Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V novi dan z glasbo Tartinija, Vivaldija, Cimarose in Michaela Haydna v prvem, Händla in Hummla v drugem ter Josepha Haydna, Chopina, Straussa, Glazunova, Prokofjeva in Sarasateja v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Tartinija, Vivaldija, Cimarose in Michaela Haydna v prvem, Händla in Hummla v drugem ter Josepha Haydna, Chopina, Straussa, Glazunova, Prokofjeva in Sarasateja v tretjem delu.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ena najpomembnejših sodobnih poljskih pesnic Wisława Szymborska je ustvarjala več kot šest desetletij in pripadala t. i. zlati generaciji poljskih pesnikov, med katerimi so še Miłosz, Herbert, Różewicz in drugi. Za vse velja, da jih je zaznamovala travmatična izkušnja druge svetovne vojne. Szymborska, ki je leta 1996 dobila Nobelovo nagrado za literaturo, je predvsem z izjemno senzibilnostjo na eni ter paradoksalnostjo na drugi strani oblikovala povsem samosvoj pesniški izraz. Pesem Odkritje je prevedla Rozka Štefan, interpretira jo Sabina Kogovšek. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2003.
Ena najpomembnejših sodobnih poljskih pesnic Wisława Szymborska je ustvarjala več kot šest desetletij in pripadala t. i. zlati generaciji poljskih pesnikov, med katerimi so še Miłosz, Herbert, Różewicz in drugi. Za vse velja, da jih je zaznamovala travmatična izkušnja druge svetovne vojne. Szymborska, ki je leta 1996 dobila Nobelovo nagrado za literaturo, je predvsem z izjemno senzibilnostjo na eni ter paradoksalnostjo na drugi strani oblikovala povsem samosvoj pesniški izraz. Pesem Odkritje je prevedla Rozka Štefan, interpretira jo Sabina Kogovšek. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2003.
Rdečka in grahozavri pomagajo mlademu koruzozaurolofu na vrh vročega ognjenika, kjer mu zaradi vročine popokajo zrna in si lahko nadene novo, svežo koruzno preobleko.
Rdečka in grahozavri pomagajo mlademu koruzozaurolofu na vrh vročega ognjenika, kjer mu zaradi vročine popokajo zrna in si lahko nadene novo, svežo koruzno preobleko.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Brina in Binka se igrata kraljice. Izmenjujeta si vlogi in obema je vloga strežaja ljubša od kraljičine. A nekdo mora igrati kraljico. Le kdo bi bil boljša izbira kot mami, potem ko opravi kup napornih domačih opravil. Pa čeprav to pomeni, da zdaj Brino in Binko čaka trdo delo, da ji bosta lahko v vsem ustregli.
Brina in Binka se igrata kraljice. Izmenjujeta si vlogi in obema je vloga strežaja ljubša od kraljičine. A nekdo mora igrati kraljico. Le kdo bi bil boljša izbira kot mami, potem ko opravi kup napornih domačih opravil. Pa čeprav to pomeni, da zdaj Brino in Binko čaka trdo delo, da ji bosta lahko v vsem ustregli.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Zafrk praznuje rojstni dan. Za darilo si zaželi prav posebno torto, grad z zelenim oblivom. Ker ga robotki razočarajo, jim zabiča, da hoče točno tako, kakršna je na risbi. Robotki tako zgradbo odkrijejo v Moskvi in jo polijejo z zelenim prelivom.
Zafrk praznuje rojstni dan. Za darilo si zaželi prav posebno torto, grad z zelenim oblivom. Ker ga robotki razočarajo, jim zabiča, da hoče točno tako, kakršna je na risbi. Robotki tako zgradbo odkrijejo v Moskvi in jo polijejo z zelenim prelivom.
Skok se pretvarja, da je strokovnjak za potapljanje pod velikimi valovi. Zato ga prijatelji prosijo, naj jih nauči, in tako se kmalu znajde v veliki zagati. Spopasti se mora z velikimi valovi in močnimi čustvi.
Skok se pretvarja, da je strokovnjak za potapljanje pod velikimi valovi. Zato ga prijatelji prosijo, naj jih nauči, in tako se kmalu znajde v veliki zagati. Spopasti se mora z velikimi valovi in močnimi čustvi.
Kaja ravno lovi svoj plen, ko jo Mavgli po nesreči zbije na tla. Kaja pride k sebi, a začne strašansko kolcati. Mavgli mora poiskati zdravilo, ki bo Kajo ozdravilo kolcanja.
Kaja ravno lovi svoj plen, ko jo Mavgli po nesreči zbije na tla. Kaja pride k sebi, a začne strašansko kolcati. Mavgli mora poiskati zdravilo, ki bo Kajo ozdravilo kolcanja.
Aron otrokom pove, da nekje obstaja čudovita jama. Tib se odloči, da jo bo poiskal. S seboj povabi Taro in upa na romantično dogodivščino. Kori pa mu pokvari načrte.
Aron otrokom pove, da nekje obstaja čudovita jama. Tib se odloči, da jo bo poiskal. S seboj povabi Taro in upa na romantično dogodivščino. Kori pa mu pokvari načrte.
Lani poleti smo v izvedbi Zbora Slovenske filharmonije pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika posneli pet osemglasnih motetov Iacobusa Handla Gallusa. Posnetkov pa ne bi bilo, če ne bi dr. Marko Motnik pripravil novega zvezka v zbirki Monumenta artis musicae Sloveniae Muzikološkega inštituta ZRC SAZU: kritične izdaje Šestih osemglasnih motetov. V oddaji gostimo gallusologa dr. Marka Motnika in dirigenta Sebastjana Vrhovnika ter predstavljamo posnetke, ki sta jih pripravila tonska mojstrica Aleks Pirkmajer Penko in glasbeni producent Boris Rener v cerkvi svetega Jožefa v Ljubljani.
Lani poleti smo v izvedbi Zbora Slovenske filharmonije pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika posneli pet osemglasnih motetov Iacobusa Handla Gallusa. Posnetkov pa ne bi bilo, če ne bi dr. Marko Motnik pripravil novega zvezka v zbirki Monumenta artis musicae Sloveniae Muzikološkega inštituta ZRC SAZU: kritične izdaje Šestih osemglasnih motetov. V oddaji gostimo gallusologa dr. Marka Motnika in dirigenta Sebastjana Vrhovnika ter predstavljamo posnetke, ki sta jih pripravila tonska mojstrica Aleks Pirkmajer Penko in glasbeni producent Boris Rener v cerkvi svetega Jožefa v Ljubljani.
V Glasbenem radiogramu smo gostili projekt Mrakov Lahov. V studiu sta bila Matjaž Mrak in Boris Lah, glasbenika z dolgoletnimi izkušnjami doma in v tujini, ki sta v zadnjih letih združila poti in ustvarjalni zven. Spregovorila sta o svoji glasbeni poti, o vrnitvi domov, o odnosu do slovenske popevke ter o pomenu nastopov in publike danes. V oddaji smo prisluhnili tudi šestim skladbam njunega aktualnega projekta.
V Glasbenem radiogramu smo gostili projekt Mrakov Lahov. V studiu sta bila Matjaž Mrak in Boris Lah, glasbenika z dolgoletnimi izkušnjami doma in v tujini, ki sta v zadnjih letih združila poti in ustvarjalni zven. Spregovorila sta o svoji glasbeni poti, o vrnitvi domov, o odnosu do slovenske popevke ter o pomenu nastopov in publike danes. V oddaji smo prisluhnili tudi šestim skladbam njunega aktualnega projekta.
Pariška založba Barclay je nastala v petdesetih letih in je bila znana po številnih zvenečih imenih, pri njej so izšle plošče različnih zvrsti, od džeza, šansona do tradicionalne glasbe, in tako se je v katalogu leta 1966 znašla tudi vinilna plošča z glasbo s Tahitija z naslovom Iaora Tahiti, Pozdrav s Tahitija. Na njej skupina Arthurja Iritija predstavlja nekaj najznačilnejših primerov glasbenih zvrsti od bojnih pesmi pa do cerkvenih hvalnic. Glasba je posneta v pretežno izvirni obliki, za kar so poskrbeli avtentični izvajalci, pa tudi producent Robert Manuel.
Pariška založba Barclay je nastala v petdesetih letih in je bila znana po številnih zvenečih imenih, pri njej so izšle plošče različnih zvrsti, od džeza, šansona do tradicionalne glasbe, in tako se je v katalogu leta 1966 znašla tudi vinilna plošča z glasbo s Tahitija z naslovom Iaora Tahiti, Pozdrav s Tahitija. Na njej skupina Arthurja Iritija predstavlja nekaj najznačilnejših primerov glasbenih zvrsti od bojnih pesmi pa do cerkvenih hvalnic. Glasba je posneta v pretežno izvirni obliki, za kar so poskrbeli avtentični izvajalci, pa tudi producent Robert Manuel.
Na hribu Billycock je policijska zapora. Iz zapora je namreč pobegnila nevarna nacistka. Ko se izmakne policiji, za njo izgine vsaka sled. George, Julian, Dick in Anne spoznajo nečakinjo režiserja in gredo z njo snemat uvodne prizore filma. Pri tem nevede posnamejo strmoglavljenje letala. - literarna predloga: Enid Blyton - igra: Diaana Babnicova, Elliott Rose, Kit Rakusen, Flora Jacoby Richardson - režija: Tom Vaughan
Na hribu Billycock je policijska zapora. Iz zapora je namreč pobegnila nevarna nacistka. Ko se izmakne policiji, za njo izgine vsaka sled. George, Julian, Dick in Anne spoznajo nečakinjo režiserja in gredo z njo snemat uvodne prizore filma. Pri tem nevede posnamejo strmoglavljenje letala. - literarna predloga: Enid Blyton - igra: Diaana Babnicova, Elliott Rose, Kit Rakusen, Flora Jacoby Richardson - režija: Tom Vaughan
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Izbrano prozo tokrat namenjamo angleškemu pisatelju Julianu Barnesu, enemu najpomembnejših sodobnih prozaistov. Julian Barnes se je rodil leta 1946 v Leicestru, družina se je še istega leta preselila v London. Napisal je več kot dvajset knjig in leta 2011 prejel Bookerjevo nagrado za roman Smisel konca. Knjigo Lege življenja, gre za zvrstno težko opredeljivo delo med romanom in esejem, je časopis Guardian umestil med sto najpomembnejših knjig 21. stoletja. Knjiga Lege življenja je v izvirniku izšla leta 2013, leta 2020 pa v slovenskem prevodu Miriam Drev. Interpretacija Primož Pirnat, Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Igor Likar. Posneto 2019. Urednica oddaje Staša Grahek.
Izbrano prozo tokrat namenjamo angleškemu pisatelju Julianu Barnesu, enemu najpomembnejših sodobnih prozaistov. Julian Barnes se je rodil leta 1946 v Leicestru, družina se je še istega leta preselila v London. Napisal je več kot dvajset knjig in leta 2011 prejel Bookerjevo nagrado za roman Smisel konca. Knjigo Lege življenja, gre za zvrstno težko opredeljivo delo med romanom in esejem, je časopis Guardian umestil med sto najpomembnejših knjig 21. stoletja. Knjiga Lege življenja je v izvirniku izšla leta 2013, leta 2020 pa v slovenskem prevodu Miriam Drev. Interpretacija Primož Pirnat, Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Igor Likar. Posneto 2019. Urednica oddaje Staša Grahek.
Po Južni Koreji z Alexandrom Armstrongom
Alexander Armstrong razišče eno najbolj dinamičnih držav na svetu – Južno Korejo. V tridelni seriji se sreča s fenomeni K-popa, Gangnam Styla, Igre lignja in youtubovske kulture spletnih vplivnežev, pa tudi z zasledovanjem telesne lepote, meditativnim soočanjem s smrtjo, robotskimi natakarji, osupljivimi palačami … 2. del: Alexander Armstrong nadaljuje raziskovanje živahnega glavnega mesta Južne Koreje, Seula. V zgodovinskem središču občuduje razkošno palačo Gyeongbokgun iz 14. stoletja. Obišče zeliščno tržnico in bolšji trg, na katerem starejši kupujejo modna “vintage” oblačila. Spozna prebežnico iz Severne Koreje, ki ima v mestu šolo ljudskih plesov, vedeževalec mu napove prihodnost iz kart, v kulturnem muzeju pa se igra z otroki v slogu Igre lignja. Učiteljica bobnov ga povabi na koncert na terasi. SOUTH KOREA WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ed Venner
Alexander Armstrong razišče eno najbolj dinamičnih držav na svetu – Južno Korejo. V tridelni seriji se sreča s fenomeni K-popa, Gangnam Styla, Igre lignja in youtubovske kulture spletnih vplivnežev, pa tudi z zasledovanjem telesne lepote, meditativnim soočanjem s smrtjo, robotskimi natakarji, osupljivimi palačami … 2. del: Alexander Armstrong nadaljuje raziskovanje živahnega glavnega mesta Južne Koreje, Seula. V zgodovinskem središču občuduje razkošno palačo Gyeongbokgun iz 14. stoletja. Obišče zeliščno tržnico in bolšji trg, na katerem starejši kupujejo modna “vintage” oblačila. Spozna prebežnico iz Severne Koreje, ki ima v mestu šolo ljudskih plesov, vedeževalec mu napove prihodnost iz kart, v kulturnem muzeju pa se igra z otroki v slogu Igre lignja. Učiteljica bobnov ga povabi na koncert na terasi. SOUTH KOREA WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ed Venner
Affa je sprva priljubljena članica gospodinjstva družine Klausa Manna. A obdobje začetka dvajsetega stoletja ne prizanaša nikomur, še posebej pa ne pripadnicam proletariata. Kratka radijska igra tako na sugestiven način oriše tragično človeško eksistenco tistega časa. Režiser, prevajalec in prirejevalec: Peter Zobec Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Metka Rojc Glasbena oblikovalka in avtorica izvirne glasbe: Cvetka Bevc Affa – Judita Zidar Klaus Mann – Marko Mandić Thomas Mann – Janez Albreht Katia Mann – Mojca Ribič Fani – Alenka Vidrih Pevski zbor – Aljaž Begoš, Maša Valentič, Jernej Bizjak, Cvetka Bevc Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1999.
Affa je sprva priljubljena članica gospodinjstva družine Klausa Manna. A obdobje začetka dvajsetega stoletja ne prizanaša nikomur, še posebej pa ne pripadnicam proletariata. Kratka radijska igra tako na sugestiven način oriše tragično človeško eksistenco tistega časa. Režiser, prevajalec in prirejevalec: Peter Zobec Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Metka Rojc Glasbena oblikovalka in avtorica izvirne glasbe: Cvetka Bevc Affa – Judita Zidar Klaus Mann – Marko Mandić Thomas Mann – Janez Albreht Katia Mann – Mojca Ribič Fani – Alenka Vidrih Pevski zbor – Aljaž Begoš, Maša Valentič, Jernej Bizjak, Cvetka Bevc Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1999.
Kaj se zgodi, če se snežaki spremenijo v dinozavre in snežne čarovnice. Pripoveduje: Romana Šalehar. Napisala: Elke Bräuling. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Kaj se zgodi, če se snežaki spremenijo v dinozavre in snežne čarovnice. Pripoveduje: Romana Šalehar. Napisala: Elke Bräuling. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
V sobotnem glasbenem večeru, ki ga za vas ureja urednik Jane Weber, vam nocoj ponujamo v poslušanje 37. tradicionalni novoletni koncert Orkestra Simfonika Vrhnika in Mešanega pevskega zbora Mavrica z gosti. Koncert z naslovom Veselje svetu, dirigiral bo Marko Fabiani, bomo neposredno prenašali iz Slovenske filharmonije v Ljubljani. Zvokovni mojster bo Jean Markič, asistenta Damir Ibrahimkadić in Jaka Škof, za glasbeno produkcijo pa bo poskrbel Matjaž Prah. Želimo vam prijetno poslušanje. Dogajanje povezuje Monika Tavčar. Veselje svetu ORKESTER SIMFONIKA VRHNIKA Mešani pevski zbor MAVRICA Mešani pevski zbor dr. FRANČIŠEK LAMPE Komorni zbor FRAN GERBIČ Mešani pevski zbor POSTOJNA Solisti: AJDA JELOVŠEK – violončelo LENJA JUNTES HORVAT – pozavna LEON RUDOLF – vokal Dirigent: MARKO FABIANI Zborovodje: DARINKA FABIANI, KATJA BAJEC FELC, JOŽE RAJK Koncert povezuje: MONIKA TAVČAR A. Dvořak SLOVANSKI PLES P. I. Čajkovski ROKOKO VARIACIJE Ola Gjeilo THE GROUND Tradicionalna prir. M. Fabiani JOY TO THE WORLD B. Smetana PRODANA NEVESTA zbor iz 1. dejanja ***** A. Pryor prir. M. Fabiani THOUGHTS OF LOVE L. Bart, L. Bart, L. Fabiani prir. M. Fabiani OLIVER! splet melodij iz muzikala Christopher Tin BABA YETU T. Hrušovar, D. Velkaverh prir. M. Fabiani ENAKONOČJE L. Bernstein prir. J. Privšek, M. Fabiani AMERICA (iz muzikala West Side Story)
V sobotnem glasbenem večeru, ki ga za vas ureja urednik Jane Weber, vam nocoj ponujamo v poslušanje 37. tradicionalni novoletni koncert Orkestra Simfonika Vrhnika in Mešanega pevskega zbora Mavrica z gosti. Koncert z naslovom Veselje svetu, dirigiral bo Marko Fabiani, bomo neposredno prenašali iz Slovenske filharmonije v Ljubljani. Zvokovni mojster bo Jean Markič, asistenta Damir Ibrahimkadić in Jaka Škof, za glasbeno produkcijo pa bo poskrbel Matjaž Prah. Želimo vam prijetno poslušanje. Dogajanje povezuje Monika Tavčar. Veselje svetu ORKESTER SIMFONIKA VRHNIKA Mešani pevski zbor MAVRICA Mešani pevski zbor dr. FRANČIŠEK LAMPE Komorni zbor FRAN GERBIČ Mešani pevski zbor POSTOJNA Solisti: AJDA JELOVŠEK – violončelo LENJA JUNTES HORVAT – pozavna LEON RUDOLF – vokal Dirigent: MARKO FABIANI Zborovodje: DARINKA FABIANI, KATJA BAJEC FELC, JOŽE RAJK Koncert povezuje: MONIKA TAVČAR A. Dvořak SLOVANSKI PLES P. I. Čajkovski ROKOKO VARIACIJE Ola Gjeilo THE GROUND Tradicionalna prir. M. Fabiani JOY TO THE WORLD B. Smetana PRODANA NEVESTA zbor iz 1. dejanja ***** A. Pryor prir. M. Fabiani THOUGHTS OF LOVE L. Bart, L. Bart, L. Fabiani prir. M. Fabiani OLIVER! splet melodij iz muzikala Christopher Tin BABA YETU T. Hrušovar, D. Velkaverh prir. M. Fabiani ENAKONOČJE L. Bernstein prir. J. Privšek, M. Fabiani AMERICA (iz muzikala West Side Story)
Uatiaukori je sin boga in ima nadnaravno moč, s katero zdravi in premaguje različne preizkušnje. V radijski priredbi legenda oživi tudi za sodobnega poslušalca in mu odpira pogled v duhovni svet starodavnega južnoameriškega ljudstva. Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Pavel Fajdiga Prirejevalka: Mojca Jan Zoran Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Interpretke in interpreti – Ivan Rupnik, Iztok Jereb, Karel Brišnik, Darja Reichman, Željko Hrs, Damjana Černe, Lenča Ferenčak, Mojca Ribič, Marko Simčič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1992.
Uatiaukori je sin boga in ima nadnaravno moč, s katero zdravi in premaguje različne preizkušnje. V radijski priredbi legenda oživi tudi za sodobnega poslušalca in mu odpira pogled v duhovni svet starodavnega južnoameriškega ljudstva. Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Pavel Fajdiga Prirejevalka: Mojca Jan Zoran Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Interpretke in interpreti – Ivan Rupnik, Iztok Jereb, Karel Brišnik, Darja Reichman, Željko Hrs, Damjana Černe, Lenča Ferenčak, Mojca Ribič, Marko Simčič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1992.
Nadaljevanka je posneta po istoimenskem romanu pisateljice Louise Kennedy, ki velja za eno od najprodornejših sodobnih irskih pisateljic. Slovenski prevod z naslovom Prestopki je izšel leta 2024 pri Mladinski knjigi. Pisateljica je zanj prejelo britansko nagrado za najboljši knjižni prvenec in nagrado za najboljši irski roman leta 2022. Leto 1975, Severna Irska, manjše mesto v bližini Belfasta. Cushla (Lola Petticrew) je mlada učiteljica, katoličanka, ki poleg tega, da poučuje, dela tudi v družinskem baru in skrbi za mamo alkoholičarko (odlična Gillian Anderson). V baru spozna Michaela (Tom Cullen), poročenega protestanta, odvetnika, ki pogosto brani obtožene člane Irske republikanske armade. Cushla in Michael se zaljubita, njun odnos je pristen in strasten. Imata veliko skupnega in sama z različno veroizpovedjo nimata težav, a se zavedata, da veliko tvegata, saj je zaradi napetih razmer med katoličani in protestanti njuna ljubezen prepovedana. 1. del Leto 1975. Cushlino življenje v kraju blizu Belfasta zaznamujejo cerkev, mama alkoholičarka, nadležni brat in pretirano radovedni sosedje. Podnevi poučuje, ob večerih pa streže pijačo v družinskem baru. Nekega večera v lokal vstopi čeden neznanec Michael – protestant, poročen odvetnik, ki lahko pomeni le težave. Cushla se zaljubi in je vse bolj razpeta med dva svetova. TRESPASSES / 2025 / Vel. Britanija Scenarij: Ailbhe Keogan Režija: Dawn Shadforth V glavnih vlogah: Lola Petticrew, Tom Cullen, Gillian Anderson, Barry Ward, Martin McCann, Jenn Murray, Oisin Thompson, Emily Taaffe, Lisa Dwyer Hogg, paul Mallon, Forrest Bothwell, Gerard McCarthy
Nadaljevanka je posneta po istoimenskem romanu pisateljice Louise Kennedy, ki velja za eno od najprodornejših sodobnih irskih pisateljic. Slovenski prevod z naslovom Prestopki je izšel leta 2024 pri Mladinski knjigi. Pisateljica je zanj prejelo britansko nagrado za najboljši knjižni prvenec in nagrado za najboljši irski roman leta 2022. Leto 1975, Severna Irska, manjše mesto v bližini Belfasta. Cushla (Lola Petticrew) je mlada učiteljica, katoličanka, ki poleg tega, da poučuje, dela tudi v družinskem baru in skrbi za mamo alkoholičarko (odlična Gillian Anderson). V baru spozna Michaela (Tom Cullen), poročenega protestanta, odvetnika, ki pogosto brani obtožene člane Irske republikanske armade. Cushla in Michael se zaljubita, njun odnos je pristen in strasten. Imata veliko skupnega in sama z različno veroizpovedjo nimata težav, a se zavedata, da veliko tvegata, saj je zaradi napetih razmer med katoličani in protestanti njuna ljubezen prepovedana. 1. del Leto 1975. Cushlino življenje v kraju blizu Belfasta zaznamujejo cerkev, mama alkoholičarka, nadležni brat in pretirano radovedni sosedje. Podnevi poučuje, ob večerih pa streže pijačo v družinskem baru. Nekega večera v lokal vstopi čeden neznanec Michael – protestant, poročen odvetnik, ki lahko pomeni le težave. Cushla se zaljubi in je vse bolj razpeta med dva svetova. TRESPASSES / 2025 / Vel. Britanija Scenarij: Ailbhe Keogan Režija: Dawn Shadforth V glavnih vlogah: Lola Petticrew, Tom Cullen, Gillian Anderson, Barry Ward, Martin McCann, Jenn Murray, Oisin Thompson, Emily Taaffe, Lisa Dwyer Hogg, paul Mallon, Forrest Bothwell, Gerard McCarthy
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Kaurismäkijev »četrti del trilogije o delavstvu« je nežna tragikomedija o dveh osamljenih dušah, ki iščeta ljubezen v času ekonomske neenakosti, vojne in negotovosti. V helsinškem karaoke baru se po naključju srečata Ansa in Holappa. Iskrica preskoči, toda življenje vedno najde način, da postavi ovire na pot tistim, ki iščejo srečo … Film je navdihnila pesem Les feuilles mortes, ki jo je leta 1945 spisal Jacques Prévert, uglasbil pa Joseph Kosma. Pesem najbolj poznamo v interpretaciji Yvesa Montanda, angleško različico sta pod naslovom Autumn Leaves med drugim izvajala Frank Sinatra in Nat King Cole, finsko različico, ki jo slišimo v filmu, pa poje Olavi Virta, znan tudi kot »kralj finskega tanga«. Dobitnik nagrade žirije v Cannesu in nagrade mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film leta 2023. Originalni naslov: KUOLLEET LEHDET Leto produkcije: 2023 Država: Finska, Nemčija Žanr: dramedija Režija: Aki Kaurismäki Scenarij: Aki Kaurismäki Igrajo: Alma Pöysti, Jussi Vatanen, Janne Hyytiäinen, Nuppu Koivu, Matti Onnismaa
Kaurismäkijev »četrti del trilogije o delavstvu« je nežna tragikomedija o dveh osamljenih dušah, ki iščeta ljubezen v času ekonomske neenakosti, vojne in negotovosti. V helsinškem karaoke baru se po naključju srečata Ansa in Holappa. Iskrica preskoči, toda življenje vedno najde način, da postavi ovire na pot tistim, ki iščejo srečo … Film je navdihnila pesem Les feuilles mortes, ki jo je leta 1945 spisal Jacques Prévert, uglasbil pa Joseph Kosma. Pesem najbolj poznamo v interpretaciji Yvesa Montanda, angleško različico sta pod naslovom Autumn Leaves med drugim izvajala Frank Sinatra in Nat King Cole, finsko različico, ki jo slišimo v filmu, pa poje Olavi Virta, znan tudi kot »kralj finskega tanga«. Dobitnik nagrade žirije v Cannesu in nagrade mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film leta 2023. Originalni naslov: KUOLLEET LEHDET Leto produkcije: 2023 Država: Finska, Nemčija Žanr: dramedija Režija: Aki Kaurismäki Scenarij: Aki Kaurismäki Igrajo: Alma Pöysti, Jussi Vatanen, Janne Hyytiäinen, Nuppu Koivu, Matti Onnismaa