Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali nekaj značilnih pesmi in viž, ki so bile nekdaj del zimskih obredij, ki so potekala predvsem na podeželju od miklavža pa do svečnice, največji del seveda ob božiču in okrog novega leta pa do Svetih treh kraljev.
V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali nekaj značilnih pesmi in viž, ki so bile nekdaj del zimskih obredij, ki so potekala predvsem na podeželju od miklavža pa do svečnice, največji del seveda ob božiču in okrog novega leta pa do Svetih treh kraljev.
Slikar nariše deklico takšno kot jo vidijo njegove oči. Pripoveduje: Nadja Strajnar. Napisal: Boris Sergunenkov. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1984.
Slikar nariše deklico takšno kot jo vidijo njegove oči. Pripoveduje: Nadja Strajnar. Napisal: Boris Sergunenkov. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1984.
Odličen program, tehten in globoko potopljen v obdobje romantike: vrhunski mojstrovini Johannesa Brahmsa in Antona Brucknerja, ki ju interpretirajo umetniki, ki so se s tema deloma ukvarjali intenzivneje kot kdor koli drug. Bruckner je svojo zadnjo simfonijo posvetil »dobremu Gospodu«. Avstrijec Manfred Honeck je eden najpomembnejših dirigentov Brucknerjeve glasbe našega časa. Leta 2020 je bil za posnetek skladateljeve »Devete simfonije« s Pittsburškim simfoničnim orkestrom trikrat nominiran za nagrado gremi; preprosto najde popolnoma uravnotežen pristop k veliki simfonični arhitekturi te glasbe. Posnetek Brahmsovega Violinskega koncerta v izvedbi Leonidasa Kavakosa ni bil nič manj hvaljen in tudi tukaj je poudarek na ravnovesju: njegova interpretacija je »najboljša, kar se je v zadnjih letih pojavilo na zgoščenki«, je zapisala revija The Guardian. Violinist sam pravi, da Brahmsov koncert ni primerljiv z drugimi violinskimi koncerti – violina tukaj ne sme le lepo in melodično peti. »Tukaj imamo resnično neverjetno povezavo z orkestrom. Zveneti mora čim bolj homogeno.«
Odličen program, tehten in globoko potopljen v obdobje romantike: vrhunski mojstrovini Johannesa Brahmsa in Antona Brucknerja, ki ju interpretirajo umetniki, ki so se s tema deloma ukvarjali intenzivneje kot kdor koli drug. Bruckner je svojo zadnjo simfonijo posvetil »dobremu Gospodu«. Avstrijec Manfred Honeck je eden najpomembnejših dirigentov Brucknerjeve glasbe našega časa. Leta 2020 je bil za posnetek skladateljeve »Devete simfonije« s Pittsburškim simfoničnim orkestrom trikrat nominiran za nagrado gremi; preprosto najde popolnoma uravnotežen pristop k veliki simfonični arhitekturi te glasbe. Posnetek Brahmsovega Violinskega koncerta v izvedbi Leonidasa Kavakosa ni bil nič manj hvaljen in tudi tukaj je poudarek na ravnovesju: njegova interpretacija je »najboljša, kar se je v zadnjih letih pojavilo na zgoščenki«, je zapisala revija The Guardian. Violinist sam pravi, da Brahmsov koncert ni primerljiv z drugimi violinskimi koncerti – violina tukaj ne sme le lepo in melodično peti. »Tukaj imamo resnično neverjetno povezavo z orkestrom. Zveneti mora čim bolj homogeno.«
V Studiu Hendrix smo gostili člane ansambla Pogum. K nam so prišli proslavit svojo 25-letnico delovanja, mi pa smo uživali v njihovem lepem petju in pesmih. Zaželeli smo si zdravo in srečno leto, a glasbeniki prav nič ne počivajo, običajno vse do 1. januarja. Srečno v novih 25 let, dragi Pogum!
V Studiu Hendrix smo gostili člane ansambla Pogum. K nam so prišli proslavit svojo 25-letnico delovanja, mi pa smo uživali v njihovem lepem petju in pesmih. Zaželeli smo si zdravo in srečno leto, a glasbeniki prav nič ne počivajo, običajno vse do 1. januarja. Srečno v novih 25 let, dragi Pogum!
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V teh praznično-počitniških dneh, ki so namenjeni tudi raznim obračunom, nadaljujemo z bilanco letošnje Evropske prestolnice kulture. Tokrat se bomo posvetili razstavnemu delu njenega programa. Pogovarjali smo se z avtorjem knjige Mavrična Ribica, poklonili pa se bomo tudi slikarju Vojku Gašperutu. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič obarval s pesmimi kantavtorja Edoarda Bennata.
V teh praznično-počitniških dneh, ki so namenjeni tudi raznim obračunom, nadaljujemo z bilanco letošnje Evropske prestolnice kulture. Tokrat se bomo posvetili razstavnemu delu njenega programa. Pogovarjali smo se z avtorjem knjige Mavrična Ribica, poklonili pa se bomo tudi slikarju Vojku Gašperutu. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič obarval s pesmimi kantavtorja Edoarda Bennata.
Satira o reševanju najbolj intimnih dilem s pomočjo vedeževanja po telefonu vodi v zmešnjavo, kakršna se zgodi, ko ljudje poskušajo drugim naprtiti odgovornost za lastne težave. Takšne zmešnjave pa se običajno končajo slabo, celo problematično. Režiserka: Andreja Kovač Dramaturginja: Gabrijela Lučka Gruden Tonski mojster: Ivo Smogavec Interpretke in interpret – Ksenija Mišič, Franci Gabrovšek, Vesna Slapar, Vesna Jevnikar Produkcija Radia Maribor Posneto v studiih Radia Maribor maja 2007.
Satira o reševanju najbolj intimnih dilem s pomočjo vedeževanja po telefonu vodi v zmešnjavo, kakršna se zgodi, ko ljudje poskušajo drugim naprtiti odgovornost za lastne težave. Takšne zmešnjave pa se običajno končajo slabo, celo problematično. Režiserka: Andreja Kovač Dramaturginja: Gabrijela Lučka Gruden Tonski mojster: Ivo Smogavec Interpretke in interpret – Ksenija Mišič, Franci Gabrovšek, Vesna Slapar, Vesna Jevnikar Produkcija Radia Maribor Posneto v studiih Radia Maribor maja 2007.
Zadnja Etnofonija leta 2025 vam ponuja izbor najboljših etno izdaj letošnjega leta. V dveh oddajah sta se avtorja, Peter Barbarič in Mario Batelić odločila, da izbereta 12 albumov, ki so ju najbolj prepričali in so vredni ponovnega poslušanja.
Zadnja Etnofonija leta 2025 vam ponuja izbor najboljših etno izdaj letošnjega leta. V dveh oddajah sta se avtorja, Peter Barbarič in Mario Batelić odločila, da izbereta 12 albumov, ki so ju najbolj prepričali in so vredni ponovnega poslušanja.
Angleškega pisatelja Rudyarda Kiplinga danes - vsaj pri nas - najbolj poznamo kot avtorja mladinske Knjige o džungli. Bil je plodovit ustvarjalec, pisal je poezijo, romane in kratko prozo. Ko so mu leta 1907 namenili Nobelovo nagrado za književnost, so posebej pohvalili njegova "ostro opazovanje in izvirno domišljijo". Ti posebnosti se izrazita v njegovih zgodbah. Za Literarni nokturno smo izbrali nekaj odlomkov iz "Najlepše zgodbe na svetu", ki je prvič izšla leta 1891. V njej pripovedovalec sreča mladega bančnega uslužbenca, Charlieja Mearsa, ki si želi postati pisatelj in ga prosi za nasvet. Charlie ni posebej domiseln, vendar pa pripoveduje nenavadno žive zgodbe o pomorskih potovanjih, o Vikingih in tako naprej. Pripovedovalec ugotovi, da si Charlie teh zgodb ni izmislil, temveč se spominja preteklih življenj. Prevod Sonja Medved, interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
Angleškega pisatelja Rudyarda Kiplinga danes - vsaj pri nas - najbolj poznamo kot avtorja mladinske Knjige o džungli. Bil je plodovit ustvarjalec, pisal je poezijo, romane in kratko prozo. Ko so mu leta 1907 namenili Nobelovo nagrado za književnost, so posebej pohvalili njegova "ostro opazovanje in izvirno domišljijo". Ti posebnosti se izrazita v njegovih zgodbah. Za Literarni nokturno smo izbrali nekaj odlomkov iz "Najlepše zgodbe na svetu", ki je prvič izšla leta 1891. V njej pripovedovalec sreča mladega bančnega uslužbenca, Charlieja Mearsa, ki si želi postati pisatelj in ga prosi za nasvet. Charlie ni posebej domiseln, vendar pa pripoveduje nenavadno žive zgodbe o pomorskih potovanjih, o Vikingih in tako naprej. Pripovedovalec ugotovi, da si Charlie teh zgodb ni izmislil, temveč se spominja preteklih življenj. Prevod Sonja Medved, interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
Da bo Boti lahko zbral podatke o orjaškem Hitronogcu, se mora z njim spustiti v pravo dirko. Težko mu bo kos, saj je zverka hitra kot blisk. Izogibati se mora tudi skalam, ki mu letijo nad glavo, in paziti, da ga Hitronogec ne potepta.
Da bo Boti lahko zbral podatke o orjaškem Hitronogcu, se mora z njim spustiti v pravo dirko. Težko mu bo kos, saj je zverka hitra kot blisk. Izogibati se mora tudi skalam, ki mu letijo nad glavo, in paziti, da ga Hitronogec ne potepta.
Dokumentarno-igrana serija raziskuje življenje legendarne pisateljice Jane Austen, ki z brezčasnimi romani in družbeno kritiko še vedno navdihuje bralce vseh generacij. Razkošna dramatizacija, strokovni komentarji in osebni vpogledi orišejo njeno genialnost uma in duha, tiho kljubovanje in odločnost. 3. del: Leto 1814, Jane Austen je stara osemintrideset let. Objavila je tri romane: Prevzetnost in pristranost, Razsodnost in rahločutnost in Mansfield park in bila je še korak bližje finančni neodvisnosti. Nekaj pa jo je še vedno težilo. Mansfield park, na katerega je bila najbolj ponosna, ni naredil vtisa na bralce, kritiki pa so ga povsem prezrli. Kako naj torej piše o velikih temah in pove kaj o krivičnem svetu, ne da bi odvrnila bralce in kritike? Odgovor je bil nova junakinja, Emma. JANE AUSTEN: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Ali Naushahi
Dokumentarno-igrana serija raziskuje življenje legendarne pisateljice Jane Austen, ki z brezčasnimi romani in družbeno kritiko še vedno navdihuje bralce vseh generacij. Razkošna dramatizacija, strokovni komentarji in osebni vpogledi orišejo njeno genialnost uma in duha, tiho kljubovanje in odločnost. 3. del: Leto 1814, Jane Austen je stara osemintrideset let. Objavila je tri romane: Prevzetnost in pristranost, Razsodnost in rahločutnost in Mansfield park in bila je še korak bližje finančni neodvisnosti. Nekaj pa jo je še vedno težilo. Mansfield park, na katerega je bila najbolj ponosna, ni naredil vtisa na bralce, kritiki pa so ga povsem prezrli. Kako naj torej piše o velikih temah in pove kaj o krivičnem svetu, ne da bi odvrnila bralce in kritike? Odgovor je bil nova junakinja, Emma. JANE AUSTEN: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Ali Naushahi
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Kitarist John Pisano se je nekako neopazno za vedno poslovil 2. maja lani, star 93 let. Celo glasbeno kariero je preživel nekje v ozadju. Kljub temu, da je bil odličen kitarist, je ostal skromen, celo neambiciozen. Predvajamo nekatere njegove najbolj uspele skladbe.
Kitarist John Pisano se je nekako neopazno za vedno poslovil 2. maja lani, star 93 let. Celo glasbeno kariero je preživel nekje v ozadju. Kljub temu, da je bil odličen kitarist, je ostal skromen, celo neambiciozen. Predvajamo nekatere njegove najbolj uspele skladbe.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Priznani kanadski glasbenik Leonard Cohen se je vse življenje intenzivno posvečal poeziji. Pesniško zbirko Knjiga milosti, ki je po mnenju številnih eno najboljših njegovih del, je izdal leta 1984, ko je dopolnil 50 let. Pesmi so napisane kot psalmi ali molitve, s katerimi avtor izpoveduje svojo duhovno resnico ter težnjo po moralni prenovi svoje notranjosti. Prevajalec Jure Potokar, interpret Andrej Nahtigal, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2015.
Priznani kanadski glasbenik Leonard Cohen se je vse življenje intenzivno posvečal poeziji. Pesniško zbirko Knjiga milosti, ki je po mnenju številnih eno najboljših njegovih del, je izdal leta 1984, ko je dopolnil 50 let. Pesmi so napisane kot psalmi ali molitve, s katerimi avtor izpoveduje svojo duhovno resnico ter težnjo po moralni prenovi svoje notranjosti. Prevajalec Jure Potokar, interpret Andrej Nahtigal, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2015.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Z adventom se začne 1. obdobje novega cerkvenega leta, v njem pa je v ospredju pričakovanje Odrešenika in njegovega rojstva. Odlomki iz Svetega Pisma, ki se v tem času berejo pri liturgiji, sicer govorijo tudi o Kristusovem drugem prihodu, ki naj bi bil ob koncu sveta, témi, ki kliče posebej k razmisleku v kratkih in temačnih adventnih dnevih. Smiselna in sporočilna pa je tudi adventna glasba, ki z mistično, ponekod skoraj magično komponento zveni skrivnostno in hkrati optimistično. Predvsem je polna svetlobe in upanja, ki ju ljudje potrebujemo v tem času.
Z adventom se začne 1. obdobje novega cerkvenega leta, v njem pa je v ospredju pričakovanje Odrešenika in njegovega rojstva. Odlomki iz Svetega Pisma, ki se v tem času berejo pri liturgiji, sicer govorijo tudi o Kristusovem drugem prihodu, ki naj bi bil ob koncu sveta, témi, ki kliče posebej k razmisleku v kratkih in temačnih adventnih dnevih. Smiselna in sporočilna pa je tudi adventna glasba, ki z mistično, ponekod skoraj magično komponento zveni skrivnostno in hkrati optimistično. Predvsem je polna svetlobe in upanja, ki ju ljudje potrebujemo v tem času.
Po vsebinski strani so Offenbachove operete manj sentimentalne kot Straussove, vsebine in glasba pa so morda celo duhovitejše in v številnih primerih parodične. Rad je segal po sižejih iz antike in se seveda norčeval iz legendarnih junakov, še bolj pa iz sodobnikov, ki so s svojimi ne vedno krepostnimi življenjskimi navadami spominjali na včasih malce pokvarjene prebivalce Olimpa in kar klicali pero satiri ka. Preden je Offenbach napisal svoje zadnje in najpomembnejše odrsko-glasbeno delo, opero Hoffmannove pripovedke, je ustvaril več kot sto operet, krajših oper in glasbenih skečev ter dosegal uspeh za uspehom.
Po vsebinski strani so Offenbachove operete manj sentimentalne kot Straussove, vsebine in glasba pa so morda celo duhovitejše in v številnih primerih parodične. Rad je segal po sižejih iz antike in se seveda norčeval iz legendarnih junakov, še bolj pa iz sodobnikov, ki so s svojimi ne vedno krepostnimi življenjskimi navadami spominjali na včasih malce pokvarjene prebivalce Olimpa in kar klicali pero satiri ka. Preden je Offenbach napisal svoje zadnje in najpomembnejše odrsko-glasbeno delo, opero Hoffmannove pripovedke, je ustvaril več kot sto operet, krajših oper in glasbenih skečev ter dosegal uspeh za uspehom.
Zanimivo je, kako je nastal znameniti začetni glissando na klarinetu. Gershwin je prvotno napisal kromatično lestvico iz sedemnajstih tonov. Na eni od vaj pa je klarinetist za šalo zaigral glissando in pri tem je ostalo vse do danes.
Zanimivo je, kako je nastal znameniti začetni glissando na klarinetu. Gershwin je prvotno napisal kromatično lestvico iz sedemnajstih tonov. Na eni od vaj pa je klarinetist za šalo zaigral glissando in pri tem je ostalo vse do danes.
Animirani pustolovski film o resnični psički Titini je zabavna in vznemirljiva zgodba o skoraj pozabljenem raziskovalnem popotovanju: osvajanju severnega tečaja s cepelinom leta 1926. Italijanski aeronavtski inženir Umberto Nobile uživa mirno življenje s svojo ljubljeno psičko Titino, ki ga je tako očarala, da jo je rešil z rimskih ulic. Nekega dne prejme klic z daljnega severa. Pokliče ga Roald Amundsen, slavni norveški raziskovalec. Naroči mu, naj izdela velikanski cepelin, s katerim bosta skupaj osvojila severni tečaj. Nobile zagrabi priložnost, da se vpiše v zgodovino. S seboj vzame malo terierko Titino in nenavadna trojica začne odpravo na zadnji neodkriti kraj na Zemlji. Podvig jim uspe, vendar se po njem Umberto in Roald začneta prepirati, komu pripada slava. Skozi oči psičke Titine odkrivamo zgodbo o osvajanju neznanega, o zmagi, porazu in predanosti. Priporočena starost: 6+ Originalni naslov: Titina Leto produkcije: 2022 Država: Norveška Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Kajsa Nass Scenarij: Kajsa Nass, Per Schreiner Glasovi: Gašper Malnar, Andrej Murenc, Asja Kahrimanović Babnik, Maja Kunšič, Primož Pirnat
Animirani pustolovski film o resnični psički Titini je zabavna in vznemirljiva zgodba o skoraj pozabljenem raziskovalnem popotovanju: osvajanju severnega tečaja s cepelinom leta 1926. Italijanski aeronavtski inženir Umberto Nobile uživa mirno življenje s svojo ljubljeno psičko Titino, ki ga je tako očarala, da jo je rešil z rimskih ulic. Nekega dne prejme klic z daljnega severa. Pokliče ga Roald Amundsen, slavni norveški raziskovalec. Naroči mu, naj izdela velikanski cepelin, s katerim bosta skupaj osvojila severni tečaj. Nobile zagrabi priložnost, da se vpiše v zgodovino. S seboj vzame malo terierko Titino in nenavadna trojica začne odpravo na zadnji neodkriti kraj na Zemlji. Podvig jim uspe, vendar se po njem Umberto in Roald začneta prepirati, komu pripada slava. Skozi oči psičke Titine odkrivamo zgodbo o osvajanju neznanega, o zmagi, porazu in predanosti. Priporočena starost: 6+ Originalni naslov: Titina Leto produkcije: 2022 Država: Norveška Žanr: sinhronizirani animirani film Režija: Kajsa Nass Scenarij: Kajsa Nass, Per Schreiner Glasovi: Gašper Malnar, Andrej Murenc, Asja Kahrimanović Babnik, Maja Kunšič, Primož Pirnat
Na ustvarjanje Maurica Ravela je imela velik vpliv španska glasba, razlog za to biografi pripisujejo skladateljevi materi, ki je mladost preživela v Madridu in je svojemu sinu v najzgodnejšem otroštvu pela španske uspavanke. Na sporedu: Maurice Ravel: Španska rapsodija; Bolero; Sonata za violino in klavir št. 2 v G – duru in Piece en forme de habanera (različica za flavto in klavir).
Na ustvarjanje Maurica Ravela je imela velik vpliv španska glasba, razlog za to biografi pripisujejo skladateljevi materi, ki je mladost preživela v Madridu in je svojemu sinu v najzgodnejšem otroštvu pela španske uspavanke. Na sporedu: Maurice Ravel: Španska rapsodija; Bolero; Sonata za violino in klavir št. 2 v G – duru in Piece en forme de habanera (različica za flavto in klavir).
Zaključek leta, božične in novoletne praznične dneve ustvarjalci glasbenega programa RA KP izkoriščamo tudi zato, da vas poslušalke in poslušalce spomnimo na ustvarjalnost v Studiu Hendrix. Za nami je namreč izvrstno koncertno leto z vrhunskimi glasbenimi dogodki, ki smo jih strnili v enourne oddaje. In to kar po zvrsteh. Včeraj je kolegica Smilja Baranja prepletla venček narodno-zabavnih cvetk, ki so se zadnja leta bujno razrastla na radijskih tleh. Rock vsebine vam predstavil Armando Šturman.
Zaključek leta, božične in novoletne praznične dneve ustvarjalci glasbenega programa RA KP izkoriščamo tudi zato, da vas poslušalke in poslušalce spomnimo na ustvarjalnost v Studiu Hendrix. Za nami je namreč izvrstno koncertno leto z vrhunskimi glasbenimi dogodki, ki smo jih strnili v enourne oddaje. In to kar po zvrsteh. Včeraj je kolegica Smilja Baranja prepletla venček narodno-zabavnih cvetk, ki so se zadnja leta bujno razrastla na radijskih tleh. Rock vsebine vam predstavil Armando Šturman.
Sergeju Rahmaninovu je njegov Opus 18, skladateljski preboj po hudi ustvarjalni krizi, hitro prinesel mednarodno slavo. Znameniti klavirski koncert s svojimi veličastnimi gestami in privlačnimi melodijami še vedno velja za bistvo romantičnega klavirskega koncerta – in enega najzahtevnejših. Rusko-ameriški pianist Kirill Gerstein, znan po svojem transparentnem in lahkotnem igranju, je idealna izbira za izvedbo 2. Klavirskega koncerta Rahmaninova. Dirigent Santtu-Matias Rouvali z Münchenskim filharmoničnim orkestrom predstavlja tudi kompozicijski vnovični odkritji, ki ponazarjata širok spekter ruske glasbe. Čerjomuški je bilo ime satelitskega mesta, zgrajenega na obrobju Moskve leta 1956, ki mu je Dmitrij Šostakovič posvetil svojo briljantno opereto. Za nedolžnimi melodijami in humorno parodijo se skrivajo podtoni družbene kritike. Program se sklene z Drugo simfonijo Aleksandra Borodina, očarljivim poklonom zgodovini in glasbeni dediščini Rusije.
Sergeju Rahmaninovu je njegov Opus 18, skladateljski preboj po hudi ustvarjalni krizi, hitro prinesel mednarodno slavo. Znameniti klavirski koncert s svojimi veličastnimi gestami in privlačnimi melodijami še vedno velja za bistvo romantičnega klavirskega koncerta – in enega najzahtevnejših. Rusko-ameriški pianist Kirill Gerstein, znan po svojem transparentnem in lahkotnem igranju, je idealna izbira za izvedbo 2. Klavirskega koncerta Rahmaninova. Dirigent Santtu-Matias Rouvali z Münchenskim filharmoničnim orkestrom predstavlja tudi kompozicijski vnovični odkritji, ki ponazarjata širok spekter ruske glasbe. Čerjomuški je bilo ime satelitskega mesta, zgrajenega na obrobju Moskve leta 1956, ki mu je Dmitrij Šostakovič posvetil svojo briljantno opereto. Za nedolžnimi melodijami in humorno parodijo se skrivajo podtoni družbene kritike. Program se sklene z Drugo simfonijo Aleksandra Borodina, očarljivim poklonom zgodovini in glasbeni dediščini Rusije.
V zborovskem mozaiku tokrat združujemo dva sloga, renesanso in klasicizem. Iz prve stopajo adventni in božični moteti Jacobusa Handla Gallusa, iz drugega Mozartove Slovesne večernice, Koechel 339.
V zborovskem mozaiku tokrat združujemo dva sloga, renesanso in klasicizem. Iz prve stopajo adventni in božični moteti Jacobusa Handla Gallusa, iz drugega Mozartove Slovesne večernice, Koechel 339.
Donal Skehan: Recepti za vsak dan
Donal Skehan bo v tokratni oddaji predstavil tri recepte za preproste in okusne večerje med delovnim tednom, ki gredo v slast njegovim domačim. To so: losos s terijakijem, rižem in zelenjavo, mesne kroglice s smetanovo omako z gorčico ter piščančja in zelenjavna šavarma s ploščatim kruhom. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Donal Skehan bo v tokratni oddaji predstavil tri recepte za preproste in okusne večerje med delovnim tednom, ki gredo v slast njegovim domačim. To so: losos s terijakijem, rižem in zelenjavo, mesne kroglice s smetanovo omako z gorčico ter piščančja in zelenjavna šavarma s ploščatim kruhom. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan