krauthaker, asistentka režije Alenka Kovačič, bralec Igor Velše, interpreti Helena Peršuh, Pavle Ravnohrib, Gaber Kristjan Trseglav, Aleš Valič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2004.
Ljudska literatura severnogermanskih dežel od vikinških časov do reformacije, tako imenovana staronordijska književnost, od sag do poezije skaldov, ljudskih pevcev, je zbrana v Eddi. Prozno Eddo je zapisal islandski poglavar, pesnik in zgodovinar Snorri Sturluson, verjetno v letih 1222 in 1223. Petdeset let po njegovi smrti je bila v rokopisu pripisana opomba: "Ta knjiga se imenuje Edda, napisal jo je Snorri Sturluson" (1179–1241). Čeprav bogovi v Eddi gradijo svetišča in uživajo zlati vek, je usoda bogov nakazana z Baldurjevo smrtjo in njenimi posledicami. Za vse, ki vam je zanimiv svet Literarnega večera o Eddi, pa še podatek, da so izbrane kitice iz staroislandskega epa izšle v zbirki Kondor. Avtor scenarija Bogdan Gjud, prevajalca Bogdan Gjud in Silvin Košak, režiserka Ana Krauthaker, asistentka režije Alenka Kovačič, bralec Igor Velše, interpreti Helena Peršuh, Pavle Ravnohrib, Gaber Kristjan Trseglav, Aleš Valič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2004.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V Dunajski državni operi se je 15. oktobra 1964 pisala zgodovina. Potekala je baletna predstava Labodje jezero v koreografiji ruskega plesalca Rudolfa Nurejeva, ki je nastopil v glavni vlogi z angleško primabalerino Margot Fonteyn. Predstava je bila izjemno uspešna, občinstvo je z aplavzom priklicalo nastopajoče na oder kar 89-krat. Glasbeni dokumentarni film predstavi odlomke iz te legendarne predstave, pomen ikone baleta – Rudolfa Nurejeva – pa orišejo številni poznavalci baleta. MAGICAL MOMENTS OF MUSIC, RUDOLF NUREYEV'S SWAN LAKE /Nemčija2023/ režija Anne-Kathrin Peitz
V Dunajski državni operi se je 15. oktobra 1964 pisala zgodovina. Potekala je baletna predstava Labodje jezero v koreografiji ruskega plesalca Rudolfa Nurejeva, ki je nastopil v glavni vlogi z angleško primabalerino Margot Fonteyn. Predstava je bila izjemno uspešna, občinstvo je z aplavzom priklicalo nastopajoče na oder kar 89-krat. Glasbeni dokumentarni film predstavi odlomke iz te legendarne predstave, pomen ikone baleta – Rudolfa Nurejeva – pa orišejo številni poznavalci baleta. MAGICAL MOMENTS OF MUSIC, RUDOLF NUREYEV'S SWAN LAKE /Nemčija2023/ režija Anne-Kathrin Peitz
V Cankarjevem letu posvečamo velikemu slovenskemu pisatelju radijsko igro, posneto po njegovi znameniti drami. K pisanju znamenite politične satire ga je spodbudila zmaga klerikalcev leta 1907 na državnozborskih volitvah. Satirično besedilo je zaradi kritične ostrine krstno izvedbo doživelo šele leta 1919 v tržaškem gledališču v režiji Milana Skrbinška, leto dni po Cankarjevi smrti. Drama je doslej doživela že osemintrideset uprizoritev v slovenskih gledališčih. Tokratna verzija je iz leta 1954 v gledališki režiji Slavka Jana v ljubljanski Drami. Režiser radijske verzije: Mirč Kragelj Režiser gledališke postavitve: Slavko Jan Tonski mojster: Andrej Dobrin Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Igralci: Stane Sever, Milan Skrbinšek, Edvard Gregorin, Pavle Kovič, Lojze Potokar, Ančka Levar, Vida Juvan, Mila Kačič, Vladimir Skrbinšek, Bojan Peček, Jože Zupan, Majda Potokar, Mira Danilo, Janez Cesar, Elvira Kralj, Maks Bajc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1954
V Cankarjevem letu posvečamo velikemu slovenskemu pisatelju radijsko igro, posneto po njegovi znameniti drami. K pisanju znamenite politične satire ga je spodbudila zmaga klerikalcev leta 1907 na državnozborskih volitvah. Satirično besedilo je zaradi kritične ostrine krstno izvedbo doživelo šele leta 1919 v tržaškem gledališču v režiji Milana Skrbinška, leto dni po Cankarjevi smrti. Drama je doslej doživela že osemintrideset uprizoritev v slovenskih gledališčih. Tokratna verzija je iz leta 1954 v gledališki režiji Slavka Jana v ljubljanski Drami. Režiser radijske verzije: Mirč Kragelj Režiser gledališke postavitve: Slavko Jan Tonski mojster: Andrej Dobrin Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Igralci: Stane Sever, Milan Skrbinšek, Edvard Gregorin, Pavle Kovič, Lojze Potokar, Ančka Levar, Vida Juvan, Mila Kačič, Vladimir Skrbinšek, Bojan Peček, Jože Zupan, Majda Potokar, Mira Danilo, Janez Cesar, Elvira Kralj, Maks Bajc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1954
Brigitte Bardot se v krogu družine na pokopališču poslovi od njej ljubega dedka. Kmalu za tem se začne snemanje filma Babette gre v vojno, v katerem ob njej zaigra mlad obetaven igralec Jacques Charrier. Zaljubita se in Jacques predstavi Brigitte svoji družini, prepričan, da si bosta ustvarila družino in se ustalila. Toda Brigitte se nima namena odreči filmski karieri; še več, ob misli na družino in otroka jo preveva groza. Ko izve, da je zanosila, pokliče Vadima, ki ji je nekoč pri prekinitvi nosečnosti že stal ob strani. BARDOT / Francija / 2023 Scenarij in režija: Danièle Thompson, Christopher Thompson V glavnih vlogah: Julia de Nunez, Victor Belmondo, Oscar Lesage, Noham Edje, Yvan Attal, Anne Le Ny, Géraldine Pailhas, Hippolyte Girardot, Laure Marsac
Brigitte Bardot se v krogu družine na pokopališču poslovi od njej ljubega dedka. Kmalu za tem se začne snemanje filma Babette gre v vojno, v katerem ob njej zaigra mlad obetaven igralec Jacques Charrier. Zaljubita se in Jacques predstavi Brigitte svoji družini, prepričan, da si bosta ustvarila družino in se ustalila. Toda Brigitte se nima namena odreči filmski karieri; še več, ob misli na družino in otroka jo preveva groza. Ko izve, da je zanosila, pokliče Vadima, ki ji je nekoč pri prekinitvi nosečnosti že stal ob strani. BARDOT / Francija / 2023 Scenarij in režija: Danièle Thompson, Christopher Thompson V glavnih vlogah: Julia de Nunez, Victor Belmondo, Oscar Lesage, Noham Edje, Yvan Attal, Anne Le Ny, Géraldine Pailhas, Hippolyte Girardot, Laure Marsac
Pesnica pozorno prisluškuje gozdu, sebi, svoji okolici. Ob natančnem opazovanju se prikaže nov svet, narava in človek sta povezana, podrobnosti se zlijejo v eno in uzremo hkrati mikro- in makrokozmos. Urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Marko Rengeo, igralec Gašper Lovrec, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič. Posneto februarja 2026.
Pesnica pozorno prisluškuje gozdu, sebi, svoji okolici. Ob natančnem opazovanju se prikaže nov svet, narava in človek sta povezana, podrobnosti se zlijejo v eno in uzremo hkrati mikro- in makrokozmos. Urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Marko Rengeo, igralec Gašper Lovrec, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič. Posneto februarja 2026.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Skrinjica zakladov Quentina Blaka
Kiki in Luki sta nenavadni deklici, skoraj kot angelčka. Vsak dan se namreč podata na obhod, na katerem pomagata in razveseljujeta meščane v daljnem mestu Tamnekje. Nekega dne srečata uličnega risarja Sida Vagabunda in ga popeljeta risat pod nebo. Njegove risarije vsem meščanom polepšajo in popestrijo dan.
Kiki in Luki sta nenavadni deklici, skoraj kot angelčka. Vsak dan se namreč podata na obhod, na katerem pomagata in razveseljujeta meščane v daljnem mestu Tamnekje. Nekega dne srečata uličnega risarja Sida Vagabunda in ga popeljeta risat pod nebo. Njegove risarije vsem meščanom polepšajo in popestrijo dan.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesnik, esejist in prevajalec Uroš Zupan (1963), ki je bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen, je izdal več pesniških zbirk. Posebno mesto med njimi pa ima zbirka Nafta (2002), v kateri avtor v poezijo vpelje ironijo in v kateri se združujeta visoko in nizko. A za pesem V milini ni prepadov, ki je bila objavljena v tej zbirki, to ne velja. Gre za izrazito bivanjsko pesem, brez ironije, a z veliko občutljivostjo za življenje. Interpret Boris Juh, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, produkcija 2006.
Pesnik, esejist in prevajalec Uroš Zupan (1963), ki je bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen, je izdal več pesniških zbirk. Posebno mesto med njimi pa ima zbirka Nafta (2002), v kateri avtor v poezijo vpelje ironijo in v kateri se združujeta visoko in nizko. A za pesem V milini ni prepadov, ki je bila objavljena v tej zbirki, to ne velja. Gre za izrazito bivanjsko pesem, brez ironije, a z veliko občutljivostjo za življenje. Interpret Boris Juh, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, produkcija 2006.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Praktično vsak pevec – profesionalni ali laični – bi se strinjal, da je glas najlepši inštrument. Najintimnejša izpoved naše duše. In hkrati edini inštrument, ki ga nosimo v sebi – takšni, kot smo, brez olepševanja in brez maske. A glas je tudi krhek. Če ga ne negujemo in mu ne prisluhnemo, se lahko utrudi, spremeni ali celo poškoduje. V tokratni Jutranjici bomo zato zadnjo uro namenili pogovoru o tem, kako prepoznati, da glas potrebuje pomoč, kako mu prisluhniti, ko je ranjen, ter kako zavestno in potrpežljivo pristopiti k okrevanju. Voditeljica je v studiu gostila tri izjemne pevke: sopranistko in profesorico glasbe Alenko Slokar Bajc, vsestransko izvajalko jazza, opere in šansona Jadranko Juras ter Ano Vipotnik, članico zasedbe Fake Orchestra. Ana Vipotnik bo predstavila tudi knjigo Pot glasu avtorja Robina de Haasa ter metodo dihalne koordinacije, s katero tudi sama pomaga vsem, ki se soočajo s težavami z glasom.
Praktično vsak pevec – profesionalni ali laični – bi se strinjal, da je glas najlepši inštrument. Najintimnejša izpoved naše duše. In hkrati edini inštrument, ki ga nosimo v sebi – takšni, kot smo, brez olepševanja in brez maske. A glas je tudi krhek. Če ga ne negujemo in mu ne prisluhnemo, se lahko utrudi, spremeni ali celo poškoduje. V tokratni Jutranjici bomo zato zadnjo uro namenili pogovoru o tem, kako prepoznati, da glas potrebuje pomoč, kako mu prisluhniti, ko je ranjen, ter kako zavestno in potrpežljivo pristopiti k okrevanju. Voditeljica je v studiu gostila tri izjemne pevke: sopranistko in profesorico glasbe Alenko Slokar Bajc, vsestransko izvajalko jazza, opere in šansona Jadranko Juras ter Ano Vipotnik, članico zasedbe Fake Orchestra. Ana Vipotnik bo predstavila tudi knjigo Pot glasu avtorja Robina de Haasa ter metodo dihalne koordinacije, s katero tudi sama pomaga vsem, ki se soočajo s težavami z glasom.
V svojem prekratkem življenju je Felix Mendelssohn ustvaril res obsežen glasbeni opus. A ni le komponiral, temveč se je ukvarjal še s številnimi drugimi, bolj ali manj po večini glasbenimi dejavnostmi. 26. maja 1833 je na primer vodil prireditev na glasbenem festivalu v Düsseldorfu s takim uspehom, da so ga imenovali za direktorja novega gledališča. A je zaradi nesoglasij z vodstvom odšel v Frankfurt ter tam prevzel vodenje zbora sv. Cecilije. Bivanje v Frankfurtu je Mendelssohnu omogočilo tudi drugo prijateljsko srečanje s skladateljem Gioachinom Rossinijem. Medtem pa je skočil še na tretji obisk v London.
V svojem prekratkem življenju je Felix Mendelssohn ustvaril res obsežen glasbeni opus. A ni le komponiral, temveč se je ukvarjal še s številnimi drugimi, bolj ali manj po večini glasbenimi dejavnostmi. 26. maja 1833 je na primer vodil prireditev na glasbenem festivalu v Düsseldorfu s takim uspehom, da so ga imenovali za direktorja novega gledališča. A je zaradi nesoglasij z vodstvom odšel v Frankfurt ter tam prevzel vodenje zbora sv. Cecilije. Bivanje v Frankfurtu je Mendelssohnu omogočilo tudi drugo prijateljsko srečanje s skladateljem Gioachinom Rossinijem. Medtem pa je skočil še na tretji obisk v London.
Ovce na svojem polju odkrijejo skrivnosten brenčeč predmet. Jon ga razišče in ugotovi, da je poln čebel, ki čredi zagrenijo življenje.
Ovce na svojem polju odkrijejo skrivnosten brenčeč predmet. Jon ga razišče in ugotovi, da je poln čebel, ki čredi zagrenijo življenje.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Francoska drama govori o Clemence, ki nekega poznega poletja svojemu nekdanjemu možu pove, da ima romantične odnose z ženskami. Njeno življenje se obrne na glavo, ko nekdanji mož prevzame skrbništvo nad njenim sinom, Clemence sama pa se mora boriti, da ostane mati in svobodna ženska. Film lahko ocenite na https://luxaward-rating.europarl.europa.eu/sl/ do 12. aprila 2026 in s tem sodelujete pri izboru zmagovalca nagrade občinstva lux. Med vsemi, ki boste oddali oceno, bo izžreban nagrajenec, ki bo prejel povabilo na slavnostno podelitev v Bruslju, kjer se bo lahko srečal z režiserji in ustvarjalci nominiranih filmov. Originalni naslov: LOVE ME TENDER Leto produkcije: 2025 Država: Francija Žanr: drama Režija: Anna Cazenave Cambet Scenarij: Constance Debré, Anna Cazenave Cambet Igrajo: Vicky Krieps, Antoine Reinartz, Monia Chokri
Francoska drama govori o Clemence, ki nekega poznega poletja svojemu nekdanjemu možu pove, da ima romantične odnose z ženskami. Njeno življenje se obrne na glavo, ko nekdanji mož prevzame skrbništvo nad njenim sinom, Clemence sama pa se mora boriti, da ostane mati in svobodna ženska. Film lahko ocenite na https://luxaward-rating.europarl.europa.eu/sl/ do 12. aprila 2026 in s tem sodelujete pri izboru zmagovalca nagrade občinstva lux. Med vsemi, ki boste oddali oceno, bo izžreban nagrajenec, ki bo prejel povabilo na slavnostno podelitev v Bruslju, kjer se bo lahko srečal z režiserji in ustvarjalci nominiranih filmov. Originalni naslov: LOVE ME TENDER Leto produkcije: 2025 Država: Francija Žanr: drama Režija: Anna Cazenave Cambet Scenarij: Constance Debré, Anna Cazenave Cambet Igrajo: Vicky Krieps, Antoine Reinartz, Monia Chokri
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Poslušamo skladateljev muzikal za mladino z naslovom Čudežno drevo, ki je nastal leta 2007.
Poslušamo skladateljev muzikal za mladino z naslovom Čudežno drevo, ki je nastal leta 2007.
V osrčju Francije, zahodno od Centralnega masiva, leži pokrajina Limousin. Zanjo je poleg številnih jezer in kostanjevih gozdov značilno govedo pasme limuzin. Elisa in Doriane, dve od petih sester v družini Mathieu, sta pred desetimi leti od staršev prevzeli kmetijo, na kateri vzrejata sesna teleta limuzinske pasme. Teleta hranijo le z mlekom, zato je njihovo meso zelo nežno in ima visoko ceno. Sestri se ukvarjata s prodajo telet, za njihovo vzrejo pa skrbi Dorianin mož Joseph, ki je doma z Guadeloupa. Joseph rad kuha s svojo taščo.
V osrčju Francije, zahodno od Centralnega masiva, leži pokrajina Limousin. Zanjo je poleg številnih jezer in kostanjevih gozdov značilno govedo pasme limuzin. Elisa in Doriane, dve od petih sester v družini Mathieu, sta pred desetimi leti od staršev prevzeli kmetijo, na kateri vzrejata sesna teleta limuzinske pasme. Teleta hranijo le z mlekom, zato je njihovo meso zelo nežno in ima visoko ceno. Sestri se ukvarjata s prodajo telet, za njihovo vzrejo pa skrbi Dorianin mož Joseph, ki je doma z Guadeloupa. Joseph rad kuha s svojo taščo.
Bali slovi po rajskih plažah, čudovitih riževih poljih in spokojnem vzdušju. Toda v zadnjih letih je ta košček raja postal zelo zanimiv za številne tuje vlagatelje, ki so pokupili veliko zemljišč. Na teh zdaj množično rastejo vile, ki jih oddajajo turistom. Nekateri to odobravajo, saj naj bi koristilo otoškemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od turizma, drugi pa svarijo pred uničevanjem narave, črnimi gradnjami in pomanjkljivo javno infrastrukturo, ki ne dohaja skokovitega porasta števila nepremičnin in s tem obiskovalcev. Bo otoku uspelo najti ravnovesje med tradicijo in napredkom ter ohraniti svojo privlačnost? EAT, PRAY, BUILD / Avstralija / 2024
Bali slovi po rajskih plažah, čudovitih riževih poljih in spokojnem vzdušju. Toda v zadnjih letih je ta košček raja postal zelo zanimiv za številne tuje vlagatelje, ki so pokupili veliko zemljišč. Na teh zdaj množično rastejo vile, ki jih oddajajo turistom. Nekateri to odobravajo, saj naj bi koristilo otoškemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od turizma, drugi pa svarijo pred uničevanjem narave, črnimi gradnjami in pomanjkljivo javno infrastrukturo, ki ne dohaja skokovitega porasta števila nepremičnin in s tem obiskovalcev. Bo otoku uspelo najti ravnovesje med tradicijo in napredkom ter ohraniti svojo privlačnost? EAT, PRAY, BUILD / Avstralija / 2024
Kmet sledi nenavadnim zvokom in se znajde v labirintu iz sena.
Kmet sledi nenavadnim zvokom in se znajde v labirintu iz sena.
Predvajali bomo posnetke koncerta iz Velike dvorane Romunskega ateneja v Bukarešti. Na njem sta se predstavila violinist Valerij Sokolov in pianistka Maria Diana Petrache. Z uvodno »Skladbo v obliki habanere« Mauricea Ravela sta glasbenika nadaljevala z Ravelom in njegovo »Sonato za violino in klavir št. 2 v G-duru«. Kot tretja je zazvenela »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 25« Georgea Enescuja, sledila je »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 108« Johannsa Brahmsa. Recital bomo sklenili s skladbo »Tzigane« Mauricea Ravela.
Predvajali bomo posnetke koncerta iz Velike dvorane Romunskega ateneja v Bukarešti. Na njem sta se predstavila violinist Valerij Sokolov in pianistka Maria Diana Petrache. Z uvodno »Skladbo v obliki habanere« Mauricea Ravela sta glasbenika nadaljevala z Ravelom in njegovo »Sonato za violino in klavir št. 2 v G-duru«. Kot tretja je zazvenela »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 25« Georgea Enescuja, sledila je »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 108« Johannsa Brahmsa. Recital bomo sklenili s skladbo »Tzigane« Mauricea Ravela.
V prostorih koprske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti so odprli razstavo del fotografinje Urške Špende. Nagrado Štigličev pogled za izjemno režijo je prejela tudi Anja Medved za film Ne pozabi me. O besedah, ki izginjajo, so tekle misli in besede sinoči v Studiu Hendrix.
V prostorih koprske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti so odprli razstavo del fotografinje Urške Špende. Nagrado Štigličev pogled za izjemno režijo je prejela tudi Anja Medved za film Ne pozabi me. O besedah, ki izginjajo, so tekle misli in besede sinoči v Studiu Hendrix.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.