Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Po Šrilanki z Alexandrom Armstrongom
Alexander Armstrong potuje po Šrilanki, odkriva živahne in starodavne kulture v južnem ter osrednjem, singalskem delu in na tamilskem severu. Šrilanka okreva po dolgi državljanski vojni in naravnih nesrečah. Danes med drugimi iz nekdanjih kolonizacijskih držav sprejema britanske, nizozemske in portugalske turiste. Alexander na poti spoznava nepozabne ljudi. 3. del: Alexander v zadnji etapi potovanja po prekrasni Šrilanki spozna strokovnjaka za kače Sampatha, ki rešuje te smrtonosne, ampak ogrožene plazilce. Po srečanju z znano šrilanško popotnico Shenelle se odpravi na tamilski sever, kjer je 26 let divjala državljanska vojna. Tam si ogleda dirke z bikovskimi vpregami, obišče hindujski tempelj in se udeleži treninga šrilanške borilne veščine. Vmes se v osrednjem delu otoka povzpne na Levjo skalo, kjer je v 5. stoletju stala mogočna kraljeva trdnjava. ALEXANDER ARMSTRONG IN SRI LANKA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ewen Thomson
Alexander Armstrong potuje po Šrilanki, odkriva živahne in starodavne kulture v južnem ter osrednjem, singalskem delu in na tamilskem severu. Šrilanka okreva po dolgi državljanski vojni in naravnih nesrečah. Danes med drugimi iz nekdanjih kolonizacijskih držav sprejema britanske, nizozemske in portugalske turiste. Alexander na poti spoznava nepozabne ljudi. 3. del: Alexander v zadnji etapi potovanja po prekrasni Šrilanki spozna strokovnjaka za kače Sampatha, ki rešuje te smrtonosne, ampak ogrožene plazilce. Po srečanju z znano šrilanško popotnico Shenelle se odpravi na tamilski sever, kjer je 26 let divjala državljanska vojna. Tam si ogleda dirke z bikovskimi vpregami, obišče hindujski tempelj in se udeleži treninga šrilanške borilne veščine. Vmes se v osrednjem delu otoka povzpne na Levjo skalo, kjer je v 5. stoletju stala mogočna kraljeva trdnjava. ALEXANDER ARMSTRONG IN SRI LANKA / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ewen Thomson
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Izbor posnetkov s sklepnega koncerta lanske sezone koncertnega cikla SiBrass. 9. novembra lani so v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji združili moči člani dveh eminentnih komornih zasedb – Trobilnega kvinteta SiBrass, ki je že desetletje in pol eden najvidnejših komornih sestavov na Slovenskem, in Zagrebškega kvarteta saksofonov, ki v sedanji zasedbi vztraja že 35 let. Glasbeniki so izvedli zanimiv in slogovno raznolik spored sodobnejših del, nastalih bodisi za trobilni kvintet, kvartet saksofonov ali pa za združeno zasedbo obeh ansamblov. Spored je tvorila glasba Daniela Schnyderja, Phila Woodsa, Nine Šenk, Tomislava Uhlika, Milka Lazarja, Leona Firšta in Matjaža Drevenška, sicer tudi ustanovnega in še vedno aktualnega člana Zagrebškega kvarteta saksofonov, ki je imel na omenjenem koncertu še nekoliko občutnejši slovenski pridih s sodelovanjem saksofonista Jana Gričarja.
Izbor posnetkov s sklepnega koncerta lanske sezone koncertnega cikla SiBrass. 9. novembra lani so v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji združili moči člani dveh eminentnih komornih zasedb – Trobilnega kvinteta SiBrass, ki je že desetletje in pol eden najvidnejših komornih sestavov na Slovenskem, in Zagrebškega kvarteta saksofonov, ki v sedanji zasedbi vztraja že 35 let. Glasbeniki so izvedli zanimiv in slogovno raznolik spored sodobnejših del, nastalih bodisi za trobilni kvintet, kvartet saksofonov ali pa za združeno zasedbo obeh ansamblov. Spored je tvorila glasba Daniela Schnyderja, Phila Woodsa, Nine Šenk, Tomislava Uhlika, Milka Lazarja, Leona Firšta in Matjaža Drevenška, sicer tudi ustanovnega in še vedno aktualnega člana Zagrebškega kvarteta saksofonov, ki je imel na omenjenem koncertu še nekoliko občutnejši slovenski pridih s sodelovanjem saksofonista Jana Gričarja.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Stanisław Ignacy Witkiewicz (1885–1939) – splošno, predvsem na Poljskem, znan tudi kot Witkacy – danes velja za enega najpopularnejših poljskih avtorjev z začetka 20. stoletja. Ta poljski pisatelj, esejist, slikar, filozof, dramatik in fotograf je bil dejaven pred prvo svetovno vojno, v medvojnem obdobju, pa tudi po njej. Konec dvajsetih let 20. stoletja je med drugim napisal roman Slovo od jeseni (1927, slovenski prevod 1994, Cankarjeva založba). Že v tem romanu, ki pripoveduje zgodbo o vzponu in padcu mladega dekadentnega Athanasiusa Bazakbala, Witkiewicz popisuje eksperimente z drogo. Tej temi pa pozneje posveti celotno knjigo z naslovom Narkotiki (1932, slovenski prevod 2009, LUD Šerpa). To knjigo je začel pisati po letih eksperimentiranja z jemanjem narkotikov v umetniške namene, predvsem zaradi opazovanja njihovega vpliva na način slikanja. Najintenzivneje je z narkotiki eksperimentiral med letoma 1928 in 1931, pozneje pa skoraj ne več. Prvotni naslov dela je bil Nikotin – Alkohol – Kokain – Pejotl – Morfij – Eter, in to so tudi substance, s katerimi je avtor eksperimentiral in o njih pisal. Slovenski prevod vsebuje osrednje štiri Witkiewiczeve spise o nikotinu, alkoholu, kokainu in pejotlu. Tu objavljamo odlomek iz poglavja o zadnjem. Prevajalka Jana Unuk, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Stanisław Ignacy Witkiewicz (1885–1939) – splošno, predvsem na Poljskem, znan tudi kot Witkacy – danes velja za enega najpopularnejših poljskih avtorjev z začetka 20. stoletja. Ta poljski pisatelj, esejist, slikar, filozof, dramatik in fotograf je bil dejaven pred prvo svetovno vojno, v medvojnem obdobju, pa tudi po njej. Konec dvajsetih let 20. stoletja je med drugim napisal roman Slovo od jeseni (1927, slovenski prevod 1994, Cankarjeva založba). Že v tem romanu, ki pripoveduje zgodbo o vzponu in padcu mladega dekadentnega Athanasiusa Bazakbala, Witkiewicz popisuje eksperimente z drogo. Tej temi pa pozneje posveti celotno knjigo z naslovom Narkotiki (1932, slovenski prevod 2009, LUD Šerpa). To knjigo je začel pisati po letih eksperimentiranja z jemanjem narkotikov v umetniške namene, predvsem zaradi opazovanja njihovega vpliva na način slikanja. Najintenzivneje je z narkotiki eksperimentiral med letoma 1928 in 1931, pozneje pa skoraj ne več. Prvotni naslov dela je bil Nikotin – Alkohol – Kokain – Pejotl – Morfij – Eter, in to so tudi substance, s katerimi je avtor eksperimentiral in o njih pisal. Slovenski prevod vsebuje osrednje štiri Witkiewiczeve spise o nikotinu, alkoholu, kokainu in pejotlu. Tu objavljamo odlomek iz poglavja o zadnjem. Prevajalka Jana Unuk, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Ker so na zadnjem sestanku učiteljev in staršev Caustonske gimnazije leteli stoli, ravnateljica Estelle Hallis tokratni sestanek skliče na spletu. Razprava je vseeno burna: Moira Mayhew se jezi, ker je Estelle odpovedala dobrodelno okroglo mizo s priljubljenim otroškim pisateljem, Paul Randell pa je besen, ker je šola izključila njegovo hčer Holly. Nenadoma ravnateljico Estelle pred očmi vseh udeležencev prebode kopje in se zgrudi mrtva. MIDSOMER MURDERS (XXV.) / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Jeff Povey, Nick Hicks-Beach, Julia Gilbert, Maria Ward Režija: Roberto Bangura, Gill Wilkinson, Paul Gibson, Leon Lopez V glavnih vlogah: Neil Dudgeon, Nick Hendrix, Fiona Dolman, Annette Badland
Ker so na zadnjem sestanku učiteljev in staršev Caustonske gimnazije leteli stoli, ravnateljica Estelle Hallis tokratni sestanek skliče na spletu. Razprava je vseeno burna: Moira Mayhew se jezi, ker je Estelle odpovedala dobrodelno okroglo mizo s priljubljenim otroškim pisateljem, Paul Randell pa je besen, ker je šola izključila njegovo hčer Holly. Nenadoma ravnateljico Estelle pred očmi vseh udeležencev prebode kopje in se zgrudi mrtva. MIDSOMER MURDERS (XXV.) / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Jeff Povey, Nick Hicks-Beach, Julia Gilbert, Maria Ward Režija: Roberto Bangura, Gill Wilkinson, Paul Gibson, Leon Lopez V glavnih vlogah: Neil Dudgeon, Nick Hendrix, Fiona Dolman, Annette Badland
V satirični kratki igri avtor na izviren način razmišlja o prihodnosti medijev. Sooča neselektivni medijski svet, ki posreduje vse mogoče informacije, na drugi strani pa razvoj visoke tehnologije, kloniranega človeka, ki lahko vse zna, a ničesar ne čuti. Režiser: Zmago Frece Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Sonja Strenar Moški - Ivan Lotrič Jola - Ljerka Belak Polde - Bogomir Veras Glas - Jožef Ropoša Vrata - Simona Juvan Dvigalo - Barbara Žefran Stol - Mojca Fatur Zid - Tomaž Gubenšek Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta junija 2007.
V satirični kratki igri avtor na izviren način razmišlja o prihodnosti medijev. Sooča neselektivni medijski svet, ki posreduje vse mogoče informacije, na drugi strani pa razvoj visoke tehnologije, kloniranega človeka, ki lahko vse zna, a ničesar ne čuti. Režiser: Zmago Frece Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Sonja Strenar Moški - Ivan Lotrič Jola - Ljerka Belak Polde - Bogomir Veras Glas - Jožef Ropoša Vrata - Simona Juvan Dvigalo - Barbara Žefran Stol - Mojca Fatur Zid - Tomaž Gubenšek Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta junija 2007.
veselje do življenja ... in naredila red v živalskem vrtu … Pripovedujeta: Zvezdana Mlakar in Vojko Zidar. Napisal: Miloš Macourek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
veselje do življenja ... in naredila red v živalskem vrtu … Pripovedujeta: Zvezdana Mlakar in Vojko Zidar. Napisal: Miloš Macourek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
John Renbourn - družbo na koncertu na festivalu Okarina na Bledu mu je s svojim lepim glasom delala pevka Jacqui McShee - je bil eden najpomembnejših britanskih akustičnih kitaristov 20. stoletja ter ključna osebnost preporoda ljudske glasbe v Veliki Britaniji v 60. letih. Rodil se je leta 1944 v Londonu in se že zgodaj navdušil nad bluesom, tradicionalno angleško glasbo in renesančno lutnjo. Šlo je za nenavadno kombinacijo, ki je pozneje močno zaznamovala njegov slog. Renbourn je kmalu postal znan po izjemno pretanjeni tehniki igranja s prsti, v kateri je združeval elemente folk glasbe, jazza, stare evropske glasbe in ameriškega bluesa. Njegova igra je bila hkrati domiselna in zelo čustvena: uporabljal je kompleksne harmonije, nenavadne uglasitve in polifonično razmišljanje, zaradi česar je kitara pri njem pogosto zvenela skoraj kot več instrumentov hkrati. Vabljeni k poslušanju ekskluzivnega koncerta
John Renbourn - družbo na koncertu na festivalu Okarina na Bledu mu je s svojim lepim glasom delala pevka Jacqui McShee - je bil eden najpomembnejših britanskih akustičnih kitaristov 20. stoletja ter ključna osebnost preporoda ljudske glasbe v Veliki Britaniji v 60. letih. Rodil se je leta 1944 v Londonu in se že zgodaj navdušil nad bluesom, tradicionalno angleško glasbo in renesančno lutnjo. Šlo je za nenavadno kombinacijo, ki je pozneje močno zaznamovala njegov slog. Renbourn je kmalu postal znan po izjemno pretanjeni tehniki igranja s prsti, v kateri je združeval elemente folk glasbe, jazza, stare evropske glasbe in ameriškega bluesa. Njegova igra je bila hkrati domiselna in zelo čustvena: uporabljal je kompleksne harmonije, nenavadne uglasitve in polifonično razmišljanje, zaradi česar je kitara pri njem pogosto zvenela skoraj kot več instrumentov hkrati. Vabljeni k poslušanju ekskluzivnega koncerta
Skrivnostna, grozljiva tematika ponazarja zlo usodo in napoveduje tragičen konec.
Skrivnostna, grozljiva tematika ponazarja zlo usodo in napoveduje tragičen konec.
Leta 1999 je edinstven film pretresel celotno generacijo in do vrha napolnil kinematografske blagajne po vsem svetu. Rodila se je saga Matrica, ki je hitro postala popkulturni fenomen, in svetu razkrila dvojico filmskih ustvarjalcev: Wachowski. Njeni preroški vidiki so srčika tega dokumentarnega filma brez primere. S tem ko je gledalce popeljala v 21. stoletje, je saga Matrica predvidela številna družbena in politična vprašanja današnjega časa: uporabo tehnologij, hekanje, vprašanje spola in identitete, lažne novice, teorije zarote. Filmi režiserk Wachowski si utirajo pot naprej, vodijo globalni boj za emancipacijo in navdihujejo generacije pri iskanju resnice, izbire in svobode. THE MATRIX GENERATION / Francija / 2023 / Režija: Benjamin Clavel
Leta 1999 je edinstven film pretresel celotno generacijo in do vrha napolnil kinematografske blagajne po vsem svetu. Rodila se je saga Matrica, ki je hitro postala popkulturni fenomen, in svetu razkrila dvojico filmskih ustvarjalcev: Wachowski. Njeni preroški vidiki so srčika tega dokumentarnega filma brez primere. S tem ko je gledalce popeljala v 21. stoletje, je saga Matrica predvidela številna družbena in politična vprašanja današnjega časa: uporabo tehnologij, hekanje, vprašanje spola in identitete, lažne novice, teorije zarote. Filmi režiserk Wachowski si utirajo pot naprej, vodijo globalni boj za emancipacijo in navdihujejo generacije pri iskanju resnice, izbire in svobode. THE MATRIX GENERATION / Francija / 2023 / Režija: Benjamin Clavel
Fritz Kreisler je o njem zapisal: »Violinist, kot je Heifetz, se rodi vsakih sto let; takšen, kot je Hassid, pa vsakih dvesto let.«
Fritz Kreisler je o njem zapisal: »Violinist, kot je Heifetz, se rodi vsakih sto let; takšen, kot je Hassid, pa vsakih dvesto let.«
Zabava pred Brigittino hiško ob morju. Brigitte uživa v plesu. Veselja ji ne pokvari ne Jacques, ki se kuja, ne otrok, ki joče. Brigitte se pripravlja na snemanje filma Resnica v režiji Henri-Georgesa Clouzota in se posveča izbiri partnerja v filmu. To bo Sami Frey, s katerim se zaplete v novo razmerje. Jacques doživi živčni zlom in konča v psihiatrični bolnišnici. Alain, Brigittin tajnik in zaupnik, je edini, ki jo v težkih trenutkih tolaži. A izkaže se, da je prav Alain paparacem izdajal podrobnosti iz njenega zasebnega življenja. Svet se ji vnovič podre, ko ji Sami pove, da je vpoklican v vojsko. BARDOT / Francija / 2023 Scenarij in režija: Danièle Thompson, Christopher Thompson V glavnih vlogah: Julia de Nunez, Victor Belmondo, Oscar Lesage, Noham Edje, Yvan Attal, Anne Le Ny, Géraldine Pailhas, Hippolyte Girardot, Laure Marsac
Zabava pred Brigittino hiško ob morju. Brigitte uživa v plesu. Veselja ji ne pokvari ne Jacques, ki se kuja, ne otrok, ki joče. Brigitte se pripravlja na snemanje filma Resnica v režiji Henri-Georgesa Clouzota in se posveča izbiri partnerja v filmu. To bo Sami Frey, s katerim se zaplete v novo razmerje. Jacques doživi živčni zlom in konča v psihiatrični bolnišnici. Alain, Brigittin tajnik in zaupnik, je edini, ki jo v težkih trenutkih tolaži. A izkaže se, da je prav Alain paparacem izdajal podrobnosti iz njenega zasebnega življenja. Svet se ji vnovič podre, ko ji Sami pove, da je vpoklican v vojsko. BARDOT / Francija / 2023 Scenarij in režija: Danièle Thompson, Christopher Thompson V glavnih vlogah: Julia de Nunez, Victor Belmondo, Oscar Lesage, Noham Edje, Yvan Attal, Anne Le Ny, Géraldine Pailhas, Hippolyte Girardot, Laure Marsac
Goran Vojnović, režiser, pisec, scenarist, je tokrat priredil za radio svoj filmski scenarij. V njem se ukvarja z intimno zgodbo razpada družine in družinskih odnosov. Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Oče - Igor Samobor Mama - Minu Kjuder Marko - Jure Henigman Paznik - Silvester Božič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2009.
Goran Vojnović, režiser, pisec, scenarist, je tokrat priredil za radio svoj filmski scenarij. V njem se ukvarja z intimno zgodbo razpada družine in družinskih odnosov. Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Oče - Igor Samobor Mama - Minu Kjuder Marko - Jure Henigman Paznik - Silvester Božič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2009.
Miha Mazzini je mojster kratke zgodbe in eden redkih sodobnih slovenskih avtorjev, ki je napisal roman o izbrisu (Izbisana, 2014). Zato ne preseneča, da je že leta prej napisal Zelo preprosto zgodbo, presunljivo kratko zgodbo o migrantski, očetovski usodi in formi mentis naše civilizacije. Režiserka Ana Krauthaker, interpretka Iva Babić, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2007.
Miha Mazzini je mojster kratke zgodbe in eden redkih sodobnih slovenskih avtorjev, ki je napisal roman o izbrisu (Izbisana, 2014). Zato ne preseneča, da je že leta prej napisal Zelo preprosto zgodbo, presunljivo kratko zgodbo o migrantski, očetovski usodi in formi mentis naše civilizacije. Režiserka Ana Krauthaker, interpretka Iva Babić, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2007.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V dokumentarnem portretu, režiserke Tine Novak in scenaristke Polone Bertoncelj, nas bo Peter Prevc popeljal skozi vzpone in padce svoje izjemne kariere. 15 sezon je preživel v svetovnem pokalu, osvajal odličja na največjih tekmovanjih, osvojil prestižnega zlatega orla in je edini skakalec, ki se lahko pohvali z dvema zmagama v skupnem seštevku svetovnega pokala, a le enim velikim kristalnim globusom. Po Petrovih stopinjah so se podali tudi sestra Nika ter brata Cene in Domen. Peter Prevc bo razkril tudi, kako zahtevno je biti perfekcionist v smučarskih skokih.
V dokumentarnem portretu, režiserke Tine Novak in scenaristke Polone Bertoncelj, nas bo Peter Prevc popeljal skozi vzpone in padce svoje izjemne kariere. 15 sezon je preživel v svetovnem pokalu, osvajal odličja na največjih tekmovanjih, osvojil prestižnega zlatega orla in je edini skakalec, ki se lahko pohvali z dvema zmagama v skupnem seštevku svetovnega pokala, a le enim velikim kristalnim globusom. Po Petrovih stopinjah so se podali tudi sestra Nika ter brata Cene in Domen. Peter Prevc bo razkril tudi, kako zahtevno je biti perfekcionist v smučarskih skokih.
V oddaji se bomo spomnili največjih slovenskih športnih uspehov v letošnjem letu. Pogovarjali se bomo z vsemi dobitniki medalj na svetovnih prvenstvih v olimpijskih disciplinah - s Tadejem Pogačarjem, Janjo Garnbret, Roso Rekar, Domnom in Niko Prevc ter Tino Šutej. V košarkarsko leto bomo pogledali skozi oči Luke Dončića, nogometni gost bo trener NK Celje Albert Riera. Pripravljamo vam mešanico čustev ob neverjetnih dosežkih in treznih športnih razmišljanj ob koncu leta.
V oddaji se bomo spomnili največjih slovenskih športnih uspehov v letošnjem letu. Pogovarjali se bomo z vsemi dobitniki medalj na svetovnih prvenstvih v olimpijskih disciplinah - s Tadejem Pogačarjem, Janjo Garnbret, Roso Rekar, Domnom in Niko Prevc ter Tino Šutej. V košarkarsko leto bomo pogledali skozi oči Luke Dončića, nogometni gost bo trener NK Celje Albert Riera. Pripravljamo vam mešanico čustev ob neverjetnih dosežkih in treznih športnih razmišljanj ob koncu leta.
Poslušamo Serenado na temo iz Donizettijeve Anne Bolene Mihaila Glinke, Kvintet za harfo Ernsta Theodora Amadeusa Hoffmanna, Mefistov valček Franza Liszta in Ravelovo Sonatino.
Poslušamo Serenado na temo iz Donizettijeve Anne Bolene Mihaila Glinke, Kvintet za harfo Ernsta Theodora Amadeusa Hoffmanna, Mefistov valček Franza Liszta in Ravelovo Sonatino.
Sara in Raček gresta v pekarno. Ob njej stoji avtomat z gumijastimi žogicami. Skleneta, da si bosta izbrala vsak svojo. Raček dobi rdečo. Sara dobi modro, čeprav si je želela zeleno. Ampak tudi z modro je zadovoljna. Vendar njena modra žogica žal ne poskakuje. Sara je žalostna, toda avtomat ji pripravi veliko presenečenje.
Sara in Raček gresta v pekarno. Ob njej stoji avtomat z gumijastimi žogicami. Skleneta, da si bosta izbrala vsak svojo. Raček dobi rdečo. Sara dobi modro, čeprav si je želela zeleno. Ampak tudi z modro je zadovoljna. Vendar njena modra žogica žal ne poskakuje. Sara je žalostna, toda avtomat ji pripravi veliko presenečenje.
Poslušamo Gozdne prizore, op. 82 Roberta Schumanna, Koncertno etudo v As-duru poimenovano Gozdno šumenje Franza Liszta, drugi stavek Lovske simfonije Frana Gerbiča z naslovom Gozdna idila, skladbo Iz gozdov Antonína Dvořáka, pesem Gozdni mrak Johannesa Brahmsa ter Gozdno tišino – četrti stavk iz Liričnih skladb, op. 71 Edvarda Griega.
Poslušamo Gozdne prizore, op. 82 Roberta Schumanna, Koncertno etudo v As-duru poimenovano Gozdno šumenje Franza Liszta, drugi stavek Lovske simfonije Frana Gerbiča z naslovom Gozdna idila, skladbo Iz gozdov Antonína Dvořáka, pesem Gozdni mrak Johannesa Brahmsa ter Gozdno tišino – četrti stavk iz Liričnih skladb, op. 71 Edvarda Griega.
Mišo in Robi vadita, da se bosta lahko udeležila bobrove dirke. Mišu telovadba ne diši, dokler se Robi ne domisli, kako bi si lahko vadbo popestrila.
Mišo in Robi vadita, da se bosta lahko udeležila bobrove dirke. Mišu telovadba ne diši, dokler se Robi ne domisli, kako bi si lahko vadbo popestrila.
Bučko se razjezi na Pikico, ker ga neprestano oponaša. Bo lahko zakrpala njuno prijateljstvo in mu razložila, zakaj ga tako rada oponaša?
Bučko se razjezi na Pikico, ker ga neprestano oponaša. Bo lahko zakrpala njuno prijateljstvo in mu razložila, zakaj ga tako rada oponaša?
Simona boli zob, zato bo moral k zobozdravniku. Prijatelj Ferdinand ga straši, da vrtanje po zobeh grozno boli. Simon je na smrt prestrašen. A zobozdravnica je blaga in prijazna gospa. Posede ga na imeniten stol s toliko gumbi, kot jih je v pilotski kabini. Z njimi se stol dviga in spušča in na njem se lahko vrtiš kot vrtavka. Simon še sam ne ve, kdaj dobi plombo!
Simona boli zob, zato bo moral k zobozdravniku. Prijatelj Ferdinand ga straši, da vrtanje po zobeh grozno boli. Simon je na smrt prestrašen. A zobozdravnica je blaga in prijazna gospa. Posede ga na imeniten stol s toliko gumbi, kot jih je v pilotski kabini. Z njimi se stol dviga in spušča in na njem se lahko vrtiš kot vrtavka. Simon še sam ne ve, kdaj dobi plombo!
Rdečka in grahozavri pomagajo izgubljenemu kumarodilčku nazaj k njegovemu tropu. Zaradi nenehne kumarodilčkove potrebe po sesanju pa se izkaže, da je to težje, kot so si mislili.
Rdečka in grahozavri pomagajo izgubljenemu kumarodilčku nazaj k njegovemu tropu. Zaradi nenehne kumarodilčkove potrebe po sesanju pa se izkaže, da je to težje, kot so si mislili.
Edvard Kocbek (1904–1981) je tudi v svoje pesmi vpletal zgodovino in človekovo vpetost vanjo, pa nepredvidljivost, deziluzijo, tragično občutenje življenja idr. Te teme pa se v njegovi poeziji na samosvoj način prepletajo in sestavljajo v enovito formo, oblikovano tudi s protislovnimi sestavinami, kot so na primer racionalno in iracionalno, faktografsko in metaforično ter intelektualno in sentimentalno. To se najbolj izrazito kaže v njegovih poznih pesmih, ki so posthumno izšle v knjigi Kamen skala (1991). Med njimi je tudi pesem Pridi, globoki spanec. Interpret Jožef Ropoša, urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar, posneto leta 2006.
Edvard Kocbek (1904–1981) je tudi v svoje pesmi vpletal zgodovino in človekovo vpetost vanjo, pa nepredvidljivost, deziluzijo, tragično občutenje življenja idr. Te teme pa se v njegovi poeziji na samosvoj način prepletajo in sestavljajo v enovito formo, oblikovano tudi s protislovnimi sestavinami, kot so na primer racionalno in iracionalno, faktografsko in metaforično ter intelektualno in sentimentalno. To se najbolj izrazito kaže v njegovih poznih pesmih, ki so posthumno izšle v knjigi Kamen skala (1991). Med njimi je tudi pesem Pridi, globoki spanec. Interpret Jožef Ropoša, urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar, posneto leta 2006.
Poslušamo Gozdne prizore, op. 82 Roberta Schumanna, Koncertno etudo v As-duru poimenovano Gozdno šumenje Franza Liszta, drugi stavek Lovske simfonije Frana Gerbiča z naslovom Gozdna idila, skladbo Iz gozdov Antonína Dvořáka, pesem Gozdni mrak Johannesa Brahmsa ter Gozdno tišino – četrti stavk iz Liričnih skladb, op. 71 Edvarda Griega.
Poslušamo Gozdne prizore, op. 82 Roberta Schumanna, Koncertno etudo v As-duru poimenovano Gozdno šumenje Franza Liszta, drugi stavek Lovske simfonije Frana Gerbiča z naslovom Gozdna idila, skladbo Iz gozdov Antonína Dvořáka, pesem Gozdni mrak Johannesa Brahmsa ter Gozdno tišino – četrti stavk iz Liričnih skladb, op. 71 Edvarda Griega.
V tej igri poštar s pomočjo palčkov, ki vedo, kaj v pismih piše, znova združi nesrečna zaljubljenca. Delo je že kmalu po drugi svetovni vojni izšlo v znameniti zbirki Sinji galeb in je bilo med otroki, pa tudi odraslimi, zelo priljubljeno. Zato so ga že leta 1956 priredili tudi za radio. V igri slišimo nepozabna Dušo Počkaj in Franeta Milčinskega - Ježka in še mnogo drugih izvrstnih slovenskih igralcev, ki jim je radio ohranil glas za vedno. Prevajalec: Jože Zorn Režiserka: Rosanda Sajko Tonski mojster: Tone Kablar Avtor izvirne glasbe: Dane Škerl Pripovedovalka – Duša Počkaj Pismonoša – Frane Milčinski Škratje – Marjan Kralj, Milan Kalan, Franček Drofenik in Branko Starič Višji poštni kontrolor – Slavo Švajger Gospoda – Ludvik Pečar in Janez Albreht France – Mirko Zupančič Marice – Jelka Cvetežar, Mina Jeraj, Marta Pestator Marica – Jana Osojnik, Vera Pantič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Studiih Radia Slovenija decembra 1956.
V tej igri poštar s pomočjo palčkov, ki vedo, kaj v pismih piše, znova združi nesrečna zaljubljenca. Delo je že kmalu po drugi svetovni vojni izšlo v znameniti zbirki Sinji galeb in je bilo med otroki, pa tudi odraslimi, zelo priljubljeno. Zato so ga že leta 1956 priredili tudi za radio. V igri slišimo nepozabna Dušo Počkaj in Franeta Milčinskega - Ježka in še mnogo drugih izvrstnih slovenskih igralcev, ki jim je radio ohranil glas za vedno. Prevajalec: Jože Zorn Režiserka: Rosanda Sajko Tonski mojster: Tone Kablar Avtor izvirne glasbe: Dane Škerl Pripovedovalka – Duša Počkaj Pismonoša – Frane Milčinski Škratje – Marjan Kralj, Milan Kalan, Franček Drofenik in Branko Starič Višji poštni kontrolor – Slavo Švajger Gospoda – Ludvik Pečar in Janez Albreht France – Mirko Zupančič Marice – Jelka Cvetežar, Mina Jeraj, Marta Pestator Marica – Jana Osojnik, Vera Pantič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Studiih Radia Slovenija decembra 1956.
Mala kraljična naravnost sovraži kopanje v kadi, polni mehurčkaste vode. Voda vedno nekako zaide v njene oči, to pa peče. Storila bi vse, da bi se kopanju izognila. Neizmernemu trudu navkljub se kmalu izkaže, da se bo prej ali slej le morala umiti, na kar pa se bo morala zelo dobro pripraviti.
Mala kraljična naravnost sovraži kopanje v kadi, polni mehurčkaste vode. Voda vedno nekako zaide v njene oči, to pa peče. Storila bi vse, da bi se kopanju izognila. Neizmernemu trudu navkljub se kmalu izkaže, da se bo prej ali slej le morala umiti, na kar pa se bo morala zelo dobro pripraviti.
Zakaj naše srce bije zdaj tiho in zdaj glasno in zakaj mislimo, da nam bo včasih kar skočilo iz prsi? Zmedi se s prijatelji poda na pot po krvnem obtoku in spozna to zanimivo črpalko.
Zakaj naše srce bije zdaj tiho in zdaj glasno in zakaj mislimo, da nam bo včasih kar skočilo iz prsi? Zmedi se s prijatelji poda na pot po krvnem obtoku in spozna to zanimivo črpalko.
Žanko od svojega bratranca raziskovalca prejme razglednico iz Ledanije in trije prijatelji se odločijo, da ga bodo obiskali. Ko prispejo tja, pa ga ne najdejo; odkrijejo samo votlino, polno slaščic, v katerih biva strašni Strahostrah. Prepričani so, da je on ugrabil bratranca. Po različnih nesporazumih pa spoznajo, da je Strahostrah v resnici prijazen slaščičar, ki zaradi slabih izkušenj ničesar noče deliti z drugimi, v resnici pa mu je ime Gustl. On jim tudi pove, da niso na pravem kraju, saj je Ledanija zelo daleč stran.
Žanko od svojega bratranca raziskovalca prejme razglednico iz Ledanije in trije prijatelji se odločijo, da ga bodo obiskali. Ko prispejo tja, pa ga ne najdejo; odkrijejo samo votlino, polno slaščic, v katerih biva strašni Strahostrah. Prepričani so, da je on ugrabil bratranca. Po različnih nesporazumih pa spoznajo, da je Strahostrah v resnici prijazen slaščičar, ki zaradi slabih izkušenj ničesar noče deliti z drugimi, v resnici pa mu je ime Gustl. On jim tudi pove, da niso na pravem kraju, saj je Ledanija zelo daleč stran.
Mavgli premaga Balo in ta hoče še eno tekmo. Lali predlaga, da se igrajo igro izzivov. Tabaki, ki je skrit v grmovju, Bali prišepne, naj Mavgliju naloži, da Šir kanu izpuli brčico.
Mavgli premaga Balo in ta hoče še eno tekmo. Lali predlaga, da se igrajo igro izzivov. Tabaki, ki je skrit v grmovju, Bali prišepne, naj Mavgliju naloži, da Šir kanu izpuli brčico.
Kadeti poskušajo ujeti skrivnostno pošast iz morskih alg, ki so jo opazili, kako lomasti po laguni.
Kadeti poskušajo ujeti skrivnostno pošast iz morskih alg, ki so jo opazili, kako lomasti po laguni.
Živa hoče izboljšati Akvarijin rekord v skakanju s kolebnico. Ker ji ne uspe, se s Črvom in Malim odločijo ustaviti, da bo lažje opravila izziv. A načrti splavajo po vodi in prijatelji se hitro starajo. Zato čas zavrtijo nazaj. Živa sicer ni izboljšala Akvarijinega rekorda, je bila pa njena dogodivščina veliko zabavnejša.
Živa hoče izboljšati Akvarijin rekord v skakanju s kolebnico. Ker ji ne uspe, se s Črvom in Malim odločijo ustaviti, da bo lažje opravila izziv. A načrti splavajo po vodi in prijatelji se hitro starajo. Zato čas zavrtijo nazaj. Živa sicer ni izboljšala Akvarijinega rekorda, je bila pa njena dogodivščina veliko zabavnejša.
Tib in Tamtam najdeta mamutovega mladička. Zaradi nesporazuma mora Tib nenadoma z očkom na lov na mamute. Tib lov na vse mogoče načine ovira, hkrati pa skuša najti mladičkovo mamo.
Tib in Tamtam najdeta mamutovega mladička. Zaradi nesporazuma mora Tib nenadoma z očkom na lov na mamute. Tib lov na vse mogoče načine ovira, hkrati pa skuša najti mladičkovo mamo.
Hugo se uči pajčjo zgodovino. Ker si ne zapomni prav veliko, ga dedi odpelje na zgodovinsko odpravo v sesalnik. Po spletu naključij se tam najprej znajdeta dedi in babi, nato pa še Hugo in Lili. In Lili se izkaže s posebej junaškim dejanjem.
Hugo se uči pajčjo zgodovino. Ker si ne zapomni prav veliko, ga dedi odpelje na zgodovinsko odpravo v sesalnik. Po spletu naključij se tam najprej znajdeta dedi in babi, nato pa še Hugo in Lili. In Lili se izkaže s posebej junaškim dejanjem.
Meditationes se imenuje zgoščenka, ki so jo leta 2021 izdale članice vokalne skupine Gallina. Na njej najdemo svež in zanimiv izbor sakralnih skladb za ženske glasove, nekatere med njimi se po vsebini dotikajo tudi postnega časa. Kot je v knjižici omenjene zgoščenke zapisala umetniška vodja Ana Erčulj, so njihove glasbene »meditacije« tudi sicer nastale z namenom, da ustavijo čas, ga osmislijo, umirijo in na svojstven način oplemenitijo.
Meditationes se imenuje zgoščenka, ki so jo leta 2021 izdale članice vokalne skupine Gallina. Na njej najdemo svež in zanimiv izbor sakralnih skladb za ženske glasove, nekatere med njimi se po vsebini dotikajo tudi postnega časa. Kot je v knjižici omenjene zgoščenke zapisala umetniška vodja Ana Erčulj, so njihove glasbene »meditacije« tudi sicer nastale z namenom, da ustavijo čas, ga osmislijo, umirijo in na svojstven način oplemenitijo.
Mumintrolu ni pogodu, da se Muminočka v pretirani zgodbi o njuni ribolovni pustolovščini junači kot velejunak. Ampak v Muminhiši se razbohoti prava džungla in Mumintrolu se ponudi priložnost, da se sam junaško izkaže.
Mumintrolu ni pogodu, da se Muminočka v pretirani zgodbi o njuni ribolovni pustolovščini junači kot velejunak. Ampak v Muminhiši se razbohoti prava džungla in Mumintrolu se ponudi priložnost, da se sam junaško izkaže.
Predstavljamo Nemški simfonični orkester Berlin in dirigenta Markusa Poschnerja. V oddaji bomo v njuni izvedbi slišali le dve deli, ki sta bili posneti 15. februarja letos v Filharmoniji v Berlinu: »O Flower of Fire« Hanah Kendall in »Simfonijo št. 9 v d-molu« Antona Brucknerja.
Predstavljamo Nemški simfonični orkester Berlin in dirigenta Markusa Poschnerja. V oddaji bomo v njuni izvedbi slišali le dve deli, ki sta bili posneti 15. februarja letos v Filharmoniji v Berlinu: »O Flower of Fire« Hanah Kendall in »Simfonijo št. 9 v d-molu« Antona Brucknerja.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Marca se v Humoreskah tega tedna selimo v dom za ostarele na Nizozemskem. Dogodivščine Hendrika Groena, ki pri triinosemdesetih letih in četrt piše skrivni dnevnik, v veliki večini niso žalostne ali črnoglede, temveč nadvse zabavne. Z veliko ironije in humorja, tudi črnega, mu uspe zavzeti distanco do starosti in sebe. Knjigo je prevedla Stana Anželj. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, urednici oddaje Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, posneto leta 2019.
Marca se v Humoreskah tega tedna selimo v dom za ostarele na Nizozemskem. Dogodivščine Hendrika Groena, ki pri triinosemdesetih letih in četrt piše skrivni dnevnik, v veliki večini niso žalostne ali črnoglede, temveč nadvse zabavne. Z veliko ironije in humorja, tudi črnega, mu uspe zavzeti distanco do starosti in sebe. Knjigo je prevedla Stana Anželj. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, urednici oddaje Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, posneto leta 2019.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
pojejo odlomke iz del Monteverdija, Händla, Mozarta, Bizeta, Verdija, Leoncavalla, Čajkovskega in Thomasa.
pojejo odlomke iz del Monteverdija, Händla, Mozarta, Bizeta, Verdija, Leoncavalla, Čajkovskega in Thomasa.