Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V tokratni oddaji bomo še enkrat več prisluhnili razelešenju forme pesmi in glasu. Prisluhnili bomo krhkim mikrotonalnim folk pesmim norveško-angleškega dua Fredrik Rasten & Seamus Cater, razelešenju in utelešenju glasu z nove plošče znane švedske vokalistke Sofie Jernbeg ter krhkim vtiranjem glasu in zvena kitare v okolje z nove plošče japonskega dua Minami Saeki & Taku Sugimoto.
V tokratni oddaji bomo še enkrat več prisluhnili razelešenju forme pesmi in glasu. Prisluhnili bomo krhkim mikrotonalnim folk pesmim norveško-angleškega dua Fredrik Rasten & Seamus Cater, razelešenju in utelešenju glasu z nove plošče znane švedske vokalistke Sofie Jernbeg ter krhkim vtiranjem glasu in zvena kitare v okolje z nove plošče japonskega dua Minami Saeki & Taku Sugimoto.
Ob materinskem dnevu smo izbrali nekaj pesmi slovenskih pesnic, ki v svojih pesmih tako dali drugače obravnavajo temo materinstva, temo, ki v pesništvu pravzaprav ni tako pogosta, kot bi pričakovali. Slišali boste pesmi Ljube Skornšek, Marije Švajncer, Petre Kolmančič, Kristine Kočan, Tonje Jelen, Maje B. Kranjc in Miriam Drev. Interpretira Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica oddaje Tesa Drev Juh, posneto leta 2026.
Ob materinskem dnevu smo izbrali nekaj pesmi slovenskih pesnic, ki v svojih pesmih tako dali drugače obravnavajo temo materinstva, temo, ki v pesništvu pravzaprav ni tako pogosta, kot bi pričakovali. Slišali boste pesmi Ljube Skornšek, Marije Švajncer, Petre Kolmančič, Kristine Kočan, Tonje Jelen, Maje B. Kranjc in Miriam Drev. Interpretira Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica oddaje Tesa Drev Juh, posneto leta 2026.
V Godbah z zgodbo nekaj pop rock uspešnic, ki smo jih radi poslušali v 80. letih prejšnjega stoletja. Izvajali jih bodo junaki tistega časa, med katerimi so tudi tisti, ki še vedno nastopajo. Med drugim poslušamo skupine Bon Jovi, Simple Minds, Guns and Roses in Duran Duran, ki bodo julija letos nastopili nam najbližje: 7. julija v Veroni in 11. julija v Vili Manin v bližini Udin.
V Godbah z zgodbo nekaj pop rock uspešnic, ki smo jih radi poslušali v 80. letih prejšnjega stoletja. Izvajali jih bodo junaki tistega časa, med katerimi so tudi tisti, ki še vedno nastopajo. Med drugim poslušamo skupine Bon Jovi, Simple Minds, Guns and Roses in Duran Duran, ki bodo julija letos nastopili nam najbližje: 7. julija v Veroni in 11. julija v Vili Manin v bližini Udin.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Cassandrin prehlad se razraste v hudo mrzlico in blodnje, toda Isabella se ne pusti prepričati Dini, da bi poslala po gospoda Lidderdala, in vztraja, da bo Cassandro negovala sama. Cassandra podoživlja burno poletje iz svoje mladosti, ki ga je z družino preživela v obmorskem letovišču Sidmouth. Austenovi so navdušeni nad gospodom Hobdayjem, ki ji dvori, in celo Jane je prepričana, da je popoln zanjo. Toda ko jo Hobday zasnubi, ga Cassy zavrne. MISS AUSTEN / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Andrea Gibb Režija: Aisling Walsh V glavnih vlogah: Keeley Hawes, Rose Leslie, Patsy Ferran, Jessica Hynes, Mirren Mack, Phyllis Logan, Kevin McNally, Max Irons, Alfred Enoch, Calam Lynch, Liv Hill
Cassandrin prehlad se razraste v hudo mrzlico in blodnje, toda Isabella se ne pusti prepričati Dini, da bi poslala po gospoda Lidderdala, in vztraja, da bo Cassandro negovala sama. Cassandra podoživlja burno poletje iz svoje mladosti, ki ga je z družino preživela v obmorskem letovišču Sidmouth. Austenovi so navdušeni nad gospodom Hobdayjem, ki ji dvori, in celo Jane je prepričana, da je popoln zanjo. Toda ko jo Hobday zasnubi, ga Cassy zavrne. MISS AUSTEN / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Andrea Gibb Režija: Aisling Walsh V glavnih vlogah: Keeley Hawes, Rose Leslie, Patsy Ferran, Jessica Hynes, Mirren Mack, Phyllis Logan, Kevin McNally, Max Irons, Alfred Enoch, Calam Lynch, Liv Hill
Novi pastor Dundas pripelje ženo na ogled kintburyjskega župnišča, toda gospa ne najde lepe besede za hišo, v katero se bo vselila, in jo pred potrto Isabello odkrito kritizira. Zdaj ko Cassandra pozna resnico o Isabellini in Lidderdalovi preteklosti, si še toliko manj želi, da bi Isabella svoje dneve preživljala kot stara devica in le z ekscentrično Mary Jane za družbo, a ji ne zna pomagati. Tedaj vmes poseže Dinah, ki najde navdih v Janinem romanu. MISS AUSTEN / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Andrea Gibb Režija: Aisling Walsh V glavnih vlogah: Keeley Hawes, Rose Leslie, Patsy Ferran, Jessica Hynes, Mirren Mack, Phyllis Logan, Kevin McNally, Max Irons, Alfred Enoch, Calam Lynch, Liv Hill
Novi pastor Dundas pripelje ženo na ogled kintburyjskega župnišča, toda gospa ne najde lepe besede za hišo, v katero se bo vselila, in jo pred potrto Isabello odkrito kritizira. Zdaj ko Cassandra pozna resnico o Isabellini in Lidderdalovi preteklosti, si še toliko manj želi, da bi Isabella svoje dneve preživljala kot stara devica in le z ekscentrično Mary Jane za družbo, a ji ne zna pomagati. Tedaj vmes poseže Dinah, ki najde navdih v Janinem romanu. MISS AUSTEN / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Andrea Gibb Režija: Aisling Walsh V glavnih vlogah: Keeley Hawes, Rose Leslie, Patsy Ferran, Jessica Hynes, Mirren Mack, Phyllis Logan, Kevin McNally, Max Irons, Alfred Enoch, Calam Lynch, Liv Hill
Serija Gospodična Austen zaznamuje 250-letnico rojstva Jane Austen (16. 12. 1775–18. 7. 1817) in je posneta po istoimenskem romanu Gill Hornby, ki je izšel leta 2020. Začetek dogajanja je postavljen v leto 1830, ko pisateljičina sestra, prijateljica in zaupnica Cassandra zažge Janina pisma. Cassandra obišče mlado prijateljico Isabello, ki ji grozi, da bo po očetovi smrti izgubila dom. A Cassandrin resnični razlog za obisk je, da poišče sestrina zasebna pisma, ker se boji, da bi v napačnih rokah očrnila pisateljičin ugled. Ko jih najde in prebira, se vrne v mladost, ko sta bili z Jane neločljivi, medtem ko sta krmarili med zaljubljenostmi, družinskimi prepiri in propadlimi upi. Vse to so bili dogodki, ki so postavili temelje za nepozabne zgodbe, ki jih je na papir spretno prelila Jane Austen. 1. del Leto 1830, od smrti Jane Austen je minilo 13 let. Cassandra Austen prejme pismo iz Kintburyja. Isabella Fowle, hči njene zdaj že pokojne prijateljice Elize, ji sporoča, da njen oče umira. Čeprav Isabella vztraja, naj si Cassandra ne dela skrbi, ta pri priči odpotuje iz svojega doma v Chawtonu v Kintbury. Slovo od vikarja Fulwarja ni njen pravi motiv; v župnišču bi rada poiskala pisma, ki jih je Jane v dolgih letih prijateljstva napisala Elizi. MISS AUSTEN / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Andrea Gibb Režija: Aisling Walsh V glavnih vlogah: Keeley Hawes, Rose Leslie, Patsy Ferran, Jessica Hynes, Mirren Mack, Phyllis Logan, Kevin McNally, Max Irons, Alfred Enoch, Calam Lynch, Liv Hill
Serija Gospodična Austen zaznamuje 250-letnico rojstva Jane Austen (16. 12. 1775–18. 7. 1817) in je posneta po istoimenskem romanu Gill Hornby, ki je izšel leta 2020. Začetek dogajanja je postavljen v leto 1830, ko pisateljičina sestra, prijateljica in zaupnica Cassandra zažge Janina pisma. Cassandra obišče mlado prijateljico Isabello, ki ji grozi, da bo po očetovi smrti izgubila dom. A Cassandrin resnični razlog za obisk je, da poišče sestrina zasebna pisma, ker se boji, da bi v napačnih rokah očrnila pisateljičin ugled. Ko jih najde in prebira, se vrne v mladost, ko sta bili z Jane neločljivi, medtem ko sta krmarili med zaljubljenostmi, družinskimi prepiri in propadlimi upi. Vse to so bili dogodki, ki so postavili temelje za nepozabne zgodbe, ki jih je na papir spretno prelila Jane Austen. 1. del Leto 1830, od smrti Jane Austen je minilo 13 let. Cassandra Austen prejme pismo iz Kintburyja. Isabella Fowle, hči njene zdaj že pokojne prijateljice Elize, ji sporoča, da njen oče umira. Čeprav Isabella vztraja, naj si Cassandra ne dela skrbi, ta pri priči odpotuje iz svojega doma v Chawtonu v Kintbury. Slovo od vikarja Fulwarja ni njen pravi motiv; v župnišču bi rada poiskala pisma, ki jih je Jane v dolgih letih prijateljstva napisala Elizi. MISS AUSTEN / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Andrea Gibb Režija: Aisling Walsh V glavnih vlogah: Keeley Hawes, Rose Leslie, Patsy Ferran, Jessica Hynes, Mirren Mack, Phyllis Logan, Kevin McNally, Max Irons, Alfred Enoch, Calam Lynch, Liv Hill
Cassandra je zgrožena nad lažmi, ki jih je o njenem odzivu na smrt zaročenca natrosila Mary Austen, zato je še bolj odločena, da Janina pisma ne smejo priti v njene roke. Obuja spomine na težko obdobje po Tomovi smrti, ki ga je preživela pri bratovi družini v Kentu. Naloži pa si še eno nalogo – da bo izpolnila obljubo umirajočemu Fulwarju in Isabelli zagotovila dom pri eni od obeh starejših sester. Toda po pogovoru s prezaposleno Beth in ekscentrično Mary Jane ugotovi, da naloga ne bo lahka. MISS AUSTEN / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Andrea Gibb Režija: Aisling Walsh V glavnih vlogah: Keeley Hawes, Rose Leslie, Patsy Ferran, Jessica Hynes, Mirren Mack, Phyllis Logan, Kevin McNally, Max Irons, Alfred Enoch, Calam Lynch, Liv Hill
Cassandra je zgrožena nad lažmi, ki jih je o njenem odzivu na smrt zaročenca natrosila Mary Austen, zato je še bolj odločena, da Janina pisma ne smejo priti v njene roke. Obuja spomine na težko obdobje po Tomovi smrti, ki ga je preživela pri bratovi družini v Kentu. Naloži pa si še eno nalogo – da bo izpolnila obljubo umirajočemu Fulwarju in Isabelli zagotovila dom pri eni od obeh starejših sester. Toda po pogovoru s prezaposleno Beth in ekscentrično Mary Jane ugotovi, da naloga ne bo lahka. MISS AUSTEN / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Andrea Gibb Režija: Aisling Walsh V glavnih vlogah: Keeley Hawes, Rose Leslie, Patsy Ferran, Jessica Hynes, Mirren Mack, Phyllis Logan, Kevin McNally, Max Irons, Alfred Enoch, Calam Lynch, Liv Hill
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Marec, mesec, ko nam na obešalnikih visijo težke bunde in lahkotne vetrovke. Pomlad je že varljivo tu, včasih bolj želja kot resničnost. Marec, celo 'brezkončni marec', je bil tudi osrednji motiv poezije Petra Levca, prispodoba upanja in pričakovanja boljših časov. Igralec Slavko Cerják. Posneto marca 2005
Marec, mesec, ko nam na obešalnikih visijo težke bunde in lahkotne vetrovke. Pomlad je že varljivo tu, včasih bolj želja kot resničnost. Marec, celo 'brezkončni marec', je bil tudi osrednji motiv poezije Petra Levca, prispodoba upanja in pričakovanja boljših časov. Igralec Slavko Cerják. Posneto marca 2005
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Giacomo Meyerbeer je leta 1816 obisk Italije načrtoval kot krajše študijsko potovanje, vendar se je njegovo prebivanje v tej deželi raztegnilo na kar devet let. O letih, ki jih je preživel v Italiji, je pozneje zapisal: »Bil sem uročen v čarobnem vrtu. To je bil čas zapeljevanja, v katerem mi je bil moj umetniški jaz nezvest.«
Giacomo Meyerbeer je leta 1816 obisk Italije načrtoval kot krajše študijsko potovanje, vendar se je njegovo prebivanje v tej deželi raztegnilo na kar devet let. O letih, ki jih je preživel v Italiji, je pozneje zapisal: »Bil sem uročen v čarobnem vrtu. To je bil čas zapeljevanja, v katerem mi je bil moj umetniški jaz nezvest.«
Družina Schumann se je leta 1844 preselila v Dresden, ko je Robert tam poskušal pridobiti stalno mesto dirigenta v koncertni ali operni hiši. Žal mu ni uspelo, obenem pa je bil vedno pogosteje bolan in v depresiji. K sreči so živeli v večji hiši, kjer je Clara Schumann lahko vadila klavir v posebni sobi, ne da bi s tem motila moža. Njeno koncertiranje je namreč v resnici vedno bolj postajalo nuja, če je hotela preživeti družino. Kot poročena žena je bila sicer omejena v svojih umetniških prizadevanjih, medtem ko se je Robert kot umetnik razvil v vsej svoji polnosti.
Družina Schumann se je leta 1844 preselila v Dresden, ko je Robert tam poskušal pridobiti stalno mesto dirigenta v koncertni ali operni hiši. Žal mu ni uspelo, obenem pa je bil vedno pogosteje bolan in v depresiji. K sreči so živeli v večji hiši, kjer je Clara Schumann lahko vadila klavir v posebni sobi, ne da bi s tem motila moža. Njeno koncertiranje je namreč v resnici vedno bolj postajalo nuja, če je hotela preživeti družino. Kot poročena žena je bila sicer omejena v svojih umetniških prizadevanjih, medtem ko se je Robert kot umetnik razvil v vsej svoji polnosti.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Vila se bo upokojila. Kralj in kraljica pa se bosta lahko odpeljala na morje … Pripovedujeta: Brane Grubar in Asja Kahrimanović. Napisala: Mateja Perpar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Vila se bo upokojila. Kralj in kraljica pa se bosta lahko odpeljala na morje … Pripovedujeta: Brane Grubar in Asja Kahrimanović. Napisala: Mateja Perpar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Klavirski skladbi, ki ju predstavljamo tokrat, sta, objektivno gledano, pozabljeni oziroma neznani širšemu koncertnemu občinstvu. Pianist Piers Lane bo najprej zaigral 12 karakternih etud, op. 2 nemškega skladatelja in klavirskega virtuoza Adolfa von Henselta, ki se je po letih koncertnih turnej z ženo nastanil v Sankt Peterburgu in tam služboval kot dvorni pianist in inšpektor glasbenih študijev carskega izobraževalnega inštituta. Henselt je kot pianist in pedagog ključno vplival na veliko rusko klavirsko šolo. Velik pomen in spoštovanje mu je namenil tudi Sergej Rahmaninov. V drugem delu oddaje je na sporedu še obsežna štiridelna Fantazija v e-molu Antona Rubinsteina, izvajalec je Leslie Howard.
Klavirski skladbi, ki ju predstavljamo tokrat, sta, objektivno gledano, pozabljeni oziroma neznani širšemu koncertnemu občinstvu. Pianist Piers Lane bo najprej zaigral 12 karakternih etud, op. 2 nemškega skladatelja in klavirskega virtuoza Adolfa von Henselta, ki se je po letih koncertnih turnej z ženo nastanil v Sankt Peterburgu in tam služboval kot dvorni pianist in inšpektor glasbenih študijev carskega izobraževalnega inštituta. Henselt je kot pianist in pedagog ključno vplival na veliko rusko klavirsko šolo. Velik pomen in spoštovanje mu je namenil tudi Sergej Rahmaninov. V drugem delu oddaje je na sporedu še obsežna štiridelna Fantazija v e-molu Antona Rubinsteina, izvajalec je Leslie Howard.
Tereza noče sprejeti Davidove ponudbe, da bi živeli v njegovi hiši. Toda Martin okleva. Za otroka bi bilo tako najbolje, Tereza in Martin pa si ves čas želita imeti oba. Tereza prejme pismo svoje matere Alene, ki jo je kmalu po porodu pustila samo z očetom Rudolfom. Jakub pred šolo doživi napad besa in Tomáš mu edini zna pomagati. Tereza vidi, kako blizu sta si fanta, in si premisli o Davidovi ponudbi. Pri Olgi in Karlu opazi pismo svoje matere in postavljajo se vprašanja, kako je njena mama vpletena v vse skupaj. KUKAČKY (II.) / Swap, The (II.) / Češka republika / 2023 Režija: Biser A. Arichtev Scenarij: Jan Coufal V glavnih vlogah: Marta Dancingerová, Marek Adamczyk, Viktor Sekanina, Sabina Remundová, David Novotný, Theo Schaefer, Michal Isteník, Petr Kostka, Libuše Švormová, Luboš Veselý, Eva Hacurová
Tereza noče sprejeti Davidove ponudbe, da bi živeli v njegovi hiši. Toda Martin okleva. Za otroka bi bilo tako najbolje, Tereza in Martin pa si ves čas želita imeti oba. Tereza prejme pismo svoje matere Alene, ki jo je kmalu po porodu pustila samo z očetom Rudolfom. Jakub pred šolo doživi napad besa in Tomáš mu edini zna pomagati. Tereza vidi, kako blizu sta si fanta, in si premisli o Davidovi ponudbi. Pri Olgi in Karlu opazi pismo svoje matere in postavljajo se vprašanja, kako je njena mama vpletena v vse skupaj. KUKAČKY (II.) / Swap, The (II.) / Češka republika / 2023 Režija: Biser A. Arichtev Scenarij: Jan Coufal V glavnih vlogah: Marta Dancingerová, Marek Adamczyk, Viktor Sekanina, Sabina Remundová, David Novotný, Theo Schaefer, Michal Isteník, Petr Kostka, Libuše Švormová, Luboš Veselý, Eva Hacurová
21. avgusta 2026 je v Stari grofiji v Celju potekal koncert festivala stare glasbe Seviqc, na katerem je nastopil slovensko-španski trio Tres pájaros ter izvedel program z naslovom Los pájaros vuelan. Tri ptice selivke, ki so potovale po Evropi, so španska glasbenica Pilar Almalé (viola da gamba) ter slovenski glasbenici Urška Cvetko (kljunasta flavta) in Tea Plesničar (baročna harfa). Spored koncerta je zajemal tradicionalno sefardsko glasbo, tradicionalno slovensko pa tudi dela Corellija, Ortiza, Telemanna, Couperina, Fingerja, de Fescha in Anne Rochette.
21. avgusta 2026 je v Stari grofiji v Celju potekal koncert festivala stare glasbe Seviqc, na katerem je nastopil slovensko-španski trio Tres pájaros ter izvedel program z naslovom Los pájaros vuelan. Tri ptice selivke, ki so potovale po Evropi, so španska glasbenica Pilar Almalé (viola da gamba) ter slovenski glasbenici Urška Cvetko (kljunasta flavta) in Tea Plesničar (baročna harfa). Spored koncerta je zajemal tradicionalno sefardsko glasbo, tradicionalno slovensko pa tudi dela Corellija, Ortiza, Telemanna, Couperina, Fingerja, de Fescha in Anne Rochette.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, katerega dogajanje je trdno postavljeno v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki s hčerkama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, katerega dogajanje je trdno postavljeno v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki s hčerkama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Glasbo k filmu Božja služabnica Agnes je ustvaril francoski skladatelj Georges Delerue, eden najbolj cenjenih avtorjev filmske glasbe 20. stoletja. Njegov prepoznavni slog – združevanje čustvene lirike, subtilne orkestracije in melodike – je popolnoma primeren za psihološko-introspektivne drame. Deleruejeva glasba ustvarja napetost in čustveno globino z nežnimi orkestralnimi teksturami, dolgimi godalnimi linijami, subtilnimi pihali in zborom, to pa podpira notranji svet Agnes in poudarja skrivnostnost ter dramatičnost dogodkov. Glasba ne prevlada nad dialogi, temveč subtilno vodi občinstvo skozi psihološko napetost in moralna vprašanja ter ustvarja ganljivo in intimno vzdušje.
Glasbo k filmu Božja služabnica Agnes je ustvaril francoski skladatelj Georges Delerue, eden najbolj cenjenih avtorjev filmske glasbe 20. stoletja. Njegov prepoznavni slog – združevanje čustvene lirike, subtilne orkestracije in melodike – je popolnoma primeren za psihološko-introspektivne drame. Deleruejeva glasba ustvarja napetost in čustveno globino z nežnimi orkestralnimi teksturami, dolgimi godalnimi linijami, subtilnimi pihali in zborom, to pa podpira notranji svet Agnes in poudarja skrivnostnost ter dramatičnost dogodkov. Glasba ne prevlada nad dialogi, temveč subtilno vodi občinstvo skozi psihološko napetost in moralna vprašanja ter ustvarja ganljivo in intimno vzdušje.
Pravljica o grdem račku, ki so ga vsi zaničevali, potem pa je postal najlepši med pticami. Pripovedujejo: Zvone Hribar, Ljerka Belak, Saša Mihelčič, Nina Valič, Sabina Kogovšek, Uroš Smolej, Polona Juh, Aleš Valič, Marko Mandič. Avtor besedila: Hans Christian Andersen. Prevajalka: Silvana Orel Kos. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Jure Culiberg. Režiserka: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Pravljica o grdem račku, ki so ga vsi zaničevali, potem pa je postal najlepši med pticami. Pripovedujejo: Zvone Hribar, Ljerka Belak, Saša Mihelčič, Nina Valič, Sabina Kogovšek, Uroš Smolej, Polona Juh, Aleš Valič, Marko Mandič. Avtor besedila: Hans Christian Andersen. Prevajalka: Silvana Orel Kos. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Jure Culiberg. Režiserka: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Vsak zadnji četrtek v mesecu poslušate ponovitve živih oddaj, posnetih v letih od 2016 do 2024. Tokrat je na sporedu oddaja s Poskočnimi muzikanti, posneta devetindvajsetega junija leta 2017 v studiu trinajst Radia Slovenija. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Vsak zadnji četrtek v mesecu poslušate ponovitve živih oddaj, posnetih v letih od 2016 do 2024. Tokrat je na sporedu oddaja s Poskočnimi muzikanti, posneta devetindvajsetega junija leta 2017 v studiu trinajst Radia Slovenija. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Peter Ternovšek, dobitnik Borštnikovega prstana in Glazerjeve nagrade, je velik igralec, ki je še kako opazno in dragoceno sooblikoval mariborsko in slovensko gledališče, v Literarnem večeru pa ga lahko spoznate kot strastnega ljubitelja poezije in njenega srčnega interpreta. Tako lahko v Literarnem večeru slišite pesmi in esejistične odlomke, ki so jih napisali Saša Pavček, Marko Pavček, Alenka Glazer, Erika Vouk, Blaž Lukan, Alja Predan, Gregor Strniša, Nazim Hikmet, Paul Eluard, Vjačeslav Ivanovič Ivanov, Federico García Lorca, Dragan Potočnik, Miroslav Holub, Svetlana Makarovič, Jaan Kaplinski, Vinko Möderndorfer, Edvard Kocbek, Tin Ujević, Bina Štampe Žmavc, Bertolt Brecht, France Forstnerič, Drago Jančar in Božidar Violić. Interpret Peter Ternovšek, soavtorja scenarija Peter Ternovšek in Marko Golja, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstri zvoka Goran Glavičić, Damjan Rostan in Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Peter Ternovšek, dobitnik Borštnikovega prstana in Glazerjeve nagrade, je velik igralec, ki je še kako opazno in dragoceno sooblikoval mariborsko in slovensko gledališče, v Literarnem večeru pa ga lahko spoznate kot strastnega ljubitelja poezije in njenega srčnega interpreta. Tako lahko v Literarnem večeru slišite pesmi in esejistične odlomke, ki so jih napisali Saša Pavček, Marko Pavček, Alenka Glazer, Erika Vouk, Blaž Lukan, Alja Predan, Gregor Strniša, Nazim Hikmet, Paul Eluard, Vjačeslav Ivanovič Ivanov, Federico García Lorca, Dragan Potočnik, Miroslav Holub, Svetlana Makarovič, Jaan Kaplinski, Vinko Möderndorfer, Edvard Kocbek, Tin Ujević, Bina Štampe Žmavc, Bertolt Brecht, France Forstnerič, Drago Jančar in Božidar Violić. Interpret Peter Ternovšek, soavtorja scenarija Peter Ternovšek in Marko Golja, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstri zvoka Goran Glavičić, Damjan Rostan in Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Monološka, skoraj epska pripoved tridesetletnega glavnega junaka, ki se po desetletju vrača z Daljnega vzhoda v rojstni Beograd, je prepletena s kratkimi dinamičnimi izseki z obiska pri njegovih domačih. Ta v vseh vpletenih sproži bivanjska preizpraševanja, ki prehajajo od liričnega k zborovskemu in izginjajo nekje v samoti. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec: Sašo Puljarević Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Rudi Pančur Moški – Benjamin Krnetić Brat – Urban Kuntarič Žena – Miranda Trnjanin Mama – Silva Čušin Ona – Mojka Končar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija in na terenu novembra 2025
Monološka, skoraj epska pripoved tridesetletnega glavnega junaka, ki se po desetletju vrača z Daljnega vzhoda v rojstni Beograd, je prepletena s kratkimi dinamičnimi izseki z obiska pri njegovih domačih. Ta v vseh vpletenih sproži bivanjska preizpraševanja, ki prehajajo od liričnega k zborovskemu in izginjajo nekje v samoti. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec: Sašo Puljarević Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Rudi Pančur Moški – Benjamin Krnetić Brat – Urban Kuntarič Žena – Miranda Trnjanin Mama – Silva Čušin Ona – Mojka Končar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija in na terenu novembra 2025