Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Komorni orkester Festivala Verbier je 30. julija lani nastopil v dvorani Combins v Verbieru, slikoviti in mondeni vasici v švicarskem kantonu Valais. Festivalski orkester je na koncertu vodil ugledni madžarski dirigent Gábor Takács-Nagy, ki se je marca lani uspešno predstavil tudi v Ljubljani kot gostujoči dirigent Orkestra Slovenske filharmonije. Najprej je zazvenela Simfonija št. 101 v D-duru z vzdevkom 'Ura' Josepha Haydna. Sledil je nekoliko redkeje izvajani Dvojni koncert za klarinet in violo v e-molu, op. 88 Maxa Brucha, v katerem sta kot solista nastopila klarinetist Pierre Génisson in violist Antoine Tamestit, spored pa je zaokrožila še Simfonija št. 2 v C-duru, op. 61 Roberta Schumanna.
Komorni orkester Festivala Verbier je 30. julija lani nastopil v dvorani Combins v Verbieru, slikoviti in mondeni vasici v švicarskem kantonu Valais. Festivalski orkester je na koncertu vodil ugledni madžarski dirigent Gábor Takács-Nagy, ki se je marca lani uspešno predstavil tudi v Ljubljani kot gostujoči dirigent Orkestra Slovenske filharmonije. Najprej je zazvenela Simfonija št. 101 v D-duru z vzdevkom 'Ura' Josepha Haydna. Sledil je nekoliko redkeje izvajani Dvojni koncert za klarinet in violo v e-molu, op. 88 Maxa Brucha, v katerem sta kot solista nastopila klarinetist Pierre Génisson in violist Antoine Tamestit, spored pa je zaokrožila še Simfonija št. 2 v C-duru, op. 61 Roberta Schumanna.
Egon in Ajda imata za sabo najboljši dan, kar jih pomnita. Kako lepo, če bi bil tak tudi naslednji. Morda pa je lahko. Ko se zjutraj zbudita, naredita vse tako kot dan prej, toda narava je nepredvidljiva in zato niti en dan ni enak drugemu.
Egon in Ajda imata za sabo najboljši dan, kar jih pomnita. Kako lepo, če bi bil tak tudi naslednji. Morda pa je lahko. Ko se zjutraj zbudita, naredita vse tako kot dan prej, toda narava je nepredvidljiva in zato niti en dan ni enak drugemu.
Morf se zelo veseli zasluženega dopusta. V eni roki drži kovček, v drugi pa letalsko vozovnico. Vendar pa vse skupaj obvisi v zraku, ker je skrb za organizacijo dopusta prevzel Car.
Morf se zelo veseli zasluženega dopusta. V eni roki drži kovček, v drugi pa letalsko vozovnico. Vendar pa vse skupaj obvisi v zraku, ker je skrb za organizacijo dopusta prevzel Car.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 14. del: Znamo brati misli? Znamo ljudje brati misli? Med pogovorom s sogovornikom naši možgani delujejo s polno paro in zbirajo podatke. Lahko misli drugih razvozlamo kot šifre? Po kakšnih strategijah posegamo pri tem in kakšne so posledice napačnih sklepov? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Bettina Oberhauser, Lucas Gries, Henrike Kolletzki, Anke Schnackenberg
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 14. del: Znamo brati misli? Znamo ljudje brati misli? Med pogovorom s sogovornikom naši možgani delujejo s polno paro in zbirajo podatke. Lahko misli drugih razvozlamo kot šifre? Po kakšnih strategijah posegamo pri tem in kakšne so posledice napačnih sklepov? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Bettina Oberhauser, Lucas Gries, Henrike Kolletzki, Anke Schnackenberg
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
Prevajalec in esejist Slavo Šerc je obogatil slovensko prevodno književnost z vrsto proznih prevodov iz nemške, švicarske in avstrijske književnosti (Elfriede Jelinek, Herta Müller, Robert Walser), skoraj praviloma pa svoje prevode pospremi s tehtnimi spremnimi besedili. V Spominih, pismih in potopisih pa se vrhunski prevajalec predstavlja kot avtor: v besedilu z naslovom Danes je umrla mamika se spominja svojega otroštva, stare mame in mame ter marsikatere težke izkušnje. Interpret Gregor Gruden, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2025.
Prevajalec in esejist Slavo Šerc je obogatil slovensko prevodno književnost z vrsto proznih prevodov iz nemške, švicarske in avstrijske književnosti (Elfriede Jelinek, Herta Müller, Robert Walser), skoraj praviloma pa svoje prevode pospremi s tehtnimi spremnimi besedili. V Spominih, pismih in potopisih pa se vrhunski prevajalec predstavlja kot avtor: v besedilu z naslovom Danes je umrla mamika se spominja svojega otroštva, stare mame in mame ter marsikatere težke izkušnje. Interpret Gregor Gruden, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2025.
Trije navihanci, zaradi pomanjkanja snega, že težko čakajo pomlad. Pripoveduje: Boris Ostan. Napisala: Zlata Volarič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Trije navihanci, zaradi pomanjkanja snega, že težko čakajo pomlad. Pripoveduje: Boris Ostan. Napisala: Zlata Volarič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Ali Dermelj je kot dolgoletni koncertni mojster Slovenske filharmonije in profesor violine na akademiji za glasbo v Ljubljani zapustil neizbrisne sledi v našem kulturnem prostoru. O njegovi življenjski poti in njegovem umetniškem delu so za oddajo spregovorili umetnikov brat Mire Dermelj, hči Irena Debeljak, dirigent Samo Hubad, sopranistka Zlata Ognjanovič, violinistka Alenka Maier Popov, tonski mojster Borut Turk ter akademski kipar in violist Viktor Plestenjak.
Ali Dermelj je kot dolgoletni koncertni mojster Slovenske filharmonije in profesor violine na akademiji za glasbo v Ljubljani zapustil neizbrisne sledi v našem kulturnem prostoru. O njegovi življenjski poti in njegovem umetniškem delu so za oddajo spregovorili umetnikov brat Mire Dermelj, hči Irena Debeljak, dirigent Samo Hubad, sopranistka Zlata Ognjanovič, violinistka Alenka Maier Popov, tonski mojster Borut Turk ter akademski kipar in violist Viktor Plestenjak.
Na 70. Festivalu Ljubljana 2022 so gostovali ugledni italijanski orkester I virtuosi Italiani/Italijanski virtuozi z mezzosopranistko Danielo Pini ter glasbeniki komornega ansambla z uveljavljeno slovensko hornistko Zoro Slokar. Predstavili bomo posnetke s koncerta uglednega komornega orkestra I virtuosi Italiani/Italijanski virtuozi, ki je nastopil na 70. Festivalu Ljubljana 2022. Komorni orkester Italijanski virtuozi so ustanovili leta 1989 in že več kot tri desetletja sodeluje z uglednimi solisti in dirigenti ter nastopa v najpomembnejših gledališčih in na koncertnih prizoriščih po svetu. Italijanski virtuozi so posneli že več kot 50 glasbenih albumov in prejeli vrsto prestižnih nagrad, orkester vodi koncertni mojster Alberto Martini, ki je od leta 2006 tudi njegov umetniški vodja. Za koncert na 70. Festivalu Ljubljana so pripravili barvit spored poznobaročne glasbe v spletu instrumentalnih del in arij iz oper in oratorija Antonia Vivaldija, Francesca Geminianija in Georga Friedricha Händla. Kot solistka je nastopila uveljavljena mezzosopranistka Daniela Pini. V drugem delu Komornega studia poslušajte skladbe za pihalne zasedbe in pihala, ki so jih ugledni glasbeni umetniki izvedli na 70. Festivalu Ljubljana: flavtistka Elizaveta Ivanova, oboist Emanuel Abbühl, klarinetist François Dahl, fagotist Ole Kristian Dahl, hornistka Zora Slokar, Slovenka, ki igra prvi rog v Simfoničnem orkestru italijanske Švice v Luganu, in pianistka Elina Gotsouliak. Predstavili bodo raznolik izbor del za komorne zasedbe: Štiri skladbe op. 5 Albana Berga, Kvintet za klavir in pihala v Es-duru, op. 16 Ludwiga van Beethovna in Kvartet št. 1 v F-duru za pihala Gioacchina Rossinija. Vir fotografije: https://www.ivirtuositaliani.eu ·
Na 70. Festivalu Ljubljana 2022 so gostovali ugledni italijanski orkester I virtuosi Italiani/Italijanski virtuozi z mezzosopranistko Danielo Pini ter glasbeniki komornega ansambla z uveljavljeno slovensko hornistko Zoro Slokar. Predstavili bomo posnetke s koncerta uglednega komornega orkestra I virtuosi Italiani/Italijanski virtuozi, ki je nastopil na 70. Festivalu Ljubljana 2022. Komorni orkester Italijanski virtuozi so ustanovili leta 1989 in že več kot tri desetletja sodeluje z uglednimi solisti in dirigenti ter nastopa v najpomembnejših gledališčih in na koncertnih prizoriščih po svetu. Italijanski virtuozi so posneli že več kot 50 glasbenih albumov in prejeli vrsto prestižnih nagrad, orkester vodi koncertni mojster Alberto Martini, ki je od leta 2006 tudi njegov umetniški vodja. Za koncert na 70. Festivalu Ljubljana so pripravili barvit spored poznobaročne glasbe v spletu instrumentalnih del in arij iz oper in oratorija Antonia Vivaldija, Francesca Geminianija in Georga Friedricha Händla. Kot solistka je nastopila uveljavljena mezzosopranistka Daniela Pini. V drugem delu Komornega studia poslušajte skladbe za pihalne zasedbe in pihala, ki so jih ugledni glasbeni umetniki izvedli na 70. Festivalu Ljubljana: flavtistka Elizaveta Ivanova, oboist Emanuel Abbühl, klarinetist François Dahl, fagotist Ole Kristian Dahl, hornistka Zora Slokar, Slovenka, ki igra prvi rog v Simfoničnem orkestru italijanske Švice v Luganu, in pianistka Elina Gotsouliak. Predstavili bodo raznolik izbor del za komorne zasedbe: Štiri skladbe op. 5 Albana Berga, Kvintet za klavir in pihala v Es-duru, op. 16 Ludwiga van Beethovna in Kvartet št. 1 v F-duru za pihala Gioacchina Rossinija. Vir fotografije: https://www.ivirtuositaliani.eu ·
8. del: Preiskava Elena veliko potuje zaradi predstavitev knjige in konferenc, medtem pa za njene hčere skrbi Lila. Nekega dne ji Enzo sporoči, da je Imma zbolela za pljučnico, zato prihiti domov. Od Lile izve, da bo Carmen vložila tožbo proti njej. Po Alfonsovi smrti se Lilin bes proti Solarovima še stopnjuje. Eleni pokaže vse zapise, ki jih ima o njiju in skupaj napišeta obsežen članek v upanju, da bodo razkritja pripomogla, da bodo Solarova zaprli, toda odvetniki založbe njune upe zatrejo. Imma doživlja precejšnjo stisko, ker nima veliko stikov z očetom. L'AMICA GENIALE (IV.) / My Brilliant Friend (IV.) / 2024 / Italija, ZDA Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Costanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Alba Rohrwacher, Irene Maiorino, Fabrizio Gituni, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Valentina Acca, Edoardo Pesce, Salvatore Striano, Fabrizio Gifuni, Daria Deflorian
8. del: Preiskava Elena veliko potuje zaradi predstavitev knjige in konferenc, medtem pa za njene hčere skrbi Lila. Nekega dne ji Enzo sporoči, da je Imma zbolela za pljučnico, zato prihiti domov. Od Lile izve, da bo Carmen vložila tožbo proti njej. Po Alfonsovi smrti se Lilin bes proti Solarovima še stopnjuje. Eleni pokaže vse zapise, ki jih ima o njiju in skupaj napišeta obsežen članek v upanju, da bodo razkritja pripomogla, da bodo Solarova zaprli, toda odvetniki založbe njune upe zatrejo. Imma doživlja precejšnjo stisko, ker nima veliko stikov z očetom. L'AMICA GENIALE (IV.) / My Brilliant Friend (IV.) / 2024 / Italija, ZDA Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Costanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Alba Rohrwacher, Irene Maiorino, Fabrizio Gituni, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Valentina Acca, Edoardo Pesce, Salvatore Striano, Fabrizio Gifuni, Daria Deflorian
V nedeljo ob 21h smo prisluhnili vsebini plošče Layla And Other Assorted Love Songs, pravi blues, gospel in southern rock enciklopediji, ki je nastala v režiji Erica Claptona in Duana Allmana v spremstvu skupine The Dominos. Mesta je bilo še za Joan Baez in Marianne Faithfull. Oddajo Legende vodi Tomaž Cindrić.
V nedeljo ob 21h smo prisluhnili vsebini plošče Layla And Other Assorted Love Songs, pravi blues, gospel in southern rock enciklopediji, ki je nastala v režiji Erica Claptona in Duana Allmana v spremstvu skupine The Dominos. Mesta je bilo še za Joan Baez in Marianne Faithfull. Oddajo Legende vodi Tomaž Cindrić.
My Way je precej več kot le pesem. Ta izjemna uspešnica vztrajno kljubuje času, preskakuje meje in združuje generacije. Prerasla je v himno, se vgradila v vsakega izmed nas in se za vedno zapisala v zgodovino. Ponaša se z zavidljivo množico priredb, za svojo so jo vzeli najrazličnejši ustvarjalci, od Elvisa Presleyja, Sida Viciousa in Toma Jonesa do Nine Simone in celo Pavarottija. Najbolj znana je seveda izvedba slovitega modrookega šarmerja z žametnim glasom, Franka Sinatre, toda le malokdo ve, da se je rodila v Franciji, nekega poletnega popoldneva leta 1967, in šele po spletu neverjetnih naključij priromala čez Atlantik in doživela svetovno slavo. MY WAY / Francija, ZDA / 2024 / Režija: Thierry Teston, Lisa Azuelos
My Way je precej več kot le pesem. Ta izjemna uspešnica vztrajno kljubuje času, preskakuje meje in združuje generacije. Prerasla je v himno, se vgradila v vsakega izmed nas in se za vedno zapisala v zgodovino. Ponaša se z zavidljivo množico priredb, za svojo so jo vzeli najrazličnejši ustvarjalci, od Elvisa Presleyja, Sida Viciousa in Toma Jonesa do Nine Simone in celo Pavarottija. Najbolj znana je seveda izvedba slovitega modrookega šarmerja z žametnim glasom, Franka Sinatre, toda le malokdo ve, da se je rodila v Franciji, nekega poletnega popoldneva leta 1967, in šele po spletu neverjetnih naključij priromala čez Atlantik in doživela svetovno slavo. MY WAY / Francija, ZDA / 2024 / Režija: Thierry Teston, Lisa Azuelos
V središču oddaje, ki jo je pripravila Tina Poglajen, sta ameriška feministična pisateljica in aktivistka Marge Piercy in njen roman Ženska na robu časa. Ta je postavljen v utopično prihodnost, v kateri je uresničenih veliko ciljev političnih in družbenih prizadevanj radikalnih gibanj poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let. Interpretira dramska igralka Vesna Jevnikar, vezno besedilo bereta Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2017.
V središču oddaje, ki jo je pripravila Tina Poglajen, sta ameriška feministična pisateljica in aktivistka Marge Piercy in njen roman Ženska na robu časa. Ta je postavljen v utopično prihodnost, v kateri je uresničenih veliko ciljev političnih in družbenih prizadevanj radikalnih gibanj poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let. Interpretira dramska igralka Vesna Jevnikar, vezno besedilo bereta Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2017.
Prvi del diptiha prinaša tri glasbene prizore iz suite Tracyja Silvermana, posvečene delom slovitih umetnikov Michelangela, Henrija Matissa in Georgie O’Keeffe. Silverman iz domišljijskih trenutkov, v katerih bi se umetnine lahko rodile, ustvari glasbeni dialog med ustvarjalcem in njegovim navdihom.
Prvi del diptiha prinaša tri glasbene prizore iz suite Tracyja Silvermana, posvečene delom slovitih umetnikov Michelangela, Henrija Matissa in Georgie O’Keeffe. Silverman iz domišljijskih trenutkov, v katerih bi se umetnine lahko rodile, ustvari glasbeni dialog med ustvarjalcem in njegovim navdihom.
Katarina Minatti, pesnica in lektorica na Radiu Slovenija, je konec leta 2025 objavila novo knjigo Sporočila narave (spremno besedo je prispeval Andrej Arko). Kaj nam sporoča narava in kako občutljiva poslušalka je pesnica, lahko slišite v Literarnem nokturnu. Interpretka Ana Urbanc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2025.
Katarina Minatti, pesnica in lektorica na Radiu Slovenija, je konec leta 2025 objavila novo knjigo Sporočila narave (spremno besedo je prispeval Andrej Arko). Kaj nam sporoča narava in kako občutljiva poslušalka je pesnica, lahko slišite v Literarnem nokturnu. Interpretka Ana Urbanc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2025.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Na sporedu Pavana-Capricho za kitaro solo, op. 12 Isaaca Albéniza, Koncert v F-duru za tri violine, godala in basso continuo Georga Philippa Telemanna, Klavirska sonata v B-duru, op. 24, št. 2 Muzia Clementija, Godalni kvartet v F-duru, op. 2, št. 4 Josepha Haydna.
Na sporedu Pavana-Capricho za kitaro solo, op. 12 Isaaca Albéniza, Koncert v F-duru za tri violine, godala in basso continuo Georga Philippa Telemanna, Klavirska sonata v B-duru, op. 24, št. 2 Muzia Clementija, Godalni kvartet v F-duru, op. 2, št. 4 Josepha Haydna.
Na sporedu Koncertantna simfonija za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija in Andante cantabile za violončelo in godalni orkester v D-duru Petra Iljiča Čajkovskega.
Na sporedu Koncertantna simfonija za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija in Andante cantabile za violončelo in godalni orkester v D-duru Petra Iljiča Čajkovskega.
Pesem Carji sodi v Sibirski ciklus in tematizira vse čase, ki jih zaznamujejo vojne, tak je seveda tudi sedanji. Interpretacija Sabina Kogovšek, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Pesem Carji sodi v Sibirski ciklus in tematizira vse čase, ki jih zaznamujejo vojne, tak je seveda tudi sedanji. Interpretacija Sabina Kogovšek, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Na sporedu Valček iz Suite za flavto in orkester, op. 116 Benjamina Godarda, Rapsodija v modrem za klavir in orkester Georgea Gershwina, Suita za štiri rogove v F-duru Eugena Bozzaja, Koncertna fantazija Carmen po fantazijah Sarasateja in Borneja Mateta Bekavca, Šest skladb za flavto in klavir Fikreta Amirova, Švedska rapsodija št. 1, op. 19 Huga Alfvéna, Pripovedke za klarinet in klavir, op. 46 Blaža Arniča in Ljubljanski koncert za klavir in orkester Bojana Adamiča.
Na sporedu Valček iz Suite za flavto in orkester, op. 116 Benjamina Godarda, Rapsodija v modrem za klavir in orkester Georgea Gershwina, Suita za štiri rogove v F-duru Eugena Bozzaja, Koncertna fantazija Carmen po fantazijah Sarasateja in Borneja Mateta Bekavca, Šest skladb za flavto in klavir Fikreta Amirova, Švedska rapsodija št. 1, op. 19 Huga Alfvéna, Pripovedke za klarinet in klavir, op. 46 Blaža Arniča in Ljubljanski koncert za klavir in orkester Bojana Adamiča.
Mihovil Logar se je rodil 6. oktobra 1902 na Reki. Kompozicijo je študiral v Pragi, naprej v razredu Karla Boleslava Jiráka in pozneje pri Jozefu Suku. Ob Mihailu Vukdragoviću, Ljubici Marić, Milanu Ristiću, Stanojlu Rajičiću in drugih je Mihovil Logar pripadal tako imenovani Praški skupini skladateljev, ki je bila izjemnega pomena za razvoj srbske povojne glasbe. Praga je skladateljem odprla pogled na sodobne glasbene tokove, ki so bili aktualni v tedanjih glasbenih centrih v Avstro-Ogrski, Franciji in Italiji. Zaradi fašističnega nasilja na Reki se je Logar po študiju v Pragi leta 1927 preselil v Beograd. Tam je ostal do konca življenja.
Mihovil Logar se je rodil 6. oktobra 1902 na Reki. Kompozicijo je študiral v Pragi, naprej v razredu Karla Boleslava Jiráka in pozneje pri Jozefu Suku. Ob Mihailu Vukdragoviću, Ljubici Marić, Milanu Ristiću, Stanojlu Rajičiću in drugih je Mihovil Logar pripadal tako imenovani Praški skupini skladateljev, ki je bila izjemnega pomena za razvoj srbske povojne glasbe. Praga je skladateljem odprla pogled na sodobne glasbene tokove, ki so bili aktualni v tedanjih glasbenih centrih v Avstro-Ogrski, Franciji in Italiji. Zaradi fašističnega nasilja na Reki se je Logar po študiju v Pragi leta 1927 preselil v Beograd. Tam je ostal do konca življenja.
Z več kot 26.000 hektarji vinogradov je Renski Hessen največje vinorodno območje v Nemčiji. Slovi predvsem po belih vi-nih. Axel Schmitt je vinar 13. generacije v vinski kleti, ustanovljeni leta 1672. Njegova mati, Liesel Schmitt, obožuje sveže solate. Rada tudi spreminja stare recepte in jih izboljšuje. Zelenjavo, ki je ne pridela sama, kupuje od ekoloških kmetovalcev. Poleg drugih domačih jedi najrajši pripravlja "spundekäs" in "backesgrumbeere".
Z več kot 26.000 hektarji vinogradov je Renski Hessen največje vinorodno območje v Nemčiji. Slovi predvsem po belih vi-nih. Axel Schmitt je vinar 13. generacije v vinski kleti, ustanovljeni leta 1672. Njegova mati, Liesel Schmitt, obožuje sveže solate. Rada tudi spreminja stare recepte in jih izboljšuje. Zelenjavo, ki je ne pridela sama, kupuje od ekoloških kmetovalcev. Poleg drugih domačih jedi najrajši pripravlja "spundekäs" in "backesgrumbeere".
Kako lahko, če hočeš, kaj hitro ozdraviš … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisal: Sergej Mihalkov. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Kako lahko, če hočeš, kaj hitro ozdraviš … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisal: Sergej Mihalkov. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Tina Žerdin je posnela vrsto novih skladb slovenskih skladateljev za solistično harfo in v komornih zasedbah.
Tina Žerdin je posnela vrsto novih skladb slovenskih skladateljev za solistično harfo in v komornih zasedbah.