Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Nežno in intimno odo prijateljstvu, postavljeno pred veličastno pokrajino italijanskih Alp, sta po veliki italijanski knjižni uspešnici Paola Cognettija posnela Belgijca Felix Van Groeningen, znan po pretresljivih dramah Alabama Monroe in Lepi fant, in Charlotte Vandermeersch. Nagrada žirije v Cannesu leta 2022. Pietro je mestni fant, ki s starši preživlja počitnice v dolini Aoste. Tam se spoprijatelji z Brunom, zadnjim otrokom v pozabljeni gorski vasici. Vsako poletje skupaj tekata po travnikih, čofotata po kristalno čistih jezerih in raziskujeta zapuščene hiše. Z leti Bruno ostaja zvest svoji gori, Pietro pa prihaja in odhaja. A čeprav se njune poti ločijo, ju usoda vedno znova spet poveže. Originalni naslov: LE OTTO MONTAGNE Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Felix van Groeningen in Charlotte Vandermeersch Scenarij: Felix van Groeningen in Charlotte Vandermeersch po knjigi Paola Cognettija Igrajo: Luca Marinelli, Alessandro Borghi, Filippo Timi, Elena Lietti
Nežno in intimno odo prijateljstvu, postavljeno pred veličastno pokrajino italijanskih Alp, sta po veliki italijanski knjižni uspešnici Paola Cognettija posnela Belgijca Felix Van Groeningen, znan po pretresljivih dramah Alabama Monroe in Lepi fant, in Charlotte Vandermeersch. Nagrada žirije v Cannesu leta 2022. Pietro je mestni fant, ki s starši preživlja počitnice v dolini Aoste. Tam se spoprijatelji z Brunom, zadnjim otrokom v pozabljeni gorski vasici. Vsako poletje skupaj tekata po travnikih, čofotata po kristalno čistih jezerih in raziskujeta zapuščene hiše. Z leti Bruno ostaja zvest svoji gori, Pietro pa prihaja in odhaja. A čeprav se njune poti ločijo, ju usoda vedno znova spet poveže. Originalni naslov: LE OTTO MONTAGNE Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Felix van Groeningen in Charlotte Vandermeersch Scenarij: Felix van Groeningen in Charlotte Vandermeersch po knjigi Paola Cognettija Igrajo: Luca Marinelli, Alessandro Borghi, Filippo Timi, Elena Lietti
Poslušamo Partito v G-duru Johanna Pachelbla, Sonato za orkester v D-duru Alessandra Stradelle, Koncert za lutnjo, godala in čembalo v D-duru, RV 93 Antonia Vivaldija, Litanije v G-duru za štiri soliste, zbor, orkester in orgle Jakoba Frančiška Zupana, Koncert za oboo in godalni orkester v a-molu Alessandra Scarlattija ter Sonato v G-duru za kljunasto flavto, violo da gamba in čembalo Antonia Lottija.
Poslušamo Partito v G-duru Johanna Pachelbla, Sonato za orkester v D-duru Alessandra Stradelle, Koncert za lutnjo, godala in čembalo v D-duru, RV 93 Antonia Vivaldija, Litanije v G-duru za štiri soliste, zbor, orkester in orgle Jakoba Frančiška Zupana, Koncert za oboo in godalni orkester v a-molu Alessandra Scarlattija ter Sonato v G-duru za kljunasto flavto, violo da gamba in čembalo Antonia Lottija.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Polh je prespal zabavo za svoj rojstni dan in vse zamudil.
Polh je prespal zabavo za svoj rojstni dan in vse zamudil.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Bučko in Njambo se odločita, da bosta s Hrustkovo pasjo igračo sošolce vlekla za nos. Pošastovito se zabavata, dokler se ne vmeša ravnateljica, gospa Vitorog.
Bučko in Njambo se odločita, da bosta s Hrustkovo pasjo igračo sošolce vlekla za nos. Pošastovito se zabavata, dokler se ne vmeša ravnateljica, gospa Vitorog.
Simon gre z bratcem Gašperjem obiskat dedka in babico. Prvič bosta sama potovala z letalom. Na letališču ju starša zaupata prijazni stevardesi, ki ju bo spremljala med poletom. Na letalu ju čaka kup presenečenj: ogledata si pilotsko kabino, pred vzletom se pripneta s pasom, postrežejo jima s pladnjema okusne hrane, uživata v prelepem razgledu na s soncem obsijano pokrajino … celo turbulence ju zabavajo! Ob pristanku ju čaka prisrčno srečanje z dedkom in babico.
Simon gre z bratcem Gašperjem obiskat dedka in babico. Prvič bosta sama potovala z letalom. Na letališču ju starša zaupata prijazni stevardesi, ki ju bo spremljala med poletom. Na letalu ju čaka kup presenečenj: ogledata si pilotsko kabino, pred vzletom se pripneta s pasom, postrežejo jima s pladnjema okusne hrane, uživata v prelepem razgledu na s soncem obsijano pokrajino … celo turbulence ju zabavajo! Ob pristanku ju čaka prisrčno srečanje z dedkom in babico.
Poslušamo Koncert za dva orkestra Georga Friedricha Händla, Kvartet za harfo Ernesta Theodorja Amadeusa Wilhelma Hoffmanna, Koncert za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija, Suito v G-duru Jeana-Philippa Rameauja in Simfonijo v E-duru Avgusta Carla Dittersa von Dittersdorfa.
Poslušamo Koncert za dva orkestra Georga Friedricha Händla, Kvartet za harfo Ernesta Theodorja Amadeusa Wilhelma Hoffmanna, Koncert za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija, Suito v G-duru Jeana-Philippa Rameauja in Simfonijo v E-duru Avgusta Carla Dittersa von Dittersdorfa.
V Papirnem dolu bodo kmalu odprli nov muzej. Kako sijajno bi bilo, če bi v njem razstavili lepo okamnino. Prijatelji jo sklenejo poiskati, na koncu pa raje izdelajo dinozavra. Tolikšen je, da prestraši Vita, potem pa se začne valiti proti muzeju.
V Papirnem dolu bodo kmalu odprli nov muzej. Kako sijajno bi bilo, če bi v njem razstavili lepo okamnino. Prijatelji jo sklenejo poiskati, na koncu pa raje izdelajo dinozavra. Tolikšen je, da prestraši Vita, potem pa se začne valiti proti muzeju.
Poezija Američana Roberta Blyja, ki je umrl leta 2021 pri 94 letih, temelji na močnih podobah, vzetih iz sveta narave. Z njimi je ubesedil bivanjsko tematiko, njegova poezija pa je tudi zelo ponotranjena. Njegovo čustveno intenzivno pesem v prozi z naslovom Zgolj dan je prevedla Tina Kozin. Interpretira dramski igralec Robert Prebil, zvok in montaža Urban Gruden, režija Alen Jelen, urednica ponovitve oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Poezija Američana Roberta Blyja, ki je umrl leta 2021 pri 94 letih, temelji na močnih podobah, vzetih iz sveta narave. Z njimi je ubesedil bivanjsko tematiko, njegova poezija pa je tudi zelo ponotranjena. Njegovo čustveno intenzivno pesem v prozi z naslovom Zgolj dan je prevedla Tina Kozin. Interpretira dramski igralec Robert Prebil, zvok in montaža Urban Gruden, režija Alen Jelen, urednica ponovitve oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Mala kraljična pripravlja čarovniško predstavo, težava pa je v tem, da sploh ne zna čarati. S pomočjo prijateljev se poskuša naučiti nekaj zapletenih trikov. Najbolj je navdušena nad urokom, s katerim stvari preprosto izginejo. Njeno veselje pa splahni v trenutku, ko začne urok resnično delovati …
Mala kraljična pripravlja čarovniško predstavo, težava pa je v tem, da sploh ne zna čarati. S pomočjo prijateljev se poskuša naučiti nekaj zapletenih trikov. Najbolj je navdušena nad urokom, s katerim stvari preprosto izginejo. Njeno veselje pa splahni v trenutku, ko začne urok resnično delovati …
Poslušamo Koncert za dva orkestra Georga Friedricha Händla, Kvartet za harfo Ernesta Theodorja Amadeusa Wilhelma Hoffmanna, Koncert za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija, Suito v G-duru Jeana-Philippa Rameauja in Simfonijo v E-duru Avgusta Carla Dittersa von Dittersdorfa.
Poslušamo Koncert za dva orkestra Georga Friedricha Händla, Kvartet za harfo Ernesta Theodorja Amadeusa Wilhelma Hoffmanna, Koncert za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija, Suito v G-duru Jeana-Philippa Rameauja in Simfonijo v E-duru Avgusta Carla Dittersa von Dittersdorfa.
Deklica Tanja in njen brat Marko se odpravita na lov za pirhe za prihajajočo veliko noč – jima bo uspelo dobiti dovolj jajčk za celo družino? Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Dramaturg: Ervin Fritz Avtor izvirne glasbe: Drago Ivanuša Marko – Martin Petrovčič Tanja – Tanja Žagar Petelin Ostroga – Ivo Godnič Puta Tutka – Maja Končar Fuj dihur – Roman Končar Fej dihur – Zvone Hribar Slikar zajček Paleta – Gregor Čušin Kuhar Jaka Kropek – Jurij Souček Otrok – Rok Babič Kokoši – Nadja Vidmar, Violeta Tomić Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1996
Deklica Tanja in njen brat Marko se odpravita na lov za pirhe za prihajajočo veliko noč – jima bo uspelo dobiti dovolj jajčk za celo družino? Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Dramaturg: Ervin Fritz Avtor izvirne glasbe: Drago Ivanuša Marko – Martin Petrovčič Tanja – Tanja Žagar Petelin Ostroga – Ivo Godnič Puta Tutka – Maja Končar Fuj dihur – Roman Končar Fej dihur – Zvone Hribar Slikar zajček Paleta – Gregor Čušin Kuhar Jaka Kropek – Jurij Souček Otrok – Rok Babič Kokoši – Nadja Vidmar, Violeta Tomić Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1996
Na obali pristane razburjena ptička, ki Zmedija, Zojo in Feliksa popelje na ognjeniški otok. Olgi brbota v trebuhu in iz nje se valijo plini. Le kaj je še pod površjem?
Na obali pristane razburjena ptička, ki Zmedija, Zojo in Feliksa popelje na ognjeniški otok. Olgi brbota v trebuhu in iz nje se valijo plini. Le kaj je še pod površjem?
Vili želi pokazati Žanku in Suzi zlati lešnik, nagrado, ki jo je njegov oče prejel za odlične pečene lešnike. Toda zlati lešnik je izginil iz omare. Prepričani, da ga je nekdo ukradel, se trije prijatelji podajo na iskanje tatu. Kmalu izvedo, da je tudi gospodu Blisku izginila srebrna verižica, Trdoživovi mami pa biserna ogrlica. Sledi jih kmalu pripeljejo do Agate. Z zvijačo jo zvabijo iz gnezda in v njem najdejo vse ukradene stvari. Agata je pač sraka, ki se bleščečim stvarem ne more upreti.
Vili želi pokazati Žanku in Suzi zlati lešnik, nagrado, ki jo je njegov oče prejel za odlične pečene lešnike. Toda zlati lešnik je izginil iz omare. Prepričani, da ga je nekdo ukradel, se trije prijatelji podajo na iskanje tatu. Kmalu izvedo, da je tudi gospodu Blisku izginila srebrna verižica, Trdoživovi mami pa biserna ogrlica. Sledi jih kmalu pripeljejo do Agate. Z zvijačo jo zvabijo iz gnezda in v njem najdejo vse ukradene stvari. Agata je pač sraka, ki se bleščečim stvarem ne more upreti.
Džakala in Šir kan se spopadeta in Šir kan obleži na rečnem bregu. Mavgli ga skuša oživiti in ko se strašni tiger zave, začne klicati mamo. Balu, Bagira in Mavgli morajo poskrbeti za novega malčka.
Džakala in Šir kan se spopadeta in Šir kan obleži na rečnem bregu. Mavgli ga skuša oživiti in ko se strašni tiger zave, začne klicati mamo. Balu, Bagira in Mavgli morajo poskrbeti za novega malčka.
Vanda in Tomo vadita točko skladnostnega plavanja, ki sta jo nekoč izvajala. Ema se navduši nad sinhrom in želi sodelovati, ob tem pa prekorači svoje meje in se znajde v težavah.
Vanda in Tomo vadita točko skladnostnega plavanja, ki sta jo nekoč izvajala. Ema se navduši nad sinhrom in želi sodelovati, ob tem pa prekorači svoje meje in se znajde v težavah.
Živa v šoli najde zemljevid, ki pelje do zaklada, in ves razred povabi na izjemen lov. Ko zaklad končno najdejo, ugotovijo, da ga je izdelal Mali in da je zaklad njegovo prijateljstvo. Vsi so zelo razočarani, Živa pa ve, da je Malijevo prijateljstvo najlepši zaklad na svetu.
Živa v šoli najde zemljevid, ki pelje do zaklada, in ves razred povabi na izjemen lov. Ko zaklad končno najdejo, ugotovijo, da ga je izdelal Mali in da je zaklad njegovo prijateljstvo. Vsi so zelo razočarani, Živa pa ve, da je Malijevo prijateljstvo najlepši zaklad na svetu.
Kori je jezna, ker se nihče noče igrati njenih iger. To izkoristi Fanon in jo zvabi s sabo. Medtem ko Medvedi zabavajo Kori, Fanon Tigrom sporoči, da jo bodo izpustili le v zameno za Tamtama.
Kori je jezna, ker se nihče noče igrati njenih iger. To izkoristi Fanon in jo zvabi s sabo. Medtem ko Medvedi zabavajo Kori, Fanon Tigrom sporoči, da jo bodo izpustili le v zameno za Tamtama.
Lili in prijatelji pripravljajo skupinski šolski projekt o Veliki mlaki nedaleč od njih. Pridruži se jim tudi nova sošolka Momo, ki jih slabo razume. A izkaže se, da je bila nekoč doma prav v Veliki mlaki in jo pozna najbolje od vseh.
Lili in prijatelji pripravljajo skupinski šolski projekt o Veliki mlaki nedaleč od njih. Pridruži se jim tudi nova sošolka Momo, ki jih slabo razume. A izkaže se, da je bila nekoč doma prav v Veliki mlaki in jo pozna najbolje od vseh.
Et Resurrexit tertia die ali In tretji dan je vstal od mrtvih je stavek, ki zajema bistvo največjega krščanskega praznika, to je Veliko noč. Ne preseneča zato, da so mu glasbeni ustvarjalci različnih slogovnih obdobij v maši kot glasbeni obliki nadeli najrazkošnejše glasbene podobe, skozi stoletja pa so ustvarili tudi samostojne glasbene pripovedi s to vsebino.
Et Resurrexit tertia die ali In tretji dan je vstal od mrtvih je stavek, ki zajema bistvo največjega krščanskega praznika, to je Veliko noč. Ne preseneča zato, da so mu glasbeni ustvarjalci različnih slogovnih obdobij v maši kot glasbeni obliki nadeli najrazkošnejše glasbene podobe, skozi stoletja pa so ustvarili tudi samostojne glasbene pripovedi s to vsebino.
Mumintrol se spopade z največjim izzivom do tedaj, ko se prezgodaj prebudi iz zimskega spanja in se znajde sam v neznanem svetu mumindolske zime. A srečanje z davnim prasorodnikom, njegovim prednikom, ga nauči iznajdljivosti v prvinskem načinu preživetja.
Mumintrol se spopade z največjim izzivom do tedaj, ko se prezgodaj prebudi iz zimskega spanja in se znajde sam v neznanem svetu mumindolske zime. A srečanje z davnim prasorodnikom, njegovim prednikom, ga nauči iznajdljivosti v prvinskem načinu preživetja.
V Evroradijskem koncertu se bodo tokrat predstavili Bruseljski filharmoniki, ki jih bo vodil maestro Kazushi Ono, v vlogi solistov pa bomo slišali južnoafriškega violončelista, skladatelja in vokalista Abela Selaocoea in britansko mezzosopranistko Marto Fontanals-Simmons. V okviru Mendarodnega Bruseljskega glasbenega festivala Klara, ki je poteka v Studiu 4 v Flageyu, so tako 29.marca letos glasbeniki izvedli dela Florence Price, Carlosa Simonsa, Leonarda Bernsteina, Abela Selaoca in Jessie Montgomery.
V Evroradijskem koncertu se bodo tokrat predstavili Bruseljski filharmoniki, ki jih bo vodil maestro Kazushi Ono, v vlogi solistov pa bomo slišali južnoafriškega violončelista, skladatelja in vokalista Abela Selaocoea in britansko mezzosopranistko Marto Fontanals-Simmons. V okviru Mendarodnega Bruseljskega glasbenega festivala Klara, ki je poteka v Studiu 4 v Flageyu, so tako 29.marca letos glasbeniki izvedli dela Florence Price, Carlosa Simonsa, Leonarda Bernsteina, Abela Selaoca in Jessie Montgomery.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V aprilu mineva 410 let od smrti velikana španske književnosti, Miguela de Cervantesa Saavedra (1547–1616). Dodaten razlog, zakaj smo mu sklenili posvetiti aprilske oddaje Humoreska tega tedna, pa je seveda nesmrtnost njegovega Don Kihota in njegovega zvestega oprode Sanča Pansa ter njunih peripetij, sploh v svetu, v katerem je vse manj jasno, kaj je res in kaj ne. Prva epizoda v nizu pripoveduje o tem, kaj je brivska skodela in kaj bojna čelada, kaj oslovsko sedlo in kaj konjska jezdna oprava, kaj je krčma in kaj je grad. Prevajalec Severin Šali, interpret Boris Kralj, režiserka Mara Černe, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Staš Janež, urednika oddaje Veno Taufer in Matej Juh. Leto nastanka 1979.
V aprilu mineva 410 let od smrti velikana španske književnosti, Miguela de Cervantesa Saavedra (1547–1616). Dodaten razlog, zakaj smo mu sklenili posvetiti aprilske oddaje Humoreska tega tedna, pa je seveda nesmrtnost njegovega Don Kihota in njegovega zvestega oprode Sanča Pansa ter njunih peripetij, sploh v svetu, v katerem je vse manj jasno, kaj je res in kaj ne. Prva epizoda v nizu pripoveduje o tem, kaj je brivska skodela in kaj bojna čelada, kaj oslovsko sedlo in kaj konjska jezdna oprava, kaj je krčma in kaj je grad. Prevajalec Severin Šali, interpret Boris Kralj, režiserka Mara Černe, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Staš Janež, urednika oddaje Veno Taufer in Matej Juh. Leto nastanka 1979.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
v odlomkih Pacinija, Puccinija, Donizettija, Mozarta, Straussa mlajšega, Graupnerja, Glinke, Rossinija, Rahmaninova in Leoncavalla.
v odlomkih Pacinija, Puccinija, Donizettija, Mozarta, Straussa mlajšega, Graupnerja, Glinke, Rossinija, Rahmaninova in Leoncavalla.
V duhu velikonočnih praznikov tokrat oddajo v celoti namenjamo Simfoniji št. 2, imenovani 'Vstajenje', Gustava Mahlerja. To skladateljevo obsežno glasbeno delo so 4. aprila lani v Berwaldovi dvorani v Stockholmu izvedli sopranistka Johanna Wallroth, mezzosopranistka Avery Amereau, zbor Orfeó Català, ki je sicer iz Barcelone, in Simfonični orkester Švedskega radia. Nastopajoče je vodil priznani britanski dirigent Daniel Harding, sicer umetniški in glasbeni direktor Simfonikov Švedskega radia ter šef dirigent orkestra Nacionalne akademije sv. Cecilije iz Rima. V sklepnem, najdaljšem stavku simfonije, v katerega je Mahler vključil dve kitici Pesmi o vstajenju Friedricha Klopstocka, preostanek besedila pa zapisal sam, nas skladatelj sooči z vprašanji posmrtnega življenja. "In kaj zdaj? Kaj je to življenje – in ta smrt? So to le nejasne sanje, ali imata življenje in smrt pomen?" Njegov zapis opisuje apokalipso in tudi vstajenje, ki se razkrije v vrhuncu Finala s sporočilom: "Umrl bom, da lahko živim!"
V duhu velikonočnih praznikov tokrat oddajo v celoti namenjamo Simfoniji št. 2, imenovani 'Vstajenje', Gustava Mahlerja. To skladateljevo obsežno glasbeno delo so 4. aprila lani v Berwaldovi dvorani v Stockholmu izvedli sopranistka Johanna Wallroth, mezzosopranistka Avery Amereau, zbor Orfeó Català, ki je sicer iz Barcelone, in Simfonični orkester Švedskega radia. Nastopajoče je vodil priznani britanski dirigent Daniel Harding, sicer umetniški in glasbeni direktor Simfonikov Švedskega radia ter šef dirigent orkestra Nacionalne akademije sv. Cecilije iz Rima. V sklepnem, najdaljšem stavku simfonije, v katerega je Mahler vključil dve kitici Pesmi o vstajenju Friedricha Klopstocka, preostanek besedila pa zapisal sam, nas skladatelj sooči z vprašanji posmrtnega življenja. "In kaj zdaj? Kaj je to življenje – in ta smrt? So to le nejasne sanje, ali imata življenje in smrt pomen?" Njegov zapis opisuje apokalipso in tudi vstajenje, ki se razkrije v vrhuncu Finala s sporočilom: "Umrl bom, da lahko živim!"
Sue Perkins nadaljuje pot po Japonski in raziskuje državo, razpeto med tradicionalne vrednote in izzive prihodnosti. V Kjotu obišče hišo skrivnostnih gejš in se kot gejša tudi sama udeleži srečanja z moško družbo. Na polotoku Ise-Shima spozna družbo potapljačic za školjkami, v Hirošimi pa preživelega po napadu z atomsko bombo ob koncu druge svetovne vojne. V Tokiu se spet posveti predvsem temu, kako se Japonci spopadajo s težavami sodobne družbe. JAPAN WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2019 / Režija: Helen Simpson
Sue Perkins nadaljuje pot po Japonski in raziskuje državo, razpeto med tradicionalne vrednote in izzive prihodnosti. V Kjotu obišče hišo skrivnostnih gejš in se kot gejša tudi sama udeleži srečanja z moško družbo. Na polotoku Ise-Shima spozna družbo potapljačic za školjkami, v Hirošimi pa preživelega po napadu z atomsko bombo ob koncu druge svetovne vojne. V Tokiu se spet posveti predvsem temu, kako se Japonci spopadajo s težavami sodobne družbe. JAPAN WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2019 / Režija: Helen Simpson
Različni glasbeni ustvarjalci so skozi stoletja v orgelski zvok ujeli tudi nepredstavljivo – skrivnost vstajenja. Orgle, od najtišjih piščali do grmečih pedalov, namreč ponujajo bogato paleto zvočnih barv za glasbeno slikanje prehoda iz teme smrti v zmagoslavje življenja. Velikonočno oznanilo bo zato zvenelo tako v baročni simboliki Johanna Sebastiana Bacha kot v mističnih zvočnih svetovih Olivierja Messiaena in se iskrilo v veličastnih harmonijah, ki že stoletja odmevajo pod oboki cerkva in koncertnih dvoran.
Različni glasbeni ustvarjalci so skozi stoletja v orgelski zvok ujeli tudi nepredstavljivo – skrivnost vstajenja. Orgle, od najtišjih piščali do grmečih pedalov, namreč ponujajo bogato paleto zvočnih barv za glasbeno slikanje prehoda iz teme smrti v zmagoslavje življenja. Velikonočno oznanilo bo zato zvenelo tako v baročni simboliki Johanna Sebastiana Bacha kot v mističnih zvočnih svetovih Olivierja Messiaena in se iskrilo v veličastnih harmonijah, ki že stoletja odmevajo pod oboki cerkva in koncertnih dvoran.
V oddaji Spomini, pisma in potopisi nas danes čaka vse troje: spomini na preteklost in na bližnje, potopis po zunanjih, notranjih in literarnih pokrajinah in – če že ne pisemska, pa vsaj književna sporočila. Igralec Matej Recer, urednik oddaje: Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto marca 2026
V oddaji Spomini, pisma in potopisi nas danes čaka vse troje: spomini na preteklost in na bližnje, potopis po zunanjih, notranjih in literarnih pokrajinah in – če že ne pisemska, pa vsaj književna sporočila. Igralec Matej Recer, urednik oddaje: Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto marca 2026
Kdaj pa kdaj moraš na potep, da spoznaš kako lepo je doma. Pripoveduje: Matija Rozman. Napisala: Manka Kremenšek Križman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
Kdaj pa kdaj moraš na potep, da spoznaš kako lepo je doma. Pripoveduje: Matija Rozman. Napisala: Manka Kremenšek Križman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
In veliko, veliko dreves. In veliko bušk tudi … Pripovedujeta: Violeta Tomič in Zvone Hribar. Napisal: Toon Tellegen/Anita Srebnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
In veliko, veliko dreves. In veliko bušk tudi … Pripovedujeta: Violeta Tomič in Zvone Hribar. Napisal: Toon Tellegen/Anita Srebnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
"Glasba je tisto, kar nam omogoča, da se približamo nebesom, ne da bi zapustili zemljo ….« je zapisal Max Reger, skladatelj, ki je velik del svojega opusa namenil duhovni glasbi. Bil je človek, ki se je vse življenje soočal z dvojnostjo – v iskanju sožitja med protestantizmom in katolištvom, ravnovesja med duševnimi padci in stiskami ter trenutki zmagoslavja … V svoje svetle in temne dni pa je tkal glasbo, polno kontrastov, kot je kontrastno življenje samo in kot je v sebi kontrastna velika noč. Tematiko tega praznika je v svoji glasbi obravnaval skozi prizmo globoke religioznosti in tradicijo protestantskih koralov.
"Glasba je tisto, kar nam omogoča, da se približamo nebesom, ne da bi zapustili zemljo ….« je zapisal Max Reger, skladatelj, ki je velik del svojega opusa namenil duhovni glasbi. Bil je človek, ki se je vse življenje soočal z dvojnostjo – v iskanju sožitja med protestantizmom in katolištvom, ravnovesja med duševnimi padci in stiskami ter trenutki zmagoslavja … V svoje svetle in temne dni pa je tkal glasbo, polno kontrastov, kot je kontrastno življenje samo in kot je v sebi kontrastna velika noč. Tematiko tega praznika je v svoji glasbi obravnaval skozi prizmo globoke religioznosti in tradicijo protestantskih koralov.
Glasbeni umetniki so se posvetili izvajanju komornih del iz zadnje četrtine 19. stoletja in druge polovice 20. stoletja.
Glasbeni umetniki so se posvetili izvajanju komornih del iz zadnje četrtine 19. stoletja in druge polovice 20. stoletja.
"Glasba je tisto, kar nam omogoča, da se približamo nebesom, ne da bi zapustili zemljo….«, je zapisal Max Reger, skladatelj, ki je velik del svojega opusa namenil duhovni glasbi. Bil je človek, ki se je vse življenje soočal z dvojnostjo – v iskanju sožitja med protestantizmom in katolištvom, ravnovesja med duševnimi padci in stiskami ter trenutki zmagoslavja… V svoje svetle in temne dni pa je tkal glasbo, polno kontrastov, kot je kontrastno življenje samo in kot je v sebi kontrastna velika noč. Tematiko tega praznika je v svoji glasbi obravnaval skozi prizmo globoke religioznosti in tradicijo protestantskih koralov.
"Glasba je tisto, kar nam omogoča, da se približamo nebesom, ne da bi zapustili zemljo….«, je zapisal Max Reger, skladatelj, ki je velik del svojega opusa namenil duhovni glasbi. Bil je človek, ki se je vse življenje soočal z dvojnostjo – v iskanju sožitja med protestantizmom in katolištvom, ravnovesja med duševnimi padci in stiskami ter trenutki zmagoslavja… V svoje svetle in temne dni pa je tkal glasbo, polno kontrastov, kot je kontrastno življenje samo in kot je v sebi kontrastna velika noč. Tematiko tega praznika je v svoji glasbi obravnaval skozi prizmo globoke religioznosti in tradicijo protestantskih koralov.
Vlada Signe Kragh praznuje prvih sto dni na oblasti. Zaradi spornih odločitev Birgitte Nyborg člani zapuščajo stranko. V parlamentarni skupini stranke narašča odpor do voditeljice. Patruljo na saneh s pasjo vprego Sirius pošljejo na mesto strmoglavljenega brezpilotnega letalnika. Tam odkrijejo vojake tujih sil. Asger in Emmy spremljata vojaško akcijo s sedeža arktičnega poveljstva. Spet se zbližata. BORGEN – RIGET, MAGTEN OG ÆREN / Borgen – Power and Glory / Danska / 2022 Scenarij: Adam Price Režija: Per Fly, Mogens Hagedorn Dagur Kari V glavnih vlogah: Sidse Babett Knudsen, Birgitte Hjort SØrensen, Mikkel Boe FØlsgaard, Lars Mikkelsen
Vlada Signe Kragh praznuje prvih sto dni na oblasti. Zaradi spornih odločitev Birgitte Nyborg člani zapuščajo stranko. V parlamentarni skupini stranke narašča odpor do voditeljice. Patruljo na saneh s pasjo vprego Sirius pošljejo na mesto strmoglavljenega brezpilotnega letalnika. Tam odkrijejo vojake tujih sil. Asger in Emmy spremljata vojaško akcijo s sedeža arktičnega poveljstva. Spet se zbližata. BORGEN – RIGET, MAGTEN OG ÆREN / Borgen – Power and Glory / Danska / 2022 Scenarij: Adam Price Režija: Per Fly, Mogens Hagedorn Dagur Kari V glavnih vlogah: Sidse Babett Knudsen, Birgitte Hjort SØrensen, Mikkel Boe FØlsgaard, Lars Mikkelsen
Clarice Lispector se je rodila leta 1920 v Ukrajini v judovski družini. Ko je dopolnila dva meseca, je družina zamenjala Ukrajino za Brazilijo; Clarice je pisala že od majhnega in je bila vneta bralka. Leta 1941 je začela delati kot novinarka in pisateljica kratkih zgodb ter prvega romana Blizu neukročenega srca. Napisala je še sedem romanov in kakih deset knjig kratke proze in nekaj knjig za otroke. Umrla je leta 1977. Igralka Majda Grbac, bralec Matjaž Romih, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, režiserka Elza Rituper, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2001.
Clarice Lispector se je rodila leta 1920 v Ukrajini v judovski družini. Ko je dopolnila dva meseca, je družina zamenjala Ukrajino za Brazilijo; Clarice je pisala že od majhnega in je bila vneta bralka. Leta 1941 je začela delati kot novinarka in pisateljica kratkih zgodb ter prvega romana Blizu neukročenega srca. Napisala je še sedem romanov in kakih deset knjig kratke proze in nekaj knjig za otroke. Umrla je leta 1977. Igralka Majda Grbac, bralec Matjaž Romih, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, režiserka Elza Rituper, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2001.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo. Včasih glasba sledi podobi, drugič ideji, včasih pa ujame tisto, kar slika doseže s svetlobo in senco. V današnji oddaji bomo vstopili v svet enega najbolj dramatičnih slikarjev evropske umetnosti – Michelangela Merisija da Caravaggia – in prisluhnili glasbi, ki z enako intenzivnostjo oblikuje prostor napetosti, tišine in razodetja.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo. Včasih glasba sledi podobi, drugič ideji, včasih pa ujame tisto, kar slika doseže s svetlobo in senco. V današnji oddaji bomo vstopili v svet enega najbolj dramatičnih slikarjev evropske umetnosti – Michelangela Merisija da Caravaggia – in prisluhnili glasbi, ki z enako intenzivnostjo oblikuje prostor napetosti, tišine in razodetja.
Psalm je pesem, ki razkriva razmerje posameznika ali skupnosti do Boga. Izraža tožbo, prošnjo, pokoro, čaščenje, hvalo in zahvalo. Že v času starega Izraela so bili psalmi uglasbljene pesmi, ki so jih peli ob raznih obredih in slovesnostih. Svetopisemske starozavezne psalme iz Knjige psalmov sestavljajo zaporedni stihi, skupna prvina te poezije pa je paralelizem členov, ki bralcu ali poslušalcu daje priložnost, da se nekoliko pomudi ob mislih in čustvih ter ponotranji sporočilo pesmi. Velikonočne psalme je prevedel Jakob Aleksič. Igralca Slavko Cerjak in Boris Ostan, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1993.
Psalm je pesem, ki razkriva razmerje posameznika ali skupnosti do Boga. Izraža tožbo, prošnjo, pokoro, čaščenje, hvalo in zahvalo. Že v času starega Izraela so bili psalmi uglasbljene pesmi, ki so jih peli ob raznih obredih in slovesnostih. Svetopisemske starozavezne psalme iz Knjige psalmov sestavljajo zaporedni stihi, skupna prvina te poezije pa je paralelizem členov, ki bralcu ali poslušalcu daje priložnost, da se nekoliko pomudi ob mislih in čustvih ter ponotranji sporočilo pesmi. Velikonočne psalme je prevedel Jakob Aleksič. Igralca Slavko Cerjak in Boris Ostan, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1993.