Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sprejeti svojo lastno smrt, nekaj tako neoprijemljivega in grozljivega, nekaj lepega, celo optimističnega, je globok človeški impulz in hkrati želja, ki sta jo tako Béla Bartók kot Sergej Rahmaninov preobrazila v glasbo. To popoldne bodo na sporedu Bartókov briljantni Klavirski koncert št. 3 in živahni "Simfonični plesi" Sergeja Rahmaninova, pa tudi nov glasbeni začetek: nemška premiera "Velikih antifon« za godalni orkester Arva Pärta.
Sprejeti svojo lastno smrt, nekaj tako neoprijemljivega in grozljivega, nekaj lepega, celo optimističnega, je globok človeški impulz in hkrati želja, ki sta jo tako Béla Bartók kot Sergej Rahmaninov preobrazila v glasbo. To popoldne bodo na sporedu Bartókov briljantni Klavirski koncert št. 3 in živahni "Simfonični plesi" Sergeja Rahmaninova, pa tudi nov glasbeni začetek: nemška premiera "Velikih antifon« za godalni orkester Arva Pärta.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V oddaji Pol ure kulture smo med drugim povabili k branju poezije - predstavili smo nekaj nedavno izdanih novih pesniških knjig. Bili smo na srečanju članov Feničanske kulturne poti Sveta Evrope. Letos sta ga gostila Oglej in Ajdovščina. Slednja se ponaša z bogato rimsko dediščino. Ogledali smo si tudi pregledno razstavo »Rothko v Firencah«, posvečeno velikemu mojstru moderne umetnosti Marku Rothku.
V oddaji Pol ure kulture smo med drugim povabili k branju poezije - predstavili smo nekaj nedavno izdanih novih pesniških knjig. Bili smo na srečanju članov Feničanske kulturne poti Sveta Evrope. Letos sta ga gostila Oglej in Ajdovščina. Slednja se ponaša z bogato rimsko dediščino. Ogledali smo si tudi pregledno razstavo »Rothko v Firencah«, posvečeno velikemu mojstru moderne umetnosti Marku Rothku.
Vabimo vas v opus Lili Boulanger. Večina njenih objavljenih skladb je vokalno-instrumentalnih. To ne odseva le tradicije kroga družine, prijateljev in učiteljev, v katerem je zrasla – samospevov, opere, vokalne komorne in cerkvene glasbe –, temveč tudi njeno pripravo za rimsko nagrado. Ta je leta 1913 pristala v njenih rokah. In prvič v zgodovini jo je dobila ženska. Skoraj vsa svoja vokalna dela je sama orkestrirala. A tokrat bodo zazvenela tako, kot so v resnici v salonu njene matere – s klavirsko spremljavo.
Vabimo vas v opus Lili Boulanger. Večina njenih objavljenih skladb je vokalno-instrumentalnih. To ne odseva le tradicije kroga družine, prijateljev in učiteljev, v katerem je zrasla – samospevov, opere, vokalne komorne in cerkvene glasbe –, temveč tudi njeno pripravo za rimsko nagrado. Ta je leta 1913 pristala v njenih rokah. In prvič v zgodovini jo je dobila ženska. Skoraj vsa svoja vokalna dela je sama orkestrirala. A tokrat bodo zazvenela tako, kot so v resnici v salonu njene matere – s klavirsko spremljavo.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
»Glee« je značilna angleška zborovska pesem poznega baroka, klasicizma in zgodnje romantike. Skladbe so pisane za vsaj tri glasove brez instrumentalne spremljave. Tako imenovani gleeji so sestavljeni iz kratkih, melodično različnih stavkov, in čeprav je bila večina gleejev namenjenih petju v moških pevskih klubih, so pogosto vključevali tudi sopranski part, ki so ga sprva peli dečki. Termin »glee« uporabljamo oziroma uporabljajo še danes, in sicer za sestave severnoameriških šol, in to kljub dejstvu, da so ameriški glee klubi večinoma tradicionalni zbori, ki zelo redko izvajajo gleeje.
»Glee« je značilna angleška zborovska pesem poznega baroka, klasicizma in zgodnje romantike. Skladbe so pisane za vsaj tri glasove brez instrumentalne spremljave. Tako imenovani gleeji so sestavljeni iz kratkih, melodično različnih stavkov, in čeprav je bila večina gleejev namenjenih petju v moških pevskih klubih, so pogosto vključevali tudi sopranski part, ki so ga sprva peli dečki. Termin »glee« uporabljamo oziroma uporabljajo še danes, in sicer za sestave severnoameriških šol, in to kljub dejstvu, da so ameriški glee klubi večinoma tradicionalni zbori, ki zelo redko izvajajo gleeje.
Sanje tisočerih barv in čudovitih oblik … Pripoveduje: Urška Hlebec. Napisala: Manka Kremenšek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Sanje tisočerih barv in čudovitih oblik … Pripoveduje: Urška Hlebec. Napisala: Manka Kremenšek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
V oddaji Jazz in jaz uvodoma novica, da je register slovenske nesnovne dediščine z današnjim dnem bogatejši za nekaj novih vpisov, med katerimi je tudi slovenski džez. V nadaljevanju pa predstavljamo delovanje Zavoda Our-Labyrinth, ki na Krasu že vrsto let pripravlja ne le odmevne koncerte kreativne glasbe, pač pa tudi številne druge prireditve. Prihajajoče dogodke je Mojci Maljevac v pogovoru predstavil programski vodja in priznan igralec Vladimir Jurc.
V oddaji Jazz in jaz uvodoma novica, da je register slovenske nesnovne dediščine z današnjim dnem bogatejši za nekaj novih vpisov, med katerimi je tudi slovenski džez. V nadaljevanju pa predstavljamo delovanje Zavoda Our-Labyrinth, ki na Krasu že vrsto let pripravlja ne le odmevne koncerte kreativne glasbe, pač pa tudi številne druge prireditve. Prihajajoče dogodke je Mojci Maljevac v pogovoru predstavil programski vodja in priznan igralec Vladimir Jurc.
Ligi Roberto je ugledno ime v italijanski literaturi. Istranka iz Novigrada, umetnostna zgodovinarka, povojna izgnanka, je o svoji rodni Istri napisala nekaj najlepših strani, kar jih je bilo kdaj posvečenih tej deželi. Avtorica del Palladio, Benetke in Istra, Istrski odmevi, Zadnja čričkova pesem, Metulj za rešetkami, Istra, ljubljena in neznana je v naš kulturni prostor vstopila s knjigo Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem, ki je izšla leta 2025 tudi v slovenskem prevodu Mateja Venierja. Avtor scenarija oddaje in prevajalec Matej Venier, bralec Igor Velše, igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto nastanka 2026.
Ligi Roberto je ugledno ime v italijanski literaturi. Istranka iz Novigrada, umetnostna zgodovinarka, povojna izgnanka, je o svoji rodni Istri napisala nekaj najlepših strani, kar jih je bilo kdaj posvečenih tej deželi. Avtorica del Palladio, Benetke in Istra, Istrski odmevi, Zadnja čričkova pesem, Metulj za rešetkami, Istra, ljubljena in neznana je v naš kulturni prostor vstopila s knjigo Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem, ki je izšla leta 2025 tudi v slovenskem prevodu Mateja Venierja. Avtor scenarija oddaje in prevajalec Matej Venier, bralec Igor Velše, igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto nastanka 2026.
Igra odpira vprašanja smisla vsebine zapletenih odnosov, povezav med človeško družbo in posameznikom. Igra analitično razkriva usodni položaj posameznika v odnosu do družbenoupravnega aparata, ki posameznikovo eksistenco s pomočjo birokratskih metod zoži na statistično številko. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Jezikovna sodelavka: Marta Kacjan Asistentka režije: Filipina Jerman Tehnični asistent: Damir Meglič Uradnica – Polona Vetrih Stranka – Janez Hočevar Druga stranka – Tone Homar Ženski glas – Mila Kačič Moški glas – Milan Kalan Načelnik – Boris Cavazza Uradnik – Marko Okorn Tajnik – Aleksander Valič Psihiater – Ivo Ban Napovedovalka – Tonja Rahonc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1983.
Igra odpira vprašanja smisla vsebine zapletenih odnosov, povezav med človeško družbo in posameznikom. Igra analitično razkriva usodni položaj posameznika v odnosu do družbenoupravnega aparata, ki posameznikovo eksistenco s pomočjo birokratskih metod zoži na statistično številko. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Jezikovna sodelavka: Marta Kacjan Asistentka režije: Filipina Jerman Tehnični asistent: Damir Meglič Uradnica – Polona Vetrih Stranka – Janez Hočevar Druga stranka – Tone Homar Ženski glas – Mila Kačič Moški glas – Milan Kalan Načelnik – Boris Cavazza Uradnik – Marko Okorn Tajnik – Aleksander Valič Psihiater – Ivo Ban Napovedovalka – Tonja Rahonc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1983.
Modna oblikovalka italijanskih korenin Elsa Schiaparelli je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja šokirala svet visoke mode. Ta svobodomiselna in brezkompromisna ženska je v sodelovanju s svojimi prijatelji nadrealisti, še zlasti s Salvadorjem Dalíjem, Jeanom Cocteaujem in Leonor Fini, snovala revolucionarna oblačila, ki so kršila vsa tedanja pravila elegance in spodobnosti. V tridesetih letih je postala najbolj priljubljena modna oblikovalka neodvisnih in drznih žensk, denimo letalske pionirke Amy Johnson in igralk Marlene Dietrich ter Mae West, po vsem svetu pa je zaslovela predvsem po zaslugi svojega parfuma Shocking. Čeprav je po vojni njeno ime za nekaj časa utonilo v pozabo, je danes znova v središču pozornosti: leta 2019 je umetniško vodstvo hiše Schiaparelli prevzel modni oblikovalec Daniel Roseberry in oblikoval obleko, ki jo je pevka Lady Gaga nosila na inavguraciji predsednika Joeja Bidna, s čimer je poskrbel za vrnitev znamke Schiaparelli v velikem slogu. SHOCKING SCHIAPARELLI! / Francija / 2022 / Režija: Élise Chassaing
Modna oblikovalka italijanskih korenin Elsa Schiaparelli je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja šokirala svet visoke mode. Ta svobodomiselna in brezkompromisna ženska je v sodelovanju s svojimi prijatelji nadrealisti, še zlasti s Salvadorjem Dalíjem, Jeanom Cocteaujem in Leonor Fini, snovala revolucionarna oblačila, ki so kršila vsa tedanja pravila elegance in spodobnosti. V tridesetih letih je postala najbolj priljubljena modna oblikovalka neodvisnih in drznih žensk, denimo letalske pionirke Amy Johnson in igralk Marlene Dietrich ter Mae West, po vsem svetu pa je zaslovela predvsem po zaslugi svojega parfuma Shocking. Čeprav je po vojni njeno ime za nekaj časa utonilo v pozabo, je danes znova v središču pozornosti: leta 2019 je umetniško vodstvo hiše Schiaparelli prevzel modni oblikovalec Daniel Roseberry in oblikoval obleko, ki jo je pevka Lady Gaga nosila na inavguraciji predsednika Joeja Bidna, s čimer je poskrbel za vrnitev znamke Schiaparelli v velikem slogu. SHOCKING SCHIAPARELLI! / Francija / 2022 / Režija: Élise Chassaing
Johannesa v oddaji zaposlijo kot kuharja. Nova podoba studia in nov pristop poskrbita za poskok v gledanosti, še vedno pa imajo premalo mladih gledalcev. Izkaže se, da je praktikantka Sarah že prej uredniku poslala precej zanimivih predlogov, a se ni zmenil zanje. Lise pretresejo izsledki analize DNK, kažejo namreč, da ima sorodnike na Norveškem, za katere ni vedela. CHAOS / 2024 / Danska Scenarij: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin Režija: Lars Kaalund V glavnih vlogah: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin, Andreas Jebro, Lila Nobel, Silje Havmøller Schmidt, Tina Gylling Mortensen, Kurt Ravn, Janni Fauershou
Johannesa v oddaji zaposlijo kot kuharja. Nova podoba studia in nov pristop poskrbita za poskok v gledanosti, še vedno pa imajo premalo mladih gledalcev. Izkaže se, da je praktikantka Sarah že prej uredniku poslala precej zanimivih predlogov, a se ni zmenil zanje. Lise pretresejo izsledki analize DNK, kažejo namreč, da ima sorodnike na Norveškem, za katere ni vedela. CHAOS / 2024 / Danska Scenarij: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin Režija: Lars Kaalund V glavnih vlogah: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin, Andreas Jebro, Lila Nobel, Silje Havmøller Schmidt, Tina Gylling Mortensen, Kurt Ravn, Janni Fauershou
Oddaja je posvečena pozavnistu, skladatelju in dirigentu Lojzetu Krajnčanu, ki po štirih desetletjih dela v nacionalnem jazzovskem orkestru odhaja v zaslužen pokoj. Z Lojzetom Krajnčanom se je pogovarjala Alja Kramar.
Oddaja je posvečena pozavnistu, skladatelju in dirigentu Lojzetu Krajnčanu, ki po štirih desetletjih dela v nacionalnem jazzovskem orkestru odhaja v zaslužen pokoj. Z Lojzetom Krajnčanom se je pogovarjala Alja Kramar.
Isabel Mundry se v svojih delih giblje po polju različnih zunanjih vplivov, odziva se na svoje okolje, na literaturo in na svoj odnos z glasbo ter njeno preteklostjo. Čeprav se v skladbah z nove plošče Sounds, Archeologies deklarativno sooča s sedimenti glasbene zgodovine, pa tokrat teh v svoja dela ne vnaša v obliki citatov, marveč s subtilnimi namigi na skladateljsko mišljenje starih obdobij.
Isabel Mundry se v svojih delih giblje po polju različnih zunanjih vplivov, odziva se na svoje okolje, na literaturo in na svoj odnos z glasbo ter njeno preteklostjo. Čeprav se v skladbah z nove plošče Sounds, Archeologies deklarativno sooča s sedimenti glasbene zgodovine, pa tokrat teh v svoja dela ne vnaša v obliki citatov, marveč s subtilnimi namigi na skladateljsko mišljenje starih obdobij.
Samo Kreutz je avtor več zbirk poezije, kratke proze in romana - nazadnje, leta 2024, je izdal zbirko Oklešček lune. Pred izidom pa sta njegovi novi zbirki, in sicer kratke proze z naslovom Lomljene poti ter pesmi Plameni brez nas. Kreutz v svoji poeziji s prepoznavno metaforiko prepleta intimna doživetja in zunanji svet, ta v ciklu izbranih pesmi, ki smo ga naslovili Mesta, vstopa v pesmi zelo neposredno, s citati iz medijev v poševnem tisku. Interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Samo Kreutz je avtor več zbirk poezije, kratke proze in romana - nazadnje, leta 2024, je izdal zbirko Oklešček lune. Pred izidom pa sta njegovi novi zbirki, in sicer kratke proze z naslovom Lomljene poti ter pesmi Plameni brez nas. Kreutz v svoji poeziji s prepoznavno metaforiko prepleta intimna doživetja in zunanji svet, ta v ciklu izbranih pesmi, ki smo ga naslovili Mesta, vstopa v pesmi zelo neposredno, s citati iz medijev v poševnem tisku. Interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Drama. Zgodba o učiteljici srednjih let, ki začne novo razmerje. Rachel je ženska brez otrok. Ko spozna Alija, vstopita v intenzivno razmerje, v katerem se Rachel naveže tudi na Alijevo hči Leilo. Film pronicljivo raziskuje materinstvo zunaj tradicionalnih bioloških meja. Učiteljici Rachel tiktaka biološka ura, toda ko spozna Alija in njegovo hči, se čustveno vznemiri in se prepusti vse bolj drugačnim občutkom, ki jih dotlej ni bila vajena … OTHER PEOPLE'S CHILDREN / FRA / 2022 Režija: Rebecca Zlotowski / Scenarij: Rebecca Zlotowski / Igrajo: Virginie Efira, Roschdy Zem, Chiara Mastroianni, Callie Ferreira-Goncalves …
Drama. Zgodba o učiteljici srednjih let, ki začne novo razmerje. Rachel je ženska brez otrok. Ko spozna Alija, vstopita v intenzivno razmerje, v katerem se Rachel naveže tudi na Alijevo hči Leilo. Film pronicljivo raziskuje materinstvo zunaj tradicionalnih bioloških meja. Učiteljici Rachel tiktaka biološka ura, toda ko spozna Alija in njegovo hči, se čustveno vznemiri in se prepusti vse bolj drugačnim občutkom, ki jih dotlej ni bila vajena … OTHER PEOPLE'S CHILDREN / FRA / 2022 Režija: Rebecca Zlotowski / Scenarij: Rebecca Zlotowski / Igrajo: Virginie Efira, Roschdy Zem, Chiara Mastroianni, Callie Ferreira-Goncalves …
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Na sporedu: Nikolaj Andrejevič Rimski Korsakov: Španski capriccio za orkester, op. 34 Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent En Shao Fernando Sor: L’encouragement, op. 34 Izvajalca: Jerko Novak, kitara in Žarko Ignjatović, kitara Isaac Albéniz: Serenata Izvajalca: Ondina Otta, sopran in Pavel Šivic, klavir Isaac Albéniz: Asturias Izvajalec: Nebojša Jovan Živković, tolkala Enrique Granados: Kvintet v g-molu, op. 49 Izvajalci: Alissa Margulis, violina; Géza Hosszu Legocky, violina; Lyda Chen, viola; Natalia Margulis, violončelo in Gabriela Montero, klavir
Na sporedu: Nikolaj Andrejevič Rimski Korsakov: Španski capriccio za orkester, op. 34 Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent En Shao Fernando Sor: L’encouragement, op. 34 Izvajalca: Jerko Novak, kitara in Žarko Ignjatović, kitara Isaac Albéniz: Serenata Izvajalca: Ondina Otta, sopran in Pavel Šivic, klavir Isaac Albéniz: Asturias Izvajalec: Nebojša Jovan Živković, tolkala Enrique Granados: Kvintet v g-molu, op. 49 Izvajalci: Alissa Margulis, violina; Géza Hosszu Legocky, violina; Lyda Chen, viola; Natalia Margulis, violončelo in Gabriela Montero, klavir
Na sporedu: Manuel de Falla: Trirogeljnik, suita št. 2 Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent En Shao Manuel de Falla: Štiri španske skladbe Izvajalka: Tatjana Bučar, klavir
Na sporedu: Manuel de Falla: Trirogeljnik, suita št. 2 Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent En Shao Manuel de Falla: Štiri španske skladbe Izvajalka: Tatjana Bučar, klavir
V dneh, ko se še pogosto spominjamo pred kraktim umrlega pesnika, pisatelja in esejista ter imunologa Alojza Ihana, pomislimo tudi na njegovo pesem Bogu je šlo na smeh. Vprašanje je seveda, zakaj se je stvarnik muzal, čeprav je imel polne roke dela? Igralec Uroš Smolej. Urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto marca 2003.
V dneh, ko se še pogosto spominjamo pred kraktim umrlega pesnika, pisatelja in esejista ter imunologa Alojza Ihana, pomislimo tudi na njegovo pesem Bogu je šlo na smeh. Vprašanje je seveda, zakaj se je stvarnik muzal, čeprav je imel polne roke dela? Igralec Uroš Smolej. Urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto marca 2003.
Na sporedu: Astor Piazzolla: Jacinto Chiclana Izvajalci: Marcos Fink, basbariton, Marko Hatlak, harmonika; Marko Črnčec, klavir; Luka Herman Gaiser, kontrabas Astor Piazolla / Marcelo Nisinman: Jeanne y Paul za sopranski saksofon in bandoneon Izvajalca: Maja Lisac Barroso, sopranski saksofon in Marcelo Nisinman, bandoneon Astor Piazolla: Bordel 1900 iz Histoire du tango za sopranski saksofon in bandoneon Izvajalca: Maja Lisac Barroso, sopranski saksofon in Marcelo Nisinman, bandoneon Alberto Ginastera: Plesi iz baleta Estancia Izvajalci: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigentka Ligia Amadio Ney Rosauro: Mitos Brasileiros (Brazilian Myths) for percussion quartet Izvajalec: zasedba Slovenski tolkalni projekt Arturo Márquez / Oliver Nickel: Conga del fuego nuevo Izvajalec: Landesjugendblasorchester Steiermark Arturo Márquez: Danzon št. 2 Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Mate Bekavac
Na sporedu: Astor Piazzolla: Jacinto Chiclana Izvajalci: Marcos Fink, basbariton, Marko Hatlak, harmonika; Marko Črnčec, klavir; Luka Herman Gaiser, kontrabas Astor Piazolla / Marcelo Nisinman: Jeanne y Paul za sopranski saksofon in bandoneon Izvajalca: Maja Lisac Barroso, sopranski saksofon in Marcelo Nisinman, bandoneon Astor Piazolla: Bordel 1900 iz Histoire du tango za sopranski saksofon in bandoneon Izvajalca: Maja Lisac Barroso, sopranski saksofon in Marcelo Nisinman, bandoneon Alberto Ginastera: Plesi iz baleta Estancia Izvajalci: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigentka Ligia Amadio Ney Rosauro: Mitos Brasileiros (Brazilian Myths) for percussion quartet Izvajalec: zasedba Slovenski tolkalni projekt Arturo Márquez / Oliver Nickel: Conga del fuego nuevo Izvajalec: Landesjugendblasorchester Steiermark Arturo Márquez: Danzon št. 2 Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Mate Bekavac
Nina Strnad: Krog in krog (Strnad) Robert Jukič: Prologue (Jukič) Jadranka Juras: Dva črna vrana (Stanisavljević/Pihler) Jure Pukl: Doubtless (Pukl) Kenny Barron/Kurt Elling: In The Slow Lane (Barron) Eddie Daniels: Outubro (Nascimento) Jon Batiste: Lonely Avenue (Newman) Abdullah Ibrahim: Balance (Ibrahim) Rufus Reid: Celebration (Reid) Oscar Peterson: Tin Tin Deo (Gillespie) Pat Metheny: We Live Here (Metheny)
Nina Strnad: Krog in krog (Strnad) Robert Jukič: Prologue (Jukič) Jadranka Juras: Dva črna vrana (Stanisavljević/Pihler) Jure Pukl: Doubtless (Pukl) Kenny Barron/Kurt Elling: In The Slow Lane (Barron) Eddie Daniels: Outubro (Nascimento) Jon Batiste: Lonely Avenue (Newman) Abdullah Ibrahim: Balance (Ibrahim) Rufus Reid: Celebration (Reid) Oscar Peterson: Tin Tin Deo (Gillespie) Pat Metheny: We Live Here (Metheny)
Obdobje, ki je Claro Schumann najbolj zaznamovalo, in ji hkrati spremenilo življenje, je bil čas njene poroke z Robertom Schumannom. Nedolžno, skoraj še otroško zaljubljenost Clare in Roberta sta kmalu skalila silovita jeza in neodobravanje Clarinega očeta. Ta je zvezi odločno nasprotoval. Stvar je šla tako daleč, da sta se Clara in Robert leta 1840 poročila brez očetovega blagoslova. O obdobju pred tem dogodkom pa govorijo pisma. In glasba, ki je nastajala izpod prstov ljubimcev kot uteha, hrepenenje. Tri romance je začela Clara ustvarjati leta 1838, jih dokončala leta 1839, leta 1840 jih je že natisnil Pietro Mechetti na Dunaju. Posvečene so seveda Robertu Schumannu.
Obdobje, ki je Claro Schumann najbolj zaznamovalo, in ji hkrati spremenilo življenje, je bil čas njene poroke z Robertom Schumannom. Nedolžno, skoraj še otroško zaljubljenost Clare in Roberta sta kmalu skalila silovita jeza in neodobravanje Clarinega očeta. Ta je zvezi odločno nasprotoval. Stvar je šla tako daleč, da sta se Clara in Robert leta 1840 poročila brez očetovega blagoslova. O obdobju pred tem dogodkom pa govorijo pisma. In glasba, ki je nastajala izpod prstov ljubimcev kot uteha, hrepenenje. Tri romance je začela Clara ustvarjati leta 1838, jih dokončala leta 1839, leta 1840 jih je že natisnil Pietro Mechetti na Dunaju. Posvečene so seveda Robertu Schumannu.
Violinist Benjamin Ziervogel je koncertni mojster simfoničnega orkestra RTV Slovenija od leta 2004. V Arsovih spominčicah bomo predstavili violinista Benjamina Ziervogla, ki je koncertni mojster Simfoničnega orkestra RTV Slovenija od leta 2004. Iz violine je diplomiral na koroškem državnem konservatoriju za glasbo v Celovcu, izpopolnjeval se je na Univerzi za glasbo in umetnost v Bernu in na mednarodnem inštitutu za komorno glasbo. Kot komorni glasbenik se je izobraževal v Alderburghu in Londonu ter na mednarodni poletni šoli na Dunaju. Leta 2002 je kot solist osvojil 1. nagrado na avstrijskem državnem tekmovanju Prima la musica, leta 2003 pa je kot prvi violinist kvarteta Acies na istem tekmovanju osvojil 1. nagrado v kategoriji godalnega kvarteta. Violinista Benjamina Ziervogla bomo predstavili kot solista v Koncertu za violino in godalni orkester v E-duru, RV 269, z naslovom Pomlad Antonia Vivaldija, 1. stavku Koncerta za violino in orkester št. 3 v G-duru, Koechel 216, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Koncertu za violino in orkester Alojza Srebotnjaka in 1. stavku Koncerta za violino in orkester, op. 35, Ericha Wolfganga Korngolda. Oddajo, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 26. marca ob 17.05.
Violinist Benjamin Ziervogel je koncertni mojster simfoničnega orkestra RTV Slovenija od leta 2004. V Arsovih spominčicah bomo predstavili violinista Benjamina Ziervogla, ki je koncertni mojster Simfoničnega orkestra RTV Slovenija od leta 2004. Iz violine je diplomiral na koroškem državnem konservatoriju za glasbo v Celovcu, izpopolnjeval se je na Univerzi za glasbo in umetnost v Bernu in na mednarodnem inštitutu za komorno glasbo. Kot komorni glasbenik se je izobraževal v Alderburghu in Londonu ter na mednarodni poletni šoli na Dunaju. Leta 2002 je kot solist osvojil 1. nagrado na avstrijskem državnem tekmovanju Prima la musica, leta 2003 pa je kot prvi violinist kvarteta Acies na istem tekmovanju osvojil 1. nagrado v kategoriji godalnega kvarteta. Violinista Benjamina Ziervogla bomo predstavili kot solista v Koncertu za violino in godalni orkester v E-duru, RV 269, z naslovom Pomlad Antonia Vivaldija, 1. stavku Koncerta za violino in orkester št. 3 v G-duru, Koechel 216, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Koncertu za violino in orkester Alojza Srebotnjaka in 1. stavku Koncerta za violino in orkester, op. 35, Ericha Wolfganga Korngolda. Oddajo, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 26. marca ob 17.05.