Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Cmokci najdejo strašno pošast, narejeno iz škatle za jajca! Ko Modri, Oranžni in Zeleni cmokec skočijo v škatlo, se spomnijo, kako bi lahko ukanili Rumenega in Rožnatega cmokca …
Cmokci najdejo strašno pošast, narejeno iz škatle za jajca! Ko Modri, Oranžni in Zeleni cmokec skočijo v škatlo, se spomnijo, kako bi lahko ukanili Rumenega in Rožnatega cmokca …
Bučko pripelje v šolo svojega pošastnega psa Hrustka, ki naredi zmedo. Razposajeni kuža zakoplje vse, kar najde, zato ga gospa Jokinstok pošlje v kot. Ko pa se zgodi nesreča s kljuko, Hrustko postane junak dneva.
Bučko pripelje v šolo svojega pošastnega psa Hrustka, ki naredi zmedo. Razposajeni kuža zakoplje vse, kar najde, zato ga gospa Jokinstok pošlje v kot. Ko pa se zgodi nesreča s kljuko, Hrustko postane junak dneva.
Portugalski pesnik Fernando Pessoa je bil za časa svojega življenja precej neznan, danes pa velja za enega najpomembnejših evropskih modernih pesnikov. Vsestranski umetnik je pisal tako poezijo in prozo kot sociološke in politološke zapise. Interpretira Davor Herga, prevod Kajetan Kovič.
Portugalski pesnik Fernando Pessoa je bil za časa svojega življenja precej neznan, danes pa velja za enega najpomembnejših evropskih modernih pesnikov. Vsestranski umetnik je pisal tako poezijo in prozo kot sociološke in politološke zapise. Interpretira Davor Herga, prevod Kajetan Kovič.
Boni se ne more umiriti, medtem ko bi se Bubi in Bibi pred nočno pustolovščino rada naspala. Ko mami sova prebuja sovice, da se pripravijo na odhod, je Boni zaspana, ker se je igrala, namesto da bi spala. Očka sova jim pove, da bodo ponoči spoznali nekatere nočne živali. Bibi opazi skunka in očka mu razloži, da skunki pršijo smrdljivo tekočino, kadar se počutijo ogroženi. Raztresena Bubi bi skunka rada pobožala, ta pa res zasmradi vso okolico. Ko Bibi nato v daljavi opazi škržata, jim mami in očka razložita, da imajo sove ponoči ostrejši vid. Trije netopirji sovicam povedo, da so oni tisti, ki po gozdu trosijo semena in ga tako pomagajo obnavljati. V domačem gnezdu mami sovicam zapoje pesmico »Dobro jutro, lahko noč«.
Boni se ne more umiriti, medtem ko bi se Bubi in Bibi pred nočno pustolovščino rada naspala. Ko mami sova prebuja sovice, da se pripravijo na odhod, je Boni zaspana, ker se je igrala, namesto da bi spala. Očka sova jim pove, da bodo ponoči spoznali nekatere nočne živali. Bibi opazi skunka in očka mu razloži, da skunki pršijo smrdljivo tekočino, kadar se počutijo ogroženi. Raztresena Bubi bi skunka rada pobožala, ta pa res zasmradi vso okolico. Ko Bibi nato v daljavi opazi škržata, jim mami in očka razložita, da imajo sove ponoči ostrejši vid. Trije netopirji sovicam povedo, da so oni tisti, ki po gozdu trosijo semena in ga tako pomagajo obnavljati. V domačem gnezdu mami sovicam zapoje pesmico »Dobro jutro, lahko noč«.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
O nadležnem mrčesu ni igric in pravljic, kaj šele o krvosesih! O komarjih še morda, o klopu in obadu pa zagotovo ne. Tega zapostavljenega dela živalskega sveta se je domislil češki avtor lutkovnih igric in njegova radijska igra, posneta na Češkem radiu, je leta 2020 prejela nagrado Prix Ex Aequo 2020 za najboljšo radijsko igro za otroke. Posneli smo jo tudi na slovenskem radiu. Zabavna je in duhovita, polna dogodivščin, v njej pa pripoveduje o pomenu prijateljstva, predanosti in ljubezni. Režiserka: Špela Kravogel Prevajalec: Peter Kuhar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Komar Komarinček – Blaž Šef Oče – Primož Pirnat Prvi stric – Boris Ostan Drugi stric – Gaber K. Trseglav Mati – Nataša Tič Ralijan Kresnička Lučka – Saša Mihelčič Obad – Gregor Gruden Klop – Gašper Jarni Pajek – Uroš Smolej Črv – Uroš Potočnik Komarji – Jernej Gašperin, Gregor Čušin in Branko Jordan Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2023.
O nadležnem mrčesu ni igric in pravljic, kaj šele o krvosesih! O komarjih še morda, o klopu in obadu pa zagotovo ne. Tega zapostavljenega dela živalskega sveta se je domislil češki avtor lutkovnih igric in njegova radijska igra, posneta na Češkem radiu, je leta 2020 prejela nagrado Prix Ex Aequo 2020 za najboljšo radijsko igro za otroke. Posneli smo jo tudi na slovenskem radiu. Zabavna je in duhovita, polna dogodivščin, v njej pa pripoveduje o pomenu prijateljstva, predanosti in ljubezni. Režiserka: Špela Kravogel Prevajalec: Peter Kuhar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Komar Komarinček – Blaž Šef Oče – Primož Pirnat Prvi stric – Boris Ostan Drugi stric – Gaber K. Trseglav Mati – Nataša Tič Ralijan Kresnička Lučka – Saša Mihelčič Obad – Gregor Gruden Klop – Gašper Jarni Pajek – Uroš Smolej Črv – Uroš Potočnik Komarji – Jernej Gašperin, Gregor Čušin in Branko Jordan Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2023.
Cofek se jezi! Zaradi kolcanja je pokvaril čudovito sliko, ki jo je slikal za očka. Dokler bo kolcal, se ne bo mogel prepustiti ustvarjanju. Zato začne iskati način, kako bi se kolcanja znebil.
Cofek se jezi! Zaradi kolcanja je pokvaril čudovito sliko, ki jo je slikal za očka. Dokler bo kolcal, se ne bo mogel prepustiti ustvarjanju. Zato začne iskati način, kako bi se kolcanja znebil.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Kaj je skrivnostni glas, ki odgovarja Zmediju? In kako bo netopirček našel pot v temi? Kaj pa, če je glas odmev, ta pa način, kako se netopir znajde v okolju?
Kaj je skrivnostni glas, ki odgovarja Zmediju? In kako bo netopirček našel pot v temi? Kaj pa, če je glas odmev, ta pa način, kako se netopir znajde v okolju?
Jasmina Pipu in Poki razkaže hotel za žuželke, kjer opremlja sobo za mravlje. Ponudita ji pomoč pri zbiranju vejic, Jasmina pa gre po kartonasto cevko. Pip in Poka iščeta vejice, a ju hitro premamijo njune zabavne igrice. Vse bolj bučne so in motijo žuželke. Sploh ne opazita, da zapuščajo hotel. Jasmina se vrne in zagleda mravljice, ki pravkar odhajajo, hotel je pa prazen. Pip in Poka se zavedata nepremišljenosti in se opravičita. Pip z obračanjem vejic usmerja mravljice, da se začnejo vračati v hotel. Ko spet zavlada tišina, se vse žuželke vrnejo domov.
Jasmina Pipu in Poki razkaže hotel za žuželke, kjer opremlja sobo za mravlje. Ponudita ji pomoč pri zbiranju vejic, Jasmina pa gre po kartonasto cevko. Pip in Poka iščeta vejice, a ju hitro premamijo njune zabavne igrice. Vse bolj bučne so in motijo žuželke. Sploh ne opazita, da zapuščajo hotel. Jasmina se vrne in zagleda mravljice, ki pravkar odhajajo, hotel je pa prazen. Pip in Poka se zavedata nepremišljenosti in se opravičita. Pip z obračanjem vejic usmerja mravljice, da se začnejo vračati v hotel. Ko spet zavlada tišina, se vse žuželke vrnejo domov.
Binka povabi Mili in Moli k sebi na obisk. Vedno je vsem pripravljena vse odpustiti, razen teti Magdi. Magda in Binka sta že dolgo časa na smrt skregani. Ko Mili in Moli pokažeta, kaj je pravo prijateljstvo, se Binka odloči, da se bo soočila s teto Magdo. Rada bi, da se pobotata in nadoknadita vsa leta, ki sta jih zamudili.
Binka povabi Mili in Moli k sebi na obisk. Vedno je vsem pripravljena vse odpustiti, razen teti Magdi. Magda in Binka sta že dolgo časa na smrt skregani. Ko Mili in Moli pokažeta, kaj je pravo prijateljstvo, se Binka odloči, da se bo soočila s teto Magdo. Rada bi, da se pobotata in nadoknadita vsa leta, ki sta jih zamudili.
Kian se uči hoditi po žici čez Veliki kanjon. Ta je globok skoraj 2000 m, zato ni čudno, da je Kiana strah gledati navzdol. Zafrk bi ga rad premagal, zato tudi on stopi na žico. Toda pri tem goljufa. Pomaga si namreč z magnetnimi škornji.
Kian se uči hoditi po žici čez Veliki kanjon. Ta je globok skoraj 2000 m, zato ni čudno, da je Kiana strah gledati navzdol. Zafrk bi ga rad premagal, zato tudi on stopi na žico. Toda pri tem goljufa. Pomaga si namreč z magnetnimi škornji.
Da bi zaslužila, Ela računa vse, prav vse! Za Oskarja in Huja življenje postane nevzdržno.
Da bi zaslužila, Ela računa vse, prav vse! Za Oskarja in Huja življenje postane nevzdržno.
Egon in Ajda sta danes polna energije: pretvarjata se, da sta viteza, ki z vrta odganjata nepridiprave. Z očmi na pecljih z gredic podita črve, žuželke in celo ježka. Pa so vse te živalce res vrtni škodljivci? Očka že ve.
Egon in Ajda sta danes polna energije: pretvarjata se, da sta viteza, ki z vrta odganjata nepridiprave. Z očmi na pecljih z gredic podita črve, žuželke in celo ježka. Pa so vse te živalce res vrtni škodljivci? Očka že ve.
Od skladateljeve smrti letos mineva 100 let. Med njegovimi najbolj izvajanimi deli je tudi Requiem, v katerem pa ne prevladuje žalostno in turobno vzdušje, pač pa sta v ospredju mir in tolažba. "Pravijo, da moj Rekviem ne izraža strahu pred smrtjo in nekdo ga je celo poimenoval uspavanka smrti«, je zapisal. »Toda tako čutim smrt, kot srečno odrešenje, hrepenenje po sreči tam zgoraj, ne kot bolečo izkušnjo...«
Od skladateljeve smrti letos mineva 100 let. Med njegovimi najbolj izvajanimi deli je tudi Requiem, v katerem pa ne prevladuje žalostno in turobno vzdušje, pač pa sta v ospredju mir in tolažba. "Pravijo, da moj Rekviem ne izraža strahu pred smrtjo in nekdo ga je celo poimenoval uspavanka smrti«, je zapisal. »Toda tako čutim smrt, kot srečno odrešenje, hrepenenje po sreči tam zgoraj, ne kot bolečo izkušnjo...«
Zdravnica Mica skupaj z zvestim pomočnikom Tinkom pove, kako v sinuse skozi nos vdrejo bakterije in virusi ter povzročijo vnetje sinusov ali sinusitis.
Zdravnica Mica skupaj z zvestim pomočnikom Tinkom pove, kako v sinuse skozi nos vdrejo bakterije in virusi ter povzročijo vnetje sinusov ali sinusitis.
Morf in Car odkrijeta slastno sirovo ploščo. Pojesta veliko preveč sira, na koncu pa se spoprimeta z nenavadnim sirovim izzivom.
Morf in Car odkrijeta slastno sirovo ploščo. Pojesta veliko preveč sira, na koncu pa se spoprimeta z nenavadnim sirovim izzivom.
Pridružite se polžku, ki na kitovem repu potuje okrog sveta. Drznega polžka in kita grbavca druži nenavadno prijateljstvo. Skupaj odkrivata moč morja in nevarnosti, ki prežijo, če plavaš preblizu obale … Ali lahko polžek reši kita, ki je nasedel na neobljudeni plaži? Polurna risanka je posneta po priljubljeni slikanici, ki jo je napisala Julia Donaldson in ilustriral Axel Scheffler.
Pridružite se polžku, ki na kitovem repu potuje okrog sveta. Drznega polžka in kita grbavca druži nenavadno prijateljstvo. Skupaj odkrivata moč morja in nevarnosti, ki prežijo, če plavaš preblizu obale … Ali lahko polžek reši kita, ki je nasedel na neobljudeni plaži? Polurna risanka je posneta po priljubljeni slikanici, ki jo je napisala Julia Donaldson in ilustriral Axel Scheffler.
17. novembra lani je v Herkulovi dvorani v palači Residenz v Münchnu zvenel koncert Simfoničnega orkestra Bavarskega radia. Vodil ga je dirigent David Afkham, ki je prvič dirigiral temu orkestru, kot solist pa je nastopil violinist Christian Tetzlaff. Na sporedu so bili Passacaglia, op. 1 Antona Weberna, Koncert za violino in orkester – v spomin na angela Albana Berga in Simfonija št. 4 v C-duru Franza Schmidta.
17. novembra lani je v Herkulovi dvorani v palači Residenz v Münchnu zvenel koncert Simfoničnega orkestra Bavarskega radia. Vodil ga je dirigent David Afkham, ki je prvič dirigiral temu orkestru, kot solist pa je nastopil violinist Christian Tetzlaff. Na sporedu so bili Passacaglia, op. 1 Antona Weberna, Koncert za violino in orkester – v spomin na angela Albana Berga in Simfonija št. 4 v C-duru Franza Schmidta.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Raymond Queneanu, francoski matematik, lingvist in literat, je 1959 zaslovel z romanom Cica v Metroju, po katerem je bil že leto po izidu posnet tudi film v duhu tedanjega francoskega novega vala. Filmu so sledile neštete priredbe in izvedbe. Najdlje se je ohranila gledališka priredba Cice, ki je medtem postala del stalnega repertoarja mnogih gledališč po vsem svetu. Pri nas jo je proslavilo Slovensko Mladinsko gledališče v prevodu Aleša Bergerja. V humoreski tega tedna vas vabimo k odlomku iz šaljive zgodbice o Cici, ki pride iz province prvič v Pariz. Njena največja želja, da bi se peljala z metrojem, ki zaradi stavke ne more biti uresničena, druge pariške znamenitosti pa je ne zanimajo kaj prida. Interpretka Majda Grbac, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, režija Elza Rituper, urednici Živa Emeršič, Petra Tanko. Produkcija 1997.
Raymond Queneanu, francoski matematik, lingvist in literat, je 1959 zaslovel z romanom Cica v Metroju, po katerem je bil že leto po izidu posnet tudi film v duhu tedanjega francoskega novega vala. Filmu so sledile neštete priredbe in izvedbe. Najdlje se je ohranila gledališka priredba Cice, ki je medtem postala del stalnega repertoarja mnogih gledališč po vsem svetu. Pri nas jo je proslavilo Slovensko Mladinsko gledališče v prevodu Aleša Bergerja. V humoreski tega tedna vas vabimo k odlomku iz šaljive zgodbice o Cici, ki pride iz province prvič v Pariz. Njena največja želja, da bi se peljala z metrojem, ki zaradi stavke ne more biti uresničena, druge pariške znamenitosti pa je ne zanimajo kaj prida. Interpretka Majda Grbac, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, režija Elza Rituper, urednici Živa Emeršič, Petra Tanko. Produkcija 1997.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
interpretirajo odlomke Salierija, Dowlanda, Schuberta, Vivaldija, Verdija, Puccinija, Reficeja, Gounoda, Bellinija in Moniuszka.
interpretirajo odlomke Salierija, Dowlanda, Schuberta, Vivaldija, Verdija, Puccinija, Reficeja, Gounoda, Bellinija in Moniuszka.
Izraelski pianist Tom Borrow je eden najvidnejših glasbenih umetnikov mlajše generacije, 1. februarja se je v Koncertni hiši Danskega radia v Koebenhavnu predstavil kot solist v Klavirskem koncertu št. 3 v c-molu Ludwiga van Beethovna. Spored je zapolnila Brucknerjeva Simfonija št. 7 v E-duru, ki jo je izvedel Danski nacionalni simfonični orkester, dirigiral je orkestrov šef dirigent Fabio Luisi.
Izraelski pianist Tom Borrow je eden najvidnejših glasbenih umetnikov mlajše generacije, 1. februarja se je v Koncertni hiši Danskega radia v Koebenhavnu predstavil kot solist v Klavirskem koncertu št. 3 v c-molu Ludwiga van Beethovna. Spored je zapolnila Brucknerjeva Simfonija št. 7 v E-duru, ki jo je izvedel Danski nacionalni simfonični orkester, dirigiral je orkestrov šef dirigent Fabio Luisi.
Večkrat nagrajena mladinska komedija je čudovit dosežek postjugoslovanske kinematografije – lahkotna in nežna zgodba o spravi in odraščanju Odraščajoči Sofiji iz Beograda se spremeni življenje, ko poletje namesto v kampu s prijatelji preživi z babico na otoku Hvar. Zveni naravnost sanjsko, toda 12-letnica se tam preprosto ne more sprostiti. Babica ji diha za ovratnik, zaradi slabega internetnega signala nima stikov s prijatelji, spanec ji kratijo komarji, na plaži sameva. Nato pa ji babičina boemska sestra Luce, ženska z mehkim značajem, pokaže drugačno plat otoka in življenja. Sofiji odleže, raziskovati začne otok, spoznavati nove prijatelje, pogodi se celo z mrčesom. Predvsem pa življenje in tudi svojo togo babico uzre v drugačni luči, ko odkrije družinsko skrivnost, zaradi katere se njena družina nepričakovano razširi. Ko bo na koncu poletja stopila na trajekt za Split, bo Hvar močno pogrešala. Na Hrvaškem in v Srbiji je bil film kinouspešnica, ki si jo je ogledalo več sto tisoč gledalcev. Scenarij temelji na mladinskem romanu srbske pisateljice Jasminke Petrović, ki je z lahkotno, duhovito in rahločutno obravnavo sprave v postjugoslovanskem prostoru postal obvezno čtivo v srbskih šolah. Film odlikuje vrhunska igralska zasedba z mlado Klaro Hrvanović na čelu. Poseben pečat mu daje nastop Žarka Lauševića v pomenljivi vlogi, ki v več pogledih odraža igralčevo tragično življenjsko zgodbo. Mediji so film opevali kot edinstven dosežek, saj je prvi, ki obravnava spravo in kliče k preseganju nacionalističnih delitev v sodobnem postjugoslovanskem prostoru. Gre torej za v vseh pogledih edinstveno mladinsko komedijo, ki vzbuja smeh, solze in sočutje ter poskrbi za dragoceni občutek katarze. Izvirni naslov: LETO KADA SAM NAUČILA DA LETIM / Koprodukcijski film, 2022 / Režija: Radivoje Andrić / Scenarij: Ljubica Luković, po romanu Jasminke Petrović / Igrajo: Klara Hrvanović, Olga Odanović, Snježana Sinovčić, Žarko Laušević
Večkrat nagrajena mladinska komedija je čudovit dosežek postjugoslovanske kinematografije – lahkotna in nežna zgodba o spravi in odraščanju Odraščajoči Sofiji iz Beograda se spremeni življenje, ko poletje namesto v kampu s prijatelji preživi z babico na otoku Hvar. Zveni naravnost sanjsko, toda 12-letnica se tam preprosto ne more sprostiti. Babica ji diha za ovratnik, zaradi slabega internetnega signala nima stikov s prijatelji, spanec ji kratijo komarji, na plaži sameva. Nato pa ji babičina boemska sestra Luce, ženska z mehkim značajem, pokaže drugačno plat otoka in življenja. Sofiji odleže, raziskovati začne otok, spoznavati nove prijatelje, pogodi se celo z mrčesom. Predvsem pa življenje in tudi svojo togo babico uzre v drugačni luči, ko odkrije družinsko skrivnost, zaradi katere se njena družina nepričakovano razširi. Ko bo na koncu poletja stopila na trajekt za Split, bo Hvar močno pogrešala. Na Hrvaškem in v Srbiji je bil film kinouspešnica, ki si jo je ogledalo več sto tisoč gledalcev. Scenarij temelji na mladinskem romanu srbske pisateljice Jasminke Petrović, ki je z lahkotno, duhovito in rahločutno obravnavo sprave v postjugoslovanskem prostoru postal obvezno čtivo v srbskih šolah. Film odlikuje vrhunska igralska zasedba z mlado Klaro Hrvanović na čelu. Poseben pečat mu daje nastop Žarka Lauševića v pomenljivi vlogi, ki v več pogledih odraža igralčevo tragično življenjsko zgodbo. Mediji so film opevali kot edinstven dosežek, saj je prvi, ki obravnava spravo in kliče k preseganju nacionalističnih delitev v sodobnem postjugoslovanskem prostoru. Gre torej za v vseh pogledih edinstveno mladinsko komedijo, ki vzbuja smeh, solze in sočutje ter poskrbi za dragoceni občutek katarze. Izvirni naslov: LETO KADA SAM NAUČILA DA LETIM / Koprodukcijski film, 2022 / Režija: Radivoje Andrić / Scenarij: Ljubica Luković, po romanu Jasminke Petrović / Igrajo: Klara Hrvanović, Olga Odanović, Snježana Sinovčić, Žarko Laušević
Poka iz Pipovih izrezank oblikuje krono in se okliče za kraljico Poko! Pip z veseljem sprejme vlogo njenega služabnika in zabavata se ob igrah, ko Poka ukazuje, Pip pa izpolnjuje njene ukaze: je njena konjenica, slikar njenih portretov, kuharski mojster. Ko pa veličanstvu slava preveč stopi v glavo, začne kršiti pravila in igra ni več zabavna. Pip se noče več igrati. Poka spozna, da je pretiravala, odreče se kroni in okrona novega kralja – Pipa.
Poka iz Pipovih izrezank oblikuje krono in se okliče za kraljico Poko! Pip z veseljem sprejme vlogo njenega služabnika in zabavata se ob igrah, ko Poka ukazuje, Pip pa izpolnjuje njene ukaze: je njena konjenica, slikar njenih portretov, kuharski mojster. Ko pa veličanstvu slava preveč stopi v glavo, začne kršiti pravila in igra ni več zabavna. Pip se noče več igrati. Poka spozna, da je pretiravala, odreče se kroni in okrona novega kralja – Pipa.
V tretji seriji risank Minuta v muzeju nas pronicljivi Rafael, navihana Mona in radovedni Nabi popeljejo v svet islamske umetnosti, ki je pomembno vplivala na zahodno kulturo in način življenja. Neprecenljivi zakladi iz novega krila pariškega Louvra vzbujajo osuplost, očaranje in seveda še več vprašanj, na katera zdaj že slavna trojica odgovarja na svoj značilno šegavi način.
V tretji seriji risank Minuta v muzeju nas pronicljivi Rafael, navihana Mona in radovedni Nabi popeljejo v svet islamske umetnosti, ki je pomembno vplivala na zahodno kulturo in način življenja. Neprecenljivi zakladi iz novega krila pariškega Louvra vzbujajo osuplost, očaranje in seveda še več vprašanj, na katera zdaj že slavna trojica odgovarja na svoj značilno šegavi način.
Charles Marie Jean Albert Widor je ime, ki ga pozna skorajda vsak organist. Gotovo najbolj zaradi njegove priljubljene Toccate iz Simfonije št. 5 , ostala njegova orgelska dela pa so precej manj izvajana, najbolj zaradi svoje zahtevnosti. Nekatera izmed njih bodo ob njegovi letošnji 180. obletnici rojstva zato zvenela v tokratni oddaji. Kot skladatelj je Widor najbolj poznan po svojih desetih orgelskih simfonijah, poleg tega je napisal tri simfonije za orgle in orkester. Bil je tudi eden prvih, ki je za nekatere svoje orgelske skladbe uporabil izraz simfonija, pri čemer so mu bile v pomoč orgle pariškega mojstra Aristida Cavaillé-Colla, ki je gradil tako imenovane simfonične orgle, torej orgle, ki so se s svojim zvokom oz. zvočnimi barvami in deloma tudi izrazom, poskušale čimbolj približati orkestrskim barvam.
Charles Marie Jean Albert Widor je ime, ki ga pozna skorajda vsak organist. Gotovo najbolj zaradi njegove priljubljene Toccate iz Simfonije št. 5 , ostala njegova orgelska dela pa so precej manj izvajana, najbolj zaradi svoje zahtevnosti. Nekatera izmed njih bodo ob njegovi letošnji 180. obletnici rojstva zato zvenela v tokratni oddaji. Kot skladatelj je Widor najbolj poznan po svojih desetih orgelskih simfonijah, poleg tega je napisal tri simfonije za orgle in orkester. Bil je tudi eden prvih, ki je za nekatere svoje orgelske skladbe uporabil izraz simfonija, pri čemer so mu bile v pomoč orgle pariškega mojstra Aristida Cavaillé-Colla, ki je gradil tako imenovane simfonične orgle, torej orgle, ki so se s svojim zvokom oz. zvočnimi barvami in deloma tudi izrazom, poskušale čimbolj približati orkestrskim barvam.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rok, funk, soul, ritem in bluz, fusion, džez, bluz, reggae, afriška urbana glasba, newyorška salsa, glasba Kube, Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rok, funk, soul, ritem in bluz, fusion, džez, bluz, reggae, afriška urbana glasba, newyorška salsa, glasba Kube, Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Nadarjena Švicarka Nawal je odločena, da se bo prebila v smučarsko karavano, saj želi mami dokazati, da smučanje zanjo ni le konjiček. Toda na kvalifikacijski tekmi preveč tvega in zato pristane v bolnišnici, kar ogrozi njene karierne obete. Nikki je sin ravnatelja smučarske akademije, zato vsi mislijo, da mu je vse podarjeno. Ko mu to navržejo domačini v baru, zapojejo pesti. Stefanie Strobl pa izve za sestrino veliko skrivnost. SCHOOL OF CHAMPIONS / Avstrija / 2023 Scenarij: Samuel Schultschik Režija: Dominik Hartl, Johanna Moder V glavnih vlogah: Josephine Ehlert, Judith Altenberger, Emilia Warenski, Imre Lichtenberger, Luna Mwezi, Mikka Forcher, Thomas Mraz, Simon Hatzl, Gregor Seberg, Jakob Seeböck, Moritz Uhl
Nadarjena Švicarka Nawal je odločena, da se bo prebila v smučarsko karavano, saj želi mami dokazati, da smučanje zanjo ni le konjiček. Toda na kvalifikacijski tekmi preveč tvega in zato pristane v bolnišnici, kar ogrozi njene karierne obete. Nikki je sin ravnatelja smučarske akademije, zato vsi mislijo, da mu je vse podarjeno. Ko mu to navržejo domačini v baru, zapojejo pesti. Stefanie Strobl pa izve za sestrino veliko skrivnost. SCHOOL OF CHAMPIONS / Avstrija / 2023 Scenarij: Samuel Schultschik Režija: Dominik Hartl, Johanna Moder V glavnih vlogah: Josephine Ehlert, Judith Altenberger, Emilia Warenski, Imre Lichtenberger, Luna Mwezi, Mikka Forcher, Thomas Mraz, Simon Hatzl, Gregor Seberg, Jakob Seeböck, Moritz Uhl
Avtorji poljudnoznanstvene dokumentarne serije obiščejo deževni gozd Bornea, puščavo Namib, dolino Luangwa v Afriki, Galapaške otoke, Patagonijo in Aljasko. Gledalcem približajo življenje na zadnjih koščkih našega planeta, ki jih še lahko imenujemo rajska. To so odročna življenjska okolja, kjer pogosto vladajo skrajne vremenske razmere, a so ravno zato ostala nedotaknjena. 5. del: Patagonija – skrajni konec Zemlje Na skrajnem koncu Južne Amerike leži čarobno kraljestvo, za katero se zdi, da je obstalo v času. Patagonijo imenujejo tudi rob sveta. Med tamkajšnjimi ptiči so tudi plamenci, ki svoj zarod vzrejajo na slanih jezerih visoko v gorah. Mladiči morajo tam prenašati izjemno nizke temperature in marsikateri tudi pogine. EDEN: UNTAMED PLANET / Velika Britanija, ZDA, Kitajska / 2021 / režija: Justine Allen
Avtorji poljudnoznanstvene dokumentarne serije obiščejo deževni gozd Bornea, puščavo Namib, dolino Luangwa v Afriki, Galapaške otoke, Patagonijo in Aljasko. Gledalcem približajo življenje na zadnjih koščkih našega planeta, ki jih še lahko imenujemo rajska. To so odročna življenjska okolja, kjer pogosto vladajo skrajne vremenske razmere, a so ravno zato ostala nedotaknjena. 5. del: Patagonija – skrajni konec Zemlje Na skrajnem koncu Južne Amerike leži čarobno kraljestvo, za katero se zdi, da je obstalo v času. Patagonijo imenujejo tudi rob sveta. Med tamkajšnjimi ptiči so tudi plamenci, ki svoj zarod vzrejajo na slanih jezerih visoko v gorah. Mladiči morajo tam prenašati izjemno nizke temperature in marsikateri tudi pogine. EDEN: UNTAMED PLANET / Velika Britanija, ZDA, Kitajska / 2021 / režija: Justine Allen
Odlomek iz Popotnega dnevnika z letnico 1936 Alme M. Karlin, svetovne popotnice, pisateljice, poliglotke, etnologinje in antropologinje, tudi ljubiteljske slikarke, najdemo v tretjem delu knjige z naslovom Peš po domačih krajih. Iz nemščine jo je prevedla Jerneja Jezernik, avtorica spremne besede. Za svoje delo je lani dobila literarno nagrado mira 2023, ki jo podeljuje Ženski odbor Slovenskega centra Pen. Podelili so ji jo prav za raziskovanje in ohranjanje dediščine Alme M. Karlin. Iz Popotnih dnevnikov je mogoče razbrati, kako strastno je Alma M. Karlin hodila po vsej Sloveniji, takrat Dravski banovini v Kraljevini Jugoslaviji. Pogosto v spremstvu njenih psov, pa seveda sopotnice Thee Schreiber Gammelin, ki jo imenuje, kot bomo slišali, Hunki ali "višji menih" v Sončevem samostanu, se pravi, v njuni skupnosti, ki se ji je občasno pridružil še kdo. Na primer Emmy Kleisner iz Brna ali "dušni rep", kot ji reče Alma. Emmy pride na obisk, torej. Interpretka Lena Hribar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Odlomek iz Popotnega dnevnika z letnico 1936 Alme M. Karlin, svetovne popotnice, pisateljice, poliglotke, etnologinje in antropologinje, tudi ljubiteljske slikarke, najdemo v tretjem delu knjige z naslovom Peš po domačih krajih. Iz nemščine jo je prevedla Jerneja Jezernik, avtorica spremne besede. Za svoje delo je lani dobila literarno nagrado mira 2023, ki jo podeljuje Ženski odbor Slovenskega centra Pen. Podelili so ji jo prav za raziskovanje in ohranjanje dediščine Alme M. Karlin. Iz Popotnih dnevnikov je mogoče razbrati, kako strastno je Alma M. Karlin hodila po vsej Sloveniji, takrat Dravski banovini v Kraljevini Jugoslaviji. Pogosto v spremstvu njenih psov, pa seveda sopotnice Thee Schreiber Gammelin, ki jo imenuje, kot bomo slišali, Hunki ali "višji menih" v Sončevem samostanu, se pravi, v njuni skupnosti, ki se ji je občasno pridružil še kdo. Na primer Emmy Kleisner iz Brna ali "dušni rep", kot ji reče Alma. Emmy pride na obisk, torej. Interpretka Lena Hribar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Pesmi ameriškega pesnika Larryja Levisa, rojenega leta 1946, ne ponujajo niti tolažbe narcističnemu občestvu niti lažnih projekcij sveta. Morda je pesnik zaradi brezbrižnosti do samega sebe postal bolj dovzeten za druge in njihov svet, njegove pesniške podobe dokazujejo, da je kot pozoren opazovalec in mislec ljubil svet in ljudi. Ob njegovi nenadni smrti pri niti petdesetih letih tako bralcu ostane vprašanje, kakšna pesniška opravičila Zemlji in njenemu propadajočemu potomstvu ter kakšna pričevanja ljubezni bi še napisal. Avtorica oddaje: Lucija Stupica, izbor in prevod: Lucija Stupica, urednik oddaje: Vlado Motnikar. Produkcija: februar 2024
Pesmi ameriškega pesnika Larryja Levisa, rojenega leta 1946, ne ponujajo niti tolažbe narcističnemu občestvu niti lažnih projekcij sveta. Morda je pesnik zaradi brezbrižnosti do samega sebe postal bolj dovzeten za druge in njihov svet, njegove pesniške podobe dokazujejo, da je kot pozoren opazovalec in mislec ljubil svet in ljudi. Ob njegovi nenadni smrti pri niti petdesetih letih tako bralcu ostane vprašanje, kakšna pesniška opravičila Zemlji in njenemu propadajočemu potomstvu ter kakšna pričevanja ljubezni bi še napisal. Avtorica oddaje: Lucija Stupica, izbor in prevod: Lucija Stupica, urednik oddaje: Vlado Motnikar. Produkcija: februar 2024
Z vodjo programa resne glasbe, opere in baleta Alešem Drenikom o 30. jubilejni sezoni Zlatega abonmaja, vznemirljivih sporedih in izvajalcih Srebrnega abonmaja ter o drugi sezoni abonmaja Iz(z)vrstni Cankarjevega doma. Poslušajte pa tudi izbor posnetkov s koncertov Srebrnega abonmaja, ki smo ju posneli v prejšnji sezoni.
Z vodjo programa resne glasbe, opere in baleta Alešem Drenikom o 30. jubilejni sezoni Zlatega abonmaja, vznemirljivih sporedih in izvajalcih Srebrnega abonmaja ter o drugi sezoni abonmaja Iz(z)vrstni Cankarjevega doma. Poslušajte pa tudi izbor posnetkov s koncertov Srebrnega abonmaja, ki smo ju posneli v prejšnji sezoni.
Izjemna, rahločutna in izvirna stop animacija s ščepcem magičnega realizma, ki pripoveduje o sanjah in življenjih, ki so jih poteptale strahotne, okrutne, nečloveške posledice kolonializma, tako nedolžnih kot krivih, dobričin in podležev. Filmski omnibus, postavljen v kolonialno Afriko poznega 19. stoletja, pripoveduje zgodbe petih likov: razrvanega kralja, Pigmejca srednjih let, ki dela v luksuznem hotelu, propadlega poslovneža na odpravi, izgubljenega nosača in mladega dezerterja. Originalni naslov: CE MAGNIFIQUE GÂTEAU! Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: animirani film Režija: Marc James Roels in Emma De Swaef Scenarij: Marc James Roels in Emma De Swaef Glasovi: Jan Decleir, Wim Willaert, Goua Grovogui, Gaston Motambe
Izjemna, rahločutna in izvirna stop animacija s ščepcem magičnega realizma, ki pripoveduje o sanjah in življenjih, ki so jih poteptale strahotne, okrutne, nečloveške posledice kolonializma, tako nedolžnih kot krivih, dobričin in podležev. Filmski omnibus, postavljen v kolonialno Afriko poznega 19. stoletja, pripoveduje zgodbe petih likov: razrvanega kralja, Pigmejca srednjih let, ki dela v luksuznem hotelu, propadlega poslovneža na odpravi, izgubljenega nosača in mladega dezerterja. Originalni naslov: CE MAGNIFIQUE GÂTEAU! Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: animirani film Režija: Marc James Roels in Emma De Swaef Scenarij: Marc James Roels in Emma De Swaef Glasovi: Jan Decleir, Wim Willaert, Goua Grovogui, Gaston Motambe
Michelangell Buanarroti je bil renesančni umetnik v popolnem pomenu besede. Bil je vrhunski slikar in kipar ter še kako spreten in dober pesnik. Ob 460. obletnici njegove smrti se ga spominjamo z nekaj njegovimi pesmimi v prevodu Srečka Fišerja. Vsestranski umetnik piše o ljubezni, taki in drugačni, in o lepoti, vrhunski prevajalec (Umberta Eca, Williama Shakespearja in Henryja Jamesa) pa hodi z njim vštric. Prevajalec je Srečko Fišer, režiserka Ana Krauthaker, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje pa Marko Golja. Produkcija leta 2024.
Michelangell Buanarroti je bil renesančni umetnik v popolnem pomenu besede. Bil je vrhunski slikar in kipar ter še kako spreten in dober pesnik. Ob 460. obletnici njegove smrti se ga spominjamo z nekaj njegovimi pesmimi v prevodu Srečka Fišerja. Vsestranski umetnik piše o ljubezni, taki in drugačni, in o lepoti, vrhunski prevajalec (Umberta Eca, Williama Shakespearja in Henryja Jamesa) pa hodi z njim vštric. Prevajalec je Srečko Fišer, režiserka Ana Krauthaker, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje pa Marko Golja. Produkcija leta 2024.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Coklarčkovo razpoloženje se spreminja kot aprilsko vreme. Veselo razposajen je, kadar sije sonce, joka, kadar nebo zakrivajo deževni oblaki, in šklepeta z zobmi, kadar sneži. Boti se mora urno umikati lomastenju zverke velikanke, da ga ta ne potepta, in pridno zbirati podatke.
Coklarčkovo razpoloženje se spreminja kot aprilsko vreme. Veselo razposajen je, kadar sije sonce, joka, kadar nebo zakrivajo deževni oblaki, in šklepeta z zobmi, kadar sneži. Boti se mora urno umikati lomastenju zverke velikanke, da ga ta ne potepta, in pridno zbirati podatke.
Osupljiva resnična zgodba o bejzbolskem veteranu Moju Bergu, ki je med drugo svetovno vojno postal eden najbolj cenjenih operativcev ameriške tajne službe OSS, predhodnice razvpite Cie. Začetek zgodbe sega v leto 1936, ko je Berg zaključeval dolgo kariero pri klubu Boston Red Sox. Med turnejo po Japonski se je iz radovednosti pretihotapil na streho hotela, v katerem je bival z ekipo, in na skrivaj posnel vojaško oporišče v Tokiu. Vodja OSS, ki mu je Berg predal filmski material, je bil nad posnetki navdušen, prav tako ga je prepričalo Bergovo znanje tujih jezikov, saj je bil nekdanji študent Princetona. Povprečen igralec bejzbola je tako postal vrhunski vohun. Med drugo svetovno vojno Berg sodeluje na različnih misijah, med drugim v nekdanji Jugoslaviji. Najpomembnejša naloga pa ga čaka proti koncu vojne, v zasedeni Italiji in v nevtralni Švici. Izslediti mora briljantnega fizika, Nobelovega nagrajenca Wernerja Heisenberga, ki naj bi bil vodja nacističnega programa izdelave jedrske bombe. Berg mora ugotoviti, kako daleč so nacisti prišli v svojih prizadevanjih in Heisenberga po potrebi likvidirati. Originalni naslov: THE CATCHER WAS A SPY Leto produkcije: 2018 Država: ZDA Žanr: zgodovinska drama Režija: Ben Lewin Scenarij: Robert Rodat po knjigi Nicholasa Dawidoffa Igrajo: Paul Rudd, Mark Strong, Sienna Miller, Jeff Daniels, Tom Wilkinson
Osupljiva resnična zgodba o bejzbolskem veteranu Moju Bergu, ki je med drugo svetovno vojno postal eden najbolj cenjenih operativcev ameriške tajne službe OSS, predhodnice razvpite Cie. Začetek zgodbe sega v leto 1936, ko je Berg zaključeval dolgo kariero pri klubu Boston Red Sox. Med turnejo po Japonski se je iz radovednosti pretihotapil na streho hotela, v katerem je bival z ekipo, in na skrivaj posnel vojaško oporišče v Tokiu. Vodja OSS, ki mu je Berg predal filmski material, je bil nad posnetki navdušen, prav tako ga je prepričalo Bergovo znanje tujih jezikov, saj je bil nekdanji študent Princetona. Povprečen igralec bejzbola je tako postal vrhunski vohun. Med drugo svetovno vojno Berg sodeluje na različnih misijah, med drugim v nekdanji Jugoslaviji. Najpomembnejša naloga pa ga čaka proti koncu vojne, v zasedeni Italiji in v nevtralni Švici. Izslediti mora briljantnega fizika, Nobelovega nagrajenca Wernerja Heisenberga, ki naj bi bil vodja nacističnega programa izdelave jedrske bombe. Berg mora ugotoviti, kako daleč so nacisti prišli v svojih prizadevanjih in Heisenberga po potrebi likvidirati. Originalni naslov: THE CATCHER WAS A SPY Leto produkcije: 2018 Država: ZDA Žanr: zgodovinska drama Režija: Ben Lewin Scenarij: Robert Rodat po knjigi Nicholasa Dawidoffa Igrajo: Paul Rudd, Mark Strong, Sienna Miller, Jeff Daniels, Tom Wilkinson
Na sporedu bodo Chaconna v g-molu Johanna Pachelbela, Uvertura v F-duru za blokflavto in godala Christopha Graupnerja, Sedem variacij za klavir v D-duru na nizozemski napev 'Willem van Nassau', K. 25 Wolfganga Amadeusa Mozarta, arija Herkula iz opere Alkesta Hermanna Raupacha in Sonata za flavto in klavir Francisa Poulenca.
Na sporedu bodo Chaconna v g-molu Johanna Pachelbela, Uvertura v F-duru za blokflavto in godala Christopha Graupnerja, Sedem variacij za klavir v D-duru na nizozemski napev 'Willem van Nassau', K. 25 Wolfganga Amadeusa Mozarta, arija Herkula iz opere Alkesta Hermanna Raupacha in Sonata za flavto in klavir Francisa Poulenca.
Ptice – suita za mali orkester po starih mojstrih Ottorina Respighija so osrednje glasbeno delo 2. dela ponedeljkove Glasbene jutranjice. Suito oklepata kratka Toccata v B-duru Carlosa Seixasa in Glasbeni utrinek št. 1 v b-molu, op. 16 Sergeja Rahmaninova.
Ptice – suita za mali orkester po starih mojstrih Ottorina Respighija so osrednje glasbeno delo 2. dela ponedeljkove Glasbene jutranjice. Suito oklepata kratka Toccata v B-duru Carlosa Seixasa in Glasbeni utrinek št. 1 v b-molu, op. 16 Sergeja Rahmaninova.