Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Sklepna koncerta lanske petnajste sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu sta bila posvečena pesmim o ljubezni, izgubi in ljubosumju, ki so jim Angleži rekli »mad songs« ali »pesmi norosti«. Norost, nesrečna zaljubljenost in nezdrava ljubezen so v 17. stoletju vseskozi fascinirale občinstvo. Zlasti v Angliji so mnoge gledališke igre in glasbena dela upodabljala duševno stanje žrtev ljubezenske strasti, ki je vodila v blaznost. Najpogostejši razlog je bila nesrečna ljubezen. Na drugem koncertu, ki je bil v torek, petindvajstega novembra, je nastopil ansambel musica cubicularis s poljsko-slovensko sopranistko Heleno Bregar. Na sporedu so bile pesmi Henryja in Daniela Purcella, Blowa in Ecclesa, pa tudi več instrumentalnih skladb.
Sklepna koncerta lanske petnajste sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu sta bila posvečena pesmim o ljubezni, izgubi in ljubosumju, ki so jim Angleži rekli »mad songs« ali »pesmi norosti«. Norost, nesrečna zaljubljenost in nezdrava ljubezen so v 17. stoletju vseskozi fascinirale občinstvo. Zlasti v Angliji so mnoge gledališke igre in glasbena dela upodabljala duševno stanje žrtev ljubezenske strasti, ki je vodila v blaznost. Najpogostejši razlog je bila nesrečna ljubezen. Na drugem koncertu, ki je bil v torek, petindvajstega novembra, je nastopil ansambel musica cubicularis s poljsko-slovensko sopranistko Heleno Bregar. Na sporedu so bile pesmi Henryja in Daniela Purcella, Blowa in Ecclesa, pa tudi več instrumentalnih skladb.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Naša prva današnja zgodba je umetniško gibanje OHO – dokumentarec o njih je bil včeraj na ogled v Novi Gorici –, ki velja za eno najradikalnejših slovenskih avantgardnih skupin. Še enkrat vas bomo spomnili na regijsko razstavo južnoprimorskih likovnih ustvarjalcev Gnoj je zlato, ki jo pripravlja Javni sklad za kulturne dejavnosti in je letos posvečena Srečku Kosovelu. V Los Angelesu pa so danes sporočili, kdo so nominiranci za letošnje Oskarje. Novi rekorder po številu nominacij je s 16-imi postala grozljivka Grešniki. Armando Šturman je za rdečo nit glasbene ogrlice, ki jo je poimenoval Princeps mundi ali Princ sveta, izbral pesmi o Donaldu Trumpu.
Naša prva današnja zgodba je umetniško gibanje OHO – dokumentarec o njih je bil včeraj na ogled v Novi Gorici –, ki velja za eno najradikalnejših slovenskih avantgardnih skupin. Še enkrat vas bomo spomnili na regijsko razstavo južnoprimorskih likovnih ustvarjalcev Gnoj je zlato, ki jo pripravlja Javni sklad za kulturne dejavnosti in je letos posvečena Srečku Kosovelu. V Los Angelesu pa so danes sporočili, kdo so nominiranci za letošnje Oskarje. Novi rekorder po številu nominacij je s 16-imi postala grozljivka Grešniki. Armando Šturman je za rdečo nit glasbene ogrlice, ki jo je poimenoval Princeps mundi ali Princ sveta, izbral pesmi o Donaldu Trumpu.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.
Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.
Konec tedna je povsod zadišalo po pustu … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.
Konec tedna je povsod zadišalo po pustu … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Štirideset let je minilo od nastanka ene najboljših narodnozabavnih zasedb, Ansambla Štajerskih 7. V tokratni in še kakšni od prihodnjih oddajah, se bomo sprehodili skozi njihove glasbene izdaje in vam v posluh ponudili skladbe po izboru glasbenega urednika Tomaža Gučka. Tokratni izbor obsega skladbe z albumov, ki so izšli med letoma 1987 do 1997.
Štirideset let je minilo od nastanka ene najboljših narodnozabavnih zasedb, Ansambla Štajerskih 7. V tokratni in še kakšni od prihodnjih oddajah, se bomo sprehodili skozi njihove glasbene izdaje in vam v posluh ponudili skladbe po izboru glasbenega urednika Tomaža Gučka. Tokratni izbor obsega skladbe z albumov, ki so izšli med letoma 1987 do 1997.
Władysław Stanisław Reymont, poljski avtor kratke proze in romanov, se je rodil 7. maja 1867, umrl pa je pred sto leti, 5. decembra 1925, star 58 let. Ob tej priložnostI smo za Literarni večer na Prvem programu izbrali oddajo o njegovem delu in življenju, ki jo je pred desetletjem pripravila Tadeja Šergan. Prevajalci Janko Moder (Kmetje), France Bevk (Tomek Baran), Joža Glonar (Komedijantka) in Marjan Bregant (Leto 1794), interpreta Saša Mihelčič in Gorazd Logar, bralka Lidija Hartman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Klemen Markovčič. Posneto 2015. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek.
Władysław Stanisław Reymont, poljski avtor kratke proze in romanov, se je rodil 7. maja 1867, umrl pa je pred sto leti, 5. decembra 1925, star 58 let. Ob tej priložnostI smo za Literarni večer na Prvem programu izbrali oddajo o njegovem delu in življenju, ki jo je pred desetletjem pripravila Tadeja Šergan. Prevajalci Janko Moder (Kmetje), France Bevk (Tomek Baran), Joža Glonar (Komedijantka) in Marjan Bregant (Leto 1794), interpreta Saša Mihelčič in Gorazd Logar, bralka Lidija Hartman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Klemen Markovčič. Posneto 2015. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek.
Na pustno soboto, ki je hkrati tudi valentinovo, nova izbrana reggae glasba.
Na pustno soboto, ki je hkrati tudi valentinovo, nova izbrana reggae glasba.
Protagonista igre sta žrtev in njen rabelj – mlado dekle in njen ugrabitelj. Pretresljiva, subtilna in natančna študija psihopatologije že v uvodnih taktih zariše slutnjo nevarnosti: dekle postopno zaznava, da se za prijaznostjo odraslega moškega v hiši, polni nagačenih živali, skriva temnejša, srhljiva resnica. Režiserka: Brina Klampfer Merčnik Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Oblikovalka zvoka, glasbe in avtorica glasbe: Mateja Starič Violončelist: Klemen Hvala Dekle – Živa Selan Moški – Primož Vrhovec Uredništvo igranega programa in ŠKUC gledališče Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2022
Protagonista igre sta žrtev in njen rabelj – mlado dekle in njen ugrabitelj. Pretresljiva, subtilna in natančna študija psihopatologije že v uvodnih taktih zariše slutnjo nevarnosti: dekle postopno zaznava, da se za prijaznostjo odraslega moškega v hiši, polni nagačenih živali, skriva temnejša, srhljiva resnica. Režiserka: Brina Klampfer Merčnik Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Oblikovalka zvoka, glasbe in avtorica glasbe: Mateja Starič Violončelist: Klemen Hvala Dekle – Živa Selan Moški – Primož Vrhovec Uredništvo igranega programa in ŠKUC gledališče Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2022
Mazohistka je prvi roman uspešne slovenske avtorice Katje Perat. V njem bralce prestavi na Dunaj v čas prehoda iz 19. v 20. stoletje. Glavni lik je Nadežda, najdenka oziroma posvojenka avstrijskega pisatelja Leopolda von Sacher-Masocha – pri tem je Nadežda v nasprotju s pisateljem izmišljen lik. Pisateljica prek nje prikaže duha časa v mestu, ki je bilo tedaj živahna prestolnica, kjer je cvetela klasična psihoanaliza, ženske pa so se začele osvobajati. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Mazohistka je prvi roman uspešne slovenske avtorice Katje Perat. V njem bralce prestavi na Dunaj v čas prehoda iz 19. v 20. stoletje. Glavni lik je Nadežda, najdenka oziroma posvojenka avstrijskega pisatelja Leopolda von Sacher-Masocha – pri tem je Nadežda v nasprotju s pisateljem izmišljen lik. Pisateljica prek nje prikaže duha časa v mestu, ki je bilo tedaj živahna prestolnica, kjer je cvetela klasična psihoanaliza, ženske pa so se začele osvobajati. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Septembra 2022 je v policijskem pridržanju v Teheranu umrla mlada Kurdinja Mahsa Amini. Priprli so jo, ker si ni dovolj spodobno pokrila las. Njena smrt je izzvala ogorčene ulične proteste, ki so se hitro razširili po vsem Iranu. Ženske so množično sežigale svoje naglavne rute, posnetke upora pa objavljale na družbenih omrežjih. Sledil je neizprosen obračun oblasti z demonstranti, med katerim je umrlo več sto Irancev, med njimi številni mladi in celo otroci. Dokumentarni film, ki temelji na pretresljivih amaterskih posnetkih in pričevanjih očividcev o mučenju in posiljevanju zapornikov, razkriva tisto, kar poskuša iranski režim skriti pred svetom: velika in majhna dejanja upora, s katerimi si mladi Iranci, zlasti dekleta, želijo izboriti svobodo in pravico do odločanja o svojem načinu življenja. INSIDE THE IRANIAN UPRISING / Velika Britanija / 2023 / Režija: Majed Neisi
Septembra 2022 je v policijskem pridržanju v Teheranu umrla mlada Kurdinja Mahsa Amini. Priprli so jo, ker si ni dovolj spodobno pokrila las. Njena smrt je izzvala ogorčene ulične proteste, ki so se hitro razširili po vsem Iranu. Ženske so množično sežigale svoje naglavne rute, posnetke upora pa objavljale na družbenih omrežjih. Sledil je neizprosen obračun oblasti z demonstranti, med katerim je umrlo več sto Irancev, med njimi številni mladi in celo otroci. Dokumentarni film, ki temelji na pretresljivih amaterskih posnetkih in pričevanjih očividcev o mučenju in posiljevanju zapornikov, razkriva tisto, kar poskuša iranski režim skriti pred svetom: velika in majhna dejanja upora, s katerimi si mladi Iranci, zlasti dekleta, želijo izboriti svobodo in pravico do odločanja o svojem načinu življenja. INSIDE THE IRANIAN UPRISING / Velika Britanija / 2023 / Režija: Majed Neisi
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Antigona – kako si upamo! Z vesno nagrajeni dokumentarni film, ki postavlja sodobne politike in vplivneže v vloge iz Žižkove interpretacije starogrške tragedije Slavljena kot junakinja pogumnega odpora državni oblasti, se zdi Antigona kot priročen ideal za današnji čas. In vendar, ali gre res za emancipatorno junakinjo, ki je dala svoj glas tistim, ki so brez njega? Ali pa je tudi ona del problema? Kakšna Antigona ustreza našemu svetu desnega fundamentalizma, klimatskih sprememb in neizmerne neenakosti? Za Žižka predstavlja edino pot kako ostati zvest klasičnemu delu, da ga spremeni in uporabi za to, da z njim pove zgodbo, ki jo moramo slišati danes. Žižek predstavi tri različne Antigonine usode in nam s tem vrača avtentični prostor demokracije, polje različnih možnih izbir - kakšno prihodnost bomo izbrali? Ali moramo samo postati junaki ponovitev naših zgodb? Čas je, da dvignemo skalo in odkrijemo “odvratno mrmranje življenja”, ki se skriva pod njo. Kapitalizem se bliža globalni krizi pod fasado demokracije, čas je za radikalna dejanja. ANTIGONA – Kako si upamo! predstavlja politično dramaturgijo, ki podžiga najbolj vitalna vprašanja našega časa.
Antigona – kako si upamo! Z vesno nagrajeni dokumentarni film, ki postavlja sodobne politike in vplivneže v vloge iz Žižkove interpretacije starogrške tragedije Slavljena kot junakinja pogumnega odpora državni oblasti, se zdi Antigona kot priročen ideal za današnji čas. In vendar, ali gre res za emancipatorno junakinjo, ki je dala svoj glas tistim, ki so brez njega? Ali pa je tudi ona del problema? Kakšna Antigona ustreza našemu svetu desnega fundamentalizma, klimatskih sprememb in neizmerne neenakosti? Za Žižka predstavlja edino pot kako ostati zvest klasičnemu delu, da ga spremeni in uporabi za to, da z njim pove zgodbo, ki jo moramo slišati danes. Žižek predstavi tri različne Antigonine usode in nam s tem vrača avtentični prostor demokracije, polje različnih možnih izbir - kakšno prihodnost bomo izbrali? Ali moramo samo postati junaki ponovitev naših zgodb? Čas je, da dvignemo skalo in odkrijemo “odvratno mrmranje življenja”, ki se skriva pod njo. Kapitalizem se bliža globalni krizi pod fasado demokracije, čas je za radikalna dejanja. ANTIGONA – Kako si upamo! predstavlja politično dramaturgijo, ki podžiga najbolj vitalna vprašanja našega časa.
SAMUEL BARBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 6 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI Klavir: CÉCILE OUSSET VACLAV PICHL: KONCERT V D-DURU ZA KONTRABAS IN ORKESTER Kontrabas: JOŠT LAMPRET, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SIMON DVORŠAK
SAMUEL BARBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 6 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI Klavir: CÉCILE OUSSET VACLAV PICHL: KONCERT V D-DURU ZA KONTRABAS IN ORKESTER Kontrabas: JOŠT LAMPRET, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SIMON DVORŠAK
SAMUEL BARBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 6 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI Klavir: CÉCILE OUSSET VACLAV PICHL: KONCERT V D-DURU ZA KONTRABAS IN ORKESTER Kontrabas: JOŠT LAMPRET, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SIMON DVORŠAK
SAMUEL BARBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 6 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI Klavir: CÉCILE OUSSET VACLAV PICHL: KONCERT V D-DURU ZA KONTRABAS IN ORKESTER Kontrabas: JOŠT LAMPRET, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SIMON DVORŠAK
Ko govorimo o glasbi, pogosto govorimo o glasovih. O tem, kdo poje, kdo stoji na odru, kdo je obraz albuma. Redkeje pa se vprašamo: kdo je odločil, kako ta glas sploh zveni? Producenti niso zgolj tehnični delavci. So uredniki, psihologi, aranžerji in včasih celo režiserji. Danes govorimo o tistih, ki so spremenili način snemanja glasbe – in s tem tudi način poslušanja.
Ko govorimo o glasbi, pogosto govorimo o glasovih. O tem, kdo poje, kdo stoji na odru, kdo je obraz albuma. Redkeje pa se vprašamo: kdo je odločil, kako ta glas sploh zveni? Producenti niso zgolj tehnični delavci. So uredniki, psihologi, aranžerji in včasih celo režiserji. Danes govorimo o tistih, ki so spremenili način snemanja glasbe – in s tem tudi način poslušanja.
Kajetan Kovič je pesem Odtekanje objavil v zbirki Poletje, a je primerna za vse letne čase. Tudi za mrzli januar. Igralec Boris Mihalj. Posneto decembra 2006.
Kajetan Kovič je pesem Odtekanje objavil v zbirki Poletje, a je primerna za vse letne čase. Tudi za mrzli januar. Igralec Boris Mihalj. Posneto decembra 2006.
CHARLES VILLIERS STANFORD: SONATA ZA KLARINET IN KLAVIR, OP. 129 Klarinet: DIANA MARKOVIĆ, Klavir: LUCA FERRINI SIR EDWARD ELGAR: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 85 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: DEMETRIJ ŽEBRE SIR ARNOLD BAX: FANTASY SONATA Harfa: SOFIA RISTIĆ, Viola: ALEXANDRE RAZERA RALPH VAUGHAN WILLIAMS: SIMFONIJA ŠT. 3, PASTORALNA FILHARMONIČNI ORKESTER BBC, Sopran: VALERIE HILL, Dirigent: SIR ADRIAN BOULT ARTHUR BLISS: TOCCATA Klavir: KATHRON STURROCK
CHARLES VILLIERS STANFORD: SONATA ZA KLARINET IN KLAVIR, OP. 129 Klarinet: DIANA MARKOVIĆ, Klavir: LUCA FERRINI SIR EDWARD ELGAR: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 85 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: DEMETRIJ ŽEBRE SIR ARNOLD BAX: FANTASY SONATA Harfa: SOFIA RISTIĆ, Viola: ALEXANDRE RAZERA RALPH VAUGHAN WILLIAMS: SIMFONIJA ŠT. 3, PASTORALNA FILHARMONIČNI ORKESTER BBC, Sopran: VALERIE HILL, Dirigent: SIR ADRIAN BOULT ARTHUR BLISS: TOCCATA Klavir: KATHRON STURROCK
Edward Elgar je napisal dve simfoniji - ti sta dolgi in prodorni, in čeprav jima skladatelj ni pripisal programa, lahko čutimo, da ju poganja neka zapletena notranja sila, iz katere črpata moč za napet dramatični razvoj, razpoloženjske kontraste, vrhunce in padce. O tem priča tudi skladateljev način snovanja glasbenega toka - bolj kot tematska so zanj namreč značilna nasprotja v značaju, ki spominjajo na spreminjajoče se razpoloženje v kakem programskem delu. Svojo Simfonijo št. 2 je Elgar imenoval tudi "strastno romanje duše" in je s tem celo ohlapno nakazal izhodišče za razvoj dela. Vanj je položil nekaj svojih najglobljih osebnih izpovedi, ki jih je - tako kot nekoč v Enigma variacijah - dobro skril pred poslušalci.
Edward Elgar je napisal dve simfoniji - ti sta dolgi in prodorni, in čeprav jima skladatelj ni pripisal programa, lahko čutimo, da ju poganja neka zapletena notranja sila, iz katere črpata moč za napet dramatični razvoj, razpoloženjske kontraste, vrhunce in padce. O tem priča tudi skladateljev način snovanja glasbenega toka - bolj kot tematska so zanj namreč značilna nasprotja v značaju, ki spominjajo na spreminjajoče se razpoloženje v kakem programskem delu. Svojo Simfonijo št. 2 je Elgar imenoval tudi "strastno romanje duše" in je s tem celo ohlapno nakazal izhodišče za razvoj dela. Vanj je položil nekaj svojih najglobljih osebnih izpovedi, ki jih je - tako kot nekoč v Enigma variacijah - dobro skril pred poslušalci.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Lechtal slovi kot "dolina zelišč". Za to območje so značilne umetelne rezbarije in krepki prigrizki z aromatičnim visokogorskim sirom, sočnimi klobasami in štrucami belega kruha. Kozmetičarka Verena Amann pri delu rada uporablja naravna zelišča z lastnega vrta, babica Maria pa vnukinjo Roso uvaja v skrivnosti tirolske kuhinje.
Lechtal slovi kot "dolina zelišč". Za to območje so značilne umetelne rezbarije in krepki prigrizki z aromatičnim visokogorskim sirom, sočnimi klobasami in štrucami belega kruha. Kozmetičarka Verena Amann pri delu rada uporablja naravna zelišča z lastnega vrta, babica Maria pa vnukinjo Roso uvaja v skrivnosti tirolske kuhinje.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Predstavili bomo skladateljevo komorno, simfonično in zborovsko glasbo ter cikel samospevov z naslovom Trije preludiji.
Predstavili bomo skladateljevo komorno, simfonično in zborovsko glasbo ter cikel samospevov z naslovom Trije preludiji.