Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na sporedu Adagio iz Godalnega kvinteta v C-duru, D. 956 Franza Schuberta, Koncert za violino, godala in continuo št. 11 v A-duru, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, napev Resonet in Laubidus anonimnega srednjeveškega avtorja iz zbirke Piae Cantiones, Tri mazurke za klavir, op. 64 Frédérica Chopina in Godalni kvartet v Es-duru št. 2, op. 15 Françoisa Josepha Gosseca.
Na sporedu Adagio iz Godalnega kvinteta v C-duru, D. 956 Franza Schuberta, Koncert za violino, godala in continuo št. 11 v A-duru, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, napev Resonet in Laubidus anonimnega srednjeveškega avtorja iz zbirke Piae Cantiones, Tri mazurke za klavir, op. 64 Frédérica Chopina in Godalni kvartet v Es-duru št. 2, op. 15 Françoisa Josepha Gosseca.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na sporedu uvertura k operi Faniska Luigija Cherubinija, Godalni kvartet v Es-duru, op. 33/2, z vzdevkom 'Šala' Josepha Haydna, Dvořákova koncertna uvertura Karneval, op. 92, Kresna – rapsodija za klarinet in klavir na belokranjske ljudske pesmi Helene Vidic, Koncert za flavto in orkester, op. 39 Lowella Liebermanna, Trobilni kvintet, op. 65 Jana Koetsierja, Sonata za violo in klavir Mihaila Glinke in simfonična pesnitev En Skärgårdssägen, op. 20 Huga Alfvéna.
Na sporedu uvertura k operi Faniska Luigija Cherubinija, Godalni kvartet v Es-duru, op. 33/2, z vzdevkom 'Šala' Josepha Haydna, Dvořákova koncertna uvertura Karneval, op. 92, Kresna – rapsodija za klarinet in klavir na belokranjske ljudske pesmi Helene Vidic, Koncert za flavto in orkester, op. 39 Lowella Liebermanna, Trobilni kvintet, op. 65 Jana Koetsierja, Sonata za violo in klavir Mihaila Glinke in simfonična pesnitev En Skärgårdssägen, op. 20 Huga Alfvéna.
Esad Babačić je marsikaj, bralkam in bralcem se je v zadnjih letih priljubil kot avtor kolumen in esejev, vendar ni najmanjšega dvoma, da je pesnik s pesniško dušo. V zbirki Včasih je objavil kar nekaj enovrstičnic in dvovrstičnic, ki prepričajo s svojo rezko lepoto in življenjskim uvidom. Pesem, ki se začne z verzom Včasih si ..., sodi s petimi verzi med daljše, vendar jo bi prepoznali kot avtorjevo tudi v temi. , Interpret Saša Tabaković, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026. Interpretacija: Saša Tabaković.
Esad Babačić je marsikaj, bralkam in bralcem se je v zadnjih letih priljubil kot avtor kolumen in esejev, vendar ni najmanjšega dvoma, da je pesnik s pesniško dušo. V zbirki Včasih je objavil kar nekaj enovrstičnic in dvovrstičnic, ki prepričajo s svojo rezko lepoto in življenjskim uvidom. Pesem, ki se začne z verzom Včasih si ..., sodi s petimi verzi med daljše, vendar jo bi prepoznali kot avtorjevo tudi v temi. , Interpret Saša Tabaković, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026. Interpretacija: Saša Tabaković.
Na sporedu uvertura k operi Faniska Luigija Cherubinija, Godalni kvartet v Es-duru, op. 33/2, z vzdevkom 'Šala' Josepha Haydna, Dvořákova koncertna uvertura Karneval, op. 92, Kresna – rapsodija za klarinet in klavir na belokranjske ljudske pesmi Helene Vidic, Koncert za flavto in orkester, op. 39 Lowella Liebermanna, Trobilni kvintet, op. 65 Jana Koetsierja, Sonata za violo in klavir Mihaila Glinke in simfonična pesnitev En Skärgårdssägen, op. 20 Huga Alfvéna.
Na sporedu uvertura k operi Faniska Luigija Cherubinija, Godalni kvartet v Es-duru, op. 33/2, z vzdevkom 'Šala' Josepha Haydna, Dvořákova koncertna uvertura Karneval, op. 92, Kresna – rapsodija za klarinet in klavir na belokranjske ljudske pesmi Helene Vidic, Koncert za flavto in orkester, op. 39 Lowella Liebermanna, Trobilni kvintet, op. 65 Jana Koetsierja, Sonata za violo in klavir Mihaila Glinke in simfonična pesnitev En Skärgårdssägen, op. 20 Huga Alfvéna.
Nepotrpežljiv voznik zmoti mir na Kmetiji, zato ga Jonova druščina nauči lekcije.
Nepotrpežljiv voznik zmoti mir na Kmetiji, zato ga Jonova druščina nauči lekcije.
Skladatelj Slavko Osterc, eden vodilnih ustvarjalcev slovenske glasbe 1. polovice 20. stoletja, je bil izrazit modernist. V prvi polovici 20. stoletja je ustvaril zelo obsežen opus z več kot 170-imi deli različnih zvrsti. Med njimi so številna komorna in simfonična dela, kantate, magnifikat, opere in baletna glasba, klavirske skladbe, samospevi in zborovske skladbe.
Skladatelj Slavko Osterc, eden vodilnih ustvarjalcev slovenske glasbe 1. polovice 20. stoletja, je bil izrazit modernist. V prvi polovici 20. stoletja je ustvaril zelo obsežen opus z več kot 170-imi deli različnih zvrsti. Med njimi so številna komorna in simfonična dela, kantate, magnifikat, opere in baletna glasba, klavirske skladbe, samospevi in zborovske skladbe.
Družina Mitrović živi v majhni vasi Sirogojno ob vznožju gorovja Zlatibor na jugu Srbije. Vlado in Mica Mitrović, oba sredi petdesetih, sta se tu rodila. Skupaj s sinom in njegovo družino živita v stari Vladovi družinski hiši. Vlado je že mlad začel slikati in kipariti, iz kamna večinoma izdeluje ujede. Je samouk in njegova umetnost je znana po vsej Srbiji. Njegova žena Mica je gospodinja in glava družine. S snaho Rado skrbita za domače živali in radi pripravljata domače jedi. Na družinskem vrtu in poljih raste vse, kar potrebujejo za življenje. Ženski vsako jesen pripravljata ajvar. Za goste, ki pridejo obiskat Vladov atelje, pripravita na odprtem ognju pečeno kislo zelje s svinjskim mesom in črne žemljice, posebnost pokrajine. Na posestvu ima družina tudi več ducatov slivovih dreves. Večji del sliv posušijo v stari sušilnici, iz preostalih pa skuhajo slavno slivovo žganje.
Družina Mitrović živi v majhni vasi Sirogojno ob vznožju gorovja Zlatibor na jugu Srbije. Vlado in Mica Mitrović, oba sredi petdesetih, sta se tu rodila. Skupaj s sinom in njegovo družino živita v stari Vladovi družinski hiši. Vlado je že mlad začel slikati in kipariti, iz kamna večinoma izdeluje ujede. Je samouk in njegova umetnost je znana po vsej Srbiji. Njegova žena Mica je gospodinja in glava družine. S snaho Rado skrbita za domače živali in radi pripravljata domače jedi. Na družinskem vrtu in poljih raste vse, kar potrebujejo za življenje. Ženski vsako jesen pripravljata ajvar. Za goste, ki pridejo obiskat Vladov atelje, pripravita na odprtem ognju pečeno kislo zelje s svinjskim mesom in črne žemljice, posebnost pokrajine. Na posestvu ima družina tudi več ducatov slivovih dreves. Večji del sliv posušijo v stari sušilnici, iz preostalih pa skuhajo slavno slivovo žganje.
Čeprav je bil češkega rodu, je pomembno vplival na razvoj slovenske sakralne glasbe. Večino življenja je preživel v Ljubljani, kjer je deloval kot regens chori in organist ljubljanske stolnice, urejal je revijo Cerkveni glasbenik, ustanovil je tudi orglarsko šolo Cecilijinega društva, ki jo vodil od leta 1877 do leta 1908 in v njej vzgojil veliko število slovenskih organistov. Je tudi avtor opere Gorenjski slavček, ki velja za prvo slovensko opero.
Čeprav je bil češkega rodu, je pomembno vplival na razvoj slovenske sakralne glasbe. Večino življenja je preživel v Ljubljani, kjer je deloval kot regens chori in organist ljubljanske stolnice, urejal je revijo Cerkveni glasbenik, ustanovil je tudi orglarsko šolo Cecilijinega društva, ki jo vodil od leta 1877 do leta 1908 in v njej vzgojil veliko število slovenskih organistov. Je tudi avtor opere Gorenjski slavček, ki velja za prvo slovensko opero.
Oddajo bomo namenili verjetno najbolj prodornemu glasbeniku sodobne slovenske jazzovske scene – saksofonistu Juretu Puklu. Pravkar je izdal album Analog AI, ki je bil nominiran za številne ugledne jazzovske nagrade. Njegova zasedba bo aprila nastopila na prestižnem jazzovskem srečanju JazzAhead v Bremnu. Pred vrati je tudi jazzovska klinika v Velenju, ki jo vodi že dobro desetletje. O vsem tem se bo z Juretom Puklom pogovarjal Marko Kumer.
Oddajo bomo namenili verjetno najbolj prodornemu glasbeniku sodobne slovenske jazzovske scene – saksofonistu Juretu Puklu. Pravkar je izdal album Analog AI, ki je bil nominiran za številne ugledne jazzovske nagrade. Njegova zasedba bo aprila nastopila na prestižnem jazzovskem srečanju JazzAhead v Bremnu. Pred vrati je tudi jazzovska klinika v Velenju, ki jo vodi že dobro desetletje. O vsem tem se bo z Juretom Puklom pogovarjal Marko Kumer.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Umetnica Božena Angelova je asistentka za violino na Univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu.
Umetnica Božena Angelova je asistentka za violino na Univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu.
Tokratna oddaja prinaša zvočno razglednico s koncerta ob 80-letnici Gimnazije Koper, s katerim so obeležili tudi 25-letnico njene umetniške smeri. Na 76. Berlinalu se 22 filmov poteguje za glavne nagrade, skupaj pa bodo predvajali kar 200 filmov, med njimi nekaj slovenskih. Ker so se začele počitnice, v drugem delu oddaje ponudimo še nekaj namigov, kako jih otroci lahko preživijo tudi ustvarjalno. Pod glasbeno ogrlico se danes podpisuje Goran Gregorič. Ustvaril jo je z glasbo irske pevke Imelde May.
Tokratna oddaja prinaša zvočno razglednico s koncerta ob 80-letnici Gimnazije Koper, s katerim so obeležili tudi 25-letnico njene umetniške smeri. Na 76. Berlinalu se 22 filmov poteguje za glavne nagrade, skupaj pa bodo predvajali kar 200 filmov, med njimi nekaj slovenskih. Ker so se začele počitnice, v drugem delu oddaje ponudimo še nekaj namigov, kako jih otroci lahko preživijo tudi ustvarjalno. Pod glasbeno ogrlico se danes podpisuje Goran Gregorič. Ustvaril jo je z glasbo irske pevke Imelde May.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
V tokratnem izboru del slovenskih skladateljev Igorja Dekleve, Iva Petrića, Alojza Srebotnjaka in Lojzeta Lebiča se bomo nekajkrat srečali tudi pustnih mask in običajev slovenskih pokrajin.
V tokratnem izboru del slovenskih skladateljev Igorja Dekleve, Iva Petrića, Alojza Srebotnjaka in Lojzeta Lebiča se bomo nekajkrat srečali tudi pustnih mask in običajev slovenskih pokrajin.
Dodal je več elektronike, okrepil strukturno različnost, poskrbel za harmonično sočnost in prav s tem ohranil izpovedno milino. Aha, in še nekaj. Močno je zapletel naslov, kar umetniškemu vtisu, ki ga pušča album Kiss All The Time. Disco Occasionally, doda še nekaj ironije. Harry Styles ponuja zelo dober četrti solistični album, pretkano inovativen in zato tudi dolgoročno tržno učinkovit. Angleški pevec in avtor v Cederami prejme posebno priznanje.
Dodal je več elektronike, okrepil strukturno različnost, poskrbel za harmonično sočnost in prav s tem ohranil izpovedno milino. Aha, in še nekaj. Močno je zapletel naslov, kar umetniškemu vtisu, ki ga pušča album Kiss All The Time. Disco Occasionally, doda še nekaj ironije. Harry Styles ponuja zelo dober četrti solistični album, pretkano inovativen in zato tudi dolgoročno tržno učinkovit. Angleški pevec in avtor v Cederami prejme posebno priznanje.
Dvanajst jedi v dvanajstih urah
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 3. del: Amsterdam V najnovejši epizodi se Zuuju v Amsterdamu pridruži dvakratna dobitnica nagrade bafta, igralka Anna Maxwell Martin. Mesto slovi po krilatici, da je v njem dovoljeno vse, toda Zuu in Anna nista prišla zaradi slovitih kavarn ali rdeče četrti, temveč zaradi najbolj varovane mestne skrivnosti – hrane. Ta večkulturna prestolnica je polna okusnih presenečenj. V njej najdemo vse od sleda in korenčkovih cokel pa do falafla in fufuja. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 3. del: Amsterdam V najnovejši epizodi se Zuuju v Amsterdamu pridruži dvakratna dobitnica nagrade bafta, igralka Anna Maxwell Martin. Mesto slovi po krilatici, da je v njem dovoljeno vse, toda Zuu in Anna nista prišla zaradi slovitih kavarn ali rdeče četrti, temveč zaradi najbolj varovane mestne skrivnosti – hrane. Ta večkulturna prestolnica je polna okusnih presenečenj. V njej najdemo vse od sleda in korenčkovih cokel pa do falafla in fufuja. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Rezijanski citira in bunkula (violina in bas) sta nekoč bili glasbili, ki sta zaznamovali vse vesele priložnosti in praznovanja v dolini Rezije, še posebej za pusta in »šmarno mišo« - veliki šmaren, ko so se tam zbrali in veselili domačini, tudi tisti, ki so sicer šli za delom v svet. V zadnjem času se stvari spreminjajo, mi pa se posvečamo izvirnemu zvoku rezijanskih plesnih viž, kot so zvenele še tja do osemdesetih let, v izvedbah starih mojstrov.
Rezijanski citira in bunkula (violina in bas) sta nekoč bili glasbili, ki sta zaznamovali vse vesele priložnosti in praznovanja v dolini Rezije, še posebej za pusta in »šmarno mišo« - veliki šmaren, ko so se tam zbrali in veselili domačini, tudi tisti, ki so sicer šli za delom v svet. V zadnjem času se stvari spreminjajo, mi pa se posvečamo izvirnemu zvoku rezijanskih plesnih viž, kot so zvenele še tja do osemdesetih let, v izvedbah starih mojstrov.
Nocojšnja pravljica govori o pametnem mačku, ki si je obul škornje … Pripoveduje: Barbara Žefran. Napisala: Brata Grimm. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Nocojšnja pravljica govori o pametnem mačku, ki si je obul škornje … Pripoveduje: Barbara Žefran. Napisala: Brata Grimm. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Simfonični orkester Jugozahodnega radia iz Stuttgarta je 28. novembra lani v Liederhalle v Stuttgartu priredil koncert v počastitev 90. rojstnega dne skladatelja Helmuta Lachenmanna. Pod taktirko François-Xavierja Rotha je izvedel njegovi skladbi Marche fatale za veliki orkester in Izzvenevanje za klavir in orkester ter Beethovnovo 7. Simfonijo.
Simfonični orkester Jugozahodnega radia iz Stuttgarta je 28. novembra lani v Liederhalle v Stuttgartu priredil koncert v počastitev 90. rojstnega dne skladatelja Helmuta Lachenmanna. Pod taktirko François-Xavierja Rotha je izvedel njegovi skladbi Marche fatale za veliki orkester in Izzvenevanje za klavir in orkester ter Beethovnovo 7. Simfonijo.
Združili smo skoraj nemogoče. Naša gosta sta bila vodja Alpskega kvinteta, mojster baritona Janez Per ter pesnik in pisatelj, svetovni popotnik in bas kitarist glasbene zasedbe Big Foot Mama Alen Steržaj. Dodana vrednost pa so bili tudi Primorci, člani ansambla Fantje spod Šilentabra. Oddaja je nastala v okviru Pogovornih večerov Radia Koper v Gledališču Koper.
Združili smo skoraj nemogoče. Naša gosta sta bila vodja Alpskega kvinteta, mojster baritona Janez Per ter pesnik in pisatelj, svetovni popotnik in bas kitarist glasbene zasedbe Big Foot Mama Alen Steržaj. Dodana vrednost pa so bili tudi Primorci, člani ansambla Fantje spod Šilentabra. Oddaja je nastala v okviru Pogovornih večerov Radia Koper v Gledališču Koper.
Intimna zgodba pozitivne protagonistke, prostovoljke v hospicu, ki sprejema umrljivost in nas ob praznovanju življenja popelje na pot raziskovanja odhajanja. Kako porabiti čas, ki nam je na voljo? Manca Košir, upokojena novinarka in profesorica, prostovoljka pri Slovenskem društvu Hospic, ki so ji leta 2019 postavili diagnozo raka, v dokumentarnem filmu Nine Blažin odkrito spregovori o življenju, smrti in umiranju. Že leta poprej je imela pripravljen govor za svoj pogreb in parcelo na pokopališču. V filmu pravi, da je smrt njena največja učiteljica, njeno prijateljstvo z njo pa naj bi se začelo pri devetnajstih letih, ko je v filmu Breza večino časa ležala v krsti. Režiserka Mančino zgodbo preplete z lastnim doživljanjem očetove smrti. V tišini življenja je zgodba o odhajanju, spominjanju in ljubezni. Film, ki slavi življenje.
Intimna zgodba pozitivne protagonistke, prostovoljke v hospicu, ki sprejema umrljivost in nas ob praznovanju življenja popelje na pot raziskovanja odhajanja. Kako porabiti čas, ki nam je na voljo? Manca Košir, upokojena novinarka in profesorica, prostovoljka pri Slovenskem društvu Hospic, ki so ji leta 2019 postavili diagnozo raka, v dokumentarnem filmu Nine Blažin odkrito spregovori o življenju, smrti in umiranju. Že leta poprej je imela pripravljen govor za svoj pogreb in parcelo na pokopališču. V filmu pravi, da je smrt njena največja učiteljica, njeno prijateljstvo z njo pa naj bi se začelo pri devetnajstih letih, ko je v filmu Breza večino časa ležala v krsti. Režiserka Mančino zgodbo preplete z lastnim doživljanjem očetove smrti. V tišini življenja je zgodba o odhajanju, spominjanju in ljubezni. Film, ki slavi življenje.
Radijski cikel predstavlja dvajset temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjeva epa Iliada in Odiseja ter Vergilov ep Eneida. Šesti del cikla nosi naslov XVIII. in XIX. speva Iliade v prevodu Antona Sovreta: ''Kakor poslej bo Ahila spet videti prvega v boju … '' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Ahil – Borut Veselko Antiloh – Brane Grubar Tetis – Majda Grbac Hefaistos – Andrej Kurent Agamemnon – Slavko Cerjak Odisej – Ivan Rupnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995
Radijski cikel predstavlja dvajset temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjeva epa Iliada in Odiseja ter Vergilov ep Eneida. Šesti del cikla nosi naslov XVIII. in XIX. speva Iliade v prevodu Antona Sovreta: ''Kakor poslej bo Ahila spet videti prvega v boju … '' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Ahil – Borut Veselko Antiloh – Brane Grubar Tetis – Majda Grbac Hefaistos – Andrej Kurent Agamemnon – Slavko Cerjak Odisej – Ivan Rupnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995
V nocojšnji Etnofoniji bomo poslušali album The Kasambwe Brothers istoimenskega tria, ki prihaja iz Malavija. Gre za večgeneracijsko zasedbo, ki se je prvič zbrala že leta 1987, a je šele lani prišla do prvenca, na katerem postreže z nalezljivo in poskočno različico poulične glasbe.
V nocojšnji Etnofoniji bomo poslušali album The Kasambwe Brothers istoimenskega tria, ki prihaja iz Malavija. Gre za večgeneracijsko zasedbo, ki se je prvič zbrala že leta 1987, a je šele lani prišla do prvenca, na katerem postreže z nalezljivo in poskočno različico poulične glasbe.
Na pustni torek se v različnih slovenskih mestih po ulicah sprehajajo tudi kurenti. Značilni pustni lik s Ptuja, Dravskega polja in okolice po izročilu s poskakovanjem in truščem odganja zimo in kliče pomlad. Raziskovalci sicer ločujejo med kurentom kovačem v slovenski slovstveni folklori in kurentom v pustnih šegah. Oba lika druži podoben duh. Podobno kot pustni kurent prežene zimo, kovač kurent prežene smrt in hudiče. Slovenski literarni zgodovinar, teoretik in folklorist Jakob Kelemina je o Kurentu zapisal nekaj zgodb v delu z naslovom Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, ki je izšlo daljnega leta 1930. V kratke pripovedi je ujeta raznovrstna kurentova narava. Po eni strani je bil božanstvo nadnaravnih moči, v čemer spominja na starogrškega Dioniza, po drugi pa pravljično bitje, veseljak in šaljivec. Interpretira Tomaž Gubenšek, glasbena oprema Nejc Bečan, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Marko Bratuš, redakcija Vlado Motnikar in Tesa Drev Juh, produkcija 2007.
Na pustni torek se v različnih slovenskih mestih po ulicah sprehajajo tudi kurenti. Značilni pustni lik s Ptuja, Dravskega polja in okolice po izročilu s poskakovanjem in truščem odganja zimo in kliče pomlad. Raziskovalci sicer ločujejo med kurentom kovačem v slovenski slovstveni folklori in kurentom v pustnih šegah. Oba lika druži podoben duh. Podobno kot pustni kurent prežene zimo, kovač kurent prežene smrt in hudiče. Slovenski literarni zgodovinar, teoretik in folklorist Jakob Kelemina je o Kurentu zapisal nekaj zgodb v delu z naslovom Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, ki je izšlo daljnega leta 1930. V kratke pripovedi je ujeta raznovrstna kurentova narava. Po eni strani je bil božanstvo nadnaravnih moči, v čemer spominja na starogrškega Dioniza, po drugi pa pravljično bitje, veseljak in šaljivec. Interpretira Tomaž Gubenšek, glasbena oprema Nejc Bečan, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Marko Bratuš, redakcija Vlado Motnikar in Tesa Drev Juh, produkcija 2007.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Film, ki vzame trnek in nanj nasadi preprosta, navadna človeška čustva nas skozi 7 ruskih zgodb popelje v svetove, ki se sprva zdijo tako zelo oddaljeni, hkrati pa so nam tako zelo blizu. 1 strok norosti, 2 ščepca strahu, 3dl žalosti, 4 žlice hrabrosti, 5 rezin spoznanja, 6 kosov osamljenosti in 7 ml sreče. Dobimo jed različnih okusov, ki se na prvi okus med seboj izključujejo in si nasprotujejo, ko pa vse skupaj dobro premešamo pa vsi te okusi tvorijo jed, ki simbolizira življenje kot tako. Kako pa jed začinimo pa je stvar vsakega posameznika. 7 ruskih kuhinj, 7 receptov za življenje in večni boj med svetlobo in temo, med črnim in belim, med srečo in strahom nas popelje v svetove, ki se zdijo tako zelo oddaljeni a so bližje kot si lahko mislimo. Celo tako zelo so nam blizu, da jih včasih sploh ne vidimo več. Te svetove najdemo le v nas samih.
Film, ki vzame trnek in nanj nasadi preprosta, navadna človeška čustva nas skozi 7 ruskih zgodb popelje v svetove, ki se sprva zdijo tako zelo oddaljeni, hkrati pa so nam tako zelo blizu. 1 strok norosti, 2 ščepca strahu, 3dl žalosti, 4 žlice hrabrosti, 5 rezin spoznanja, 6 kosov osamljenosti in 7 ml sreče. Dobimo jed različnih okusov, ki se na prvi okus med seboj izključujejo in si nasprotujejo, ko pa vse skupaj dobro premešamo pa vsi te okusi tvorijo jed, ki simbolizira življenje kot tako. Kako pa jed začinimo pa je stvar vsakega posameznika. 7 ruskih kuhinj, 7 receptov za življenje in večni boj med svetlobo in temo, med črnim in belim, med srečo in strahom nas popelje v svetove, ki se zdijo tako zelo oddaljeni a so bližje kot si lahko mislimo. Celo tako zelo so nam blizu, da jih včasih sploh ne vidimo več. Te svetove najdemo le v nas samih.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Pred njegovim nastopom v Ljublajni bomo oddajo namenili francoskemu harmonikarju Vincentu Peireaniju.
Pred njegovim nastopom v Ljublajni bomo oddajo namenili francoskemu harmonikarju Vincentu Peireaniju.
Dokumentarno-igrana serija z razkošno dramatizacijo in bogatimi glasbenimi vložki gledalce popelje skozi življenje in delo brezčasnega Wolfganga Amadeusa Mozarta. Strokovnjaki, ljubitelji Mozarta in svetovno priznani glasbeniki na podlagi zasebnih pisem in izvirnih rokopisov odstirajo nov pogled na človeka, ki sta ga poleg skladateljske genialnosti zaznamovali neukrotljiva samozavest ter razpetost med pričakovanji drugih in lastnimi hrepenenji. 3. del: Pred Mozartom so težki časi. Leta 1787 mu umre oče, leto pozneje pa v dunajsko družbo zareže avstrijsko-turška vojna. Mozart občinstvu ne želi ustreči z lahkotnim razvedrilom in njegova temačna opera Don Giovanni naleti na hladen sprejem. Zapade v dolgove, kar skrha njegov odnos s Constanze, s smrtjo Jožefa II. pa izgubi tudi pomembnega mecena. Ko si opomore, se zdi, da je končno našel ključ do uspeha. MOZART: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alice Smith
Dokumentarno-igrana serija z razkošno dramatizacijo in bogatimi glasbenimi vložki gledalce popelje skozi življenje in delo brezčasnega Wolfganga Amadeusa Mozarta. Strokovnjaki, ljubitelji Mozarta in svetovno priznani glasbeniki na podlagi zasebnih pisem in izvirnih rokopisov odstirajo nov pogled na človeka, ki sta ga poleg skladateljske genialnosti zaznamovali neukrotljiva samozavest ter razpetost med pričakovanji drugih in lastnimi hrepenenji. 3. del: Pred Mozartom so težki časi. Leta 1787 mu umre oče, leto pozneje pa v dunajsko družbo zareže avstrijsko-turška vojna. Mozart občinstvu ne želi ustreči z lahkotnim razvedrilom in njegova temačna opera Don Giovanni naleti na hladen sprejem. Zapade v dolgove, kar skrha njegov odnos s Constanze, s smrtjo Jožefa II. pa izgubi tudi pomembnega mecena. Ko si opomore, se zdi, da je končno našel ključ do uspeha. MOZART: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alice Smith