Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poslušamo delo z naslovom Bitja čarobnega gozda Anžeta Rozmana, skladbo z naslovom Ranjeni gozd za violončelo, tolkala in posnetek Franca Avseneka, mladinsko delo z naslovom Gozd počiva Bruna Bjelinskega ter daljši odlomek iz cikla Gozdni prizori, op. 82 Roberta Schumanna.
Poslušamo delo z naslovom Bitja čarobnega gozda Anžeta Rozmana, skladbo z naslovom Ranjeni gozd za violončelo, tolkala in posnetek Franca Avseneka, mladinsko delo z naslovom Gozd počiva Bruna Bjelinskega ter daljši odlomek iz cikla Gozdni prizori, op. 82 Roberta Schumanna.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Papiga gre vsem na živce, ker noče nehati vreščati.
Papiga gre vsem na živce, ker noče nehati vreščati.
Krilček se v šoli postavlja in po nesreči razkrije Pikičino skrivnost. Sramežljiva Pikica je užaljena. Se ji bo Krilček do igralne urice lahko opravičil?
Krilček se v šoli postavlja in po nesreči razkrije Pikičino skrivnost. Sramežljiva Pikica je užaljena. Se ji bo Krilček do igralne urice lahko opravičil?
Gašper ima rojstni dan. Simon odkrije, kam je mamica skrila darilo zanj, a skrivnosti ne sme izdati, Gašper pa je strašno radoveden. Ve, da se darilo skriva nekje v hiši. Vse kotičke pretakne. Simon zasluti nevarnost in ga skrije na varno. Kar pa preseneti mamico, ki ne najde darila in jo zaskrbi, da je izginilo.
Gašper ima rojstni dan. Simon odkrije, kam je mamica skrila darilo zanj, a skrivnosti ne sme izdati, Gašper pa je strašno radoveden. Ve, da se darilo skriva nekje v hiši. Vse kotičke pretakne. Simon zasluti nevarnost in ga skrije na varno. Kar pa preseneti mamico, ki ne najde darila in jo zaskrbi, da je izginilo.
Ob Mednarodnem dnevu gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca se z goslarjem Danielom Muskom pogovarjamo o njegovem odnosu do gozdov, dreves in lesa iz katerega nastajajo godala, o procesu nastanka inštrumenta ter izbiri primernega lesa, o projektu Mati violin, o najpomembnejših plateh odkritja več kot 6500 let starega lesa jelke iz katerega je Musek izdelal violino, o raznoliki glasbi in njeni vpetosti v goslarjev vsakdan, in še čem.
Ob Mednarodnem dnevu gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca se z goslarjem Danielom Muskom pogovarjamo o njegovem odnosu do gozdov, dreves in lesa iz katerega nastajajo godala, o procesu nastanka inštrumenta ter izbiri primernega lesa, o projektu Mati violin, o najpomembnejših plateh odkritja več kot 6500 let starega lesa jelke iz katerega je Musek izdelal violino, o raznoliki glasbi in njeni vpetosti v goslarjev vsakdan, in še čem.
Pomočnik postavi papirno gledališče in Čok in prijatelji se mu hočejo zahvaliti s predstavo. Le kakšna naj bo? Vodenje prevzame Čok, ki pa zaradi navdušenja pozabi na želje in sposobnosti igralcev.
Pomočnik postavi papirno gledališče in Čok in prijatelji se mu hočejo zahvaliti s predstavo. Le kakšna naj bo? Vodenje prevzame Čok, ki pa zaradi navdušenja pozabi na želje in sposobnosti igralcev.
Nataša Velikonja je pesnica, esejistka, prevajalka in sociologinja. Objavila je sedem pesniških zbirk. Leta 2016 je za svoje delo prejela Župančičevo nagrado, leta 2018 pa mednarodno literarno nagrado kons. Pesem Napisati ljubezensko zgodbo interpretira dramska igralka Lena Hribar. Mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2022.
Nataša Velikonja je pesnica, esejistka, prevajalka in sociologinja. Objavila je sedem pesniških zbirk. Leta 2016 je za svoje delo prejela Župančičevo nagrado, leta 2018 pa mednarodno literarno nagrado kons. Pesem Napisati ljubezensko zgodbo interpretira dramska igralka Lena Hribar. Mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2022.
Ob Mednarodnem dnevu gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca se z goslarjem Danielom Muskom pogovarjamo o njegovem odnosu do gozdov, dreves in lesa iz katerega nastajajo godala, o procesu nastanka inštrumenta ter izbiri primernega lesa, o projektu Mati violin, o najpomembnejših plateh odkritja več kot 6500 let starega lesa jelke iz katerega je Musek izdelal violino, o raznoliki glasbi in njeni vpetosti v goslarjev vsakdan, in še čem.
Ob Mednarodnem dnevu gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca se z goslarjem Danielom Muskom pogovarjamo o njegovem odnosu do gozdov, dreves in lesa iz katerega nastajajo godala, o procesu nastanka inštrumenta ter izbiri primernega lesa, o projektu Mati violin, o najpomembnejših plateh odkritja več kot 6500 let starega lesa jelke iz katerega je Musek izdelal violino, o raznoliki glasbi in njeni vpetosti v goslarjev vsakdan, in še čem.
Materinski dan je in Mala kraljična pripravlja zelo posebno darilo za svojo mamo. Le da ni čisto prepričana, kaj naj bi darilo sploh bilo, ker se ves čas spreminja! Kraljica je nad materinskim dnem navdušena in loti se iskanja hčerke in skrivnostnega darila …
Materinski dan je in Mala kraljična pripravlja zelo posebno darilo za svojo mamo. Le da ni čisto prepričana, kaj naj bi darilo sploh bilo, ker se ves čas spreminja! Kraljica je nad materinskim dnem navdušena in loti se iskanja hčerke in skrivnostnega darila …
Zgodba o močnem slovenskem kmetu, hrustu, ki kontrabanti laško sol in na Dunaju premaga nepremagljivega Brdavsa. To je povest o slovenski samozavesti in pokončnosti, a tudi neotesanosti in pretkanosti. Slovenec namreč še danes razume kot eno svojih največjih vrlin, da se znajde, in povečini še vedno ne razume, da s tem škoduje predvsem sebi in skupnosti, ki ji pripada. Igra je bila posneta davnega leta 1958 s Stanetom Severjem v naslovni vlogi. Avtor radijske priredbe: Tone Sojar Režiserka: Rosanda Sajko Lektor: Avguštin Pirnat Pripovedovalec – Saša Miklavc Martin Krpan – Stane Sever Cesar Janez – Lojze Potokar Cesarski sel – Tone Homar Brdavs – Tugomir Tory Cesarica – Vida Juvanova Minister Gregor – Edvard Gregorin Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Studiih Radia Ljubljana 1958.
Zgodba o močnem slovenskem kmetu, hrustu, ki kontrabanti laško sol in na Dunaju premaga nepremagljivega Brdavsa. To je povest o slovenski samozavesti in pokončnosti, a tudi neotesanosti in pretkanosti. Slovenec namreč še danes razume kot eno svojih največjih vrlin, da se znajde, in povečini še vedno ne razume, da s tem škoduje predvsem sebi in skupnosti, ki ji pripada. Igra je bila posneta davnega leta 1958 s Stanetom Severjem v naslovni vlogi. Avtor radijske priredbe: Tone Sojar Režiserka: Rosanda Sajko Lektor: Avguštin Pirnat Pripovedovalec – Saša Miklavc Martin Krpan – Stane Sever Cesar Janez – Lojze Potokar Cesarski sel – Tone Homar Brdavs – Tugomir Tory Cesarica – Vida Juvanova Minister Gregor – Edvard Gregorin Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Studiih Radia Ljubljana 1958.
Zam je iznašla zelo zmogljive sesalnike, ki pa se izmaknejo nadzoru in po mestu posesajo vso barvo. Zoja, Feliks in Zmedi se morajo naučiti mešati barve in vrniti mestu staro podobo.
Zam je iznašla zelo zmogljive sesalnike, ki pa se izmaknejo nadzoru in po mestu posesajo vso barvo. Zoja, Feliks in Zmedi se morajo naučiti mešati barve in vrniti mestu staro podobo.
K Viliju pride na obisk sestrična Oli. Vili ji želi pripraviti nepozaben konec tedna in jo pelje na vaški sejem. Toda Oli ima nov trak za lase, na katerega je zelo ponosna, in noče sodelovati pri teku z ovirami. Suzi predlaga, da gredo k jezeru nabirat lepe kamne. Oli je to všeč, toda pojavi se Trdoživ in jim nagaja, da Oli izgubi trak za lase. Po dolgem iskanju ugotovijo, da ima trak Marla, ki se bo udeležila teka z ovirami. Tako rekoč nehote se ga udeleži tudi Oli, ki zmaga, trak pa prepusti Marli. Ob vrnitvi Oli pove Viliju, da je bilo na obisku res nepozabno.
K Viliju pride na obisk sestrična Oli. Vili ji želi pripraviti nepozaben konec tedna in jo pelje na vaški sejem. Toda Oli ima nov trak za lase, na katerega je zelo ponosna, in noče sodelovati pri teku z ovirami. Suzi predlaga, da gredo k jezeru nabirat lepe kamne. Oli je to všeč, toda pojavi se Trdoživ in jim nagaja, da Oli izgubi trak za lase. Po dolgem iskanju ugotovijo, da ima trak Marla, ki se bo udeležila teka z ovirami. Tako rekoč nehote se ga udeleži tudi Oli, ki zmaga, trak pa prepusti Marli. Ob vrnitvi Oli pove Viliju, da je bilo na obisku res nepozabno.
V Barakudskem trikotniku skrivnostno izginjajo ladje! Kuštra je prepričana, da je to delo gusarskih duhov, medtem ko Ema zagovarja bolj logično razlago ... Ampak ali bi lahko bilo oboje?
V Barakudskem trikotniku skrivnostno izginjajo ladje! Kuštra je prepričana, da je to delo gusarskih duhov, medtem ko Ema zagovarja bolj logično razlago ... Ampak ali bi lahko bilo oboje?
Budilka ni zbudila Živinega očeta, zato ni mogel prebuditi mesta, kot to počne po navadi. Ker so vsi pozni, v Mavričnem mestu zavlada nered in meščani ugotovijo, da bodo vse zamudili. Zakaj si torej enkrat ne bi vzeli časa za uživanje?
Budilka ni zbudila Živinega očeta, zato ni mogel prebuditi mesta, kot to počne po navadi. Ker so vsi pozni, v Mavričnem mestu zavlada nered in meščani ugotovijo, da bodo vse zamudili. Zakaj si torej enkrat ne bi vzeli časa za uživanje?
Med igro skrivalnic Tamtamu v smrček spleza klop in Tamtam pobesni. Tib je zmeden, ker ne razume, kaj se je prijatelju zgodilo. Tamtam postane nepredvidljiv in si nakoplje jezo vseh vaščanov.
Med igro skrivalnic Tamtamu v smrček spleza klop in Tamtam pobesni. Tib je zmeden, ker ne razume, kaj se je prijatelju zgodilo. Tamtam postane nepredvidljiv in si nakoplje jezo vseh vaščanov.
V družini Pajkovih vsi delajo in si pomagajo. Lili gre pomagat Emi pasti muhe na njihovo farmo. Ker pa se prijateljici zaigrata, muhe pobegnejo in se zaradi vlažnih odpadkov, ki se jih najejo, močno napihnejo. Le kako rešiti tako zagato?
V družini Pajkovih vsi delajo in si pomagajo. Lili gre pomagat Emi pasti muhe na njihovo farmo. Ker pa se prijateljici zaigrata, muhe pobegnejo in se zaradi vlažnih odpadkov, ki se jih najejo, močno napihnejo. Le kako rešiti tako zagato?
Letos mineva 140 let od smrti Franza Liszta, skladatelja, ki je svoj opus obogatil tudi s sakralnimi deli. Via crucis oz. Križev pot je ena njegovih obsežnejših kompozicij, namenjenih mešanemu pevskemu zboru, vokalnim solistom in klavirju. Gre za uglasbitev različnih, večinoma latinskih besedil, ki opisujejo Jezusovo pot na Golgoto s križem na ramenih in njegovo križanje. Posamezne dele med seboj povezujejo meditativne in spokojne, včasih pa tudi dramatično zasnovane klavirske medigre.
Letos mineva 140 let od smrti Franza Liszta, skladatelja, ki je svoj opus obogatil tudi s sakralnimi deli. Via crucis oz. Križev pot je ena njegovih obsežnejših kompozicij, namenjenih mešanemu pevskemu zboru, vokalnim solistom in klavirju. Gre za uglasbitev različnih, večinoma latinskih besedil, ki opisujejo Jezusovo pot na Golgoto s križem na ramenih in njegovo križanje. Posamezne dele med seboj povezujejo meditativne in spokojne, včasih pa tudi dramatično zasnovane klavirske medigre.
Na kmetijo pride strašni kmetijski inšpektor, zato se vsi lepo obnašajo. Ko pa inšpektor pregleduje hišo, se na polju med ovcami in pujsi vname bitka.
Na kmetijo pride strašni kmetijski inšpektor, zato se vsi lepo obnašajo. Ko pa inšpektor pregleduje hišo, se na polju med ovcami in pujsi vname bitka.
12. marca letos se je v Kraljevi festivalni dvorani v Londonu odvil koncert, na katerem so nastopili orkester Philharmonia Orchestra iz Londona pod taktirko dirigentke Marin Alsop, v vlogi solistke pa violončelistka Alisa Weilerstein. Program je bil izjemno barvit: začel se je z navdihom latinske Amerike v skladbi Danzón št. 2 Artura Márqueza, sledil je koncert za violončelo Dzonot sodobne skladateljice Gabriele Ortiz, nato orientalsko obarvana simfonična suita Šeherezada, op. 35 Nikolaja Andrejeviča Rimskega-Korsakova, koncert pa se je sklenil s sodobno skladbo Restless Oceans Anne Clyne, ki nosi sporočilo moči ženske energije.
12. marca letos se je v Kraljevi festivalni dvorani v Londonu odvil koncert, na katerem so nastopili orkester Philharmonia Orchestra iz Londona pod taktirko dirigentke Marin Alsop, v vlogi solistke pa violončelistka Alisa Weilerstein. Program je bil izjemno barvit: začel se je z navdihom latinske Amerike v skladbi Danzón št. 2 Artura Márqueza, sledil je koncert za violončelo Dzonot sodobne skladateljice Gabriele Ortiz, nato orientalsko obarvana simfonična suita Šeherezada, op. 35 Nikolaja Andrejeviča Rimskega-Korsakova, koncert pa se je sklenil s sodobno skladbo Restless Oceans Anne Clyne, ki nosi sporočilo moči ženske energije.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Nadaljujemo pripoved Hendrika Groena, starega 83 let in ¼, ki v domu za starostnike na severu Amsterdama piše svoj skrivnostni dnevnik, poln črnega humorja. Tokrat izvemo, kako on in njegovi kolegi starostniki komentirajo izvolitev novega papeža ter vreme, politiko in evtanazijo. Kako Groen prenaša svoje tegobe in kako si zapolni dan. Vendar v ospredje njegove pozornosti vedno bolj stopa gospa Eefje, nova prebivalka doma. Nikoli ni prepozno za nežna čustva, tudi pri triinosemdesetih in četrt ne! Knjigo je prevedla Stana Anželj. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, Tesa Drev Juh, posneto leta 2019.
Nadaljujemo pripoved Hendrika Groena, starega 83 let in ¼, ki v domu za starostnike na severu Amsterdama piše svoj skrivnostni dnevnik, poln črnega humorja. Tokrat izvemo, kako on in njegovi kolegi starostniki komentirajo izvolitev novega papeža ter vreme, politiko in evtanazijo. Kako Groen prenaša svoje tegobe in kako si zapolni dan. Vendar v ospredje njegove pozornosti vedno bolj stopa gospa Eefje, nova prebivalka doma. Nikoli ni prepozno za nežna čustva, tudi pri triinosemdesetih in četrt ne! Knjigo je prevedla Stana Anželj. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, Tesa Drev Juh, posneto leta 2019.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
prepevajo odlomke izpod peres Mozarta, Rossinija, Reyerja, Gounoda, Chapíja, Laloja, Leoncavalla, Puccinija, Verdija in Puccinija.
prepevajo odlomke izpod peres Mozarta, Rossinija, Reyerja, Gounoda, Chapíja, Laloja, Leoncavalla, Puccinija, Verdija in Puccinija.
Filharmonični orkester George Enescu je 1. decembra nastopil v Koncertni dvorani Varšavske filharmonije. Orkester je tam gostoval v sklopu festivala Eufonie – Mednarodnega festivala srednje in vzhodnoevropske glasbe, ki predstavlja glasbo dežel vse od Balkana, prek Avstrije, višegrajskih držav, do Baltika. Na koncertu je najprej zazvenela Romunska rapsodija št. 1 v A-duru, op. 11 Georgeja Enescuja, zatem Enescujeva mladostna Koncertantna simfonija v h-molu, op. 8, v kateri se je kot solist predstavil južnokorejski violončelist Jaemin Han, v drugem delu pa so glasbeniki izvedli še Simfonijo št. 6 v D-duru, op. 60 Antonína Dvořáka. Glasbenike je vodil Gabriel Bebeşelea.
Filharmonični orkester George Enescu je 1. decembra nastopil v Koncertni dvorani Varšavske filharmonije. Orkester je tam gostoval v sklopu festivala Eufonie – Mednarodnega festivala srednje in vzhodnoevropske glasbe, ki predstavlja glasbo dežel vse od Balkana, prek Avstrije, višegrajskih držav, do Baltika. Na koncertu je najprej zazvenela Romunska rapsodija št. 1 v A-duru, op. 11 Georgeja Enescuja, zatem Enescujeva mladostna Koncertantna simfonija v h-molu, op. 8, v kateri se je kot solist predstavil južnokorejski violončelist Jaemin Han, v drugem delu pa so glasbeniki izvedli še Simfonijo št. 6 v D-duru, op. 60 Antonína Dvořáka. Glasbenike je vodil Gabriel Bebeşelea.
Vrhunska kulinarika je sodobno razkošje, ki ga je pred več kot stoletjem izumil en sam človek. Auguste Escoffier je francosko kuhinjo korenito spremenil in izkušnjo obedovanja spremenil v umetnost. Bil je legendarni kuhar v prvih luksuznih hotelih: Ritz v Parizu, Savoy in Carlton v Londonu, nato pa še v New Yorku. Postavil je temelje sodobne gastronomije: od organizacije dela v kuhinji, uniform za osebje, novih receptov, higienskih ukrepov, predstavitve jedi do postrežbe. Skoraj stoletje pozneje sta Escoffierjeva filozofija in umetnost kuhanja še vedno neobhodni zapovedi za kuharje po vsem svetu. Dokumentarec nam tudi z arhivskimi posnetki in pogovori z zvezdniškimi kuharji z vsega sveta pokaže razvoj vrhunske kulinarike. AUGUSTE ESCOFFIER, THE BIRTH OF HAUTE CUISINE / AUGUSTE ESCOFFIER, OU LA NAISSANCE DE LA GASTRONOMIE MODERNE / Francija / 2019 / Režija: Olivier Julien
Vrhunska kulinarika je sodobno razkošje, ki ga je pred več kot stoletjem izumil en sam človek. Auguste Escoffier je francosko kuhinjo korenito spremenil in izkušnjo obedovanja spremenil v umetnost. Bil je legendarni kuhar v prvih luksuznih hotelih: Ritz v Parizu, Savoy in Carlton v Londonu, nato pa še v New Yorku. Postavil je temelje sodobne gastronomije: od organizacije dela v kuhinji, uniform za osebje, novih receptov, higienskih ukrepov, predstavitve jedi do postrežbe. Skoraj stoletje pozneje sta Escoffierjeva filozofija in umetnost kuhanja še vedno neobhodni zapovedi za kuharje po vsem svetu. Dokumentarec nam tudi z arhivskimi posnetki in pogovori z zvezdniškimi kuharji z vsega sveta pokaže razvoj vrhunske kulinarike. AUGUSTE ESCOFFIER, THE BIRTH OF HAUTE CUISINE / AUGUSTE ESCOFFIER, OU LA NAISSANCE DE LA GASTRONOMIE MODERNE / Francija / 2019 / Režija: Olivier Julien
Francoski organist Olivier Latry je priznan interpret in profesor na pariškem konservatoriju. Kot iskan orgelski koncertant je v svoji karieri nastopil v več kot štiridesetih državah po svetu. Je tudi eden od organistov pariške katedrale Notre Dame, kjer igra pri liturgiji, improvizira, koncertira in snema že več kot trideset let. Na koncertih rad izvaja dela velikana orgelske glasbe Johanna Sebastiana Bacha pa tudi svoje lastne skladbe.
Francoski organist Olivier Latry je priznan interpret in profesor na pariškem konservatoriju. Kot iskan orgelski koncertant je v svoji karieri nastopil v več kot štiridesetih državah po svetu. Je tudi eden od organistov pariške katedrale Notre Dame, kjer igra pri liturgiji, improvizira, koncertira in snema že več kot trideset let. Na koncertih rad izvaja dela velikana orgelske glasbe Johanna Sebastiana Bacha pa tudi svoje lastne skladbe.
Pisateljica in novinarka Marina Silvestri je do devetdesetih let prejšnjega stoletja delala kot urednica pri televiziji Rai v Rimu, Trstu in Trentu. Potem se je posvetila pisanju romanov, esejev in poljudnoznanstvenih besedil. Med njenimi objavami najdemo tudi dokumentarno-spominski zapis Zeleni jantar, postavljen v čas prve polovice devetnajstega stoletja. Prevedla ga je Dana Čandek, izšel je pri Goriški Mohorjevi družbi predlani. Besedilo je v celoti posvečeno Elviri, mlademu dekletu iz Pristave pod Kostanjevico. Bila je izobražena, znala je več jezikov, zato je postala guvernanta in inštruktorica pri plemiških družinah. Ob selitvah jih je spremljala tudi ona. V odlomku poslušamo, kako pride Elvira prvič iz Gorice v Trst, ki pa ga kmalu tudi zapusti. Avtorica opisuje življenje v tem brbotajočem, prepišnem kraju, največjem pristanišču v tem koncu Evrope. Igralka Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2026.
Pisateljica in novinarka Marina Silvestri je do devetdesetih let prejšnjega stoletja delala kot urednica pri televiziji Rai v Rimu, Trstu in Trentu. Potem se je posvetila pisanju romanov, esejev in poljudnoznanstvenih besedil. Med njenimi objavami najdemo tudi dokumentarno-spominski zapis Zeleni jantar, postavljen v čas prve polovice devetnajstega stoletja. Prevedla ga je Dana Čandek, izšel je pri Goriški Mohorjevi družbi predlani. Besedilo je v celoti posvečeno Elviri, mlademu dekletu iz Pristave pod Kostanjevico. Bila je izobražena, znala je več jezikov, zato je postala guvernanta in inštruktorica pri plemiških družinah. Ob selitvah jih je spremljala tudi ona. V odlomku poslušamo, kako pride Elvira prvič iz Gorice v Trst, ki pa ga kmalu tudi zapusti. Avtorica opisuje življenje v tem brbotajočem, prepišnem kraju, največjem pristanišču v tem koncu Evrope. Igralka Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2026.
Kako je Tonček zdravil Zemljo. Pripoveduje: Tomaž Gubenšek. Napisal: Milan Petek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Kako je Tonček zdravil Zemljo. Pripoveduje: Tomaž Gubenšek. Napisal: Milan Petek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Na Festivalu Maribor 2025 so v dvorani Union izvedli koncert Letni časi z violinskimi koncerti ''Štirje letni časi'' Antonia Vivaldija in z obsežnim Koncertom za violino št. 2, ''Ameriški letni časi'' sodobnega skladatelja Philipa Glassa.
Na Festivalu Maribor 2025 so v dvorani Union izvedli koncert Letni časi z violinskimi koncerti ''Štirje letni časi'' Antonia Vivaldija in z obsežnim Koncertom za violino št. 2, ''Ameriški letni časi'' sodobnega skladatelja Philipa Glassa.
Katerina Aggelaki-Rooke, rojena leta 1939 v Atenah, velja za eno najpomembnejših grških pesnic druge povojne generacije. Poezijo je pisala že v zgodnjih mladostnih letih in prvo pesem z naslovom "Samota" objavila leta 1956 na pobudo Nikosa Kazantzakisa, ki je bil družinski prijatelj njenega očeta in njen boter. Izdala je dvajset pesniških zbirk, med pisci, ki jih je prevedla, pa so Puškin, Majakovski, Shakespeare in številni drugi. Njena poezija je prevedena v številne jezike in je vključena v svetovne antologije. Umrla je leta 2020, stara 81 let. Prevajalka in avtorica scenarija: Dragica Fabjan Andritsakos; režiserka: Saška Rakef; bralec: Igor Velše; igralka: Sabina Kogovšek; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2026.
Katerina Aggelaki-Rooke, rojena leta 1939 v Atenah, velja za eno najpomembnejših grških pesnic druge povojne generacije. Poezijo je pisala že v zgodnjih mladostnih letih in prvo pesem z naslovom "Samota" objavila leta 1956 na pobudo Nikosa Kazantzakisa, ki je bil družinski prijatelj njenega očeta in njen boter. Izdala je dvajset pesniških zbirk, med pisci, ki jih je prevedla, pa so Puškin, Majakovski, Shakespeare in številni drugi. Njena poezija je prevedena v številne jezike in je vključena v svetovne antologije. Umrla je leta 2020, stara 81 let. Prevajalka in avtorica scenarija: Dragica Fabjan Andritsakos; režiserka: Saška Rakef; bralec: Igor Velše; igralka: Sabina Kogovšek; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2026.
Asger Kirkegaard se mora sam lotiti pogajanj s premetenim grenlandskim zunanjim ministrom o prihodnji razdelitvi prihodkov od nafte. Eliassen neomajno zastopa željo svoje stranke po finančni neodvisnosti Grenlandije. Urednica Katrine Fønsmark se želi pred objavo obremenilnih dokazov pogovoriti z zunanjo ministrico Danske. Birgitte Nyborg čedalje težje obvladuje razpoloženjska nihanja predmenopavznega obdobja, kar se pozna tudi pri pogajanjih s predstavniki grenlandske vlade. BORGEN – RIGET, MAGTEN OG ÆREN / Borgen – Power and Glory / Danska / 2022 Scenarij: Adam Price Režija: Per Fly, Mogens Hagedorn Dagur Kari V glavnih vlogah: Sidse Babett Knudsen, Birgitte Hjort SØrensen, Mikkel Boe FØlsgaard, Lars Mikkelsen
Asger Kirkegaard se mora sam lotiti pogajanj s premetenim grenlandskim zunanjim ministrom o prihodnji razdelitvi prihodkov od nafte. Eliassen neomajno zastopa željo svoje stranke po finančni neodvisnosti Grenlandije. Urednica Katrine Fønsmark se želi pred objavo obremenilnih dokazov pogovoriti z zunanjo ministrico Danske. Birgitte Nyborg čedalje težje obvladuje razpoloženjska nihanja predmenopavznega obdobja, kar se pozna tudi pri pogajanjih s predstavniki grenlandske vlade. BORGEN – RIGET, MAGTEN OG ÆREN / Borgen – Power and Glory / Danska / 2022 Scenarij: Adam Price Režija: Per Fly, Mogens Hagedorn Dagur Kari V glavnih vlogah: Sidse Babett Knudsen, Birgitte Hjort SØrensen, Mikkel Boe FØlsgaard, Lars Mikkelsen
Jackson Pollock je s svojo tehniko kapljanja barve revolucioniral sodobno slikarstvo. Monumentalno delo Jesenski ritem iz leta 1950 je vizualna eksplozija ritma, plastenja in gibanja. Ameriški skladatelj Kenneth Fuchs je to energijo leta 2006 prevedel v delo za pihalni kvintet, v katerem se svetlejši in temnejši zvočni odtenki postopoma prelivajo kot jesenska svetloba. Oddaja raziskuje vzporednice med abstraktnim ekspresionizmom in sodobno glasbo – med barvo, gibanjem in zvokom.
Jackson Pollock je s svojo tehniko kapljanja barve revolucioniral sodobno slikarstvo. Monumentalno delo Jesenski ritem iz leta 1950 je vizualna eksplozija ritma, plastenja in gibanja. Ameriški skladatelj Kenneth Fuchs je to energijo leta 2006 prevedel v delo za pihalni kvintet, v katerem se svetlejši in temnejši zvočni odtenki postopoma prelivajo kot jesenska svetloba. Oddaja raziskuje vzporednice med abstraktnim ekspresionizmom in sodobno glasbo – med barvo, gibanjem in zvokom.
Cvetko Zagorski (1916-2006) je bil pesnik, pisatelj, prevajalec in časnikar. Ob okrogli obletnici njegovega rojstva se ga spominjamo s pesmimi iz njegove prve pesniške zbirke Bog umira. Zagorski jo je izdal leta 1939 v samozaložbi v Mariboru, v njej pa je lepo upesnil tesnobno predvojno razpoloženje, socialno in osebno stisko. Režiserka Špela Kravogel, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastnaka 2026.
Cvetko Zagorski (1916-2006) je bil pesnik, pisatelj, prevajalec in časnikar. Ob okrogli obletnici njegovega rojstva se ga spominjamo s pesmimi iz njegove prve pesniške zbirke Bog umira. Zagorski jo je izdal leta 1939 v samozaložbi v Mariboru, v njej pa je lepo upesnil tesnobno predvojno razpoloženje, socialno in osebno stisko. Režiserka Špela Kravogel, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastnaka 2026.
Nora pustolovščina Louisa de Funèsa
Dokumentarna oddaja v dveh delih je poglobljen portret slovitega komika Louisa de Funèsa, ki se je s številnimi izjemnimi vlogami za vedno zapisal v kolektivni spomin. Je mogoče, da se je za večnim nasmeškom in nepozabnimi grimasami v resnici skrival skrajno občutljiv in negotov mož? Pravo naravo znanega igralca, ki je znal občinstvu izvabiti tako smeh kot solze, razkrivajo zapiski iz osebnega arhiva, posnetki intervjujev in odlomki iz njegovih najbolj priljubljenih filmov. 1. del: Na poti do uspeha Prvi del dokumentarne oddaje osvetljuje de Funèsov vzpon od težavnega otroštva in mladosti, preživete v pomanjkanju, skozi vojna leta v okupiranem Parizu do prvih povojnih filmskih uspehov in zaslužene slave. To je dosegel šele pri petdesetih letih, ko se je po številnih travmatičnih izkušnjah in nizu slabo plačanih priložnostnih zaposlitev z neomajno vztrajnostjo in kančkom sreče prebil v sam vrh evropske filmske komedije. THE MAD ADVENTURES OF LOUIS DE FUNES / Francija / 2020 / Režija: Lucie Cariès
Dokumentarna oddaja v dveh delih je poglobljen portret slovitega komika Louisa de Funèsa, ki se je s številnimi izjemnimi vlogami za vedno zapisal v kolektivni spomin. Je mogoče, da se je za večnim nasmeškom in nepozabnimi grimasami v resnici skrival skrajno občutljiv in negotov mož? Pravo naravo znanega igralca, ki je znal občinstvu izvabiti tako smeh kot solze, razkrivajo zapiski iz osebnega arhiva, posnetki intervjujev in odlomki iz njegovih najbolj priljubljenih filmov. 1. del: Na poti do uspeha Prvi del dokumentarne oddaje osvetljuje de Funèsov vzpon od težavnega otroštva in mladosti, preživete v pomanjkanju, skozi vojna leta v okupiranem Parizu do prvih povojnih filmskih uspehov in zaslužene slave. To je dosegel šele pri petdesetih letih, ko se je po številnih travmatičnih izkušnjah in nizu slabo plačanih priložnostnih zaposlitev z neomajno vztrajnostjo in kančkom sreče prebil v sam vrh evropske filmske komedije. THE MAD ADVENTURES OF LOUIS DE FUNES / Francija / 2020 / Režija: Lucie Cariès
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.