Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
V živo
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Moj 365
Zaključi urejanje
Vse naročnine
Oddaje
Televizija Radio Podkasti

Zadnja priložnost

Samo muzika

6. 6. 2022

NULL

Arsove spominčice

6. 6. 2022

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Altistka Marija Bitenc Samec: Samospevi slovenskih skladateljev

6. 6. 2022

Predstavili bomo slovensko altistko Marijo Bitenc Samec, eno najizrazitejših slovenskih koncertnih solistk druge polovice 20. stoletja. Solopetje je študirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Juliju Bettetu, izpopolnjevala pa se je pri dirigentu in profesorju solopetja Luigiju Toffolu v Trstu. Večkrat je uspešno nastopila na tekmovanjih po nekdanji Jugoslaviji in na mednarodnih glasbenih tekmovanjih. Po kratkem sodelovanju v ljubljanski operi se je Marija Bitenc Samec kot samostojna umetnica povsem posvetila koncertnemu petju in nastopanju. V prvi oddaji bomo poslušali izbor samospevov slovenskih skladateljev Lucijana Marije Škerjanca, Danila Švare in Zvonimirja Cigliča, ki jih je umetnica posnela z različnimi pianisti.  

Julie Andrews – njene pesmi, njene sanje, francoska dokumentarna oddaja

6. 6. 2022

Mary Poppins, Moje pesmi, moje sanje, Viktor, Viktorija so izjemne filmske uspešnice, ki jih je ustvarila oskarjevka, filmska in gledališka igralka Julie Andrews. Dokumentarna oddaja razgrne življenje navdušujoče angleške umetnice, ki je osvojila tako Hollywood kot broadwajske odrske deske – tudi z muzikaloma My Fair Lady in Camelot z Richardom Burtonom. V nastopanju se je urila že kot deklica, zaradi nepozabnega sopranskega glasu s petimi oktavami razpona so jo izbrali tudi za nastop pred britanskim kraljem Jurijem VI. JULIE ANDREWS FOREVER / Francija / 2019 / Režija: Yves Riou

Kanadski trobilni kvintet izvaja Vivaldijeve Štiri letne čase

6. 6. 2022

Kanadski trobilni kvintet je sredi osemdesetih let posnel Vivaldijev sloviti cikel violinskih koncertov Štirje letni časi, ki ga je v preobleko za trobilni kvintet odel Arthur Frackenpohl. Ploščo je leta 1986 izdala založba CBS Masterworks, z nje pa tokrat - času primerno - predstavljamo Pomlad in Poletje. Zasedbo sestavljajo trobentarja Frederic Mills in Ronald Romm, hornist Martin Hackleman, pozavnist Eugene Watts in tubist Charles Daellenbach.

Gala večerja

6. 6. 2022

Štef se navdušen nad rubinastimi semeni granatnega jabolka odloči za elegantno rubinasto večerjo. Majči si za to priložnost pri mami Polenti izposodi ogrlico, a jo izgubi. Jo bosta s Štefom našla še pred večerjo?

Napad

29. 6. 2022

Anton prelisiči Sebastijana in ugrabi Belo. Odpelje jo v svojem kombiju. Tokrat mu ne bo spodletelo. Cezar in vaščani slavijo praznik sira in ničesar ne opazijo. Anton ima smolo, saj se mora prebiti mimo stojnic tržnice s sirom. Gabrijel v prtljažniku opazi Belo in smukne noter, da bi jo rešil. A Anton odpelje še njega. Sebastijan in Kameron se zapodita za ugrabljenima prijateljema …

Damijan Močnik

6. 6. 2022

Predvajamo dela Damijana Močnika, ki je letošnji prejemnik Kozinove nagrade Društva slovenskih skladateljev za zaokroženi sakralni opus. Damijan Močnik je kompozicijo študiral v razredu Daneta Škerla na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1991 diplomiral in prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado. Od leta 1993 je zaposlen v Zavodu Sv. Stanislava, od leta 2000 pa tudi kot umetniški vodja dejavnosti Zavoda. Čeprav je Močnik pretežno zborovski skladatelj in tudi uspešen zborovodja, pa ustvarja tudi inštrumentalno glasbo. Izbrali smo štiri skladbe Damijana Močnika: Vox Clamantis za trobento in godalni orkester, Glasbo za tolkala, Pihalni kvintet št. 2 in Kantato Circulus Aeternus za mešani zbor, trobila, pavke, tolkala in orgle.

V vrtincu ljubezni (XVI.), nemška telenovela, 20/251

6. 6. 2022

Teta Margit doživi infarkt. Tim je v posode z ekološkim škropivom nalil star pesticid. Christoph že pripravi kupoprodajno pogodbo za kmetijo. Valentina je trdno odločena, da se bo s Fabienom preselila v Leipzig. Robert je nesrečen. Lucy ne ve, kako bo vrnila podarjeni denar. Christoph se zdi neomajen. Henry se poskuša odkupiti Jessici s piknikom. Bo teta Margit preživela? STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Or Ettlinger: Spogledovanje s piedestalom

6. 6. 2022

Vlada Republike Slovenije je leto 2022 razglasila za Plečnikovo leto. Ob 150-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika se letos vrstijo številna obeležja. V prispevku Spogledovanje s piedestalom nemškega vizualnega umetnika, teoretika in docenta na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani dr. Ora Ettlingerja, izšel je v reviji Sodobnost leta 2008, prevedla ga je Dušanka Zabukovec, preberemo ta uvod: "Kot tujca, ki objavlja članek o Jožetu Plečniku v slovenski kulturni reviji, me je zanimalo, kakšna nova in dragocena spoznanja bi lahko prispeval k tako na široko obravnavani temi, kot je ta. Zato se tega ne bom lotil s pokoravanjem uveljavljenemu vedenju o Plečnikovem delu ali z objavljanjem novih podatkov o njem. Članek je prej način razkrivanja mojega postopka spoznavanja in razlogov, zakaj me je njegovo delo tako očaralo. Upam, da bodo osebni vtisi omogočili nov pogled na dobro znano snov – in bralcu morda celo omogočili, da ga sam znova odkrije." Esej je z glasbenimi vložki opremil Mihael Kozjek; to so odlomki iz Menueta iz skladbe A Downland Suite Johna Irelanda v izvedbi godalnega ansambla Guildhall pod vodstvom Roberta Salterja. Tonski mojster Robert Markoč, bralca Jasna Rodošek in Jure Franko.

70 let Slovenskega okteta

6. 6. 2022

Gostimo Danila Čadeža iz Solkana, ki je v Slovenskem oktetu pel 32 let in letos praznuje 90. rojstni dan.Smilja Baranja se je z njim pogovarjala ob 60-letnici Slovenskega okteta.

Pianist Bruce Liu in Orkester Philharmonia

6. 6. 2022

Kanadski pianist Bruce Liu, zmagovalec lanskega mednarodnega klavirskega tekmovanja Frédérica Chopina, se je 10. marca pridružil Orkestru Philharmonia na večeru mojstrovin Petra Iljiča Čajkovskega v Kraljevi festivalni dvorani v Londonu. Na programu so bili skladateljevi simfonična pesnitev Francesco da Rimini, Koncert za klavir in orkester št. 2 v G-duru in Simfonija št. 6 v h-molu, »Patetična«.

Čarobni trenutki glasbe, Montserrat Caballé v vlogi Norme, nemška glasbena dokumentarna oddaja

29. 6. 2022

Montserrat Caballé (Barcelona 1933–2018) je bila ena največjih opernih pevk 20. stoletja, mojstrica belkanta, med oboževalci znana kot La Superba – Veličastna. Njena umetniška pot je bila izjemno pestra in bogata, nastopila je z največjimi zvezdami iz sveta klasične in popularne glasbe. Skupno je imela več kot štiri tisoč nastopov. Nepozaben dokaz njenega mojstrstva in sposobnosti pa je posnetek Bellinijeve opere Norma iz leta 1974 z veličastno kuliso dva tisoč let starega antičnega gledališča Orange. Na odru se je iz radostne Montserrat prelevila v Normo, žensko burnega in zapletenega značaja. To je bila ena njenih znamenitih, čarobnih odrskih upodobitev, njen glas je bil prežet s čustvi, njeno petje so opisovali kot nadzemeljsko.

Edo & Ekei – Tukaj in tam solunskega novorebeta Dimitrisa Mystakidisa

6. 6. 2022

Edo & Ekei – Tukaj in tam solunskega novorebeta Dimitrisa Mystakidisa.Album avtorskih skladb mojstra sodobne rebetike ob stikih z urbanim zvočnim okoljem novega tisočletja.

Milan Jesih: Ljubiti

6. 6. 2022

Igra s podnaslovom "Vaje za ženski in moški glas" terja mojstrske poustvarjalce. Glasova namreč skušata v najrazličnejših pojmovnih in besednih osvetljavah ponazoriti vsebinski pomen enega najpogosteje uporabljenih glagolov na svetu. Pri tem pa se v igri z besedami in dvoumno-ironični besedni paradi razodeva vsa Jesihova genialnost. V ljubezenskem jezikovnem dvoboju sta se srečala Anica Kumer in Janez Hočevar. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Igralca – Anica Kumer in Janez Hočevar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana maja 1984.

Garrett Caples: Antinostalgija

6. 6. 2022

Garrett Caples, rojen leta 1972, je ameriški pesnik srednje generacije. Živi in dela v San Franciscu, kjer je tudi urednik pri legendarni založbi City Lights. Izdal je štiri pesniške zbirke in več pesniških knjižic, tako imenovanih chapbookov, poleg tega pa še knjigo esejev o umetnikih, ki so bili spregledani, odrinjeni ali pozabljeni, kljub pomenu in vplivnosti njihovega dela. Pesmi v izboru in prevodu Toneta Škrjanca so iz njegove zadnje knjige pesmi "Današnji zaljubljenci", ki je bila izdana leta 2021. Prevajalec: Tone Škrjanec Interpret: Primož Pirnat Režiserka: Špela Kravogel Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Tonski mojster: Urban Gruden Urednica oddaje: Tina Kozin

Jazz avenija

6. 6. 2022

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.

Nisem vaš zamorec, koprodukcijski dokumentarni film

29. 6. 2022

Priznani pisatelj in borec za pravice temnopoltih v Združenih državah Amerike James Baldwin je leta 1979 začel ponazarjati življenje v Ameriki prek zgodb Medgarja Eversa, Martina Luthra Kinga in Malcolma X – prek življenja treh umorjenih prijateljev. Rokopisa ni končal, na nastalih 30 straneh pa je režiser Raoul Peck zasnoval večkrat nagrajeni dokumentarni film Nisem vaš zamorec. I AM NOT YOUR NEGRO / Belgija, Francija, ZDA, Švica / 2016 / režija: Raoul Peck

Na binkošti - z glasbo Palestrine, Crecquillona in Mozarta

5. 6. 2022

Binkošti so tretji največji praznik cerkvenega leta; praznujejo ga katoličani, evangeličani in pravoslavni – slednji zaradi julijanskega koledarja, ki ga uporabljajo, navadno pozneje. Evangeličani binkoštni dan razumejo predvsem kot rojstni oz. ustanovni dan cerkve, zato praznik obhajajo dva dni, v pravoslavnih cerkvah pa na 50. dan po veliki noči obhajajo praznik Svete Trojice, praznik Svetega Duha pa šele naslednji - 51. dan. A kakorkoli. Binkošti so vedno in povsod zelo slovesen praznik. In taka je tudi glasba, namenjena temu dnevu.

Potujoči skladatelji 1. del

7. 6. 2022

Potovanja v bližnje in daljne kraje že od nekdaj spremljajo človeško delovanje in ustvarjanje. Številni umetniki, pisatelji in glasbeniki so v tujini iskali ustvarjalni navdih. Občudovali so naravo, umetniška dela, arhitekturo, posedali po kavarnah in opazovali mestni vrvež, lovili sončne žarke, opazovali ljudi ali raziskovali značilnosti določenega kraja, pokrajine, dežele. Vse to so nato prelili v svoja dela; slikarji na platno, glasbeniki v svoje melodije.

Potujoči skladatelji II

7. 6. 2022

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Stéphane Mallarmé: Pozdrav

7. 6. 2022

Francoski pesnik Stéphane Mallarmé (1842 – 1898) je razvil skrajno pesniško obliko simbolizma. Njegova precej abstraktna poezija danes velja za eno pomembnejših referenc sodobni poeziji. Pesem Pozdrav, ki jo je prevedel Boris A. Novak, pa je ena njegovih najbolj znanih in zvočno dodelanih pesmi. Interpretira jo Brane Grubar.

Glasba po željah

7. 6. 2022

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

Glasba po željah

7. 6. 2022

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

Gospod Strašilo

30. 6. 2022

Pepa in Jure sta na obisku pri babi in dediju pujsu. Ptički pozobajo semena, ki jih je posejal dedi pujs, zato mu Pepa in Jure pomagata narediti strašilo.

Na binkošti – z Bachovo kantato Pesmi donite, strune zvenite

5. 6. 2022

Erschallet ihr Lieder, erklinget, ihr Seiten (Pesmi donite, strune zvenite) je kantata, ki jo je Bach namenil za binkošti, praznik prihoda Svetega Duha. S tretjo božjo osebo so po navedbah iz zbranih apostolskih del tesno povezani začetki Cerkve, iz nje je črpal navdih tudi weimarski dvorni pesnik Salomon Franck, najverjetnejši avtor besedila omenjene Bachove kantate.

Vetroven jesenski dan

30. 6. 2022

Dan je hladen in vetroven. Vsi so oblekli plašče, kape in šale. Veter piha tako močno, da Pepino žogo odpihne v ribnik, Juretovo kapo pa na drevo.

Potujoči skladatelji III

7. 6. 2022

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Boris Čajkovski, 2. del

7. 6. 2022

Boris Čajkovski danes velja za največjega ruskega skladatelja druge polovice 20. stoletja in za resničnega nadaljevalca velikega izročila. V svojem umetniškem opusu je zapustil veliko del, med drugim štiri simfonije, štiri koncerte, nedokončano opero Zvezda, pa še petnajst simfoničnih del, petnajst večjih komornih del (od tega šest godalnih kvartetov), enajst večjih klavirskih skladb ter šest obširnejših vokalno-instrumentalnih del.