Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predvajamo dve mojstrovini, nastali ob zori oziroma izdihljajih romantičnega obdobja v glasbi – 3. klavirski koncert v c-molu Ludwiga van Beethovna in Simfonijo št. 4 v Es-duru, 'Romantično' Antona Brucknerja. Kot solist se je v Beethovnovem koncertu predstavil danes 31-letni južnokorejski pianist Seong-Jin Cho, zmagovalec 17. mednarodnega klavirskega tekmovanja Frédérica Chopina v Varšavi. Igral je orkester Festivala Luzern, za dirigentskim pultom pa je bil ta hip eden najbolj vročih dirigentov na svetu Yannick Nézet-Séguin. Posnetki so nastali 26. avgusta lani v Koncertni dvorani Kulturnega in kongresnega centra Luzern v sklopu tamkajšnjega poletnega glasbenega festivala.
Predvajamo dve mojstrovini, nastali ob zori oziroma izdihljajih romantičnega obdobja v glasbi – 3. klavirski koncert v c-molu Ludwiga van Beethovna in Simfonijo št. 4 v Es-duru, 'Romantično' Antona Brucknerja. Kot solist se je v Beethovnovem koncertu predstavil danes 31-letni južnokorejski pianist Seong-Jin Cho, zmagovalec 17. mednarodnega klavirskega tekmovanja Frédérica Chopina v Varšavi. Igral je orkester Festivala Luzern, za dirigentskim pultom pa je bil ta hip eden najbolj vročih dirigentov na svetu Yannick Nézet-Séguin. Posnetki so nastali 26. avgusta lani v Koncertni dvorani Kulturnega in kongresnega centra Luzern v sklopu tamkajšnjega poletnega glasbenega festivala.
Osmi marec: biografska drama o pedagoginji Marii Montessori Pariška pevka Lili d'Alengy v mladosti zapusti hčer z razvojno motnjo, da bi uspela v pariški eliti. Po smrti Lilijine matere pa se deklica po imenu Tina vrne v njeno naročje. Lili jo odpelje v znano ustanovo, ki jo vodi zdravnica Maria Montessori. Ta razvija prelomne metode za izobraževanje otrok z motnjami v razvoju in je prepričana v to, da so se zmožni šolati. Sprva si trmasta Parižanka in predana znanstvenica nista naklonjeni, a se sčasoma bolje spoznata in spoprijateljita. Obe morata krmariti skozi svet, ki pripada moškim, ter sprejemati težke življenjske odločitve, da bi si v njem zagotovili ščepec svobode in neodvisnosti. Film temelji na resnični osebnosti znamenite pedagoginje Marie Montessori, ki je s svojo inovativno metodo spremenila pogled na otroke z razvojnimi motnjami v izobraževalnem sistemu. V ospredju pripovedi so njena osebna prizadevanja, ljubezenski zapleti in družbeni pritiski, ki jih je morala premagovati, da bi svoje ideje uveljavila v patriarhalnem okolju na začetku 20. stoletja. Izvirni naslov: MARIA MONTESSORI / Francosko-italijanski film, 2024 / Režija in scenarij: Lea Todorov / Igrajo: Jasmine Trinca, Leïla Bekhti, Rafael Quenard
Osmi marec: biografska drama o pedagoginji Marii Montessori Pariška pevka Lili d'Alengy v mladosti zapusti hčer z razvojno motnjo, da bi uspela v pariški eliti. Po smrti Lilijine matere pa se deklica po imenu Tina vrne v njeno naročje. Lili jo odpelje v znano ustanovo, ki jo vodi zdravnica Maria Montessori. Ta razvija prelomne metode za izobraževanje otrok z motnjami v razvoju in je prepričana v to, da so se zmožni šolati. Sprva si trmasta Parižanka in predana znanstvenica nista naklonjeni, a se sčasoma bolje spoznata in spoprijateljita. Obe morata krmariti skozi svet, ki pripada moškim, ter sprejemati težke življenjske odločitve, da bi si v njem zagotovili ščepec svobode in neodvisnosti. Film temelji na resnični osebnosti znamenite pedagoginje Marie Montessori, ki je s svojo inovativno metodo spremenila pogled na otroke z razvojnimi motnjami v izobraževalnem sistemu. V ospredju pripovedi so njena osebna prizadevanja, ljubezenski zapleti in družbeni pritiski, ki jih je morala premagovati, da bi svoje ideje uveljavila v patriarhalnem okolju na začetku 20. stoletja. Izvirni naslov: MARIA MONTESSORI / Francosko-italijanski film, 2024 / Režija in scenarij: Lea Todorov / Igrajo: Jasmine Trinca, Leïla Bekhti, Rafael Quenard
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na ustvarjanje Césarja Francka za orgle je močno vplivalo njegovo delovanje v pariški cerkvi svete Klotilde, kjer je bil organist od leta 1858 do svoje smrti leta 1890. Nad novimi orglami v cerkvi je bil navdušen, svojo pedalno tehniko je izboljševal z dolgimi urami igranja. Postal je tudi odličen improvizator, ki je pri nedeljskih mašah navduševal številne poslušalce. V svojih orgelskih delih je polifoni slog obogatil s harmonsko govorico svoje dobe, ki ji je obenem dal močan osebni izraz.
Na ustvarjanje Césarja Francka za orgle je močno vplivalo njegovo delovanje v pariški cerkvi svete Klotilde, kjer je bil organist od leta 1858 do svoje smrti leta 1890. Nad novimi orglami v cerkvi je bil navdušen, svojo pedalno tehniko je izboljševal z dolgimi urami igranja. Postal je tudi odličen improvizator, ki je pri nedeljskih mašah navduševal številne poslušalce. V svojih orgelskih delih je polifoni slog obogatil s harmonsko govorico svoje dobe, ki ji je obenem dal močan osebni izraz.
Ameriška pesnica Edna St. Vincent Millay se je rodila leta 1892; umrla je leta 1950. Že v svojem času je bila eno najbolj spoštovanih imen ameriške poezije. Javnost je opozorila nase po srečnem naključju. Na pesniškem natečaju zbornika The Lyric Year za leto 1911 se njena pesnitev Prerojenje sicer ni uvrstila na prvo mesto, vendar jo je urednik objavil in vzbudila je splošno občudovanje, ki je mladi pesnici prineslo štipendijo za elitni kolidž Vassar. Pesnitev Prerojenje je zasnovana kot romanje duše, ki je tradicionalna tema anglosaške literature. Lirski subjekt se poistoveti s celotnim človeštvom, umre, vstane od mrtvih, v igri naravnih sil prepozna Boga in se odpre polnejšemu življenju. V času, ko je pesnitev Prerojenje nastajala in je Edna St. Vincent Millay razčiščevala svoj odnos do presežnega, je pisala dnevnik. Nekaj strani je oblikovala kot Bedenje z namišljenim ljubimcem. Prevajalec Matej Venier, igralka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten Produkcija 2026.
Ameriška pesnica Edna St. Vincent Millay se je rodila leta 1892; umrla je leta 1950. Že v svojem času je bila eno najbolj spoštovanih imen ameriške poezije. Javnost je opozorila nase po srečnem naključju. Na pesniškem natečaju zbornika The Lyric Year za leto 1911 se njena pesnitev Prerojenje sicer ni uvrstila na prvo mesto, vendar jo je urednik objavil in vzbudila je splošno občudovanje, ki je mladi pesnici prineslo štipendijo za elitni kolidž Vassar. Pesnitev Prerojenje je zasnovana kot romanje duše, ki je tradicionalna tema anglosaške literature. Lirski subjekt se poistoveti s celotnim človeštvom, umre, vstane od mrtvih, v igri naravnih sil prepozna Boga in se odpre polnejšemu življenju. V času, ko je pesnitev Prerojenje nastajala in je Edna St. Vincent Millay razčiščevala svoj odnos do presežnega, je pisala dnevnik. Nekaj strani je oblikovala kot Bedenje z namišljenim ljubimcem. Prevajalec Matej Venier, igralka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten Produkcija 2026.
Zleknite se na orehovo lupino in na njej odplavajte na medeno potico! Pripovedujeta: Brane Grubar in Judita Zidar Napisal: Miroslav Slana. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Zleknite se na orehovo lupino in na njej odplavajte na medeno potico! Pripovedujeta: Brane Grubar in Judita Zidar Napisal: Miroslav Slana. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Miloška Venera, znameniti kip boginje ljubezni, že dolgo velja za ideal ženske lepote, simbol ljubezni in večne ženskosti. Je brezčasna ikona, ki jo neprenehoma poustvarjamo in posnemamo. Oddaja predstavi njeno pot od odkritja na grškem otoku Milos, kjer je znana kot grška boginja Afrodita in neskončno priljubljena, do razcveta in slave v pariškem muzeju Louvre, kamor je prispela leta 1821 ter postala senzacija. Prevzela je umetnike 19. in 20. stoletja; številni so projicirali svoje fantazije na njeno marmornato telo in tako izvirnik nenehno spreminjali. V sodobnem času pa se s poustvarjanjem Miloške Venere umetnice spoprijemajo z različnimi ženskimi vprašanji. VENUS DE MILO, DISARMING BEAUTY / Francija, Grčija / 2022 / Režija: Natacha Giler
Miloška Venera, znameniti kip boginje ljubezni, že dolgo velja za ideal ženske lepote, simbol ljubezni in večne ženskosti. Je brezčasna ikona, ki jo neprenehoma poustvarjamo in posnemamo. Oddaja predstavi njeno pot od odkritja na grškem otoku Milos, kjer je znana kot grška boginja Afrodita in neskončno priljubljena, do razcveta in slave v pariškem muzeju Louvre, kamor je prispela leta 1821 ter postala senzacija. Prevzela je umetnike 19. in 20. stoletja; številni so projicirali svoje fantazije na njeno marmornato telo in tako izvirnik nenehno spreminjali. V sodobnem času pa se s poustvarjanjem Miloške Venere umetnice spoprijemajo z različnimi ženskimi vprašanji. VENUS DE MILO, DISARMING BEAUTY / Francija, Grčija / 2022 / Režija: Natacha Giler
V večerni oddaji Legende ob 21. je Tomaž Cindrić predstavil glasbo jamajške zvezdnice Grace Jones, elegantne figure globokega glasu, manekenke in filmske igralke.
V večerni oddaji Legende ob 21. je Tomaž Cindrić predstavil glasbo jamajške zvezdnice Grace Jones, elegantne figure globokega glasu, manekenke in filmske igralke.
Pesnica Lucija Stupica je leta 2001 za zbirko Čelo na soncu prejela nagrado za najboljši literarni prvenec, v njej pa že lahko prepoznamo nekatere značilnosti pesničine poetike. Avtorica je pozneje izdala še štiri pesniške zbirke in prejela tudi dve mednarodni nagradi: leta 2010 nemško nagrado Huberta Burde, ki so jo podeljevali v sklopu Petrarcovih nagrad, in štiri leta pozneje še švedsko nagrado za priseljene avtorje Klas de Vylder. Pred nekaj meseci pa je britanska univerza Warwick prevod zbirke Točke izginjanja nominirala za nagrado Ženske v prevodu. Za primerjavo: med desetimi nominirankami sta bili tudi dve nobelovki. Scenaristka Vladimira Rejc, igralka Violeta Tomič, bralec Gorazd Logar, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Staš Janež. Režiser: Boštjan Vrhovec. Posneto junija 2002.
Pesnica Lucija Stupica je leta 2001 za zbirko Čelo na soncu prejela nagrado za najboljši literarni prvenec, v njej pa že lahko prepoznamo nekatere značilnosti pesničine poetike. Avtorica je pozneje izdala še štiri pesniške zbirke in prejela tudi dve mednarodni nagradi: leta 2010 nemško nagrado Huberta Burde, ki so jo podeljevali v sklopu Petrarcovih nagrad, in štiri leta pozneje še švedsko nagrado za priseljene avtorje Klas de Vylder. Pred nekaj meseci pa je britanska univerza Warwick prevod zbirke Točke izginjanja nominirala za nagrado Ženske v prevodu. Za primerjavo: med desetimi nominirankami sta bili tudi dve nobelovki. Scenaristka Vladimira Rejc, igralka Violeta Tomič, bralec Gorazd Logar, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Staš Janež. Režiser: Boštjan Vrhovec. Posneto junija 2002.
Birgitte Nyborg pridobi ključne podatke o ruskih solastnikih kanadskega naftno-vrtalnega podjetja. Asger Kirkegaard, vršilec dolžnosti veleposlanika za Arktiko, poskuša 365na grenlandskih tleh pomagati svoji ministrici, obenem pa imeti pod nadzorom grenlandskega ministra Hansa Eliassena. Nyborgova želi ustreči tesnemu političnemu zavezniku Danske pri obveščevalni operaciji in se odloči za karierno tvegano dejanje. BORGEN – RIGET, MAGTEN OG ÆREN / Borgen – Power and Glory / Danska / 2022 Scenarij: Adam Price Režija: Per Fly, Mogens Hagedorn Dagur Kari V glavnih vlogah: Sidse Babett Knudsen, Birgitte Hjort SØrensen, Mikkel Boe FØlsgaard, Lars Mikkelsen
Birgitte Nyborg pridobi ključne podatke o ruskih solastnikih kanadskega naftno-vrtalnega podjetja. Asger Kirkegaard, vršilec dolžnosti veleposlanika za Arktiko, poskuša 365na grenlandskih tleh pomagati svoji ministrici, obenem pa imeti pod nadzorom grenlandskega ministra Hansa Eliassena. Nyborgova želi ustreči tesnemu političnemu zavezniku Danske pri obveščevalni operaciji in se odloči za karierno tvegano dejanje. BORGEN – RIGET, MAGTEN OG ÆREN / Borgen – Power and Glory / Danska / 2022 Scenarij: Adam Price Režija: Per Fly, Mogens Hagedorn Dagur Kari V glavnih vlogah: Sidse Babett Knudsen, Birgitte Hjort SØrensen, Mikkel Boe FØlsgaard, Lars Mikkelsen
V dolini reke Hudson stoji majhna cerkev Union Church v Pocantico Hills, ki v svoji preprosti notranjosti skriva izjemno zbirko vitrajev Henrija Matissea in Marca Chagalla. Barvna okna, nastala po naročilu družine Rockefeller, predstavljajo enega najzanimivejših srečanj modernizma in sakralne umetnosti 20. stoletja. Ameriški skladatelj James Matheson je leta 2016 ustvaril klavirsko skladbo Okna, ki jo je navdihnilo pet vitrajev te cerkve. Vsako okno dobi svojo zvočno podobo – od temne kontemplacije in dramatične napetosti do svetlobe, upanja in spokojnosti. Oddaja raziskuje, kako se barva, svetloba in simbolika vitrajev prelijejo v klavirski zvok ter kako lahko arhitektura in likovna umetnost postaneta glasbeni prostor refleksije.
V dolini reke Hudson stoji majhna cerkev Union Church v Pocantico Hills, ki v svoji preprosti notranjosti skriva izjemno zbirko vitrajev Henrija Matissea in Marca Chagalla. Barvna okna, nastala po naročilu družine Rockefeller, predstavljajo enega najzanimivejših srečanj modernizma in sakralne umetnosti 20. stoletja. Ameriški skladatelj James Matheson je leta 2016 ustvaril klavirsko skladbo Okna, ki jo je navdihnilo pet vitrajev te cerkve. Vsako okno dobi svojo zvočno podobo – od temne kontemplacije in dramatične napetosti do svetlobe, upanja in spokojnosti. Oddaja raziskuje, kako se barva, svetloba in simbolika vitrajev prelijejo v klavirski zvok ter kako lahko arhitektura in likovna umetnost postaneta glasbeni prostor refleksije.
Leta 2015 umrla alžirska pisateljica in filmska ustvarjalka Assia Djebar je v kanon zapisana kot eden najpomembnejših literarnih ustvarjalcev Severne Afrike, za njena dela pa je značilen feminističen naboj, ki veje iz zamolčanih in utišanih ženskih glasov. Prevajalka Ana Barič Moder, igralka Darja Reichman, urednica oddaje Maja Žvokelj, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Mirta Berlan. Režiser Milan Golob. Oddaja je bila posneta marca 2020.
Leta 2015 umrla alžirska pisateljica in filmska ustvarjalka Assia Djebar je v kanon zapisana kot eden najpomembnejših literarnih ustvarjalcev Severne Afrike, za njena dela pa je značilen feminističen naboj, ki veje iz zamolčanih in utišanih ženskih glasov. Prevajalka Ana Barič Moder, igralka Darja Reichman, urednica oddaje Maja Žvokelj, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Mirta Berlan. Režiser Milan Golob. Oddaja je bila posneta marca 2020.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Biografska drama o avstralski pevki in ikoni feminističnega gibanja Helen Reddy. Film prikazuje njeno pot od neznane pevke do mednarodne zvezde ter njeno vlogo v boju za enakopravnost spolov. Piše se leto 1966. Helen Reddy prispe v New York z 230 dolarji, kovčkom in triletno hčerko, potem ko ji je bilo obljubljeno snemanje plošče. Kljub začetnim zavrnitvam v glasbeni industriji vztraja in si prizadeva za uspeh. S pomočjo prijateljice Lilian Roxon in menedžerja Jeffa Walda postopoma doseže slavo, vrhunec pa predstavlja njena pesem "I Am Woman", ki postane himna ženskega gibanja v 70. letih. Originalni naslov: I AM A WOMAN Leto produkcije: 2019 Država: Avstralija Žanr: biografski film Režija: Unjoo Moon Scenarij: Emma Jensen Igrajo: Tilda Cobham-Hervey, Danielle Macdonald, Evan Peters, Chris Parnell
Biografska drama o avstralski pevki in ikoni feminističnega gibanja Helen Reddy. Film prikazuje njeno pot od neznane pevke do mednarodne zvezde ter njeno vlogo v boju za enakopravnost spolov. Piše se leto 1966. Helen Reddy prispe v New York z 230 dolarji, kovčkom in triletno hčerko, potem ko ji je bilo obljubljeno snemanje plošče. Kljub začetnim zavrnitvam v glasbeni industriji vztraja in si prizadeva za uspeh. S pomočjo prijateljice Lilian Roxon in menedžerja Jeffa Walda postopoma doseže slavo, vrhunec pa predstavlja njena pesem "I Am Woman", ki postane himna ženskega gibanja v 70. letih. Originalni naslov: I AM A WOMAN Leto produkcije: 2019 Država: Avstralija Žanr: biografski film Režija: Unjoo Moon Scenarij: Emma Jensen Igrajo: Tilda Cobham-Hervey, Danielle Macdonald, Evan Peters, Chris Parnell
Na sporedu uvertura k operi Oberon Carla Marie von Webra, Pensieri notturni di Filli: nel dolce del' oblio – komorna kantata za sopran, blokflavto in basso continuo, HWV 134 Georga Friedricha Händla in uvertura iz scenske glasbe k Aristofanovi komediji Ptiči Alphonsa Diepenbrocka.
Na sporedu uvertura k operi Oberon Carla Marie von Webra, Pensieri notturni di Filli: nel dolce del' oblio – komorna kantata za sopran, blokflavto in basso continuo, HWV 134 Georga Friedricha Händla in uvertura iz scenske glasbe k Aristofanovi komediji Ptiči Alphonsa Diepenbrocka.
Poljski pesnik Tadeusz Różewicz je živel med letoma 1921 in 2014. Prve pesmi je objavil tik pred drugo svetovno vojno, v pesmih, napisanih po vojni, pa po večini v preprosti obliki tematizira samoto, odtujenost in eksistencialni položaj pesnika. Pogosto se dotakne tudi vojne. Prevod Lojze Krakar, interpretacija Jernej Gašperin, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Poljski pesnik Tadeusz Różewicz je živel med letoma 1921 in 2014. Prve pesmi je objavil tik pred drugo svetovno vojno, v pesmih, napisanih po vojni, pa po večini v preprosti obliki tematizira samoto, odtujenost in eksistencialni položaj pesnika. Pogosto se dotakne tudi vojne. Prevod Lojze Krakar, interpretacija Jernej Gašperin, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Na sporedu: Humoreska št. 7 v Ges-duru, op. 101 Antonína Dvořáka, Fantazija za violončelo in orkester Julesa Masseneta, Koncertna etuda št. 1 v As-duru, 'Gozdno šumenje' Franza Liszta, Briljantne variacije za klavir in orkester na priljubljeni ples iz Auberjeve opere Gustav III, op. 8 Césarja Francka, Pet bagatel za klarinet in klavir, op. 23 Geralda Finzija, Floridska suita Fredericka Deliusa in Sonata za flavto in klavir Otarja Taktakišvilija.
Na sporedu: Humoreska št. 7 v Ges-duru, op. 101 Antonína Dvořáka, Fantazija za violončelo in orkester Julesa Masseneta, Koncertna etuda št. 1 v As-duru, 'Gozdno šumenje' Franza Liszta, Briljantne variacije za klavir in orkester na priljubljeni ples iz Auberjeve opere Gustav III, op. 8 Césarja Francka, Pet bagatel za klarinet in klavir, op. 23 Geralda Finzija, Floridska suita Fredericka Deliusa in Sonata za flavto in klavir Otarja Taktakišvilija.
Leta 1893 je kolera vzela življenje Petru Iljiču Čajkovskemu, enemu najslavnejših ruskih skladateljev. Njegova glasba je pritegnila občinstvo zunaj Rusije z osupljivo neposrednostjo. Zgovorne, uravnovešene brezčasne melodije, usklajene z inventivno uporabo harmonije in orkestracije, so začarale občinstvo za skladateljevega življenja, njihova moč pa tudi več kot 130 let po njegovi smrti ostaja nezmanjšana.
Leta 1893 je kolera vzela življenje Petru Iljiču Čajkovskemu, enemu najslavnejših ruskih skladateljev. Njegova glasba je pritegnila občinstvo zunaj Rusije z osupljivo neposrednostjo. Zgovorne, uravnovešene brezčasne melodije, usklajene z inventivno uporabo harmonije in orkestracije, so začarale občinstvo za skladateljevega življenja, njihova moč pa tudi več kot 130 let po njegovi smrti ostaja nezmanjšana.
Srednjeveška Volterra leži med toskanskimi griči. Blizu kraja je kmetija sedemnajstčlanske družine Ferri. Mama Emilia in njena hči Carla bosta za kosilo pripravili zuppo volterrano, krepko zelenjavno juho iz toskanskega črnega ohrovta, ki ima zaradi prepraženega pršuta in svinjske slanine posebno izrazit okus. Za večerjo bo fegatelli, jed iz svežih svinjskih jeter, slanine in žajblja. Priloga pa bo beli fižol, ki ga kuhajo z olivnim oljem, žajbljem, česnom in domačo paradižnikovo omako. Volterra je znana tudi po restavraciji v strogo varovanem zaporu, v kateri vrhunski kuharji enkrat na mesec sodelujejo z zaporniki in pripravijo »jetniško večerjo« za približno 130 gostov. Tokrat bodo med drugim postregli peno iz polenovke v vlečenem testu, sipo z rukolo in paradižnikom ter nabodalca z rakci in ananasom.
Srednjeveška Volterra leži med toskanskimi griči. Blizu kraja je kmetija sedemnajstčlanske družine Ferri. Mama Emilia in njena hči Carla bosta za kosilo pripravili zuppo volterrano, krepko zelenjavno juho iz toskanskega črnega ohrovta, ki ima zaradi prepraženega pršuta in svinjske slanine posebno izrazit okus. Za večerjo bo fegatelli, jed iz svežih svinjskih jeter, slanine in žajblja. Priloga pa bo beli fižol, ki ga kuhajo z olivnim oljem, žajbljem, česnom in domačo paradižnikovo omako. Volterra je znana tudi po restavraciji v strogo varovanem zaporu, v kateri vrhunski kuharji enkrat na mesec sodelujejo z zaporniki in pripravijo »jetniško večerjo« za približno 130 gostov. Tokrat bodo med drugim postregli peno iz polenovke v vlečenem testu, sipo z rukolo in paradižnikom ter nabodalca z rakci in ananasom.
V oddaji Samo muzika bomo poslušali glasbo slovenskega skladatelja Roka Goloba. Golob je skladatelj, aranžer, producent in multiinstrumentalist. Kot instrumentalist ali skladatelj je sodeloval pri številnih projektih. Piše glasbo za filme, televizijo in radio, njegov opus vsebuje dela za simfonične orkestre, zbore, big bande, pop in rock ter jazz zasedbe.
V oddaji Samo muzika bomo poslušali glasbo slovenskega skladatelja Roka Goloba. Golob je skladatelj, aranžer, producent in multiinstrumentalist. Kot instrumentalist ali skladatelj je sodeloval pri številnih projektih. Piše glasbo za filme, televizijo in radio, njegov opus vsebuje dela za simfonične orkestre, zbore, big bande, pop in rock ter jazz zasedbe.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Ena najopaznejših slovenskih sopranistk in opernih solistk Vilma Bukovec se je rodila leta 1920 v Trebnjem. V njeni izvedbi poslušajte samospev Benjamina Ipavca in operne arije Rista Savina, Bedřicha Smetane, Antonína Dvořáka in Giacoma Puccinija.
Ena najopaznejših slovenskih sopranistk in opernih solistk Vilma Bukovec se je rodila leta 1920 v Trebnjem. V njeni izvedbi poslušajte samospev Benjamina Ipavca in operne arije Rista Savina, Bedřicha Smetane, Antonína Dvořáka in Giacoma Puccinija.
Za predvajanje smo tokrat iz radijskega arhiva izbrali tri skladbe, ki so jih izvedli in posneli slovenski pihalni orkestri. Skladbo A Movement for Rosa je pred dobrim desetletjem izvedel Orkester Slovenske vojske, koncertno uverturo The Hounds of Spring Alfreda Reeda je pred kratkim posnel Pihalni orkester Vrhpolje, delo Philipa Sparka z naslovom Duh Andaluzije pa je leta 2019 v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu izvedel tamkajšnji Pihalni orkester Krka.
Za predvajanje smo tokrat iz radijskega arhiva izbrali tri skladbe, ki so jih izvedli in posneli slovenski pihalni orkestri. Skladbo A Movement for Rosa je pred dobrim desetletjem izvedel Orkester Slovenske vojske, koncertno uverturo The Hounds of Spring Alfreda Reeda je pred kratkim posnel Pihalni orkester Vrhpolje, delo Philipa Sparka z naslovom Duh Andaluzije pa je leta 2019 v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu izvedel tamkajšnji Pihalni orkester Krka.