Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Srečko Kosovel je revolucioniral tako interpretacijo sveta kot pesemsko formo. To v precejšnji meri velja tudi za njegovo pesem Rime. Interpretira jo dramski igralec Zvone Hribar.
Srečko Kosovel je revolucioniral tako interpretacijo sveta kot pesemsko formo. To v precejšnji meri velja tudi za njegovo pesem Rime. Interpretira jo dramski igralec Zvone Hribar.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Med letoma 1890 in 1940 je s pojavom umetnosti Claudea Debussyja in za njim še vseh tako imenovanih glasbenih impresionistov francosko glasbeno ustvarjanje po dolgem času prevzelo nemškemu svetovno prvenstvo in odločilno vplivalo na celotno svetovno glasbeno ustvarjanje na področju klasične glasbe.
Med letoma 1890 in 1940 je s pojavom umetnosti Claudea Debussyja in za njim še vseh tako imenovanih glasbenih impresionistov francosko glasbeno ustvarjanje po dolgem času prevzelo nemškemu svetovno prvenstvo in odločilno vplivalo na celotno svetovno glasbeno ustvarjanje na področju klasične glasbe.
Mačje mesto prekipeva od navdušenja zaradi bližajočega se plesa, a Muri in druščina se bojijo, da jim bo župan s svojimi nerodnostmi spet pokvaril prelep večer. Skupaj skujejo načrt, kako bi mu to preprečili. Serija nerodnih in smešnih zapletov poskrbi, da naloga za mucke ni preprosta.
Mačje mesto prekipeva od navdušenja zaradi bližajočega se plesa, a Muri in druščina se bojijo, da jim bo župan s svojimi nerodnostmi spet pokvaril prelep večer. Skupaj skujejo načrt, kako bi mu to preprečili. Serija nerodnih in smešnih zapletov poskrbi, da naloga za mucke ni preprosta.
Tokrat bomo obiskali gorato Snowdonio na zahodu Walesa, znano po poru, ki je navdih za številne velške jedi. Spoznali bomo brate Finna, Steffa in Jacka, lastnike vaške trgovine in pekarne. Njihova teta Tamsin bo spekla porove polpete, Steff bo s sinkom Branom pripravil porove ocvrtke z morskimi algami, Finn pa sadni kruh bara brith in tradicionalno rudarsko jed. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorja: Martin Koddenberg in Friederike Schlumbom
Tokrat bomo obiskali gorato Snowdonio na zahodu Walesa, znano po poru, ki je navdih za številne velške jedi. Spoznali bomo brate Finna, Steffa in Jacka, lastnike vaške trgovine in pekarne. Njihova teta Tamsin bo spekla porove polpete, Steff bo s sinkom Branom pripravil porove ocvrtke z morskimi algami, Finn pa sadni kruh bara brith in tradicionalno rudarsko jed. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorja: Martin Koddenberg in Friederike Schlumbom
Na sporedu skladateljeve Varijacije na madžarsko ljudsko pesem Vzleteli pav in Psalmus Hungaricus za tenor, mešani zbor, deški zbor in orkester, op. 13.
Na sporedu skladateljeve Varijacije na madžarsko ljudsko pesem Vzleteli pav in Psalmus Hungaricus za tenor, mešani zbor, deški zbor in orkester, op. 13.
Pred koncertom v Cankarjevem domu predstavljamo novo ploščo vrhunskega trobentača. V Linhartovi dvorani bo nastopil ta četrtek, 18. decembra, v okviru cikla Noches de Tablao. Z njim bodo še Urška Centa, Marko Črnčec, Jošt Lampret, Kike Terrón in Canito. Večer flamenka, jazza in sodobnih glasbenih vplivov. Zagotovo vrhunsko glasbeno-plesno decembrsko doživetje!
Pred koncertom v Cankarjevem domu predstavljamo novo ploščo vrhunskega trobentača. V Linhartovi dvorani bo nastopil ta četrtek, 18. decembra, v okviru cikla Noches de Tablao. Z njim bodo še Urška Centa, Marko Črnčec, Jošt Lampret, Kike Terrón in Canito. Večer flamenka, jazza in sodobnih glasbenih vplivov. Zagotovo vrhunsko glasbeno-plesno decembrsko doživetje!
Danski nacionalni simfonični orkester, Danski nacionalni koncertni zbor in Fabio Luisi praznujejo 100-letnico orkestra z Mahlerjevo velikansko in mogočno Simfonijo št. 8 v Es-duru, "Simfonijo tisočev".
Danski nacionalni simfonični orkester, Danski nacionalni koncertni zbor in Fabio Luisi praznujejo 100-letnico orkestra z Mahlerjevo velikansko in mogočno Simfonijo št. 8 v Es-duru, "Simfonijo tisočev".
Sauerland je redko poseljena hribovita pokrajina na zahodu Nemčije. Pri marsikateri hiši pripravljajo divjačino, ki jo uplenijo v lastnem gozdu. Tam naberejo tudi brinove jagode, ki se izvrstno podajo k divjačinskim jedem. Za gozd pa je treba tudi skrbeti in se pri tem prilagajati podnebnim spremembam, kar počne Elmar Gilsbach v svoji drevesnici, v kateri vzgaja vzdržljivejše in na sušna obdobja odpornejše iglavce, da bodo gozdovi ostali zeleni tudi za prihodnje rodove. ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Hanna Leissner
Sauerland je redko poseljena hribovita pokrajina na zahodu Nemčije. Pri marsikateri hiši pripravljajo divjačino, ki jo uplenijo v lastnem gozdu. Tam naberejo tudi brinove jagode, ki se izvrstno podajo k divjačinskim jedem. Za gozd pa je treba tudi skrbeti in se pri tem prilagajati podnebnim spremembam, kar počne Elmar Gilsbach v svoji drevesnici, v kateri vzgaja vzdržljivejše in na sušna obdobja odpornejše iglavce, da bodo gozdovi ostali zeleni tudi za prihodnje rodove. ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Hanna Leissner
Ogledali smo si razstavo Matrika - odtujena misel v koprski Galeriji Loža. Slišali boste, da se v Slovenski kinoteki jutri začenja retrospektiva obsežnega filmskega opusa, ki sta ga novogoriški dokumentaristki Anja Medved in Nadja Velušček ustvarili med letoma 1998 do 2025. Napovedujemo tudi nocojšnji koncert v dvorani Akademije za glasbo v Ljubljani, ki bo posvečen Györgyju Kurtágu, enemu najpomembnejših skladateljev zadnjega pol stoletja. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik ozvočila s sončnimi pesmimi, ki so jih Združeni mladinski pevski zbori iz vse Slovenije zapeli v okviru projekta Potujoča muzika.
Ogledali smo si razstavo Matrika - odtujena misel v koprski Galeriji Loža. Slišali boste, da se v Slovenski kinoteki jutri začenja retrospektiva obsežnega filmskega opusa, ki sta ga novogoriški dokumentaristki Anja Medved in Nadja Velušček ustvarili med letoma 1998 do 2025. Napovedujemo tudi nocojšnji koncert v dvorani Akademije za glasbo v Ljubljani, ki bo posvečen Györgyju Kurtágu, enemu najpomembnejših skladateljev zadnjega pol stoletja. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik ozvočila s sončnimi pesmimi, ki so jih Združeni mladinski pevski zbori iz vse Slovenije zapeli v okviru projekta Potujoča muzika.
Besede so velikokrat navdih skladateljem; med tiste, po katerih najpogosteje segajo, pa so prav gotovo psalmi, še posebno predzadnji – št. 149 in z naslovom Zmagoslavna pesem Siona ter s še veliko bolj znanimi začetnimi besedami: Pojte Gospodu novo pesem. Dragi poslušalci, prav ta psalm bo tudi rdeča nit današnjega zborovskega mozaika, mozaika dveh sodobnikov: v prvi polovici bomo namreč slišali kantato Pojte Gospodu novo pesem Georga Philippa Telemanna, v drugi pa Bachov motet z enakim naslovom.
Besede so velikokrat navdih skladateljem; med tiste, po katerih najpogosteje segajo, pa so prav gotovo psalmi, še posebno predzadnji – št. 149 in z naslovom Zmagoslavna pesem Siona ter s še veliko bolj znanimi začetnimi besedami: Pojte Gospodu novo pesem. Dragi poslušalci, prav ta psalm bo tudi rdeča nit današnjega zborovskega mozaika, mozaika dveh sodobnikov: v prvi polovici bomo namreč slišali kantato Pojte Gospodu novo pesem Georga Philippa Telemanna, v drugi pa Bachov motet z enakim naslovom.
Donal Skehan: Recepti za vsak dan
Ob praktičnih nasvetih in trikih za prihranek časa bo irski kuhar in voditelj Donal Skehan v 8-delni seriji predstavil ideje za raznovrstne jedi – od hitrih večerij med tednom, klasičnih družinskih obrokov in enolončnic do poslastic, ki očarajo še tako zahtevne goste. V tej oddaji bo Donal pripravil tri jedi z žara: pikantna rebrca po korejsko, jagnjetino s hariso in agrumi ter flambirane banane z masleno omako. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Ob praktičnih nasvetih in trikih za prihranek časa bo irski kuhar in voditelj Donal Skehan v 8-delni seriji predstavil ideje za raznovrstne jedi – od hitrih večerij med tednom, klasičnih družinskih obrokov in enolončnic do poslastic, ki očarajo še tako zahtevne goste. V tej oddaji bo Donal pripravil tri jedi z žara: pikantna rebrca po korejsko, jagnjetino s hariso in agrumi ter flambirane banane z masleno omako. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
... za katerim so vzdihovale vse muce. Pripoveduje: Judita Zidar. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
... za katerim so vzdihovale vse muce. Pripoveduje: Judita Zidar. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
V ljubezenskem trikotniku mož-žena-ljubimec sta moška nosilca pragmatične in pogosto ozkoglede miselnosti, ženska pa je duhovno neobvladljiva in ves čas nad njima kot hrepeneče bitje, ki se predaja skrivnostnemu vrbovemu fantu. Svetlana Makarovič tako človeško hrepenenje odstira kot nedoumljivo silo, ki obvladuje človeka. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Jurij Korenc Mož – Jurij Souček Žena – Jožica Avbelj Ljubimec – Aleš Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1985.
V ljubezenskem trikotniku mož-žena-ljubimec sta moška nosilca pragmatične in pogosto ozkoglede miselnosti, ženska pa je duhovno neobvladljiva in ves čas nad njima kot hrepeneče bitje, ki se predaja skrivnostnemu vrbovemu fantu. Svetlana Makarovič tako človeško hrepenenje odstira kot nedoumljivo silo, ki obvladuje človeka. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Jurij Korenc Mož – Jurij Souček Žena – Jožica Avbelj Ljubimec – Aleš Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1985.
Usodnemu porazu grške vojske v Mali Aziji leta 1922 je sledila vrsta turških povračilnih ukrepov: pomori in požigi, pohodi smrti, delovna taborišča, beg preživelega grškega prebivalstva čez morje in končno izmenjava prebivalstva med Grčijo in Turčijo. Vsi ti travmatični dogodki, ki jih Grki imenujejo maloazijska katastrofa, so pustili pečat na grški družbi pa tudi literaturi. V oddaji so predstavljeni pisatelj Kozmas Politis, ki v romanu V soseski Hadzifrangu opisuje požig Smirne, Dido Sotiriu, ki v mladinski povesti V plamenih upodablja usodo beguncev v novi deželi, Fotis Kondoglu, ki v novelistični zbirki Ajvali, moja domovina obuja nostalgične spomine na izgubljeno domovino, Ilias Venezis, čigar roman Številka 31328 je prvoosebno pričevanje o pohodu smrti in delovnem taborišču, ter sodobna pesnica Maria Topali, ki v pesmi Credo slika večgeneracijsko travmo. Oddajo je pripravila Lara Unuk. Režija Ana Krauthaker, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Usodnemu porazu grške vojske v Mali Aziji leta 1922 je sledila vrsta turških povračilnih ukrepov: pomori in požigi, pohodi smrti, delovna taborišča, beg preživelega grškega prebivalstva čez morje in končno izmenjava prebivalstva med Grčijo in Turčijo. Vsi ti travmatični dogodki, ki jih Grki imenujejo maloazijska katastrofa, so pustili pečat na grški družbi pa tudi literaturi. V oddaji so predstavljeni pisatelj Kozmas Politis, ki v romanu V soseski Hadzifrangu opisuje požig Smirne, Dido Sotiriu, ki v mladinski povesti V plamenih upodablja usodo beguncev v novi deželi, Fotis Kondoglu, ki v novelistični zbirki Ajvali, moja domovina obuja nostalgične spomine na izgubljeno domovino, Ilias Venezis, čigar roman Številka 31328 je prvoosebno pričevanje o pohodu smrti in delovnem taborišču, ter sodobna pesnica Maria Topali, ki v pesmi Credo slika večgeneracijsko travmo. Oddajo je pripravila Lara Unuk. Režija Ana Krauthaker, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Dokumentarni film BOJEVITA KRALJICA NOČI je dinamična naravoslovno-raziskovalna zgodba o sovi kozači (Strix uralensis). Gre za preplet prikaza njenega življenja, interakcij z drugimi živalskimi vrstami in z ljudmi ter znanstvenega proučevanja vrste. Sočasno spremljamo zgodbo para kozač v obdobju enega leta. V filmu bomo spoznali skrivnostno življenje ene največjih evropskih sov, ki je v času gnezditve izjemno agresivna. Film bodo oplemenitile in razgibale številne zgodbe, v katerih se pojavijo še druge s kozačo povezane živalske vrste. Predstavil bo tudi aktivnosti, v katere je dejavno vključen človek ‒ rehabilitacija poškodovanih osebkov v slovenskem zatočišču za prosto živeče živali, vzreja in ponovna naselitev kozač v Avstriji, vplivi sečnje gozdov, nenavadno srečanje s kozačo v mestnem okolju, zanimiva lovska zgodba … V 80-minutnem filmu bomo postopoma odstirali zelo nevsakdanje dnevno in nočno vedenje vrste, kot ji ga narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, izbira gnezdišča, paritev, skrb za mladiče, njihovo osamosvajanje ... Hkrati se bomo seznanili z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami biologa dr. Ala Vrezca, enega najboljših poznavalcev kozač na svetu, ki danes to vrsto proučuje tudi s študenti, na katere prenaša svoje izjemno znanje. Poseben pečat daje filmu pester nabor redko videnih, doslej še neposnetih oz. nedokumentiranih prizorov.
Dokumentarni film BOJEVITA KRALJICA NOČI je dinamična naravoslovno-raziskovalna zgodba o sovi kozači (Strix uralensis). Gre za preplet prikaza njenega življenja, interakcij z drugimi živalskimi vrstami in z ljudmi ter znanstvenega proučevanja vrste. Sočasno spremljamo zgodbo para kozač v obdobju enega leta. V filmu bomo spoznali skrivnostno življenje ene največjih evropskih sov, ki je v času gnezditve izjemno agresivna. Film bodo oplemenitile in razgibale številne zgodbe, v katerih se pojavijo še druge s kozačo povezane živalske vrste. Predstavil bo tudi aktivnosti, v katere je dejavno vključen človek ‒ rehabilitacija poškodovanih osebkov v slovenskem zatočišču za prosto živeče živali, vzreja in ponovna naselitev kozač v Avstriji, vplivi sečnje gozdov, nenavadno srečanje s kozačo v mestnem okolju, zanimiva lovska zgodba … V 80-minutnem filmu bomo postopoma odstirali zelo nevsakdanje dnevno in nočno vedenje vrste, kot ji ga narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, izbira gnezdišča, paritev, skrb za mladiče, njihovo osamosvajanje ... Hkrati se bomo seznanili z najnovejšimi znanstvenimi ugotovitvami biologa dr. Ala Vrezca, enega najboljših poznavalcev kozač na svetu, ki danes to vrsto proučuje tudi s študenti, na katere prenaša svoje izjemno znanje. Poseben pečat daje filmu pester nabor redko videnih, doslej še neposnetih oz. nedokumentiranih prizorov.
Poslušamo štiristavčno suito Žica Janeza Gregorca izvedbi našega Big Banda in Simfoničnega orkestra pod vodstvom Marka Muniha. Solisti so pianist Silvo Stingl, saksofonista Milko Lazar in Andy Arnol, trobentač Petar Ugrin ter pozavnist Emil Spruk.
Poslušamo štiristavčno suito Žica Janeza Gregorca izvedbi našega Big Banda in Simfoničnega orkestra pod vodstvom Marka Muniha. Solisti so pianist Silvo Stingl, saksofonista Milko Lazar in Andy Arnol, trobentač Petar Ugrin ter pozavnist Emil Spruk.
Tonja Jelen je pesnica in literarna kritičarka. Diplomirala je iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Poezijo objavlja v osrednjih slovenskih revijah, njene pesmi so uvrščene v različne antologije, nekatere so tudi uglasbene. Trikrat se je uvrstila v finale Pesniškega turnirja. Doslej so izšle njene pesniške zbirke Pobalinka (Litera, 2016), Greva, ostajava, saj sva (Kulturni center Maribor, 2020), Od točke nič (Litera, 2023). Redno objavlja tudi na nacionalnem radiu. V Literarnem nokturnu lahko sllišite nekaj njenih novejših pesmi. Interpretacija Saša Pavlin Stošić, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, Sonja Strenar, režija Marko Rengeo. Urednica oddaje Staša Grahek. Posneto leta 2025.
Tonja Jelen je pesnica in literarna kritičarka. Diplomirala je iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Poezijo objavlja v osrednjih slovenskih revijah, njene pesmi so uvrščene v različne antologije, nekatere so tudi uglasbene. Trikrat se je uvrstila v finale Pesniškega turnirja. Doslej so izšle njene pesniške zbirke Pobalinka (Litera, 2016), Greva, ostajava, saj sva (Kulturni center Maribor, 2020), Od točke nič (Litera, 2023). Redno objavlja tudi na nacionalnem radiu. V Literarnem nokturnu lahko sllišite nekaj njenih novejših pesmi. Interpretacija Saša Pavlin Stošić, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, Sonja Strenar, režija Marko Rengeo. Urednica oddaje Staša Grahek. Posneto leta 2025.
Zelo oseben kinematografski spomin na družino in okoliščine, ki so oblikovale Spielbergovo življenje in kariero. Univerzalna zgodba o odraščanju samosvojega mladeniča, ki uresničuje svoje sanje, raziskuje in spoznava ljubezen, svoje umetniške ambicije, žrtvovanje in odkriva resnico o sebi in svojih starših. Mladi Sammy Fabelman, ki odrašča v Arizoni po drugi svetovni vojni, želi postati filmski režiser, a kmalu odkrije pretresljivo družinsko skrivnost, ki povsem zamaja njegovo duševnost. Pomaga si s filmom in njegovo izrazno močjo, ki mu pomaga sprevideti spoznanja o drugih in sebi … Film je prejel Zlati globus za najboljši film - dramo in režijo. Sedem nominacij za oskarja, med drugim za film, režijo in glavno igralko. THE FABELMANS / FABELMANOVI / ZDA / 2022 Režija: Steven Spielberg / Scenarij: Steven Spielberg in Tony Kushner / Igrajo: Gabriel LaBelle, Michelle Williams, Paul Dano, Seth Rogen, Jeannie Berlin, Julia Butters, Robin Bartlett, Keeley Karsten, Judd Hirsch …
Zelo oseben kinematografski spomin na družino in okoliščine, ki so oblikovale Spielbergovo življenje in kariero. Univerzalna zgodba o odraščanju samosvojega mladeniča, ki uresničuje svoje sanje, raziskuje in spoznava ljubezen, svoje umetniške ambicije, žrtvovanje in odkriva resnico o sebi in svojih starših. Mladi Sammy Fabelman, ki odrašča v Arizoni po drugi svetovni vojni, želi postati filmski režiser, a kmalu odkrije pretresljivo družinsko skrivnost, ki povsem zamaja njegovo duševnost. Pomaga si s filmom in njegovo izrazno močjo, ki mu pomaga sprevideti spoznanja o drugih in sebi … Film je prejel Zlati globus za najboljši film - dramo in režijo. Sedem nominacij za oskarja, med drugim za film, režijo in glavno igralko. THE FABELMANS / FABELMANOVI / ZDA / 2022 Režija: Steven Spielberg / Scenarij: Steven Spielberg in Tony Kushner / Igrajo: Gabriel LaBelle, Michelle Williams, Paul Dano, Seth Rogen, Jeannie Berlin, Julia Butters, Robin Bartlett, Keeley Karsten, Judd Hirsch …
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.