Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pohorski lastnik gozda in lovec, roker Lovro, za prijatelje Džon, samec na pragu štiridesetih, je žrtev novodobne poslovne mahinacije. Ker ni pravočasno uredil dokumentacije za zemljišče, ki je bilo že več rodov v lasti njegove družine, je to prišlo v last pogoltnega župana Frasa. Džon se s tem noče sprijazniti, pravico brezkompromisno vzame v svoje roke in ob pomoči mlade novinarke Alje začne upor malega človeka proti zastopnikom pokvarjenega sistema, v katerem vladajo nasilje, denar in politika. Scenarij: Jure Ivanušič; režija: Boris Jurjaševič; direktor fotografije:Jure Černec V glavnih vlogah: Jure Ivanušič (Džon), Iva Krajnc (Alja), igrajo še: Vlado Novak (Fras), Igor Žužek, Aljoša Ternovšek, Vladimir Vlaškalič, Jernej Šugman
Pohorski lastnik gozda in lovec, roker Lovro, za prijatelje Džon, samec na pragu štiridesetih, je žrtev novodobne poslovne mahinacije. Ker ni pravočasno uredil dokumentacije za zemljišče, ki je bilo že več rodov v lasti njegove družine, je to prišlo v last pogoltnega župana Frasa. Džon se s tem noče sprijazniti, pravico brezkompromisno vzame v svoje roke in ob pomoči mlade novinarke Alje začne upor malega človeka proti zastopnikom pokvarjenega sistema, v katerem vladajo nasilje, denar in politika. Scenarij: Jure Ivanušič; režija: Boris Jurjaševič; direktor fotografije:Jure Černec V glavnih vlogah: Jure Ivanušič (Džon), Iva Krajnc (Alja), igrajo še: Vlado Novak (Fras), Igor Žužek, Aljoša Ternovšek, Vladimir Vlaškalič, Jernej Šugman
Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne zasledite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.
Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne zasledite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.
Dramsko besedilo ameriškega dramatika je drzen prenos Ajshilove Oresteje v vzdušje ameriške družine ob koncu vojne severnih držav proti južnim leta 1865. Namesto usodnosti, ki so ji bili ljudje in bogovi podvrženi v starih grških tragedijah, je O'Neill prikazal demoničnost človeških nagonov, ki ljudem določajo usodo. Režiser: Fran Žižek Prevajalka: Mira Mihelič Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Ezra Mannon, brigadni general – Vladimir Skrbinšek Christine, njegova žena – Sava Sever Lavinia, njuna hči – Štefka Drolc Adam Brant, kapitan – Jurij Souček Peter Niles, artiljerijski stotnik – Drago Makuc Hazel Niles – Alenka Svetel Seth Beckwith, sluga pri Mannonovih – Stane Potokar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1961.
Dramsko besedilo ameriškega dramatika je drzen prenos Ajshilove Oresteje v vzdušje ameriške družine ob koncu vojne severnih držav proti južnim leta 1865. Namesto usodnosti, ki so ji bili ljudje in bogovi podvrženi v starih grških tragedijah, je O'Neill prikazal demoničnost človeških nagonov, ki ljudem določajo usodo. Režiser: Fran Žižek Prevajalka: Mira Mihelič Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Ezra Mannon, brigadni general – Vladimir Skrbinšek Christine, njegova žena – Sava Sever Lavinia, njuna hči – Štefka Drolc Adam Brant, kapitan – Jurij Souček Peter Niles, artiljerijski stotnik – Drago Makuc Hazel Niles – Alenka Svetel Seth Beckwith, sluga pri Mannonovih – Stane Potokar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1961.
Obrambni minister ni navdušen nad poveljevanjem polkovnika Andreassona. Njega in vojake, ki so jih zajeli četniki, pokličejo na zaslišanje. Strand ne želi več sodelovati v mirovnih silah, polkovnika pa prosi, naj priskrbi dovoljenje za odhod še Almi. Alma hlini bolečine v trebuhu, da lahko ostane doma. Ko staršev ni, Stranda povabi k sebi. Forss se odloči, da ne bo odšel domov z očetom. A LIFE'S WORTH / 2025 / koprodukcija Scenarij: Mona Masri, Oliver Dixon Režija: Ahmed Abdullahi V glavnih vlogah: Edvin Ryding, Maxwell Cunningham, Erik Enge, Toni Prince, Johan Rheborg, Niclas Fransson, Sandra Stojiljković, Björn Elgerd, Johannes Kuhnke, Lazar Dragojević, Eva Porobić, Faketa Salihbegović-Avdagić, Teodora Dragičević, Alban Ukaj, Pavle Marković, Ivana Roščić
Obrambni minister ni navdušen nad poveljevanjem polkovnika Andreassona. Njega in vojake, ki so jih zajeli četniki, pokličejo na zaslišanje. Strand ne želi več sodelovati v mirovnih silah, polkovnika pa prosi, naj priskrbi dovoljenje za odhod še Almi. Alma hlini bolečine v trebuhu, da lahko ostane doma. Ko staršev ni, Stranda povabi k sebi. Forss se odloči, da ne bo odšel domov z očetom. A LIFE'S WORTH / 2025 / koprodukcija Scenarij: Mona Masri, Oliver Dixon Režija: Ahmed Abdullahi V glavnih vlogah: Edvin Ryding, Maxwell Cunningham, Erik Enge, Toni Prince, Johan Rheborg, Niclas Fransson, Sandra Stojiljković, Björn Elgerd, Johannes Kuhnke, Lazar Dragojević, Eva Porobić, Faketa Salihbegović-Avdagić, Teodora Dragičević, Alban Ukaj, Pavle Marković, Ivana Roščić
Roman Popolnosti je v zadnjem času pritegnil veliko pozornosti, tudi zaradi avtorja Vincenza Latronica, ki je oktobra obiskal Ljubljano. Delo lahko beremo, kot zapiše avtor spremne besede h knjigi Zoran Pungerčar, kot "zabavno kritiko generacije, analizo razgradnje osnovnih družbenih sistemov, ki so bili sestavni del življenja naših staršev, ali kot dokument pop kulture obdobja med letoma 2010 in 2020", to je obdobja, ki ga je Vincenzo Latronico v intervjuju za MMC poimenoval obdobje naivnega optimizma v Evropi. Avtor je bil za angleški prevod knjige letos nominiran za mednarodnega bookerja, sicer pa je delo, kot priznava sam, sodobna predelava romana Stvari Georgesa Pereca. Osrednja lika sta Anna in Tom, grafična oblikovalca svobodnjaka, ki sta se z evropske periferije preselila v Berlin, in sicer zato, ker so po njunem mnenju v domačih mestih in državah ostali samo ljudje, ki so pristali na monotono življenje. Roman dobro ubesedi milenijski občutek, da junaka za ovinkom vedno čaka nekaj boljšega, resničnost pa se z občutkom največkrat ne ujame. Izbrali smo odlomek z začetka romana, napisanega v pravcati maniri "novega romana", torej s podrobnimi opisi, ki slikajo ozadje in nekakšno duhovno kuliso osrednjega para. Prevajalec Mišo Renko, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Roman Popolnosti je v zadnjem času pritegnil veliko pozornosti, tudi zaradi avtorja Vincenza Latronica, ki je oktobra obiskal Ljubljano. Delo lahko beremo, kot zapiše avtor spremne besede h knjigi Zoran Pungerčar, kot "zabavno kritiko generacije, analizo razgradnje osnovnih družbenih sistemov, ki so bili sestavni del življenja naših staršev, ali kot dokument pop kulture obdobja med letoma 2010 in 2020", to je obdobja, ki ga je Vincenzo Latronico v intervjuju za MMC poimenoval obdobje naivnega optimizma v Evropi. Avtor je bil za angleški prevod knjige letos nominiran za mednarodnega bookerja, sicer pa je delo, kot priznava sam, sodobna predelava romana Stvari Georgesa Pereca. Osrednja lika sta Anna in Tom, grafična oblikovalca svobodnjaka, ki sta se z evropske periferije preselila v Berlin, in sicer zato, ker so po njunem mnenju v domačih mestih in državah ostali samo ljudje, ki so pristali na monotono življenje. Roman dobro ubesedi milenijski občutek, da junaka za ovinkom vedno čaka nekaj boljšega, resničnost pa se z občutkom največkrat ne ujame. Izbrali smo odlomek z začetka romana, napisanega v pravcati maniri "novega romana", torej s podrobnimi opisi, ki slikajo ozadje in nekakšno duhovno kuliso osrednjega para. Prevajalec Mišo Renko, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Petke pogosto začenjamo z obletnicami, danes se bomo v prvi uri Glasbene jutranjice spomnili treh. LODOVICO GIUSTINI DA PISTOIA: SONATA 8 V A-DURU Čembalo: ANDREA COEN KURT MAGNUS ATTERBERG: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP.27 Violončelo: WERNER THOMAS MIFUNE, klavir: CARMEN PIAZZINI PERCY EASTMAN FLETCHER: AN EPIC SYMPHONY JOHN FOSTER BLACK DYKE MILLS BAND, dirigent: PETER PARKES
Petke pogosto začenjamo z obletnicami, danes se bomo v prvi uri Glasbene jutranjice spomnili treh. LODOVICO GIUSTINI DA PISTOIA: SONATA 8 V A-DURU Čembalo: ANDREA COEN KURT MAGNUS ATTERBERG: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP.27 Violončelo: WERNER THOMAS MIFUNE, klavir: CARMEN PIAZZINI PERCY EASTMAN FLETCHER: AN EPIC SYMPHONY JOHN FOSTER BLACK DYKE MILLS BAND, dirigent: PETER PARKES
MATIJA MARČINA: A LITTLE LATIN SUITE Oboa: EVA DROLC, marimba: PETRA VIDMAR, klavir: JAN SEVER GEORGE GERSHWIN: RAPSODIJA V MODREM ZA KLAVIR IN ORKESTER Klavir: KLEMEN GOLNER, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: SIMON KREČIČ TADEJ TOMŠIČ: A BALLAD WORTH THE WAIT BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: TADEJ TOMŠIČ IGOR STRAVINSKI: EBONY CONCERTO ZA SOLO KLARINET IN JAZZ BAND Klarinet: MATE BEKAVAC, BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: MATE BEKAVAC LEONARD BERNSTEIN / JAMES BOATMAN: Odlomki muzikala Zgodba z zahodne strani v priredbi za kvartet saksofonov KVARTET SAKSOFONOV KONTINUUM: sopran saksofon – ROK VOLK, alt saksofon – BERNARD HOMAN, tenor saksofon – BLAŽ MIJOVIČ, bariton saksofon – IVOR RELJIĆ DARIUS MILHAUD: LA CRÉATION DU MONDE Saksofon: DONALD LAFEVRE, THE ATLANTIC SINFONIETTA, dirigent: ANDREW SCHENCK KURT WEILL / J. RAE: Odlomki iz Opere za tri groše SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV: klarinet – ANDREJ ZUPAN, JOŽE KREGAR, DUŠAN SODJA, ALJOŠA DEFERRI NINO ROTA: LA STRADA, SIMFONIČNA SUITA METROPOLITANSKI ORKESTER IZ MONTREALA, dirigent: YANNICK NÉZET SÉGUIN
MATIJA MARČINA: A LITTLE LATIN SUITE Oboa: EVA DROLC, marimba: PETRA VIDMAR, klavir: JAN SEVER GEORGE GERSHWIN: RAPSODIJA V MODREM ZA KLAVIR IN ORKESTER Klavir: KLEMEN GOLNER, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: SIMON KREČIČ TADEJ TOMŠIČ: A BALLAD WORTH THE WAIT BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: TADEJ TOMŠIČ IGOR STRAVINSKI: EBONY CONCERTO ZA SOLO KLARINET IN JAZZ BAND Klarinet: MATE BEKAVAC, BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: MATE BEKAVAC LEONARD BERNSTEIN / JAMES BOATMAN: Odlomki muzikala Zgodba z zahodne strani v priredbi za kvartet saksofonov KVARTET SAKSOFONOV KONTINUUM: sopran saksofon – ROK VOLK, alt saksofon – BERNARD HOMAN, tenor saksofon – BLAŽ MIJOVIČ, bariton saksofon – IVOR RELJIĆ DARIUS MILHAUD: LA CRÉATION DU MONDE Saksofon: DONALD LAFEVRE, THE ATLANTIC SINFONIETTA, dirigent: ANDREW SCHENCK KURT WEILL / J. RAE: Odlomki iz Opere za tri groše SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV: klarinet – ANDREJ ZUPAN, JOŽE KREGAR, DUŠAN SODJA, ALJOŠA DEFERRI NINO ROTA: LA STRADA, SIMFONIČNA SUITA METROPOLITANSKI ORKESTER IZ MONTREALA, dirigent: YANNICK NÉZET SÉGUIN
Adisa Bašić je uveljavljena, večkrat nagrajena pesnica iz Bosne in Hercegovine. V središče svoje poezije postavlja žensko, njeno senzibilnost, pa tudi doživljanje medčloveških odnosov v svetu, ki je v svojem jedru zaznamovan z doživetjem vojne. To je značilno tudi za pesem Sončenje. Interpretira: Vesna Jevnikar, urednica oddaje: Tina Kozin.
Adisa Bašić je uveljavljena, večkrat nagrajena pesnica iz Bosne in Hercegovine. V središče svoje poezije postavlja žensko, njeno senzibilnost, pa tudi doživljanje medčloveških odnosov v svetu, ki je v svojem jedru zaznamovan z doživetjem vojne. To je značilno tudi za pesem Sončenje. Interpretira: Vesna Jevnikar, urednica oddaje: Tina Kozin.
MATIJA MARČINA: A LITTLE LATIN SUITE Oboa: EVA DROLC, marimba: PETRA VIDMAR, klavir: JAN SEVER GEORGE GERSHWIN: RAPSODIJA V MODREM ZA KLAVIR IN ORKESTER Klavir: KLEMEN GOLNER, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: SIMON KREČIČ TADEJ TOMŠIČ: A BALLAD WORTH THE WAIT BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: TADEJ TOMŠIČ IGOR STRAVINSKI: EBONY CONCERTO ZA SOLO KLARINET IN JAZZ BAND Klarinet: MATE BEKAVAC, BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: MATE BEKAVAC LEONARD BERNSTEIN / JAMES BOATMAN: Odlomki muzikala Zgodba z zahodne strani v priredbi za kvartet saksofonov KVARTET SAKSOFONOV KONTINUUM: sopran saksofon – ROK VOLK, alt saksofon – BERNARD HOMAN, tenor saksofon – BLAŽ MIJOVIČ, bariton saksofon – IVOR RELJIĆ DARIUS MILHAUD: LA CRÉATION DU MONDE Saksofon: DONALD LAFEVRE, THE ATLANTIC SINFONIETTA, dirigent: ANDREW SCHENCK KURT WEILL / J. RAE: Odlomki iz Opere za tri groše SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV: klarinet – ANDREJ ZUPAN, JOŽE KREGAR, DUŠAN SODJA, ALJOŠA DEFERRI NINO ROTA: LA STRADA, SIMFONIČNA SUITA METROPOLITANSKI ORKESTER IZ MONTREALA, dirigent: YANNICK NÉZET SÉGUIN
MATIJA MARČINA: A LITTLE LATIN SUITE Oboa: EVA DROLC, marimba: PETRA VIDMAR, klavir: JAN SEVER GEORGE GERSHWIN: RAPSODIJA V MODREM ZA KLAVIR IN ORKESTER Klavir: KLEMEN GOLNER, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: SIMON KREČIČ TADEJ TOMŠIČ: A BALLAD WORTH THE WAIT BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: TADEJ TOMŠIČ IGOR STRAVINSKI: EBONY CONCERTO ZA SOLO KLARINET IN JAZZ BAND Klarinet: MATE BEKAVAC, BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: MATE BEKAVAC LEONARD BERNSTEIN / JAMES BOATMAN: Odlomki muzikala Zgodba z zahodne strani v priredbi za kvartet saksofonov KVARTET SAKSOFONOV KONTINUUM: sopran saksofon – ROK VOLK, alt saksofon – BERNARD HOMAN, tenor saksofon – BLAŽ MIJOVIČ, bariton saksofon – IVOR RELJIĆ DARIUS MILHAUD: LA CRÉATION DU MONDE Saksofon: DONALD LAFEVRE, THE ATLANTIC SINFONIETTA, dirigent: ANDREW SCHENCK KURT WEILL / J. RAE: Odlomki iz Opere za tri groše SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV: klarinet – ANDREJ ZUPAN, JOŽE KREGAR, DUŠAN SODJA, ALJOŠA DEFERRI NINO ROTA: LA STRADA, SIMFONIČNA SUITA METROPOLITANSKI ORKESTER IZ MONTREALA, dirigent: YANNICK NÉZET SÉGUIN
Oktobra 1839 je skladatelj v svoj dnevnik med drugim zapisal: "Aurorine oči so zastrte. Ne žarijo, razen kadar igram; tedaj je svet jasen in lep. Moji prsti lahko drsijo po tipkah, njeno pero hiti prek papirja. Ona lahko piše in hkrati posluša muziko." A David Nice piše: "Kaže, da se tisti, ki so poznali par Chopin–Sand, niso mogli odločiti, kdo v tem paru je žrtev in kdo kača; tako enega kot drugega so občasno označevali za vampirja."
Oktobra 1839 je skladatelj v svoj dnevnik med drugim zapisal: "Aurorine oči so zastrte. Ne žarijo, razen kadar igram; tedaj je svet jasen in lep. Moji prsti lahko drsijo po tipkah, njeno pero hiti prek papirja. Ona lahko piše in hkrati posluša muziko." A David Nice piše: "Kaže, da se tisti, ki so poznali par Chopin–Sand, niso mogli odločiti, kdo v tem paru je žrtev in kdo kača; tako enega kot drugega so občasno označevali za vampirja."
Šanson, jazz, fusion - in še marsikaj. Nakana je zasedba, ki jo je nemogoče uvrstiti v kakšen predalček. Avtorska glasba, hudomušen, prikupen vokal, vrhunska zasedba, vse to jih odlikuje. Pred nedeljskim koncertom v ljubljanski Drami ponavljamo intervju z dušo projekta, violinistko, pevko in avtorico Ano Mezgec.
Šanson, jazz, fusion - in še marsikaj. Nakana je zasedba, ki jo je nemogoče uvrstiti v kakšen predalček. Avtorska glasba, hudomušen, prikupen vokal, vrhunska zasedba, vse to jih odlikuje. Pred nedeljskim koncertom v ljubljanski Drami ponavljamo intervju z dušo projekta, violinistko, pevko in avtorico Ano Mezgec.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Poslušamo daljša odlomka iz opere BallerinaBallerina Petre Strahovnik v izvedbi haaške zasedbe Ensemble Modelo62 ter slovenskih sopranistk Nataše Zupan in Mateje Petelin. Gre za subtilno zvočno pripoved o 15-letni avtistični deklici, ki jo skladateljica gradi s počasnimi ter premišljenimi spremembami glasbenega gradiva in intenzivnosti zvoka.
Poslušamo daljša odlomka iz opere BallerinaBallerina Petre Strahovnik v izvedbi haaške zasedbe Ensemble Modelo62 ter slovenskih sopranistk Nataše Zupan in Mateje Petelin. Gre za subtilno zvočno pripoved o 15-letni avtistični deklici, ki jo skladateljica gradi s počasnimi ter premišljenimi spremembami glasbenega gradiva in intenzivnosti zvoka.
Severna Frizija je obalna pokrajina na severu Nemčije, kjer ritem življenja narekujeta plima in oseka. Na nasipih, ki zaledje varujejo pred Severnim morjem, se pasejo ovce Simona Lossaua, njihovo meso pa poleg morskih sadežev in slanoljubnih rastlin predstavlja temelje krepke severnofrizijske kuhinje. Seveda pa ne gre niti brez sladkih dobrot, ki so jih navdihnili bližnji sosedje, sladkosnedi Danci. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Hanna Leissner
Severna Frizija je obalna pokrajina na severu Nemčije, kjer ritem življenja narekujeta plima in oseka. Na nasipih, ki zaledje varujejo pred Severnim morjem, se pasejo ovce Simona Lossaua, njihovo meso pa poleg morskih sadežev in slanoljubnih rastlin predstavlja temelje krepke severnofrizijske kuhinje. Seveda pa ne gre niti brez sladkih dobrot, ki so jih navdihnili bližnji sosedje, sladkosnedi Danci. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Hanna Leissner
25 let od britanske klasike, ki je navdušila svet Enajstletni Billy Elliot odrašča v osemdesetih letih v delavskem mestu na severu Anglije. Njegov oče in brat sta rudarja, ki se priključita veliki britanski rudarski stavki. Ko Billy po naključju zaide v baletni razred, v njem vzplamti neukrotljiva želja po plesu. Ko za dečkovo obiskovanje baletnih vaj izvesta njegov oče in brat, trdno zasidrana v svetu moškosti in ekonomske stiske, tega ne moreta sprejeti. Zato se Billy s pomočjo svoje učiteljice, gospe Wilkinson, na skrivaj pripravlja na avdicijo za baletno šolo. Izvirni naslov: BILLY ELLIOT / Britanski film, 2000 / Režija: Stephen Daldry / Scenarij: Lee Hall / Igrajo: Jamie Bell, Julie Walters, Gary Lewis, Jamie Draven
25 let od britanske klasike, ki je navdušila svet Enajstletni Billy Elliot odrašča v osemdesetih letih v delavskem mestu na severu Anglije. Njegov oče in brat sta rudarja, ki se priključita veliki britanski rudarski stavki. Ko Billy po naključju zaide v baletni razred, v njem vzplamti neukrotljiva želja po plesu. Ko za dečkovo obiskovanje baletnih vaj izvesta njegov oče in brat, trdno zasidrana v svetu moškosti in ekonomske stiske, tega ne moreta sprejeti. Zato se Billy s pomočjo svoje učiteljice, gospe Wilkinson, na skrivaj pripravlja na avdicijo za baletno šolo. Izvirni naslov: BILLY ELLIOT / Britanski film, 2000 / Režija: Stephen Daldry / Scenarij: Lee Hall / Igrajo: Jamie Bell, Julie Walters, Gary Lewis, Jamie Draven
Tokrat se bomo v oddaji posvetili ansamblu Trouts s člani: Leno Neudaeuer in Wen Xiao Zhengom na violini, Sebastianom Klingerjem na violončelu in Rickom Stotijnom na kontrabasu ter Silke Avenhaus na klavirju. Tretjega julija letos so se glasbeniki predstavili na mednarodnem glasbenem festivalu v Tegernseeju v izjemni stavbi oziroma modernem hlevu gostišča Kaltenbrunn.
Tokrat se bomo v oddaji posvetili ansamblu Trouts s člani: Leno Neudaeuer in Wen Xiao Zhengom na violini, Sebastianom Klingerjem na violončelu in Rickom Stotijnom na kontrabasu ter Silke Avenhaus na klavirju. Tretjega julija letos so se glasbeniki predstavili na mednarodnem glasbenem festivalu v Tegernseeju v izjemni stavbi oziroma modernem hlevu gostišča Kaltenbrunn.
V Sežani so vstopili v Kosovelovo leto, ki ga je vlada na pobudo občine razglasila ob 100. obletnici pesnikove smrti. Dediščina pesnika Krasa bo tako v letu 2026 pomembno zaznamovala kulturno, izobraževalno, turistično in družbeno življenje – ne le na Krasu, temveč veliko širše. V oddaji še o razstavi Zločin in sadež, ki tematizira različne poglede na fenomen grafita, o prireditvi Potujoča muzika in o pečatu mesta Trst, ki ga je prejelo Slovensko stalno gledališče v Trstu.
V Sežani so vstopili v Kosovelovo leto, ki ga je vlada na pobudo občine razglasila ob 100. obletnici pesnikove smrti. Dediščina pesnika Krasa bo tako v letu 2026 pomembno zaznamovala kulturno, izobraževalno, turistično in družbeno življenje – ne le na Krasu, temveč veliko širše. V oddaji še o razstavi Zločin in sadež, ki tematizira različne poglede na fenomen grafita, o prireditvi Potujoča muzika in o pečatu mesta Trst, ki ga je prejelo Slovensko stalno gledališče v Trstu.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetjem, a tudi vztrajanje pri svojih lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetjem, a tudi vztrajanje pri svojih lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Tu sem bila. Več me ni. Kralj naj kar leži. Pripoveduje: Boris Kralj. Madžarska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Tu sem bila. Več me ni. Kralj naj kar leži. Pripoveduje: Boris Kralj. Madžarska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.