Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Uatiaukori je sin boga in ima nadnaravno moč, s katero zdravi in premaguje različne preizkušnje. V radijski priredbi legenda oživi tudi za sodobnega poslušalca in mu odpira pogled v duhovni svet starodavnega južnoameriškega ljudstva. Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Pavel Fajdiga Prirejevalka: Mojca Jan Zoran Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Interpretke in interpreti – Ivan Rupnik, Iztok Jereb, Karel Brišnik, Darja Reichman, Željko Hrs, Damjana Černe, Lenča Ferenčak, Mojca Ribič, Marko Simčič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1992.
Uatiaukori je sin boga in ima nadnaravno moč, s katero zdravi in premaguje različne preizkušnje. V radijski priredbi legenda oživi tudi za sodobnega poslušalca in mu odpira pogled v duhovni svet starodavnega južnoameriškega ljudstva. Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Pavel Fajdiga Prirejevalka: Mojca Jan Zoran Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Interpretke in interpreti – Ivan Rupnik, Iztok Jereb, Karel Brišnik, Darja Reichman, Željko Hrs, Damjana Černe, Lenča Ferenčak, Mojca Ribič, Marko Simčič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1992.
Nadaljevanka je posneta po istoimenskem romanu pisateljice Louise Kennedy, ki velja za eno od najprodornejših sodobnih irskih pisateljic. Slovenski prevod z naslovom Prestopki je izšel leta 2024 pri Mladinski knjigi. Pisateljica je zanj prejelo britansko nagrado za najboljši knjižni prvenec in nagrado za najboljši irski roman leta 2022. Leto 1975, Severna Irska, manjše mesto v bližini Belfasta. Cushla (Lola Petticrew) je mlada učiteljica, katoličanka, ki poleg tega, da poučuje, dela tudi v družinskem baru in skrbi za mamo alkoholičarko (odlična Gillian Anderson). V baru spozna Michaela (Tom Cullen), poročenega protestanta, odvetnika, ki pogosto brani obtožene člane Irske republikanske armade. Cushla in Michael se zaljubita, njun odnos je pristen in strasten. Imata veliko skupnega in sama z različno veroizpovedjo nimata težav, a se zavedata, da veliko tvegata, saj je zaradi napetih razmer med katoličani in protestanti njuna ljubezen prepovedana. 1. del Leto 1975. Cushlino življenje v kraju blizu Belfasta zaznamujejo cerkev, mama alkoholičarka, nadležni brat in pretirano radovedni sosedje. Podnevi poučuje, ob večerih pa streže pijačo v družinskem baru. Nekega večera v lokal vstopi čeden neznanec Michael – protestant, poročen odvetnik, ki lahko pomeni le težave. Cushla se zaljubi in je vse bolj razpeta med dva svetova. TRESPASSES / 2025 / Vel. Britanija Scenarij: Ailbhe Keogan Režija: Dawn Shadforth V glavnih vlogah: Lola Petticrew, Tom Cullen, Gillian Anderson, Barry Ward, Martin McCann, Jenn Murray, Oisin Thompson, Emily Taaffe, Lisa Dwyer Hogg, paul Mallon, Forrest Bothwell, Gerard McCarthy
Nadaljevanka je posneta po istoimenskem romanu pisateljice Louise Kennedy, ki velja za eno od najprodornejših sodobnih irskih pisateljic. Slovenski prevod z naslovom Prestopki je izšel leta 2024 pri Mladinski knjigi. Pisateljica je zanj prejelo britansko nagrado za najboljši knjižni prvenec in nagrado za najboljši irski roman leta 2022. Leto 1975, Severna Irska, manjše mesto v bližini Belfasta. Cushla (Lola Petticrew) je mlada učiteljica, katoličanka, ki poleg tega, da poučuje, dela tudi v družinskem baru in skrbi za mamo alkoholičarko (odlična Gillian Anderson). V baru spozna Michaela (Tom Cullen), poročenega protestanta, odvetnika, ki pogosto brani obtožene člane Irske republikanske armade. Cushla in Michael se zaljubita, njun odnos je pristen in strasten. Imata veliko skupnega in sama z različno veroizpovedjo nimata težav, a se zavedata, da veliko tvegata, saj je zaradi napetih razmer med katoličani in protestanti njuna ljubezen prepovedana. 1. del Leto 1975. Cushlino življenje v kraju blizu Belfasta zaznamujejo cerkev, mama alkoholičarka, nadležni brat in pretirano radovedni sosedje. Podnevi poučuje, ob večerih pa streže pijačo v družinskem baru. Nekega večera v lokal vstopi čeden neznanec Michael – protestant, poročen odvetnik, ki lahko pomeni le težave. Cushla se zaljubi in je vse bolj razpeta med dva svetova. TRESPASSES / 2025 / Vel. Britanija Scenarij: Ailbhe Keogan Režija: Dawn Shadforth V glavnih vlogah: Lola Petticrew, Tom Cullen, Gillian Anderson, Barry Ward, Martin McCann, Jenn Murray, Oisin Thompson, Emily Taaffe, Lisa Dwyer Hogg, paul Mallon, Forrest Bothwell, Gerard McCarthy
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Kaurismäkijev »četrti del trilogije o delavstvu« je nežna tragikomedija o dveh osamljenih dušah, ki iščeta ljubezen v času ekonomske neenakosti, vojne in negotovosti. V helsinškem karaoke baru se po naključju srečata Ansa in Holappa. Iskrica preskoči, toda življenje vedno najde način, da postavi ovire na pot tistim, ki iščejo srečo … Film je navdihnila pesem Les feuilles mortes, ki jo je leta 1945 spisal Jacques Prévert, uglasbil pa Joseph Kosma. Pesem najbolj poznamo v interpretaciji Yvesa Montanda, angleško različico sta pod naslovom Autumn Leaves med drugim izvajala Frank Sinatra in Nat King Cole, finsko različico, ki jo slišimo v filmu, pa poje Olavi Virta, znan tudi kot »kralj finskega tanga«. Dobitnik nagrade žirije v Cannesu in nagrade mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film leta 2023. Originalni naslov: KUOLLEET LEHDET Leto produkcije: 2023 Država: Finska, Nemčija Žanr: dramedija Režija: Aki Kaurismäki Scenarij: Aki Kaurismäki Igrajo: Alma Pöysti, Jussi Vatanen, Janne Hyytiäinen, Nuppu Koivu, Matti Onnismaa
Kaurismäkijev »četrti del trilogije o delavstvu« je nežna tragikomedija o dveh osamljenih dušah, ki iščeta ljubezen v času ekonomske neenakosti, vojne in negotovosti. V helsinškem karaoke baru se po naključju srečata Ansa in Holappa. Iskrica preskoči, toda življenje vedno najde način, da postavi ovire na pot tistim, ki iščejo srečo … Film je navdihnila pesem Les feuilles mortes, ki jo je leta 1945 spisal Jacques Prévert, uglasbil pa Joseph Kosma. Pesem najbolj poznamo v interpretaciji Yvesa Montanda, angleško različico sta pod naslovom Autumn Leaves med drugim izvajala Frank Sinatra in Nat King Cole, finsko različico, ki jo slišimo v filmu, pa poje Olavi Virta, znan tudi kot »kralj finskega tanga«. Dobitnik nagrade žirije v Cannesu in nagrade mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film leta 2023. Originalni naslov: KUOLLEET LEHDET Leto produkcije: 2023 Država: Finska, Nemčija Žanr: dramedija Režija: Aki Kaurismäki Scenarij: Aki Kaurismäki Igrajo: Alma Pöysti, Jussi Vatanen, Janne Hyytiäinen, Nuppu Koivu, Matti Onnismaa
Veliko skladateljev je svoj navdih iskalo v likovni umetnosti ter uglasbljevalo dogajanje in občutke iz umetnin, drugi pa so svoje skladbe zasnovali kot impresije ali zgodbe ter jih pogosto združevali v več »slik«. Tokrat bomo slišali Slike iz Koroške avstrijskega skladatelja, pianista in dirigenta Rudolfa Kattnigga, Slike z Rožnika, cikel klavirskih skladb, ki ga je napisala in leta 1959 posnela pianistka Tatjana Štrukelj Zrimšek, Slike s Korzike za kvartet flavt, op. 54 švicarskega skladatelja Josepha Lauberja ter Improvizacijo iz Treh slik iz hasidskega življenja Ernesta Blocha.
Veliko skladateljev je svoj navdih iskalo v likovni umetnosti ter uglasbljevalo dogajanje in občutke iz umetnin, drugi pa so svoje skladbe zasnovali kot impresije ali zgodbe ter jih pogosto združevali v več »slik«. Tokrat bomo slišali Slike iz Koroške avstrijskega skladatelja, pianista in dirigenta Rudolfa Kattnigga, Slike z Rožnika, cikel klavirskih skladb, ki ga je napisala in leta 1959 posnela pianistka Tatjana Štrukelj Zrimšek, Slike s Korzike za kvartet flavt, op. 54 švicarskega skladatelja Josepha Lauberja ter Improvizacijo iz Treh slik iz hasidskega življenja Ernesta Blocha.
Sara po naključju najde semena. Z Račkom jih gresta posejat na dvorišče. Komaj čakata, da vidita, kaj bo zraslo iz njih. Ko se naslednje jutro zbudita, iz zemlje gledajo rastlinice. Toda kakšne? Sara jih uči telovaditi, Raček pa leteti. Potem Sara prinese knjigo o zelenjavi. Kmalu je vsem jasno, kaj je zraslo.
Sara po naključju najde semena. Z Račkom jih gresta posejat na dvorišče. Komaj čakata, da vidita, kaj bo zraslo iz njih. Ko se naslednje jutro zbudita, iz zemlje gledajo rastlinice. Toda kakšne? Sara jih uči telovaditi, Raček pa leteti. Potem Sara prinese knjigo o zelenjavi. Kmalu je vsem jasno, kaj je zraslo.
Mišo in Robi med korakanjem po gozdu naletita na plakat tete srake, ki išče glasbenike za svojo glasbeno skupino. Hitro spoznata, da ni tako preprosto igrati na glasbilo, zato Robi predlaga, da si pri učenju pomagata s korakanjem v ritmu.
Mišo in Robi med korakanjem po gozdu naletita na plakat tete srake, ki išče glasbenike za svojo glasbeno skupino. Hitro spoznata, da ni tako preprosto igrati na glasbilo, zato Robi predlaga, da si pri učenju pomagata s korakanjem v ritmu.
Impresija – »(čutni) vtis ali umetniško delo, ki tak vtis prikazuje, posreduje« – bo tema tokratnega osrednjega dela Glasbene jutranjice. Slišali smo štiri simfonične impresije z naslovom Cerkvena okna Ottorina Respighija, simfonične impresije za klavir in orkester poimenovane Noči v španskih vrtovih Manuela de Falle, Impresije, op. 73 češkega skladatelja Josefa Bohuslava Foersterja, Tri impresije za flavto in klavir, ki jih je leta 1953 napisal francoski skladatelj Eugène Joseph Bozza ter Štiri norveške impresije za orkester Igorja Stravinskega.
Impresija – »(čutni) vtis ali umetniško delo, ki tak vtis prikazuje, posreduje« – bo tema tokratnega osrednjega dela Glasbene jutranjice. Slišali smo štiri simfonične impresije z naslovom Cerkvena okna Ottorina Respighija, simfonične impresije za klavir in orkester poimenovane Noči v španskih vrtovih Manuela de Falle, Impresije, op. 73 češkega skladatelja Josefa Bohuslava Foersterja, Tri impresije za flavto in klavir, ki jih je leta 1953 napisal francoski skladatelj Eugène Joseph Bozza ter Štiri norveške impresije za orkester Igorja Stravinskega.
V šoli je dan pošastnih knjig in vsi so našemljeni v svoje najljubše knjižne junake. Pikica pa je žalostna. Ni ji všeč njen punčkasti kostum Pepelke. Ji Bučko lahko pomaga in jo spremeni v najbolj pošastno Pepelko v deželi?
V šoli je dan pošastnih knjig in vsi so našemljeni v svoje najljubše knjižne junake. Pikica pa je žalostna. Ni ji všeč njen punčkasti kostum Pepelke. Ji Bučko lahko pomaga in jo spremeni v najbolj pošastno Pepelko v deželi?
Simon se zjutraj preobleče v Superzajca in se loti posebne naloge. Hudobce gre lovit. Najprej pred njimi reši očka, najtežji izziv pa ga čaka, ko iz votlega drevesa rešuje ninico, ki jo je izgubil bratec Gašper. Superzajec je, zato mu podvig uspe, le trščica v prstu ga boleče spominja na junaška dejanja.
Simon se zjutraj preobleče v Superzajca in se loti posebne naloge. Hudobce gre lovit. Najprej pred njimi reši očka, najtežji izziv pa ga čaka, ko iz votlega drevesa rešuje ninico, ki jo je izgubil bratec Gašper. Superzajec je, zato mu podvig uspe, le trščica v prstu ga boleče spominja na junaška dejanja.
Rdečka in grahozavri se v gumijastem mehurčku, ki ga naredi prijazni lubenicoklid, odpravijo na podvodno pustolovščino. Ko pa se vmešajo bananaraptorji, se stvari zapletejo.
Rdečka in grahozavri se v gumijastem mehurčku, ki ga naredi prijazni lubenicoklid, odpravijo na podvodno pustolovščino. Ko pa se vmešajo bananaraptorji, se stvari zapletejo.
Saša Vegri se je rodila v Beogradu leta 1934, umrla je v Ljubljani leta 2010. Pisala je za otroke in odrasle, objavila je trinajst pesniških zbirk. Lani je pri Mladinski knjigi izšla antologija njenega pesnjenja z naslovom Obhod v času. Igralka Lara Jankovič, glasbena opremIjevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2020.
Saša Vegri se je rodila v Beogradu leta 1934, umrla je v Ljubljani leta 2010. Pisala je za otroke in odrasle, objavila je trinajst pesniških zbirk. Lani je pri Mladinski knjigi izšla antologija njenega pesnjenja z naslovom Obhod v času. Igralka Lara Jankovič, glasbena opremIjevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2020.
Impresija – »(čutni) vtis ali umetniško delo, ki tak vtis prikazuje, posreduje« – bo tema tokratnega osrednjega dela Glasbene jutranjice. Slišali smo štiri simfonične impresije z naslovom Cerkvena okna Ottorina Respighija, simfonične impresije za klavir in orkester poimenovane Noči v španskih vrtovih Manuela de Falle, Impresije, op. 73 češkega skladatelja Josefa Bohuslava Foersterja, Tri impresije za flavto in klavir, ki jih je leta 1953 napisal francoski skladatelj Eugène Joseph Bozza ter Štiri norveške impresije za orkester Igorja Stravinskega.
Impresija – »(čutni) vtis ali umetniško delo, ki tak vtis prikazuje, posreduje« – bo tema tokratnega osrednjega dela Glasbene jutranjice. Slišali smo štiri simfonične impresije z naslovom Cerkvena okna Ottorina Respighija, simfonične impresije za klavir in orkester poimenovane Noči v španskih vrtovih Manuela de Falle, Impresije, op. 73 češkega skladatelja Josefa Bohuslava Foersterja, Tri impresije za flavto in klavir, ki jih je leta 1953 napisal francoski skladatelj Eugène Joseph Bozza ter Štiri norveške impresije za orkester Igorja Stravinskega.
Sirotek Jovo je bil pastir, ki si je močno želel, da bi o njem in njegovih delih pripovedovali junaške zgodbe in peli hrabre pesmi. Zato se odpravi na pot do večne slave. Kako se mu bo posrečilo priti v legendo? Režiserka: Rosanda Sajko Prevajalec: Jaša Zlobec Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena oblikovalka: Ivana Stefanović Pastirček Jovo – Zvone Hribar Mama – Judita Hahn Kreft Roža – Stannia Boninsegna Knez Grgur – Boris Kralj Svinjar – Aleksander Valič Ded Spasoje – Branko Miklavc Pripovedovalec – Janez Hočevar Rifle Kmetje in bojarji – Božo Vovk, Iztok Jereb, Jože Mraz, Silvo Božič, Mina Jeraj, Mara Černe, Jože Valentič, Branko Završan Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1984.
Sirotek Jovo je bil pastir, ki si je močno želel, da bi o njem in njegovih delih pripovedovali junaške zgodbe in peli hrabre pesmi. Zato se odpravi na pot do večne slave. Kako se mu bo posrečilo priti v legendo? Režiserka: Rosanda Sajko Prevajalec: Jaša Zlobec Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena oblikovalka: Ivana Stefanović Pastirček Jovo – Zvone Hribar Mama – Judita Hahn Kreft Roža – Stannia Boninsegna Knez Grgur – Boris Kralj Svinjar – Aleksander Valič Ded Spasoje – Branko Miklavc Pripovedovalec – Janez Hočevar Rifle Kmetje in bojarji – Božo Vovk, Iztok Jereb, Jože Mraz, Silvo Božič, Mina Jeraj, Mara Černe, Jože Valentič, Branko Završan Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1984.
Mala kraljična je strašno nezadovoljna, ker večino stvari, ki bi jih rada opravljala sama, drugi opravijo namesto nje. Ne sme se sama obleči, si obrisati noska ali razrezati zrezka. Odloči se, da odslej noče nobene pomoči več in da bo vse opravila sama. Kljub veliki vnemi se izkaže, da tudi Mala kraljična včasih vendarle potrebuje malce pomoči.
Mala kraljična je strašno nezadovoljna, ker večino stvari, ki bi jih rada opravljala sama, drugi opravijo namesto nje. Ne sme se sama obleči, si obrisati noska ali razrezati zrezka. Odloči se, da odslej noče nobene pomoči več in da bo vse opravila sama. Kljub veliki vnemi se izkaže, da tudi Mala kraljična včasih vendarle potrebuje malce pomoči.
Zakajzato je v temi, saj je nenadoma zmanjkalo elektrike. Zmedi, Zoja in Feliks se odpravijo pogledat, kaj je narobe z vetrno elektrarno. Kraki se vrtijo. So priklopljeni tudi vsi kabli?
Zakajzato je v temi, saj je nenadoma zmanjkalo elektrike. Zmedi, Zoja in Feliks se odpravijo pogledat, kaj je narobe z vetrno elektrarno. Kraki se vrtijo. So priklopljeni tudi vsi kabli?
Dani in zajčki so se spoprijateljili s Pančem, kavbojem, ki meče laso bolje od Kavboja Boba. Ko to izve Vili, hoče Panča na vsak način spoznati. Pozabi celo na sestanek z Žankom in Suzi. Ob srečanju je Vili navdušen nad Pančem, čeprav ne meče lasa preveč dobro. Pančo hoče Vilija na vsak način odgnati, da bi ostal sam z zajčki. Izkaže se, da je Pančo preoblečen Lisjak, ki celo zaigra pretep s samim seboj. Na srečo se pojavita Suzi in Žanko, nato pa skupaj z Vilijem rešijo zajčke.
Dani in zajčki so se spoprijateljili s Pančem, kavbojem, ki meče laso bolje od Kavboja Boba. Ko to izve Vili, hoče Panča na vsak način spoznati. Pozabi celo na sestanek z Žankom in Suzi. Ob srečanju je Vili navdušen nad Pančem, čeprav ne meče lasa preveč dobro. Pančo hoče Vilija na vsak način odgnati, da bi ostal sam z zajčki. Izkaže se, da je Pančo preoblečen Lisjak, ki celo zaigra pretep s samim seboj. Na srečo se pojavita Suzi in Žanko, nato pa skupaj z Vilijem rešijo zajčke.
Tigrček Čota lovi metulja in pade v reko. Mavgli ga reši, Bagira in Balu pa se odpravita iskat njegovo mamo. Ko Šir kan izve, da se po džungli sprehaja še en tiger, ni zadovoljen ...
Tigrček Čota lovi metulja in pade v reko. Mavgli ga reši, Bagira in Balu pa se odpravita iskat njegovo mamo. Ko Šir kan izve, da se po džungli sprehaja še en tiger, ni zadovoljen ...
Med napeto patruljo, na kateri se pridružijo svojim junakom reševalcem, kadeti ugotovijo, da ni pomemben posameznik, temveč dobro sodelovanje ekipe.
Med napeto patruljo, na kateri se pridružijo svojim junakom reševalcem, kadeti ugotovijo, da ni pomemben posameznik, temveč dobro sodelovanje ekipe.
Živa, Pujsoroga in Akvarija plešejo na priljubljeno pesem. Bali bi se jim rada pridružila, a jo zavrnejo, ker je zmeraj nerodna. Po nesreči razbije Akvarijino posodo in morajo jo odpeljati na bolnišnično urgenco. Bali se počuti zelo krivo, Akvarija pa je jezna nanjo. Toda ko se pot do urgence zaplete, jo Bali reši in spet se spoprijateljita.
Živa, Pujsoroga in Akvarija plešejo na priljubljeno pesem. Bali bi se jim rada pridružila, a jo zavrnejo, ker je zmeraj nerodna. Po nesreči razbije Akvarijino posodo in morajo jo odpeljati na bolnišnično urgenco. Bali se počuti zelo krivo, Akvarija pa je jezna nanjo. Toda ko se pot do urgence zaplete, jo Bali reši in spet se spoprijateljita.
Zaradi igre morata Tib in Lili sprejeti izziv: prenočiti morata v Gozdu, v katerem straši. V strašljivem kraju naj bi bilo polno pošasti in duhov. Tib se zanaša, da ga bo Tamtam varoval.
Zaradi igre morata Tib in Lili sprejeti izziv: prenočiti morata v Gozdu, v katerem straši. V strašljivem kraju naj bi bilo polno pošasti in duhov. Tib se zanaša, da ga bo Tamtam varoval.
Skupnost Taizé sestavljajo bratje različnih cerkvenih okolij – katoliškega, anglikanskega, protestantskega, prihajajo pa iz skoraj tridesetih držav. Že s svojim obstojem so zato »prispodoba skupnosti« ter simbol sprave med razdeljenimi kristjani in ločenimi ljudstvi. Prepoznavni pa niso le po organizaciji srečanj mladih z vsega sveta, ampak tudi po značilni glasbi, ki so jo skozi desetletja pomagali izoblikovati ob molitvi.
Skupnost Taizé sestavljajo bratje različnih cerkvenih okolij – katoliškega, anglikanskega, protestantskega, prihajajo pa iz skoraj tridesetih držav. Že s svojim obstojem so zato »prispodoba skupnosti« ter simbol sprave med razdeljenimi kristjani in ločenimi ljudstvi. Prepoznavni pa niso le po organizaciji srečanj mladih z vsega sveta, ampak tudi po značilni glasbi, ki so jo skozi desetletja pomagali izoblikovati ob molitvi.
Njuhec je zmeden, ko mu vsakoletno brezskrbno pot v Mumindol prekriža vsiljivi lizun Šnjofek. In zdaj je v precepu: naj pohiti obiskat prijatelja Mumintrola? Ga bo Mumintrol čakal, dokler v samoti ne dobi navdiha za novo pomladno melodijo?
Njuhec je zmeden, ko mu vsakoletno brezskrbno pot v Mumindol prekriža vsiljivi lizun Šnjofek. In zdaj je v precepu: naj pohiti obiskat prijatelja Mumintrola? Ga bo Mumintrol čakal, dokler v samoti ne dobi navdiha za novo pomladno melodijo?
Pred nami je koncert, ki se je zgodil 4. decembra lani v Avditoriju Radijske hiše Francoskega radia. Tam sta se predstavila Francoski nacionalni orkester in dirigent Fabien Gabel, repertoar pa je bil skrbno izbran. V avditoriju so namreč zazvenela dela: »Suita št. 2 – Kidalisa in kozja noga« Gabriela Piernéja, premierno je bil predstavljen »Koncert za flavto« Samyja Mousse, v katerem je kot solist blestel Emanuel Pahud. Orkester je potem izvedel še »Romanco, op. 37« Camilla Saint-Saënsa in »Simfonično fantazijo Ženska brez sence« Richarda Straussa.
Pred nami je koncert, ki se je zgodil 4. decembra lani v Avditoriju Radijske hiše Francoskega radia. Tam sta se predstavila Francoski nacionalni orkester in dirigent Fabien Gabel, repertoar pa je bil skrbno izbran. V avditoriju so namreč zazvenela dela: »Suita št. 2 – Kidalisa in kozja noga« Gabriela Piernéja, premierno je bil predstavljen »Koncert za flavto« Samyja Mousse, v katerem je kot solist blestel Emanuel Pahud. Orkester je potem izvedel še »Romanco, op. 37« Camilla Saint-Saënsa in »Simfonično fantazijo Ženska brez sence« Richarda Straussa.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Tretji odlomek iz romana Grad Gripsholm nemškega pisatelja Kurta Tucholskega prinaša dogajanje, ko pisatelja Petra in njegovo zaročenko Lydio, ki sta se nastanila v Gradu Gripsholm in začela spoznavati okolico in hrano, obišče Petrov dobri prijatelj, duhoviti Karlchen, ki med drugim trdi, da je tudi počitek delo, in ju sprašuje, ali čutita, da se tudi onadva med počitkom naprezata. Prevajalka Tina Štrancar, interpret Matej Puc, tonski mojster Urban Gruden, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiserka Špela Kravogel, urednika oddaje Matej Juh in Petra Tanko. Leto nastanka 2021.
Tretji odlomek iz romana Grad Gripsholm nemškega pisatelja Kurta Tucholskega prinaša dogajanje, ko pisatelja Petra in njegovo zaročenko Lydio, ki sta se nastanila v Gradu Gripsholm in začela spoznavati okolico in hrano, obišče Petrov dobri prijatelj, duhoviti Karlchen, ki med drugim trdi, da je tudi počitek delo, in ju sprašuje, ali čutita, da se tudi onadva med počitkom naprezata. Prevajalka Tina Štrancar, interpret Matej Puc, tonski mojster Urban Gruden, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiserka Špela Kravogel, urednika oddaje Matej Juh in Petra Tanko. Leto nastanka 2021.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Iz opusov Händla, Masseneta, Monteverdija, Rossinija in Barberja.
Iz opusov Händla, Masseneta, Monteverdija, Rossinija in Barberja.
Leta 2021 ustanovljeni francoski orkester Consuelo je 25. avgusta lani nastopil v opatijski cerkvi sv. Roberta v kraju La Chaise-Dieu, ki leži v departmaju Zgornja Loara, v jugovzhodnem delu regije Auvergne. Na koncertu, ki je bil del tamkajšnjega poletnega glasbenega festivala, je orkester Consuelo vodil njegov ustanovitelj Victor Julien-Laferrière, spored pa je v celoti zaznamovala glasba Ludwiga van Beethovna. V prvem delu se je kot solistka v Klavirskem koncertu št. 3 v c-molu, op. 37 predstavila ugledna ruska pianistka Julijana Avdejeva, sicer zmagovalka 16. Mednarodnega Chopinovega tekmovanja v Varšavi leta 2010. Spored je dopolnila Simfonija št. 3 v Es-duru, op. 55, ‘Eroica’.
Leta 2021 ustanovljeni francoski orkester Consuelo je 25. avgusta lani nastopil v opatijski cerkvi sv. Roberta v kraju La Chaise-Dieu, ki leži v departmaju Zgornja Loara, v jugovzhodnem delu regije Auvergne. Na koncertu, ki je bil del tamkajšnjega poletnega glasbenega festivala, je orkester Consuelo vodil njegov ustanovitelj Victor Julien-Laferrière, spored pa je v celoti zaznamovala glasba Ludwiga van Beethovna. V prvem delu se je kot solistka v Klavirskem koncertu št. 3 v c-molu, op. 37 predstavila ugledna ruska pianistka Julijana Avdejeva, sicer zmagovalka 16. Mednarodnega Chopinovega tekmovanja v Varšavi leta 2010. Spored je dopolnila Simfonija št. 3 v Es-duru, op. 55, ‘Eroica’.
Bryan Johnson verjame v nesmrtnost, Peter Thiel si želi vbrizgavati kri mladih ljudi, nekateri sanjajo o čudežni tabletki … Toda kaj pri zdravem staranju resnično šteje? Na to vprašanje odgovarjata vodilni strokovnjakinji na tem področju, Heike Bischoff-Ferrari, raziskovalka na Univerzi v Zürichu, in Daniela Jopp, vodja prve študije o stoletnikih v Švici. O svojem življenju pa bo spregovorila tudi gospa Elfriede Bachmann, ena od 2086 stoletnikov v Švici. UNLOCKING LONGEVITY / Švica / 2025 / Režija: Roman Hodel
Bryan Johnson verjame v nesmrtnost, Peter Thiel si želi vbrizgavati kri mladih ljudi, nekateri sanjajo o čudežni tabletki … Toda kaj pri zdravem staranju resnično šteje? Na to vprašanje odgovarjata vodilni strokovnjakinji na tem področju, Heike Bischoff-Ferrari, raziskovalka na Univerzi v Zürichu, in Daniela Jopp, vodja prve študije o stoletnikih v Švici. O svojem življenju pa bo spregovorila tudi gospa Elfriede Bachmann, ena od 2086 stoletnikov v Švici. UNLOCKING LONGEVITY / Švica / 2025 / Režija: Roman Hodel
Letos mineva 300 let od smrti skladatelja Domenica Zipolija, 400 let od rojstva Giovannija Legrenzija in 375 let od smrti Michaela Praetoriusa. Bili so sodobniki, vsi so živeli in delovali v času baroka, vsi trije pa so poznani tudi po ustvarjanju glasbe, namenjene za izvajanje v božičnem času, ki traja še ves januar.
Letos mineva 300 let od smrti skladatelja Domenica Zipolija, 400 let od rojstva Giovannija Legrenzija in 375 let od smrti Michaela Praetoriusa. Bili so sodobniki, vsi so živeli in delovali v času baroka, vsi trije pa so poznani tudi po ustvarjanju glasbe, namenjene za izvajanje v božičnem času, ki traja še ves januar.
V drugi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja je Gabriel García Márquez (1927–2014), sloviti kolumbijski pisatelj in od leta 1982 tudi nobelovec, delal kot dopisnik v Parizu. V tem času se je s prijateljema podal na pot po komunističnih državah Vzhodne Evrope. Pot so začeli v Vzhodnem Berlinu, obiskali pa so še Češkoslovaško, Poljsko, Madžarsko in Sovjetsko zvezo. Iz njegovih zapisov je nastala knjiga S poti po Vzhodni Evropi, ki Márqueza razkriva kot natančnega, duhovitega, pronicljivega opazovalca krajev, ljudi, njihovih vrednot in običajev, predvsem pa tistega sveta, ki ga morda ni več, a nam je številnim še vedno nenavadno blizu. Prevajalka: Marjeta Drobnič; režiser: Marko Rengeo; interpret: Gaber Kristjan Trseglav; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.
V drugi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja je Gabriel García Márquez (1927–2014), sloviti kolumbijski pisatelj in od leta 1982 tudi nobelovec, delal kot dopisnik v Parizu. V tem času se je s prijateljema podal na pot po komunističnih državah Vzhodne Evrope. Pot so začeli v Vzhodnem Berlinu, obiskali pa so še Češkoslovaško, Poljsko, Madžarsko in Sovjetsko zvezo. Iz njegovih zapisov je nastala knjiga S poti po Vzhodni Evropi, ki Márqueza razkriva kot natančnega, duhovitega, pronicljivega opazovalca krajev, ljudi, njihovih vrednot in običajev, predvsem pa tistega sveta, ki ga morda ni več, a nam je številnim še vedno nenavadno blizu. Prevajalka: Marjeta Drobnič; režiser: Marko Rengeo; interpret: Gaber Kristjan Trseglav; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.
Medved je na lepem sklenil, ta predpust se bom oženil … Pripoveduje: Zlatko Šugman. Ruska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana.
Medved je na lepem sklenil, ta predpust se bom oženil … Pripoveduje: Zlatko Šugman. Ruska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana.