Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V aprilu mineva 410 let od smrti velikana španske književnosti, Miguela de Cervantesa Saavedra (1547–1616). Dodaten razlog, zakaj smo mu sklenili posvetiti aprilske oddaje Humoreska tega tedna, pa je seveda nesmrtnost njegovega Don Kihota in njegovega zvestega oprode Sanča Pansa ter njunih peripetij, sploh v svetu, v katerem je vse manj jasno, kaj je res in kaj ne. Prva epizoda v nizu pripoveduje o tem, kaj je brivska skodela in kaj bojna čelada, kaj oslovsko sedlo in kaj konjska jezdna oprava, kaj je krčma in kaj je grad. Prevajalec Severin Šali, interpret Boris Kralj, režiserka Mara Černe, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Staš Janež, urednika oddaje Veno Taufer in Matej Juh. Leto nastanka 1979.
V aprilu mineva 410 let od smrti velikana španske književnosti, Miguela de Cervantesa Saavedra (1547–1616). Dodaten razlog, zakaj smo mu sklenili posvetiti aprilske oddaje Humoreska tega tedna, pa je seveda nesmrtnost njegovega Don Kihota in njegovega zvestega oprode Sanča Pansa ter njunih peripetij, sploh v svetu, v katerem je vse manj jasno, kaj je res in kaj ne. Prva epizoda v nizu pripoveduje o tem, kaj je brivska skodela in kaj bojna čelada, kaj oslovsko sedlo in kaj konjska jezdna oprava, kaj je krčma in kaj je grad. Prevajalec Severin Šali, interpret Boris Kralj, režiserka Mara Černe, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Staš Janež, urednika oddaje Veno Taufer in Matej Juh. Leto nastanka 1979.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
v odlomkih Pacinija, Puccinija, Donizettija, Mozarta, Straussa mlajšega, Graupnerja, Glinke, Rossinija, Rahmaninova in Leoncavalla.
v odlomkih Pacinija, Puccinija, Donizettija, Mozarta, Straussa mlajšega, Graupnerja, Glinke, Rossinija, Rahmaninova in Leoncavalla.
V duhu velikonočnih praznikov tokrat oddajo v celoti namenjamo Simfoniji št. 2, imenovani 'Vstajenje', Gustava Mahlerja. To skladateljevo obsežno glasbeno delo so 4. aprila lani v Berwaldovi dvorani v Stockholmu izvedli sopranistka Johanna Wallroth, mezzosopranistka Avery Amereau, zbor Orfeó Català, ki je sicer iz Barcelone, in Simfonični orkester Švedskega radia. Nastopajoče je vodil priznani britanski dirigent Daniel Harding, sicer umetniški in glasbeni direktor Simfonikov Švedskega radia ter šef dirigent orkestra Nacionalne akademije sv. Cecilije iz Rima. V sklepnem, najdaljšem stavku simfonije, v katerega je Mahler vključil dve kitici Pesmi o vstajenju Friedricha Klopstocka, preostanek besedila pa zapisal sam, nas skladatelj sooči z vprašanji posmrtnega življenja. "In kaj zdaj? Kaj je to življenje – in ta smrt? So to le nejasne sanje, ali imata življenje in smrt pomen?" Njegov zapis opisuje apokalipso in tudi vstajenje, ki se razkrije v vrhuncu Finala s sporočilom: "Umrl bom, da lahko živim!"
V duhu velikonočnih praznikov tokrat oddajo v celoti namenjamo Simfoniji št. 2, imenovani 'Vstajenje', Gustava Mahlerja. To skladateljevo obsežno glasbeno delo so 4. aprila lani v Berwaldovi dvorani v Stockholmu izvedli sopranistka Johanna Wallroth, mezzosopranistka Avery Amereau, zbor Orfeó Català, ki je sicer iz Barcelone, in Simfonični orkester Švedskega radia. Nastopajoče je vodil priznani britanski dirigent Daniel Harding, sicer umetniški in glasbeni direktor Simfonikov Švedskega radia ter šef dirigent orkestra Nacionalne akademije sv. Cecilije iz Rima. V sklepnem, najdaljšem stavku simfonije, v katerega je Mahler vključil dve kitici Pesmi o vstajenju Friedricha Klopstocka, preostanek besedila pa zapisal sam, nas skladatelj sooči z vprašanji posmrtnega življenja. "In kaj zdaj? Kaj je to življenje – in ta smrt? So to le nejasne sanje, ali imata življenje in smrt pomen?" Njegov zapis opisuje apokalipso in tudi vstajenje, ki se razkrije v vrhuncu Finala s sporočilom: "Umrl bom, da lahko živim!"
Sue Perkins nadaljuje pot po Japonski in raziskuje državo, razpeto med tradicionalne vrednote in izzive prihodnosti. V Kjotu obišče hišo skrivnostnih gejš in se kot gejša tudi sama udeleži srečanja z moško družbo. Na polotoku Ise-Shima spozna družbo potapljačic za školjkami, v Hirošimi pa preživelega po napadu z atomsko bombo ob koncu druge svetovne vojne. V Tokiu se spet posveti predvsem temu, kako se Japonci spopadajo s težavami sodobne družbe. JAPAN WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2019 / Režija: Helen Simpson
Sue Perkins nadaljuje pot po Japonski in raziskuje državo, razpeto med tradicionalne vrednote in izzive prihodnosti. V Kjotu obišče hišo skrivnostnih gejš in se kot gejša tudi sama udeleži srečanja z moško družbo. Na polotoku Ise-Shima spozna družbo potapljačic za školjkami, v Hirošimi pa preživelega po napadu z atomsko bombo ob koncu druge svetovne vojne. V Tokiu se spet posveti predvsem temu, kako se Japonci spopadajo s težavami sodobne družbe. JAPAN WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2019 / Režija: Helen Simpson
Različni glasbeni ustvarjalci so skozi stoletja v orgelski zvok ujeli tudi nepredstavljivo – skrivnost vstajenja. Orgle, od najtišjih piščali do grmečih pedalov, namreč ponujajo bogato paleto zvočnih barv za glasbeno slikanje prehoda iz teme smrti v zmagoslavje življenja. Velikonočno oznanilo bo zato zvenelo tako v baročni simboliki Johanna Sebastiana Bacha kot v mističnih zvočnih svetovih Olivierja Messiaena in se iskrilo v veličastnih harmonijah, ki že stoletja odmevajo pod oboki cerkva in koncertnih dvoran.
Različni glasbeni ustvarjalci so skozi stoletja v orgelski zvok ujeli tudi nepredstavljivo – skrivnost vstajenja. Orgle, od najtišjih piščali do grmečih pedalov, namreč ponujajo bogato paleto zvočnih barv za glasbeno slikanje prehoda iz teme smrti v zmagoslavje življenja. Velikonočno oznanilo bo zato zvenelo tako v baročni simboliki Johanna Sebastiana Bacha kot v mističnih zvočnih svetovih Olivierja Messiaena in se iskrilo v veličastnih harmonijah, ki že stoletja odmevajo pod oboki cerkva in koncertnih dvoran.
V oddaji Spomini, pisma in potopisi nas danes čaka vse troje: spomini na preteklost in na bližnje, potopis po zunanjih, notranjih in literarnih pokrajinah in – če že ne pisemska, pa vsaj književna sporočila. Igralec Matej Recer, urednik oddaje: Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto marca 2026
V oddaji Spomini, pisma in potopisi nas danes čaka vse troje: spomini na preteklost in na bližnje, potopis po zunanjih, notranjih in literarnih pokrajinah in – če že ne pisemska, pa vsaj književna sporočila. Igralec Matej Recer, urednik oddaje: Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto marca 2026
Kdaj pa kdaj moraš na potep, da spoznaš kako lepo je doma. Pripoveduje: Matija Rozman. Napisala: Manka Kremenšek Križman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
Kdaj pa kdaj moraš na potep, da spoznaš kako lepo je doma. Pripoveduje: Matija Rozman. Napisala: Manka Kremenšek Križman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
In veliko, veliko dreves. In veliko bušk tudi … Pripovedujeta: Violeta Tomič in Zvone Hribar. Napisal: Toon Tellegen/Anita Srebnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
In veliko, veliko dreves. In veliko bušk tudi … Pripovedujeta: Violeta Tomič in Zvone Hribar. Napisal: Toon Tellegen/Anita Srebnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
"Glasba je tisto, kar nam omogoča, da se približamo nebesom, ne da bi zapustili zemljo ….« je zapisal Max Reger, skladatelj, ki je velik del svojega opusa namenil duhovni glasbi. Bil je človek, ki se je vse življenje soočal z dvojnostjo – v iskanju sožitja med protestantizmom in katolištvom, ravnovesja med duševnimi padci in stiskami ter trenutki zmagoslavja … V svoje svetle in temne dni pa je tkal glasbo, polno kontrastov, kot je kontrastno življenje samo in kot je v sebi kontrastna velika noč. Tematiko tega praznika je v svoji glasbi obravnaval skozi prizmo globoke religioznosti in tradicijo protestantskih koralov.
"Glasba je tisto, kar nam omogoča, da se približamo nebesom, ne da bi zapustili zemljo ….« je zapisal Max Reger, skladatelj, ki je velik del svojega opusa namenil duhovni glasbi. Bil je človek, ki se je vse življenje soočal z dvojnostjo – v iskanju sožitja med protestantizmom in katolištvom, ravnovesja med duševnimi padci in stiskami ter trenutki zmagoslavja … V svoje svetle in temne dni pa je tkal glasbo, polno kontrastov, kot je kontrastno življenje samo in kot je v sebi kontrastna velika noč. Tematiko tega praznika je v svoji glasbi obravnaval skozi prizmo globoke religioznosti in tradicijo protestantskih koralov.
Glasbeni umetniki so se posvetili izvajanju komornih del iz zadnje četrtine 19. stoletja in druge polovice 20. stoletja.
Glasbeni umetniki so se posvetili izvajanju komornih del iz zadnje četrtine 19. stoletja in druge polovice 20. stoletja.
"Glasba je tisto, kar nam omogoča, da se približamo nebesom, ne da bi zapustili zemljo….«, je zapisal Max Reger, skladatelj, ki je velik del svojega opusa namenil duhovni glasbi. Bil je človek, ki se je vse življenje soočal z dvojnostjo – v iskanju sožitja med protestantizmom in katolištvom, ravnovesja med duševnimi padci in stiskami ter trenutki zmagoslavja… V svoje svetle in temne dni pa je tkal glasbo, polno kontrastov, kot je kontrastno življenje samo in kot je v sebi kontrastna velika noč. Tematiko tega praznika je v svoji glasbi obravnaval skozi prizmo globoke religioznosti in tradicijo protestantskih koralov.
"Glasba je tisto, kar nam omogoča, da se približamo nebesom, ne da bi zapustili zemljo….«, je zapisal Max Reger, skladatelj, ki je velik del svojega opusa namenil duhovni glasbi. Bil je človek, ki se je vse življenje soočal z dvojnostjo – v iskanju sožitja med protestantizmom in katolištvom, ravnovesja med duševnimi padci in stiskami ter trenutki zmagoslavja… V svoje svetle in temne dni pa je tkal glasbo, polno kontrastov, kot je kontrastno življenje samo in kot je v sebi kontrastna velika noč. Tematiko tega praznika je v svoji glasbi obravnaval skozi prizmo globoke religioznosti in tradicijo protestantskih koralov.
Vlada Signe Kragh praznuje prvih sto dni na oblasti. Zaradi spornih odločitev Birgitte Nyborg člani zapuščajo stranko. V parlamentarni skupini stranke narašča odpor do voditeljice. Patruljo na saneh s pasjo vprego Sirius pošljejo na mesto strmoglavljenega brezpilotnega letalnika. Tam odkrijejo vojake tujih sil. Asger in Emmy spremljata vojaško akcijo s sedeža arktičnega poveljstva. Spet se zbližata. BORGEN – RIGET, MAGTEN OG ÆREN / Borgen – Power and Glory / Danska / 2022 Scenarij: Adam Price Režija: Per Fly, Mogens Hagedorn Dagur Kari V glavnih vlogah: Sidse Babett Knudsen, Birgitte Hjort SØrensen, Mikkel Boe FØlsgaard, Lars Mikkelsen
Vlada Signe Kragh praznuje prvih sto dni na oblasti. Zaradi spornih odločitev Birgitte Nyborg člani zapuščajo stranko. V parlamentarni skupini stranke narašča odpor do voditeljice. Patruljo na saneh s pasjo vprego Sirius pošljejo na mesto strmoglavljenega brezpilotnega letalnika. Tam odkrijejo vojake tujih sil. Asger in Emmy spremljata vojaško akcijo s sedeža arktičnega poveljstva. Spet se zbližata. BORGEN – RIGET, MAGTEN OG ÆREN / Borgen – Power and Glory / Danska / 2022 Scenarij: Adam Price Režija: Per Fly, Mogens Hagedorn Dagur Kari V glavnih vlogah: Sidse Babett Knudsen, Birgitte Hjort SØrensen, Mikkel Boe FØlsgaard, Lars Mikkelsen
Clarice Lispector se je rodila leta 1920 v Ukrajini v judovski družini. Ko je dopolnila dva meseca, je družina zamenjala Ukrajino za Brazilijo; Clarice je pisala že od majhnega in je bila vneta bralka. Leta 1941 je začela delati kot novinarka in pisateljica kratkih zgodb ter prvega romana Blizu neukročenega srca. Napisala je še sedem romanov in kakih deset knjig kratke proze in nekaj knjig za otroke. Umrla je leta 1977. Igralka Majda Grbac, bralec Matjaž Romih, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, režiserka Elza Rituper, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2001.
Clarice Lispector se je rodila leta 1920 v Ukrajini v judovski družini. Ko je dopolnila dva meseca, je družina zamenjala Ukrajino za Brazilijo; Clarice je pisala že od majhnega in je bila vneta bralka. Leta 1941 je začela delati kot novinarka in pisateljica kratkih zgodb ter prvega romana Blizu neukročenega srca. Napisala je še sedem romanov in kakih deset knjig kratke proze in nekaj knjig za otroke. Umrla je leta 1977. Igralka Majda Grbac, bralec Matjaž Romih, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, režiserka Elza Rituper, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2001.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo. Včasih glasba sledi podobi, drugič ideji, včasih pa ujame tisto, kar slika doseže s svetlobo in senco. V današnji oddaji bomo vstopili v svet enega najbolj dramatičnih slikarjev evropske umetnosti – Michelangela Merisija da Caravaggia – in prisluhnili glasbi, ki z enako intenzivnostjo oblikuje prostor napetosti, tišine in razodetja.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo. Včasih glasba sledi podobi, drugič ideji, včasih pa ujame tisto, kar slika doseže s svetlobo in senco. V današnji oddaji bomo vstopili v svet enega najbolj dramatičnih slikarjev evropske umetnosti – Michelangela Merisija da Caravaggia – in prisluhnili glasbi, ki z enako intenzivnostjo oblikuje prostor napetosti, tišine in razodetja.
Psalm je pesem, ki razkriva razmerje posameznika ali skupnosti do Boga. Izraža tožbo, prošnjo, pokoro, čaščenje, hvalo in zahvalo. Že v času starega Izraela so bili psalmi uglasbljene pesmi, ki so jih peli ob raznih obredih in slovesnostih. Svetopisemske starozavezne psalme iz Knjige psalmov sestavljajo zaporedni stihi, skupna prvina te poezije pa je paralelizem členov, ki bralcu ali poslušalcu daje priložnost, da se nekoliko pomudi ob mislih in čustvih ter ponotranji sporočilo pesmi. Velikonočne psalme je prevedel Jakob Aleksič. Igralca Slavko Cerjak in Boris Ostan, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1993.
Psalm je pesem, ki razkriva razmerje posameznika ali skupnosti do Boga. Izraža tožbo, prošnjo, pokoro, čaščenje, hvalo in zahvalo. Že v času starega Izraela so bili psalmi uglasbljene pesmi, ki so jih peli ob raznih obredih in slovesnostih. Svetopisemske starozavezne psalme iz Knjige psalmov sestavljajo zaporedni stihi, skupna prvina te poezije pa je paralelizem členov, ki bralcu ali poslušalcu daje priložnost, da se nekoliko pomudi ob mislih in čustvih ter ponotranji sporočilo pesmi. Velikonočne psalme je prevedel Jakob Aleksič. Igralca Slavko Cerjak in Boris Ostan, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1993.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Na sporedu Velikonočna kantata Christiana Friedricha Ruppeja, Koncert za dve mandolini, godala in continuo v G-duru, RV 532 Antonia Vivaldija in Sonata za violončelo in klavir Francisa Poulenca.
Na sporedu Velikonočna kantata Christiana Friedricha Ruppeja, Koncert za dve mandolini, godala in continuo v G-duru, RV 532 Antonia Vivaldija in Sonata za violončelo in klavir Francisa Poulenca.
Na sporedu Simfonija št. 19 v D-duru Josepha Haydna, Osem variacij za klavir v F-duru na Süssmayerjevo temo 'Tändeln und Scherzen', WoO 76 Ludwiga van Beethovna in uvertura k Rossinijevi operi Italijanka v Alžiru.
Na sporedu Simfonija št. 19 v D-duru Josepha Haydna, Osem variacij za klavir v F-duru na Süssmayerjevo temo 'Tändeln und Scherzen', WoO 76 Ludwiga van Beethovna in uvertura k Rossinijevi operi Italijanka v Alžiru.
Pesem Kje naj te najdem? smo za praznični ponedeljek izbrali iz Berglesove knjige poezije Tvoja roka na mojem čelu, ki je izšla leta leta 2006 pri založbi Družina. V njej je Bergles zbral svojo religiozno poezijo, natančneje: pesmi o religioznem iskanju in najdevanju Boga. Pesem Kje naj te najdem? tematizira osnovni vzgib vere, namreč iskanje, ki ni prazno, saj izhaja iz spomina na razodetje. Interpretira dramski igralec Žan Brelih Hatunić.
Pesem Kje naj te najdem? smo za praznični ponedeljek izbrali iz Berglesove knjige poezije Tvoja roka na mojem čelu, ki je izšla leta leta 2006 pri založbi Družina. V njej je Bergles zbral svojo religiozno poezijo, natančneje: pesmi o religioznem iskanju in najdevanju Boga. Pesem Kje naj te najdem? tematizira osnovni vzgib vere, namreč iskanje, ki ni prazno, saj izhaja iz spomina na razodetje. Interpretira dramski igralec Žan Brelih Hatunić.
Na sporedu samospev Melanholija, prijazna nimfa Vincenza Bellinija, Štiri simfonične medigre iz opere Intermezzo Richarda Straussa, Koncertna parafraza na motive iz Bellinijeve opere Norma Franza Liszta, Divertimento za orkester Leonarda Bernsteina, Koncertna fantazija za violino in klavir na teme iz Gershwinove opere Porgy in Bess Igorja Aleksandroviča Frolova, Adagio za flavto, klarinet, trobento in godala Mikisa Theodorakisa, Trije preludiji za klavir Georgea Gershwina, Concertino za klarinet in komorni orkester, op. 48 Ferrucia Busonija in klavirska skladba V pokrajini Johna Cagea.
Na sporedu samospev Melanholija, prijazna nimfa Vincenza Bellinija, Štiri simfonične medigre iz opere Intermezzo Richarda Straussa, Koncertna parafraza na motive iz Bellinijeve opere Norma Franza Liszta, Divertimento za orkester Leonarda Bernsteina, Koncertna fantazija za violino in klavir na teme iz Gershwinove opere Porgy in Bess Igorja Aleksandroviča Frolova, Adagio za flavto, klarinet, trobento in godala Mikisa Theodorakisa, Trije preludiji za klavir Georgea Gershwina, Concertino za klarinet in komorni orkester, op. 48 Ferrucia Busonija in klavirska skladba V pokrajini Johna Cagea.
Na sporedu Simfonija št. 19 v D-duru Josepha Haydna, Osem variacij za klavir v F-duru na Süssmayerjevo temo 'Tändeln und Scherzen', WoO 76 Ludwiga van Beethovna in uvertura k Rossinijevi operi Italijanka v Alžiru.
Na sporedu Simfonija št. 19 v D-duru Josepha Haydna, Osem variacij za klavir v F-duru na Süssmayerjevo temo 'Tändeln und Scherzen', WoO 76 Ludwiga van Beethovna in uvertura k Rossinijevi operi Italijanka v Alžiru.
Penderecki je navdih za skladbo Jutranjice dobil ob preučevanju starodavnega obrednega pravoslavnega petja Razkoinikova v stari cerkveni slovanščini na estonski obali Čudskega jezera. Komponirati jih je začel leta 1970 in je v tem letu tudi končal prvi del skladbe, ki ga je posvetil velikemu ameriško-madžarsko-judovskemu dirigentu Eugenu Ormandyju, vendar ta s prvo izvedbo ni imel nič, saj sta delo prva izvedla zbor in orkester Zahodnonemškega radia pod vodstvom Andrzeja Markowskega, ki sta delo tudi naročila. Skladba je bila dobro sprejeta, namenjena pa je bila za drugi del velikonočne trilogije.
Penderecki je navdih za skladbo Jutranjice dobil ob preučevanju starodavnega obrednega pravoslavnega petja Razkoinikova v stari cerkveni slovanščini na estonski obali Čudskega jezera. Komponirati jih je začel leta 1970 in je v tem letu tudi končal prvi del skladbe, ki ga je posvetil velikemu ameriško-madžarsko-judovskemu dirigentu Eugenu Ormandyju, vendar ta s prvo izvedbo ni imel nič, saj sta delo prva izvedla zbor in orkester Zahodnonemškega radia pod vodstvom Andrzeja Markowskega, ki sta delo tudi naročila. Skladba je bila dobro sprejeta, namenjena pa je bila za drugi del velikonočne trilogije.