Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sveže kreacije iz sveta elektronske glasbe, dve domači radijski premieri in gostujoči miks iraške didžejke Same. 01. Jorja Smith - Price Of It All (Amir Amor Remix) (FAMM) 02. Wilkinson ft. Katy Alex - Ultraviolet (Sleepless Music) 03. DUB FX & Woodnote - Feel It (Rydel Remix) 04. Chambord - Stay High (Kitsuné Musique) 05. Alastair Lane & SEÏTOU - Give Me A Kiss (ALTRA MODA) 06. MAXI MERAKI - About Yourself (Higher Ground) 07. Mikel Wonic & Mark Drake - UNVRS (Starboys Records) 08. Cristoph - Gimme The Love (Toolroom) 09. Andrew Meller - What We Need (ADESSO) 10. Josh Baker & Eliza Rose - Down To The Bone (Baker’s Dozen) 11. Prospa & Cloonee - Free Your Mind (Circoloco Recordings) 12. Franky Rizardo - Shinjuku (LTF) 13. Fatboy Slim - Retox (Sweely Remix) (BMG) 14. Danny Howard - After Five (Nothing Else Matters)
Sveže kreacije iz sveta elektronske glasbe, dve domači radijski premieri in gostujoči miks iraške didžejke Same. 01. Jorja Smith - Price Of It All (Amir Amor Remix) (FAMM) 02. Wilkinson ft. Katy Alex - Ultraviolet (Sleepless Music) 03. DUB FX & Woodnote - Feel It (Rydel Remix) 04. Chambord - Stay High (Kitsuné Musique) 05. Alastair Lane & SEÏTOU - Give Me A Kiss (ALTRA MODA) 06. MAXI MERAKI - About Yourself (Higher Ground) 07. Mikel Wonic & Mark Drake - UNVRS (Starboys Records) 08. Cristoph - Gimme The Love (Toolroom) 09. Andrew Meller - What We Need (ADESSO) 10. Josh Baker & Eliza Rose - Down To The Bone (Baker’s Dozen) 11. Prospa & Cloonee - Free Your Mind (Circoloco Recordings) 12. Franky Rizardo - Shinjuku (LTF) 13. Fatboy Slim - Retox (Sweely Remix) (BMG) 14. Danny Howard - After Five (Nothing Else Matters)
Georges Perec, ki je živel v letih od 1936 do 1982, velja za enega najopaznejših francoskih literarnih ustvarjalcev 20. stoletja. Avtor je bil vse življenje jezikovni eksperimentator. Bil je tudi najbolj prepoznaven član skupine za eksperimentalno književnost OuLiPo, ki je ustvarjala s posebnimi pravili. Najbolj znano delo te skupine je Perecov roman Izgin, ki je napisan brez ene same črke e, in to na več kot tristo straneh. V Literarnem nokturnu boste slišali odlomke iz njegovega manj znanega in zanj neznačilnega dela Spominjam se. V njem Perec ne niza le intimnih in osebnih občutkov o času, temveč poskuša zajeti splošno znana dejstva obdobja po drugi svetovni vojni. Prevajalka Nadja Dobnik, interpret Milan Štefe, glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Nejc Zupančič, režija Špela Kravogel. Posneto 2013. Redakcija Gregor Podlogar, Staša Grahek.
Georges Perec, ki je živel v letih od 1936 do 1982, velja za enega najopaznejših francoskih literarnih ustvarjalcev 20. stoletja. Avtor je bil vse življenje jezikovni eksperimentator. Bil je tudi najbolj prepoznaven član skupine za eksperimentalno književnost OuLiPo, ki je ustvarjala s posebnimi pravili. Najbolj znano delo te skupine je Perecov roman Izgin, ki je napisan brez ene same črke e, in to na več kot tristo straneh. V Literarnem nokturnu boste slišali odlomke iz njegovega manj znanega in zanj neznačilnega dela Spominjam se. V njem Perec ne niza le intimnih in osebnih občutkov o času, temveč poskuša zajeti splošno znana dejstva obdobja po drugi svetovni vojni. Prevajalka Nadja Dobnik, interpret Milan Štefe, glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Nejc Zupančič, režija Špela Kravogel. Posneto 2013. Redakcija Gregor Podlogar, Staša Grahek.
Poslušamo jazzovske teme, improvizacijsko teksturiranje in uporne speve v glasbi z nove plošče Bon Voyage tria domačih glasbenikov Ceneta Resnika in Sama Salamona ter belgijskega bobnarja Samuela Bera in sodelovanja večje zasedbe norveškega pihalca Andreasa Røysuma ter čikaškega pesnika in vokalista Marvina Tatea.
Poslušamo jazzovske teme, improvizacijsko teksturiranje in uporne speve v glasbi z nove plošče Bon Voyage tria domačih glasbenikov Ceneta Resnika in Sama Salamona ter belgijskega bobnarja Samuela Bera in sodelovanja večje zasedbe norveškega pihalca Andreasa Røysuma ter čikaškega pesnika in vokalista Marvina Tatea.
V Godbah z zgodbo poslušamo glasbenike, ki so se v glasbeno zgodovino zapisali zaradi svojega ustvarjanja, pa tudi zato, ker so vsi umrli zelo mladi. Klub 27 je zloglasni klub, v katerem so združeni slavni glasbeniki, ki so umrli stari 27 let, večina zaradi zlorabe alkohola ali drog. Nastal je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, potem ko so med letoma 1969 in 1971 umrli Jimi Hendrix, Janis Joplin, Jim Morrison in Brian Jones. Pozneje sta se mu pridružila tudi Kurt Cobain in v novem tisočletju Amy Winehouse.
V Godbah z zgodbo poslušamo glasbenike, ki so se v glasbeno zgodovino zapisali zaradi svojega ustvarjanja, pa tudi zato, ker so vsi umrli zelo mladi. Klub 27 je zloglasni klub, v katerem so združeni slavni glasbeniki, ki so umrli stari 27 let, večina zaradi zlorabe alkohola ali drog. Nastal je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, potem ko so med letoma 1969 in 1971 umrli Jimi Hendrix, Janis Joplin, Jim Morrison in Brian Jones. Pozneje sta se mu pridružila tudi Kurt Cobain in v novem tisočletju Amy Winehouse.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
5. 3. 2026 sploh prvič praznujemo nacionalni dan branja - datum je bil v začetku februarja izbran kot počastitev rojstnega dne Mance Košir, novinarke, publicistke in znane ambasadorke branja. Pomena branja so se na Slovenskem zavedali že naši stari, med njimi Franc Mihael Paglovec. Rodil se je leta 1679 v Kamniku, sodi pa med predhodnike slovenskega razsvetljenstva. Njegova pesmarica je sicer ostala v rokopisu, izdal pa je pet nabožnih knjig, med njimi svoj prevod Hoje za Kristusom Tomaža Kempčana. V uvodu je bralcu med drugim svetoval, kako naj se loti branja. Ta Paglovčeva navodila, ki - kot je opozoril Jaro Dolar - gotovo ne veljajo samo za nabožne knjige, so pa odličen nasvet za dan branja. Interpret Tomaž Gubenšek, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Matej Juh. Leto nastanka 2014.
5. 3. 2026 sploh prvič praznujemo nacionalni dan branja - datum je bil v začetku februarja izbran kot počastitev rojstnega dne Mance Košir, novinarke, publicistke in znane ambasadorke branja. Pomena branja so se na Slovenskem zavedali že naši stari, med njimi Franc Mihael Paglovec. Rodil se je leta 1679 v Kamniku, sodi pa med predhodnike slovenskega razsvetljenstva. Njegova pesmarica je sicer ostala v rokopisu, izdal pa je pet nabožnih knjig, med njimi svoj prevod Hoje za Kristusom Tomaža Kempčana. V uvodu je bralcu med drugim svetoval, kako naj se loti branja. Ta Paglovčeva navodila, ki - kot je opozoril Jaro Dolar - gotovo ne veljajo samo za nabožne knjige, so pa odličen nasvet za dan branja. Interpret Tomaž Gubenšek, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Matej Juh. Leto nastanka 2014.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Glasbena dramatika je tista, ki najbolj loči Paisiellovega in Rossinijevega Figara. Pri prvem je bolj zadržana in postopna, tok je mirnejši, napetost se stopnjuje subtilno, ansambli so krajši in manj kompleksni, dogajanje se razvija bolj linearno. Rossini pa dramatiko gradi z izrazitimi kontrasti, hitrim tempom in krepkim stopnjevanjem; ansambli so daljši, večplastni, značilni "rossinijevski crescendo" pa privede do eksplozije komičnega učinka.
Glasbena dramatika je tista, ki najbolj loči Paisiellovega in Rossinijevega Figara. Pri prvem je bolj zadržana in postopna, tok je mirnejši, napetost se stopnjuje subtilno, ansambli so krajši in manj kompleksni, dogajanje se razvija bolj linearno. Rossini pa dramatiko gradi z izrazitimi kontrasti, hitrim tempom in krepkim stopnjevanjem; ansambli so daljši, večplastni, značilni "rossinijevski crescendo" pa privede do eksplozije komičnega učinka.
Drugače kakor nekateri sodobniki, ki so sloveli kot virtuozi na instrumentih s tipkami, lutnji ali violi da gamba, Charpentier ni imel svojega najljubšega instrumenta, temveč je nastopal le kot pevec. V primerjavi s svojim sijajnim opusom vokalne glasbe je zapustil zelo malo instrumentalnih skladb. Kot pevec je nastopal predvsem v službi guiške vojvodinje Marije Lotarinške, saj je bil pri njej zaposlen kar osemnajst let. Ta plemkinja je bila strastna ljubiteljica glasbe in je v svoji palači vzdrževala manjši glasbeni ansambel. Charpentier je v svojih rokopisih zraven vsakega glasu po navadi navedel ime glasbenika, ki ga je izvajal. Svoj glas je večinoma označil z okrajšavo Charp.
Drugače kakor nekateri sodobniki, ki so sloveli kot virtuozi na instrumentih s tipkami, lutnji ali violi da gamba, Charpentier ni imel svojega najljubšega instrumenta, temveč je nastopal le kot pevec. V primerjavi s svojim sijajnim opusom vokalne glasbe je zapustil zelo malo instrumentalnih skladb. Kot pevec je nastopal predvsem v službi guiške vojvodinje Marije Lotarinške, saj je bil pri njej zaposlen kar osemnajst let. Ta plemkinja je bila strastna ljubiteljica glasbe in je v svoji palači vzdrževala manjši glasbeni ansambel. Charpentier je v svojih rokopisih zraven vsakega glasu po navadi navedel ime glasbenika, ki ga je izvajal. Svoj glas je večinoma označil z okrajšavo Charp.
Mazurija leži v severovzhodni Poljski, nekdanji južni Vzhodni Prusiji. Njeno glavno mesto je Olsztyn. To je dežela z burno zgodovino, ki je vplivala tudi na mazursko kuhinjo. Številni narodi, ki so živeli v stari poljski republiki, so namreč s sabo prinesli svoje recepte. Tako tu najdemo rusko in ukrajinsko kuhinjo, pa tudi nemške, litovske, judovske, madžarske, armenske in italijanske vplive. Tu živita Ewa in Tadeusz Piórkowski s svojimi štirimi otroki in tremi psi. So veliki mazurski kmeti, saj imajo 500 hektarov veliko kmetijo ter 50 konjev in 300 krav, ki brez težav prosto živijo skupaj na ogromnih pašnikih. Tako kot skoraj vsi mazurski lastniki kobilarn tudi družina Piórkowski ponuja učne ure jahanja in prenočišča, saj je za številne kobilarne in kmetije kmečki turizem pomemben dodaten vir zaslužka.
Mazurija leži v severovzhodni Poljski, nekdanji južni Vzhodni Prusiji. Njeno glavno mesto je Olsztyn. To je dežela z burno zgodovino, ki je vplivala tudi na mazursko kuhinjo. Številni narodi, ki so živeli v stari poljski republiki, so namreč s sabo prinesli svoje recepte. Tako tu najdemo rusko in ukrajinsko kuhinjo, pa tudi nemške, litovske, judovske, madžarske, armenske in italijanske vplive. Tu živita Ewa in Tadeusz Piórkowski s svojimi štirimi otroki in tremi psi. So veliki mazurski kmeti, saj imajo 500 hektarov veliko kmetijo ter 50 konjev in 300 krav, ki brez težav prosto živijo skupaj na ogromnih pašnikih. Tako kot skoraj vsi mazurski lastniki kobilarn tudi družina Piórkowski ponuja učne ure jahanja in prenočišča, saj je za številne kobilarne in kmetije kmečki turizem pomemben dodaten vir zaslužka.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
V duhu nedeljskega koncerta v okviru cikla Ars in Drama, ki je sicer razprodan, vendar ga bomo tudi neposredno prenašali, tako avdio kot video, bomo v današnjem Tretjem ušesu predvajali ploščo La danza de un angel (Ples angela).
V duhu nedeljskega koncerta v okviru cikla Ars in Drama, ki je sicer razprodan, vendar ga bomo tudi neposredno prenašali, tako avdio kot video, bomo v današnjem Tretjem ušesu predvajali ploščo La danza de un angel (Ples angela).
Tokratno oddajo smo pripravili skladno s tistim, kar na površini sporoča njeno ime. Nismo se odpravili v iskanje globokih zgodovinskih povezav, socialnih vzročnosti in kulturnih dejstev. Včasih so potrebni le neznaten vzgib, asociacija, navdušenje; torej nič pretirano zamotanega. Pogled nam je zaplaval na police s ploščami ter po raznih seznamih del, ki smo jih uredili po bolj ali manj uspešnem ključu. Nebo je omejitev. Glasba Frédérica Chopina, Roberta Schumanna, Frederica Lamonda in Ludwiga van Beethovna v izvedbah pianistov Alexandra Brailowskega, Claudia Arrauja in Lamonda.
Tokratno oddajo smo pripravili skladno s tistim, kar na površini sporoča njeno ime. Nismo se odpravili v iskanje globokih zgodovinskih povezav, socialnih vzročnosti in kulturnih dejstev. Včasih so potrebni le neznaten vzgib, asociacija, navdušenje; torej nič pretirano zamotanega. Pogled nam je zaplaval na police s ploščami ter po raznih seznamih del, ki smo jih uredili po bolj ali manj uspešnem ključu. Nebo je omejitev. Glasba Frédérica Chopina, Roberta Schumanna, Frederica Lamonda in Ludwiga van Beethovna v izvedbah pianistov Alexandra Brailowskega, Claudia Arrauja in Lamonda.
Pok in Pak bereta veliko knjigo pravljic in kar naenkrat se znajdeta v gozdu, v katerem srečata junake iz kar treh izmed njih: Rdečo kapico, volka in tri prašičke.
Pok in Pak bereta veliko knjigo pravljic in kar naenkrat se znajdeta v gozdu, v katerem srečata junake iz kar treh izmed njih: Rdečo kapico, volka in tri prašičke.
V osredje tokratne oddaje smo postavili prvi nacionalni dan branja. Branje kot branik pred širjenjem laži, neresnic, medsebojnega sovraštva in predsodkov. Branje, ki terja trud, hkrati pa prinaša tudi veselje in užitek ter prispeva tako k osebni rasti kot k družbenemu napredku. Na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem so pripravili poseben dogodek, posvečen kulturi branja v akademskem prostoru. Pred drevišnjo premiero avtorskega projekta Amo essere Amaterskega mladinskega odra smo se odpravili še v Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici. V drugem delu še postanek v Vidmu, kje rje na ogled razstava Ulay, Marina, Igor. Nova zgodba. Glasbeno ogrlico po izboru Armanda Šturmana tokrat nizajo 'pesmi za dinar'.
V osredje tokratne oddaje smo postavili prvi nacionalni dan branja. Branje kot branik pred širjenjem laži, neresnic, medsebojnega sovraštva in predsodkov. Branje, ki terja trud, hkrati pa prinaša tudi veselje in užitek ter prispeva tako k osebni rasti kot k družbenemu napredku. Na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem so pripravili poseben dogodek, posvečen kulturi branja v akademskem prostoru. Pred drevišnjo premiero avtorskega projekta Amo essere Amaterskega mladinskega odra smo se odpravili še v Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici. V drugem delu še postanek v Vidmu, kje rje na ogled razstava Ulay, Marina, Igor. Nova zgodba. Glasbeno ogrlico po izboru Armanda Šturmana tokrat nizajo 'pesmi za dinar'.
Stylus phantasticus je edinstven glasbeni prispevek, ki ponuja vpogled v določen zgodovinski trenutek, prežet z družbenimi in umetniškimi pretresi. "Razvil se je v nemirnih vojnih časih, ko je bila glasba še posebno potrebna. Skladatelji in izvajalci so živeli z občutkom, da je življenje kratko in da ga je treba polno živeti, zato so si upali skladati drzno, ustvarjalno, na sami meji glasbenega izraza, da bi izrazili močna življenjska čustva. Izbrala sem dela, ki jih dobro poznam in jih posebej cenim zaradi njihove izrazne moči. V tem okviru obstaja omejen krog skladateljev – recimo Biber, Westhoff, Rosenmüller in Schmelzer." Adriana Alcaide Koncert festivala Seviqc je potekal 17. avgusta 2025 v Stari grofiji v Celju. Bach Collegium Barcelona: Adriana Alcaide - baročna violina in umetniško vodstvo, Mojca Jerman - baročna violina, Bruno Hurtado Gosálvez - viola da gamba, Ana Marija Krajnc - čembalo.
Stylus phantasticus je edinstven glasbeni prispevek, ki ponuja vpogled v določen zgodovinski trenutek, prežet z družbenimi in umetniškimi pretresi. "Razvil se je v nemirnih vojnih časih, ko je bila glasba še posebno potrebna. Skladatelji in izvajalci so živeli z občutkom, da je življenje kratko in da ga je treba polno živeti, zato so si upali skladati drzno, ustvarjalno, na sami meji glasbenega izraza, da bi izrazili močna življenjska čustva. Izbrala sem dela, ki jih dobro poznam in jih posebej cenim zaradi njihove izrazne moči. V tem okviru obstaja omejen krog skladateljev – recimo Biber, Westhoff, Rosenmüller in Schmelzer." Adriana Alcaide Koncert festivala Seviqc je potekal 17. avgusta 2025 v Stari grofiji v Celju. Bach Collegium Barcelona: Adriana Alcaide - baročna violina in umetniško vodstvo, Mojca Jerman - baročna violina, Bruno Hurtado Gosálvez - viola da gamba, Ana Marija Krajnc - čembalo.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Daniel Pemberton je britanski skladatelj, znan po svoji žanrski različnosti in drznih, sodobnih zvočnih podobah. Za animirani film Spider-Man: Prek pajkovega sveta je ustvaril energično in večplastno glasbeno partituro, ki združuje orkestralne razsežnosti z elektronskimi ter hiphopovskimi vplivi. Z njo je poudaril čustveno globino zgodbe in dinamičnost različnih vzporednih svetov ter še dodatno utrdil prepoznavni zvočni pečat pajkove sage.
Daniel Pemberton je britanski skladatelj, znan po svoji žanrski različnosti in drznih, sodobnih zvočnih podobah. Za animirani film Spider-Man: Prek pajkovega sveta je ustvaril energično in večplastno glasbeno partituro, ki združuje orkestralne razsežnosti z elektronskimi ter hiphopovskimi vplivi. Z njo je poudaril čustveno globino zgodbe in dinamičnost različnih vzporednih svetov ter še dodatno utrdil prepoznavni zvočni pečat pajkove sage.
Kako je čopič izbral Mihca za lastnika. Pripoveduje: Jurij Souček Napisala: Emiljana Pfeifer. Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.
Kako je čopič izbral Mihca za lastnika. Pripoveduje: Jurij Souček Napisala: Emiljana Pfeifer. Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Vsak prvi četrtek v mesecu vam ponudimo v poslušanje melodije iz bogatega arhiva Radia Slovenija. Avsenikov valček Povej mi kje pomlad gostuje (prva skladba tokratne oddaje po izboru glasbenega urednika Tomaža Gučka) in napoveduje, o čem se bo tokrat pelo in igralo: o pomladi! Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem..
Vsak prvi četrtek v mesecu vam ponudimo v poslušanje melodije iz bogatega arhiva Radia Slovenija. Avsenikov valček Povej mi kje pomlad gostuje (prva skladba tokratne oddaje po izboru glasbenega urednika Tomaža Gučka) in napoveduje, o čem se bo tokrat pelo in igralo: o pomladi! Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem..
Belgijska pisateljica Amélie Nothomb je ena najbolj prepoznavnih in prevajanih sodobnih frankofonskih avtoric. Od svojega literarnega prvenca v začetku devetdesetih let je ustvarila izjemno obsežen opus, ki ga zaznamujejo avtobiografski elementi, eksotične izkušnje otroštva na Japonskem ter prepoznavna kombinacija ironije in eksistencialne resnosti. Njeni romani pogosto raziskujejo meje identitete, moči in intimnosti. Avtorica scenarija: Urša Jernejc; avtorja prevoda: Urša Jernejc, Vilko Novak; režiserka: Špela Kravogel; bralec: Miha Zor; igralka: Saša Mihelčič; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Nejc Zupančič, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2017.
Belgijska pisateljica Amélie Nothomb je ena najbolj prepoznavnih in prevajanih sodobnih frankofonskih avtoric. Od svojega literarnega prvenca v začetku devetdesetih let je ustvarila izjemno obsežen opus, ki ga zaznamujejo avtobiografski elementi, eksotične izkušnje otroštva na Japonskem ter prepoznavna kombinacija ironije in eksistencialne resnosti. Njeni romani pogosto raziskujejo meje identitete, moči in intimnosti. Avtorica scenarija: Urša Jernejc; avtorja prevoda: Urša Jernejc, Vilko Novak; režiserka: Špela Kravogel; bralec: Miha Zor; igralka: Saša Mihelčič; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Nejc Zupančič, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2017.