Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Angleška poznoromantična pesnica Elizabeth Barrett Browning, ki je živela med letoma 1806 in 1861, je zapustila obsežen opus. Njeno najpomembnejše delo pa so Portugiški soneti iz leta 1847. Enega izmed njih boste slišali v prevodu Alojza Gradnika. Interpretka Stannia Boninsegna, urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2002.
Angleška poznoromantična pesnica Elizabeth Barrett Browning, ki je živela med letoma 1806 in 1861, je zapustila obsežen opus. Njeno najpomembnejše delo pa so Portugiški soneti iz leta 1847. Enega izmed njih boste slišali v prevodu Alojza Gradnika. Interpretka Stannia Boninsegna, urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2002.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Richard Wagner: DIE HOCHZEIT (Svatba), DIE FEEN (Vile) Carl Maria von Weber: OBERON, EURYANTHE Heinrich Marchner: HANS HEILING
Richard Wagner: DIE HOCHZEIT (Svatba), DIE FEEN (Vile) Carl Maria von Weber: OBERON, EURYANTHE Heinrich Marchner: HANS HEILING
Leta 1902 se je na Reki rodil Mihovil Logar, srbski skladatelj s slovenskimi koreninami, ki je svoj glasbeni jezik razvijal pod vplivi novih glasbenih tokov 20. stoletja, s katerimi se je seznanil med študijem kompozicije v Pragi. Kot piše Adriana Sabo v svojem članku z naslovom Skladatelji slovenskega rodu v Srbiji, se je Logar, tako kot drugi praški učenci, na Češkem srečal s tedaj aktualnimi glasbenimi idejami, ki so zajemale širjenje tonalitete z bogato uporabo kromatike, komponiranje atonalnih in atematskih stvaritev ter sproščanje forme. Zato lahko najzgodnejše obdobje Logarjevega ustvarjanja opisujemo s pojmoma modernistično in ekspresionistično.
Leta 1902 se je na Reki rodil Mihovil Logar, srbski skladatelj s slovenskimi koreninami, ki je svoj glasbeni jezik razvijal pod vplivi novih glasbenih tokov 20. stoletja, s katerimi se je seznanil med študijem kompozicije v Pragi. Kot piše Adriana Sabo v svojem članku z naslovom Skladatelji slovenskega rodu v Srbiji, se je Logar, tako kot drugi praški učenci, na Češkem srečal s tedaj aktualnimi glasbenimi idejami, ki so zajemale širjenje tonalitete z bogato uporabo kromatike, komponiranje atonalnih in atematskih stvaritev ter sproščanje forme. Zato lahko najzgodnejše obdobje Logarjevega ustvarjanja opisujemo s pojmoma modernistično in ekspresionistično.
V oddaji bomo predvajali glasbo skladatelja in dirigenta Demetrija Žebreta. Žebre je na ljubljanskem glasbenem konservatoriju med letoma 1929 in 1934 študiral kompozicijo pri Slavku Ostercu in dirigiranje pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Izpopolnjeval se je na konservatoriju v Pragi pri Josefu Suku, Aloisu Habi in Vaclavu Talichu. Deloval je kot korepetitor in dirigent Ljubljanske opere in pozneje postal najprej direktor mariborske in zatem še ljubljanske operne hiše. Žebre je avtor scenske glasbe ter številnih klavirskih in komornih skladb, najpomembnejši pa je njegov simfonični opus. Leta 1951 je za življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado.
V oddaji bomo predvajali glasbo skladatelja in dirigenta Demetrija Žebreta. Žebre je na ljubljanskem glasbenem konservatoriju med letoma 1929 in 1934 študiral kompozicijo pri Slavku Ostercu in dirigiranje pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Izpopolnjeval se je na konservatoriju v Pragi pri Josefu Suku, Aloisu Habi in Vaclavu Talichu. Deloval je kot korepetitor in dirigent Ljubljanske opere in pozneje postal najprej direktor mariborske in zatem še ljubljanske operne hiše. Žebre je avtor scenske glasbe ter številnih klavirskih in komornih skladb, najpomembnejši pa je njegov simfonični opus. Leta 1951 je za življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado.
Približno pet odstotkov Latvije pokrivajo barja, ki so edinstveno naravno okolje za raznovrstne živali in rastline. Med njimi so tudi mineralov in vitaminov polne brusnice, ki jih domačini ne nabirajo le v naravi, temveč jih tudi gojijo. Same po sebi so sicer izredno kisle, a so zelo okusne kot sestavina marmelad in sokov, odlične pa so tudi posušene ali kot okras za različne sladice. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Adama Ulrich
Približno pet odstotkov Latvije pokrivajo barja, ki so edinstveno naravno okolje za raznovrstne živali in rastline. Med njimi so tudi mineralov in vitaminov polne brusnice, ki jih domačini ne nabirajo le v naravi, temveč jih tudi gojijo. Same po sebi so sicer izredno kisle, a so zelo okusne kot sestavina marmelad in sokov, odlične pa so tudi posušene ali kot okras za različne sladice. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Adama Ulrich
Srečo moramo iskati doma … Pripoveduje: Branko Šturbej. Napisala: Metka Cotič Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Srečo moramo iskati doma … Pripoveduje: Branko Šturbej. Napisala: Metka Cotič Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Med sodobnimi slovenskimi pianisti ima posebno mesto Gregor Ftičar, mojster črno-belih tipk. Pomemben del njegovega ustvarjanja je povezan s klasično zasedbo tria, za svoj najnovejši projekt, Black Smoke Suite, pa je triu dodal še vibrafon. Predstavitev nove plošče.
Med sodobnimi slovenskimi pianisti ima posebno mesto Gregor Ftičar, mojster črno-belih tipk. Pomemben del njegovega ustvarjanja je povezan s klasično zasedbo tria, za svoj najnovejši projekt, Black Smoke Suite, pa je triu dodal še vibrafon. Predstavitev nove plošče.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Podajamo se v bolj sproščeno glasbeno razpoloženje s skladbami iz cikla Schulbrede Tunes Huberta Parryja, Akvarijsko suito Billyja Mayerla, Začetno polko Mihaila Glinke in Valčkom iz Straussovega Cigana barona v virtuozni predelavi Ernöja von Dohnányija.
Podajamo se v bolj sproščeno glasbeno razpoloženje s skladbami iz cikla Schulbrede Tunes Huberta Parryja, Akvarijsko suito Billyja Mayerla, Začetno polko Mihaila Glinke in Valčkom iz Straussovega Cigana barona v virtuozni predelavi Ernöja von Dohnányija.
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 4. del Začetek septembra je in Julius nabira divje cvetlice in dišavnice, ki jih bo posušil za zimo. Skuha si pikantne srčanke, za katere je dobil navdih v španski kulinariki. Na vrtu je obilje bučk. Iz njih pripravi božansko omako, v katero vmeša domače testenine iz neverjetno hitro pripravljenega testa. Predstavi tudi nekaj vrst testenin, za katere ne potrebujemo strojčka za valjanje. Čaka ga še spravilo sena. Prijaznim pomočnikom pa se oddolži s slastnim tiramisujem. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 4. del Začetek septembra je in Julius nabira divje cvetlice in dišavnice, ki jih bo posušil za zimo. Skuha si pikantne srčanke, za katere je dobil navdih v španski kulinariki. Na vrtu je obilje bučk. Iz njih pripravi božansko omako, v katero vmeša domače testenine iz neverjetno hitro pripravljenega testa. Predstavi tudi nekaj vrst testenin, za katere ne potrebujemo strojčka za valjanje. Čaka ga še spravilo sena. Prijaznim pomočnikom pa se oddolži s slastnim tiramisujem. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Izbrali smo renesančno glasbo za lutnjo, ki združuje polifonijo in diminucije. Mojstri poznega petnajstega in zgodnjega šestnajstega stoletja, kakršna sta Ockeghem in Josquin, so ustvarjali polifono večglasje, ki je dobro ustrezalo renesančnemu pogledu na svet in ga lahko opišemo kot tonsko arhitekturo. Diminuiranje ali okraševanje obstoječih melodij s hitrejšimi pasažami je bila povsem drugačna umetnost. Pogosto so jo povezovali z improvizacijo, a so menili, da je nepogrešljiva pri vseh oblikah muziciranja. Opisujejo jo učbeniki v sredini šestnajstega stoletja, a viri glasbe za lutnjo in glasbila s tipkami kažejo, da je bila veliko starejša. Ohranjene tabulature pričajo, da so renesančni lutnjisti diminucije posebno radi dodajali polifonemu večglasju.
Izbrali smo renesančno glasbo za lutnjo, ki združuje polifonijo in diminucije. Mojstri poznega petnajstega in zgodnjega šestnajstega stoletja, kakršna sta Ockeghem in Josquin, so ustvarjali polifono večglasje, ki je dobro ustrezalo renesančnemu pogledu na svet in ga lahko opišemo kot tonsko arhitekturo. Diminuiranje ali okraševanje obstoječih melodij s hitrejšimi pasažami je bila povsem drugačna umetnost. Pogosto so jo povezovali z improvizacijo, a so menili, da je nepogrešljiva pri vseh oblikah muziciranja. Opisujejo jo učbeniki v sredini šestnajstega stoletja, a viri glasbe za lutnjo in glasbila s tipkami kažejo, da je bila veliko starejša. Ohranjene tabulature pričajo, da so renesančni lutnjisti diminucije posebno radi dodajali polifonemu večglasju.
V Kosovelovem domu v Sežani se na razstavi Celota predstavljata umetnici Sibila Leskovec in Špela Šedivy s skulpturo, ki sta jo ustvarili skupaj. Gre za njuno prvo skupno delo, v katerem se individualna likovna izraza združita v enoten, premišljen umetniški dialog. Pomembna pridobitev je zaznamovala Narodno in študijsko knjižnico v Trstu, ki odslej hrani prvo izdajo Dalmatinove Biblije iz leta 1584. Dragoceno in redko knjigo je knjižnici podaril Tržačan Sergij Premru. S tem se je uvrstila med redke evropske knjižnice, ki hranijo ta temeljni spomenik slovenske pisane besede. Tržaški filmski festival letos v ospredje postavlja uveljavljene slovenske režiserke in njihova dela. Med ostalimi bo predstavljen eden najbolj nagrajevanih celovečernih prvencev zadnjih let z naslovom Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo mlade slovenske režiserke Ester Ivakič. Glasbeno ogrlico je Armando Šturman posvetil junaškemu Pohorskemu bataljonu, ki je svojo poslednjo bitko bojeval prav na današnji dan, 8. januarja 1943, na Osankarici.
V Kosovelovem domu v Sežani se na razstavi Celota predstavljata umetnici Sibila Leskovec in Špela Šedivy s skulpturo, ki sta jo ustvarili skupaj. Gre za njuno prvo skupno delo, v katerem se individualna likovna izraza združita v enoten, premišljen umetniški dialog. Pomembna pridobitev je zaznamovala Narodno in študijsko knjižnico v Trstu, ki odslej hrani prvo izdajo Dalmatinove Biblije iz leta 1584. Dragoceno in redko knjigo je knjižnici podaril Tržačan Sergij Premru. S tem se je uvrstila med redke evropske knjižnice, ki hranijo ta temeljni spomenik slovenske pisane besede. Tržaški filmski festival letos v ospredje postavlja uveljavljene slovenske režiserke in njihova dela. Med ostalimi bo predstavljen eden najbolj nagrajevanih celovečernih prvencev zadnjih let z naslovom Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo mlade slovenske režiserke Ester Ivakič. Glasbeno ogrlico je Armando Šturman posvetil junaškemu Pohorskemu bataljonu, ki je svojo poslednjo bitko bojeval prav na današnji dan, 8. januarja 1943, na Osankarici.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Mlada indonezijska okoljska aktivistka Melati si že šest let prizadeva za prepoved uporabe plastike, ki onesnažuje njen domači otok Bali. V iskanju navdiha za nadaljnji boj za boljši svet se odpravi na potovanje, na katerem spozna šest svojih vrstnikov, neutrudnih borcev za čisto okolje, človekove pravice in pravično družbo: od sirskega begunca Mohameda, ki je v Libanonu ustanovil šolo za otroke iz begunskih taborišč, in ugandske kmetice Winnie, ki najrevnejše uči pridelovati hrano, do Xiuhtezcatla, ki se v Koloradu zavzema za pravice staroselcev in prepoved hidravličnega lomljenja skrilavcev. Ob njihovih zgodbah Melati ugotovi, da ni sama. Vsi so del množice mladih aktivistov, ki so vsepovsod po svetu pripravljeni povzdigniti glas za nekaj, kar je večje od njih: za prihodnost človeštva. BIGGER THAN US / Francija / 2021 / Režija: Flore Vasseur
Mlada indonezijska okoljska aktivistka Melati si že šest let prizadeva za prepoved uporabe plastike, ki onesnažuje njen domači otok Bali. V iskanju navdiha za nadaljnji boj za boljši svet se odpravi na potovanje, na katerem spozna šest svojih vrstnikov, neutrudnih borcev za čisto okolje, človekove pravice in pravično družbo: od sirskega begunca Mohameda, ki je v Libanonu ustanovil šolo za otroke iz begunskih taborišč, in ugandske kmetice Winnie, ki najrevnejše uči pridelovati hrano, do Xiuhtezcatla, ki se v Koloradu zavzema za pravice staroselcev in prepoved hidravličnega lomljenja skrilavcev. Ob njihovih zgodbah Melati ugotovi, da ni sama. Vsi so del množice mladih aktivistov, ki so vsepovsod po svetu pripravljeni povzdigniti glas za nekaj, kar je večje od njih: za prihodnost človeštva. BIGGER THAN US / Francija / 2021 / Režija: Flore Vasseur
Rota je v glasbi za film uporabil kombinacijo preprostih, a izrazito čustvenih melodij, ki pogosto spominjajo na renesančno glasbo, a so povsem izvirne in prilagojene filmskemu pripovednemu toku. Njegov slog združuje nežnost, romantičnost in meditativno melanholijo z dramatičnimi poudarki, kar ustvarja edinstveno harmonsko in čustveno izkušnjo.
Rota je v glasbi za film uporabil kombinacijo preprostih, a izrazito čustvenih melodij, ki pogosto spominjajo na renesančno glasbo, a so povsem izvirne in prilagojene filmskemu pripovednemu toku. Njegov slog združuje nežnost, romantičnost in meditativno melanholijo z dramatičnimi poudarki, kar ustvarja edinstveno harmonsko in čustveno izkušnjo.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Ker se je leto komaj začelo in smo sredi zime, se je glasbeni urednik Tomaž Guček tokrat odločil, da pripravi glasbeni izbor enega izmed prvih sodelavcev ali, bolje povedano, soustvarjalcev glasbenih oddaj na takratnem Radiu Ljubljana, med drugim seveda oddaje Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Mogoče ste uganili, da gre za harmonikarja Avgusta Stanka. Spremljal je številne pevke in pevce ali pa je igral z instrumentalnim Triom Avgusta Stanka (Avgust Stanko – harmonika, Miha Gunzek – klarinet in Miško Hočevar – kontrabas). V arhivu Radia Slovenija je zbrano lepo število ljudskih skladb v njegovi izvedbi, nekaj posnetih tudi s triom. In izbor vsega naštetega vam ponujamo v posluh v tokratni oddaji. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Ker se je leto komaj začelo in smo sredi zime, se je glasbeni urednik Tomaž Guček tokrat odločil, da pripravi glasbeni izbor enega izmed prvih sodelavcev ali, bolje povedano, soustvarjalcev glasbenih oddaj na takratnem Radiu Ljubljana, med drugim seveda oddaje Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Mogoče ste uganili, da gre za harmonikarja Avgusta Stanka. Spremljal je številne pevke in pevce ali pa je igral z instrumentalnim Triom Avgusta Stanka (Avgust Stanko – harmonika, Miha Gunzek – klarinet in Miško Hočevar – kontrabas). V arhivu Radia Slovenija je zbrano lepo število ljudskih skladb v njegovi izvedbi, nekaj posnetih tudi s triom. In izbor vsega naštetega vam ponujamo v posluh v tokratni oddaji. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Daniil Harms (1905–1942) je ruski avantgardist z začetka 20. stoletja. Bil je eden prvih satirikov, ki je v zgodnjem obdobju Sovjetske zveze pisal pod vplivom nadrealizma ter na podlagi absurda ustvaril edinstveni literarni izraz. Najbolj je znan po kratkih zgodbah, ki so zgoščene miniature in običajno razkrivajo nesmisel življenja. Svet v njih je nepredvidljiv in neurejen, liki pa se mnogokrat obnašajo nerazumsko, zato je pisatelj prav skozi njih tok zgodbe mnogokrat zapeljal v nepredvidljivo smer. Pred nekaj dnevi, 30. decembra, bi Daniil Harms dopolnil 120 let, ob tem jubileju predstavljamo njegovo ustvarjanje. Avtor oddaje Matej Juh, prevajalec Drago Bajt, interpreti Slavko Cerjak, Boris Mihalj, Barbara Novakovič, bralca Jure Franko in Lidija Hartman, režiser Igor Likar, glasbena opremljevalka Darka Hlavka Godina, tonski mojster Mirko Marinšek, urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar, leto nastanka 2006.
Daniil Harms (1905–1942) je ruski avantgardist z začetka 20. stoletja. Bil je eden prvih satirikov, ki je v zgodnjem obdobju Sovjetske zveze pisal pod vplivom nadrealizma ter na podlagi absurda ustvaril edinstveni literarni izraz. Najbolj je znan po kratkih zgodbah, ki so zgoščene miniature in običajno razkrivajo nesmisel življenja. Svet v njih je nepredvidljiv in neurejen, liki pa se mnogokrat obnašajo nerazumsko, zato je pisatelj prav skozi njih tok zgodbe mnogokrat zapeljal v nepredvidljivo smer. Pred nekaj dnevi, 30. decembra, bi Daniil Harms dopolnil 120 let, ob tem jubileju predstavljamo njegovo ustvarjanje. Avtor oddaje Matej Juh, prevajalec Drago Bajt, interpreti Slavko Cerjak, Boris Mihalj, Barbara Novakovič, bralca Jure Franko in Lidija Hartman, režiser Igor Likar, glasbena opremljevalka Darka Hlavka Godina, tonski mojster Mirko Marinšek, urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar, leto nastanka 2006.
Desetletje je minilo, odkar je svet klasične glasbe izgubil eno od svojih najbolj ikoničnih osebnosti, legendarnega italijanskega dirigenta Claudia Abbada. Njegova zapuščina je bogata. S svojim izjemnim glasbenim talentom je maestro Abbado zaznamoval številne orkestre, ki jih je vodil, Berlinske filharmonike, Clevelandski orkester, Festivalski orkester v Luzernu, Dunajske filharmonike … Dokumentarni film ponuja intimen pogled v njegovo življenje ob pogovorih z ljudmi, ki so ga najbolje poznali, njegovo družino in z glasbeniki, ki jih je navdihoval v času svoje slavne kariere. PLEASE CALL ME CLAUDIO/Nemčija 2023/ scenarij in režija Magdalena Zięba-Schwind
Desetletje je minilo, odkar je svet klasične glasbe izgubil eno od svojih najbolj ikoničnih osebnosti, legendarnega italijanskega dirigenta Claudia Abbada. Njegova zapuščina je bogata. S svojim izjemnim glasbenim talentom je maestro Abbado zaznamoval številne orkestre, ki jih je vodil, Berlinske filharmonike, Clevelandski orkester, Festivalski orkester v Luzernu, Dunajske filharmonike … Dokumentarni film ponuja intimen pogled v njegovo življenje ob pogovorih z ljudmi, ki so ga najbolje poznali, njegovo družino in z glasbeniki, ki jih je navdihoval v času svoje slavne kariere. PLEASE CALL ME CLAUDIO/Nemčija 2023/ scenarij in režija Magdalena Zięba-Schwind
Jani Kovačič predstavi pesem Pieta, Bogdan Benigar napove letošnji festival Druga godba in izpostavi tri koncerte letošnjega cikla Sogodbe, Seu Jorge in Pepe Link pa svoja zadnja albuma.
Jani Kovačič predstavi pesem Pieta, Bogdan Benigar napove letošnji festival Druga godba in izpostavi tri koncerte letošnjega cikla Sogodbe, Seu Jorge in Pepe Link pa svoja zadnja albuma.
V osišču dogajanja je sprva uspešen uslužbenec Statističnega urada, ki postane dobrodelnež in začne zaradi človekoljubnih akcij zanemarjati svojo uradniško službo. A kot nam v igri pove pripovedovalec, bi bilo vse v redu, če življenje ne bi imelo tudi druge plati ... Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Dane Gorjanc – Frane Milčinski - Ježek Gorjančeva žena – Majda Potokar Pripovedovalec – Jurij Souček Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1962.
V osišču dogajanja je sprva uspešen uslužbenec Statističnega urada, ki postane dobrodelnež in začne zaradi človekoljubnih akcij zanemarjati svojo uradniško službo. A kot nam v igri pove pripovedovalec, bi bilo vse v redu, če življenje ne bi imelo tudi druge plati ... Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Dane Gorjanc – Frane Milčinski - Ježek Gorjančeva žena – Majda Potokar Pripovedovalec – Jurij Souček Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1962.
Vse leto uživamo poceni sadje in zelenjavo iz trgovin, toda kakšne so delovne razmere za ljudi, ki te plodove obirajo za nas? Ustvarjalci dokumentarne oddaje sledijo sadju in zelenjavi iz naših nakupovalnih vozičkov do kmetijskih zemljišč po Evropi in razkrivajo sistematično izkoriščanje delavcev, zlasti migrantov. Kako deluje sistem pridelave ter dobavnih verig pri oskrbi s sadjem in zelenjavo? Kakšni so dejanski stroški pridelkov, ki jih kupujemo? Koliko naj stane kilogram paradižnika brez izkoriščanja delavcev? BLOOD, SWEAT & GREENS: THE EXPLOITATION OF EUROPE'S HARVEST WORKERS / BITTERE FRÜCHTE – AUSBEUTUNG AUF EUROPAS FELDERN / Nemčija / 2024
Vse leto uživamo poceni sadje in zelenjavo iz trgovin, toda kakšne so delovne razmere za ljudi, ki te plodove obirajo za nas? Ustvarjalci dokumentarne oddaje sledijo sadju in zelenjavi iz naših nakupovalnih vozičkov do kmetijskih zemljišč po Evropi in razkrivajo sistematično izkoriščanje delavcev, zlasti migrantov. Kako deluje sistem pridelave ter dobavnih verig pri oskrbi s sadjem in zelenjavo? Kakšni so dejanski stroški pridelkov, ki jih kupujemo? Koliko naj stane kilogram paradižnika brez izkoriščanja delavcev? BLOOD, SWEAT & GREENS: THE EXPLOITATION OF EUROPE'S HARVEST WORKERS / BITTERE FRÜCHTE – AUSBEUTUNG AUF EUROPAS FELDERN / Nemčija / 2024
Francosko-belgijska pisateljica Diane Ducret (1982) je študirala filozofijo, pisala je scenarije za televizijske serije, objavila je več romanov, znana pa je tudi po študijah žensk, ki so bile povezane z zloglasnimi diktatorji ali gangsterji. V romanu Diktatorka ponudi romantično vizijo Zahoda, ki tone v kaos ter najde novega idola in voditelja v ženski s čezmernimi ambicijami. Prevajalka Tadeja Šergan, igralka Ana Urbanc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
Francosko-belgijska pisateljica Diane Ducret (1982) je študirala filozofijo, pisala je scenarije za televizijske serije, objavila je več romanov, znana pa je tudi po študijah žensk, ki so bile povezane z zloglasnimi diktatorji ali gangsterji. V romanu Diktatorka ponudi romantično vizijo Zahoda, ki tone v kaos ter najde novega idola in voditelja v ženski s čezmernimi ambicijami. Prevajalka Tadeja Šergan, igralka Ana Urbanc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.