Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji Samo muzika bomo opozorili na dva pomembna nastopa slovenskih jazzovskih glasbenikov. V petek, 20. marca bo v Siti teatru Ljubljana avtorski večer glasbe Aleša Rendle za Big Band RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Tadeja Tomšiča. Gost večera, naslovljenega Nove zgodbe, stari obrazi, bo Milko Lazar, ki bo igral klavir. Duetni nastop pianista Petra Miheliča in saksofonista Lenarta Krečiča pa bo v nedeljo, 22. marca v ljubljanskem klubu Kazina v sklopu cikla Jazz Ars All Stars.
V oddaji Samo muzika bomo opozorili na dva pomembna nastopa slovenskih jazzovskih glasbenikov. V petek, 20. marca bo v Siti teatru Ljubljana avtorski večer glasbe Aleša Rendle za Big Band RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Tadeja Tomšiča. Gost večera, naslovljenega Nove zgodbe, stari obrazi, bo Milko Lazar, ki bo igral klavir. Duetni nastop pianista Petra Miheliča in saksofonista Lenarta Krečiča pa bo v nedeljo, 22. marca v ljubljanskem klubu Kazina v sklopu cikla Jazz Ars All Stars.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
V izvedbi sopranistke Vilme Bukovec poslušajte arije iz oper Charlesa Gounoda, Giacoma Puccinija in Dmitrija Šostakoviča.
V izvedbi sopranistke Vilme Bukovec poslušajte arije iz oper Charlesa Gounoda, Giacoma Puccinija in Dmitrija Šostakoviča.
Še ostajamo na severnem robu Galije – v sodobni Belgiji, ki je brez dvoma eno najpomembnejših območij svetovnega godbenega gibanja. Kar v treh oddajah se bomo potopili v svet flamskega skladatelja zdaj srednjega rodu, leta 1973 rojenega Berta Appermonta. V tokratni prvi oddaji bomo predvajali štiristavčno skladbo Čudesa narave s stavki Rojstvo, Boj, Tišina in Voda, zatem pa še Variacije na Jutranjico po koralni podlagi. Igrala bo Simfonična godba kraljevih stražnikov pod vodstvom Jana Van der Roosta.
Še ostajamo na severnem robu Galije – v sodobni Belgiji, ki je brez dvoma eno najpomembnejših območij svetovnega godbenega gibanja. Kar v treh oddajah se bomo potopili v svet flamskega skladatelja zdaj srednjega rodu, leta 1973 rojenega Berta Appermonta. V tokratni prvi oddaji bomo predvajali štiristavčno skladbo Čudesa narave s stavki Rojstvo, Boj, Tišina in Voda, zatem pa še Variacije na Jutranjico po koralni podlagi. Igrala bo Simfonična godba kraljevih stražnikov pod vodstvom Jana Van der Roosta.
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 5. del: Severna Amerika je celina z mnogo obrazi. V Kanadi je divjina skoraj nepremagljiva, Mehiko zaznamujejo nevarni ognjeniki, za osrednji del te celine so značilne rodovitne ravnice ZDA. Ravno tu se je rodila predstava o deželi neomejenih možnosti in ameriških sanjah. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Friederike Schmidt-Vogt, Susanne Rostosky
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 5. del: Severna Amerika je celina z mnogo obrazi. V Kanadi je divjina skoraj nepremagljiva, Mehiko zaznamujejo nevarni ognjeniki, za osrednji del te celine so značilne rodovitne ravnice ZDA. Ravno tu se je rodila predstava o deželi neomejenih možnosti in ameriških sanjah. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Friederike Schmidt-Vogt, Susanne Rostosky
Legendarni italijanski filmski režiser, pisatelj, pesnik in novinar Pier Paolo Pasolini je približno leto dni svojega otroštva preživel v Idriji. Njegov oče je bil namreč oficir, zato se je družina veliko selila. V želji pokloniti se Pasolinijevi zapuščini se je občina Idrija pred dvema letoma vključila v čezmejni projekt Čezmejne poti, ki odkrivajo dediščino Piera Paola Pasolinija. Eden od sadov projekta je izid dvojezične pesniške zbirke Pot ljubezni – Via degli amori, ki vključuje skupno 33 pesmi, po večini še neobjavljenih, in 12 likovnih del. Prevajanje pesmi v slovenščino so zaupali pesniku, pisatelju in umetnostnemu zgodovinarju Miklavžu Komelju. Obalne galerije so minuli petek v Kopru odprle kar dve razstavi. V Meduzi se predstavlja Luka Širok, v Loži pa so odprli skupinsko razstavo Pošasti so ljudje, ki je tako doživela že svojo tretjo postavitev. Njena pot se je namreč začela v Novi Gorici, nadaljevala na Ptuju in zdaj nekoliko spremenjena prihaja v Koper. S podelitvijo nagrad se je sinoči zaključil filmski festival v Bergamu – oziroma 44. Bergamo Film Meeting. Na njem je slavil nizozemski film o povratku priseljenske družine v Maroko Porte Bagage režiserja Abdelkarima El-Fassija, drugo mesto pa je osvojil slovensko- islandski film Skriti ljudje režiserja Mihe Hočevarja.
Legendarni italijanski filmski režiser, pisatelj, pesnik in novinar Pier Paolo Pasolini je približno leto dni svojega otroštva preživel v Idriji. Njegov oče je bil namreč oficir, zato se je družina veliko selila. V želji pokloniti se Pasolinijevi zapuščini se je občina Idrija pred dvema letoma vključila v čezmejni projekt Čezmejne poti, ki odkrivajo dediščino Piera Paola Pasolinija. Eden od sadov projekta je izid dvojezične pesniške zbirke Pot ljubezni – Via degli amori, ki vključuje skupno 33 pesmi, po večini še neobjavljenih, in 12 likovnih del. Prevajanje pesmi v slovenščino so zaupali pesniku, pisatelju in umetnostnemu zgodovinarju Miklavžu Komelju. Obalne galerije so minuli petek v Kopru odprle kar dve razstavi. V Meduzi se predstavlja Luka Širok, v Loži pa so odprli skupinsko razstavo Pošasti so ljudje, ki je tako doživela že svojo tretjo postavitev. Njena pot se je namreč začela v Novi Gorici, nadaljevala na Ptuju in zdaj nekoliko spremenjena prihaja v Koper. S podelitvijo nagrad se je sinoči zaključil filmski festival v Bergamu – oziroma 44. Bergamo Film Meeting. Na njem je slavil nizozemski film o povratku priseljenske družine v Maroko Porte Bagage režiserja Abdelkarima El-Fassija, drugo mesto pa je osvojil slovensko- islandski film Skriti ljudje režiserja Mihe Hočevarja.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Predvajamo glasbo Ambroža Čopija. Predlani je prejel Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev za zaokroženi vokalni opus. Ambrož Čopi se je po končani Srednji glasbeni šoli v Ljubljani vpisal na študij kompozicije in klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1996 je diplomiral iz kompozicije v razredu Daneta Škerla, podiplomski študij pa je končal v razredu Uroša Rojka. Prva znanja iz vokalne glasbe je kot asistent dirigenta Stojana Kureta pridobival pri APZ Tone Tomšič v Ljubljani in kot pevec Komornega zbora Ave, svoje petje pa je izpopolnjeval pri Marjanu Trčku na Glasbeni šoli Vič-Rudnik v Ljubljani.
Predvajamo glasbo Ambroža Čopija. Predlani je prejel Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev za zaokroženi vokalni opus. Ambrož Čopi se je po končani Srednji glasbeni šoli v Ljubljani vpisal na študij kompozicije in klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1996 je diplomiral iz kompozicije v razredu Daneta Škerla, podiplomski študij pa je končal v razredu Uroša Rojka. Prva znanja iz vokalne glasbe je kot asistent dirigenta Stojana Kureta pridobival pri APZ Tone Tomšič v Ljubljani in kot pevec Komornega zbora Ave, svoje petje pa je izpopolnjeval pri Marjanu Trčku na Glasbeni šoli Vič-Rudnik v Ljubljani.
Uspelo ji je tudi v tretje! Čarobnost umirjene milenijske zvezdnice, Londončanke Arlo Parks, je bila sprva vezana na pretočen in navdušujoče subtilen, a vendar analogen indie-pop in neo-soul izraz. Več produkcije drznosti s premikom k bolj elektronski metriki vključuje njen prejšnji album (My Soft Machine, 2023). Sonika dela Ambiguous Desire tako pristaja pri definiciji: meditativni electo-pop z veliko soul esence. Zanimivo je tudi to, da se Arlo Parks glasovno ne razvija. Pevkin vokal ostaja sanjav in mističen hkrati. Dinamika novega albuma je tudi tokrat brezpogojno prepuščena Arlinim glasbenim producentom. Njeni verzi pewpolni urbanega romantiziranja so kot hrepenjenje na tisoč in en način. Vse našteto, zanimivo, velja tudi za Harryja Styles, le da je opus najbolj priljubljenega angleškega pop pevca kompozicijsko občutno bolj raznolik. Medtem ko bi Arlo Parks lahko ocenili celo kot Stylesov antidot z alternativnega oz. indie-soul oblaka. Namenoma pa dodam še kratek razmislek o tem, da tudi zgodovina popularne glasbe ne beži od pevce, ki kot vokalisti nikoli niso bili posebej prodorni, kaj šele veličastni. Ob tem spomnim na legendarno brazilsko pevko Astrud Gilberto, ki je s svojo anemičnostjo in enoznačnim glasom prostala in ostala simbol glasbe celotnega kontinenta in po svetu dosegla nesluten uspeh, tudi s prodajo desetin milijonov izvodov svojih del. Arlo Parks tako zveličane diskografske zmage v prihodnje bržčas ne čakajo. Vseeno pa se zdijo nalezljivi čarobnosti, sanjava tipa, milini in neizprosna občutka sproščenega ugodja, ki ga oddajata obe pevki, zlahka primerljivi.
Uspelo ji je tudi v tretje! Čarobnost umirjene milenijske zvezdnice, Londončanke Arlo Parks, je bila sprva vezana na pretočen in navdušujoče subtilen, a vendar analogen indie-pop in neo-soul izraz. Več produkcije drznosti s premikom k bolj elektronski metriki vključuje njen prejšnji album (My Soft Machine, 2023). Sonika dela Ambiguous Desire tako pristaja pri definiciji: meditativni electo-pop z veliko soul esence. Zanimivo je tudi to, da se Arlo Parks glasovno ne razvija. Pevkin vokal ostaja sanjav in mističen hkrati. Dinamika novega albuma je tudi tokrat brezpogojno prepuščena Arlinim glasbenim producentom. Njeni verzi pewpolni urbanega romantiziranja so kot hrepenjenje na tisoč in en način. Vse našteto, zanimivo, velja tudi za Harryja Styles, le da je opus najbolj priljubljenega angleškega pop pevca kompozicijsko občutno bolj raznolik. Medtem ko bi Arlo Parks lahko ocenili celo kot Stylesov antidot z alternativnega oz. indie-soul oblaka. Namenoma pa dodam še kratek razmislek o tem, da tudi zgodovina popularne glasbe ne beži od pevce, ki kot vokalisti nikoli niso bili posebej prodorni, kaj šele veličastni. Ob tem spomnim na legendarno brazilsko pevko Astrud Gilberto, ki je s svojo anemičnostjo in enoznačnim glasom prostala in ostala simbol glasbe celotnega kontinenta in po svetu dosegla nesluten uspeh, tudi s prodajo desetin milijonov izvodov svojih del. Arlo Parks tako zveličane diskografske zmage v prihodnje bržčas ne čakajo. Vseeno pa se zdijo nalezljivi čarobnosti, sanjava tipa, milini in neizprosna občutka sproščenega ugodja, ki ga oddajata obe pevki, zlahka primerljivi.
Michael Mosley, ki je predlani umrl v starosti 67 let, je bil v Veliki Britaniji znan po tem, da je znanost poskušal približati javnosti. Mosleyjevo posebno poslanstvo je bilo, da z neposrednimi in razumljivimi nasveti ljudem izboljša življenje, splošno zdravje in počutje. Po uspehu svojega istoimenskega podkasta je v zadnjih mesecih življenja posnel serijo, v kateri išče tisto eno stvar, s katero bi to najlaže in najhitreje dosegli. V njej sodelujejo udeleženci, ki se vsakič lotijo izziva po Michaelovem nasvetu. Gledalci bodo skozi njihove izkušnje videli, kako te preproste spremembe vplivajo na boljše počutje in zdravje. 1. del: Spremljali bomo zaposleno mamo samohranilko Jane, ki ji je stres zaradi izjemno zahtevne službe in skrbi za dva otroka tako prišel do živega, da je pristala v bolnišnici. Sklenila je, da bo dala odpoved in sebe postavila na prvo mesto. Michael ji predlaga, da bi dan začela s 30-sekundno hladno prho, kar naj bi okrepilo imunski sistem in izboljšalo splošno počutje. Jane, ki mraza ne mara, k izzivu povabi še tri prijateljice, saj je neprijetne stvari laže prenesti v prijetni družbi. JUST ONE THING / Velika Britanija / 2024 / Režija: Ashley Golder
Michael Mosley, ki je predlani umrl v starosti 67 let, je bil v Veliki Britaniji znan po tem, da je znanost poskušal približati javnosti. Mosleyjevo posebno poslanstvo je bilo, da z neposrednimi in razumljivimi nasveti ljudem izboljša življenje, splošno zdravje in počutje. Po uspehu svojega istoimenskega podkasta je v zadnjih mesecih življenja posnel serijo, v kateri išče tisto eno stvar, s katero bi to najlaže in najhitreje dosegli. V njej sodelujejo udeleženci, ki se vsakič lotijo izziva po Michaelovem nasvetu. Gledalci bodo skozi njihove izkušnje videli, kako te preproste spremembe vplivajo na boljše počutje in zdravje. 1. del: Spremljali bomo zaposleno mamo samohranilko Jane, ki ji je stres zaradi izjemno zahtevne službe in skrbi za dva otroka tako prišel do živega, da je pristala v bolnišnici. Sklenila je, da bo dala odpoved in sebe postavila na prvo mesto. Michael ji predlaga, da bi dan začela s 30-sekundno hladno prho, kar naj bi okrepilo imunski sistem in izboljšalo splošno počutje. Jane, ki mraza ne mara, k izzivu povabi še tri prijateljice, saj je neprijetne stvari laže prenesti v prijetni družbi. JUST ONE THING / Velika Britanija / 2024 / Režija: Ashley Golder
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Radijsko izvedbo sta pod vodstvom urednika in režiserja Alena Jelena pripravili tonska mojstrica Sonja Strenar in glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Radijsko izvedbo sta pod vodstvom urednika in režiserja Alena Jelena pripravili tonska mojstrica Sonja Strenar in glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Poslušamo zvočne zapise koroškega ljudskega petja z Obirskega, ki jih je v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi leta 1980 predstavil Marko Terseglav. Primeri značilnega koroškega večglasja, pa tudi primeri ohranjenih pripovednih pesmi v izvedbah posameznikov ali manjših zasedb. Večinoma gre za starejše zvočne zapise iz šestdesetih in sedemdesetih let.
Poslušamo zvočne zapise koroškega ljudskega petja z Obirskega, ki jih je v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi leta 1980 predstavil Marko Terseglav. Primeri značilnega koroškega večglasja, pa tudi primeri ohranjenih pripovednih pesmi v izvedbah posameznikov ali manjših zasedb. Večinoma gre za starejše zvočne zapise iz šestdesetih in sedemdesetih let.
Trgovčev sin zavoljo pravljice o vžigalicah ostane brez neveste … Pripovedujejo: Janez Hočevar Rifle, Marko Mandić, Sabina Kogovšek, Saša Mihelčič, Ivo Ban, Ljerka Belak, Polona Juh, Aleš Valič, Nina Valič, Uroš Smolej. Avtor literarnega dela: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Jure Culiberg. Režiserka in avtorica priredbe: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Trgovčev sin zavoljo pravljice o vžigalicah ostane brez neveste … Pripovedujejo: Janez Hočevar Rifle, Marko Mandić, Sabina Kogovšek, Saša Mihelčič, Ivo Ban, Ljerka Belak, Polona Juh, Aleš Valič, Nina Valič, Uroš Smolej. Avtor literarnega dela: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Jure Culiberg. Režiserka in avtorica priredbe: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Litovska dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla in italijanska pianistka Beatrice Rana sta se 24. oktobra lani v Stockholmu srečali s Simfoničnim orkestrom Švedskega radia v džezovskem in zabavnem Klavirskem koncertu v G-duru Mauricea Ravela. Poleg tega se je orkestru na odru pridružila sopranistka Karolina Bengtsson v Simfoniji št. 21, »Kadiš«, Mieczysława Weinberga, posvečeni žrtvam varšavskega geta med holokavstom. Koncert se je začel s Šostakovičevo satirično kantato Protiformalistični rajok.
Litovska dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla in italijanska pianistka Beatrice Rana sta se 24. oktobra lani v Stockholmu srečali s Simfoničnim orkestrom Švedskega radia v džezovskem in zabavnem Klavirskem koncertu v G-duru Mauricea Ravela. Poleg tega se je orkestru na odru pridružila sopranistka Karolina Bengtsson v Simfoniji št. 21, »Kadiš«, Mieczysława Weinberga, posvečeni žrtvam varšavskega geta med holokavstom. Koncert se je začel s Šostakovičevo satirično kantato Protiformalistični rajok.
Prisluhnite odličnemu ansamblu mladih glasbenikov, ki prihajajo iz Cerknega. Ansambel Crklani nastopa od leta 2022, lani so izdali svojo prvo avtorsko pesem, prav zdaj pa snemajo pesmi za novi album. Za oddajo, v kateri so zaigrali v živo, so izbrali večino skladb Avsenikovih melodij in navdušili. Prisluhnite, kaj so povedli vodja ansambla Uroš Menegatti, njegov brat dvojček Aleš, Maruša Kejžar, Tilen Mavri, Tjaž Brelih in Žan Slabe. O Ansamblu Cerklani bomo v prihodnje, o tem kvintetu torej, slišali še veliko kakovostne glasbe.
Prisluhnite odličnemu ansamblu mladih glasbenikov, ki prihajajo iz Cerknega. Ansambel Crklani nastopa od leta 2022, lani so izdali svojo prvo avtorsko pesem, prav zdaj pa snemajo pesmi za novi album. Za oddajo, v kateri so zaigrali v živo, so izbrali večino skladb Avsenikovih melodij in navdušili. Prisluhnite, kaj so povedli vodja ansambla Uroš Menegatti, njegov brat dvojček Aleš, Maruša Kejžar, Tilen Mavri, Tjaž Brelih in Žan Slabe. O Ansamblu Cerklani bomo v prihodnje, o tem kvintetu torej, slišali še veliko kakovostne glasbe.
Mladi raper se prelevi v opernega pevca. Antoine živi v pariškem predmestju, obožuje rapovsko glasbo in si služi kruh kot dostavljavec hrane. Ko med dostavo v Pariški operi pokaže svoj talent gospe Loyseau, ugledni profesorici opernega petja, se mu življenje čez noč spremeni. Razvpita profesorica je navdušena nad njim, zato ga povabi med svoje študente. Mlademu raperju gre med urami petja vse bolje, svoje nove sanje pa skriva pred prijatelji in družino, saj se boji, da ga ne bodo razumeli. Dvojno življenje pa zanj postaja vse težje breme. Razpet je med dvema dekletoma iz dveh različnih svetov, med bliščem in togostjo pariške visoke družbe ter med svobodomiselno in domačno energijo predmestja, v katerem je odraščal. Predvsem pa se mora boriti za to, da v novem položaju najde svoj glas. Tega namreč skoraj izgubi, ko se mora ukloniti zahtevam okostenele operne ustanove. Izvirni naslov: TENOR / Francoski film, 2022 / Režija: Claude Zidi Jr. / Scenarij: Raphaël Benoliel, Cyrille Droux, Claude Zidi Jr. / Igrajo: Michèle Laroque, Mohamed Belkhir, Guillaume Duhesme
Mladi raper se prelevi v opernega pevca. Antoine živi v pariškem predmestju, obožuje rapovsko glasbo in si služi kruh kot dostavljavec hrane. Ko med dostavo v Pariški operi pokaže svoj talent gospe Loyseau, ugledni profesorici opernega petja, se mu življenje čez noč spremeni. Razvpita profesorica je navdušena nad njim, zato ga povabi med svoje študente. Mlademu raperju gre med urami petja vse bolje, svoje nove sanje pa skriva pred prijatelji in družino, saj se boji, da ga ne bodo razumeli. Dvojno življenje pa zanj postaja vse težje breme. Razpet je med dvema dekletoma iz dveh različnih svetov, med bliščem in togostjo pariške visoke družbe ter med svobodomiselno in domačno energijo predmestja, v katerem je odraščal. Predvsem pa se mora boriti za to, da v novem položaju najde svoj glas. Tega namreč skoraj izgubi, ko se mora ukloniti zahtevam okostenele operne ustanove. Izvirni naslov: TENOR / Francoski film, 2022 / Režija: Claude Zidi Jr. / Scenarij: Raphaël Benoliel, Cyrille Droux, Claude Zidi Jr. / Igrajo: Michèle Laroque, Mohamed Belkhir, Guillaume Duhesme
Cary mami priskrbi udobno stanovanje v Bristolu in vso potrebno oskrbo in gospa Leach po dolgih letih končno zapusti bolnišnico za duševne bolezni. Vendar Cary ne razmišlja o tem, da bi jo vzel s sabo v Ameriko, ampak prosi polbrata Erica, naj jo obiskuje. Leta pozneje Cary nekoč na pot v Anglijo s sabo vzame tudi Dyan in jo predstavi mami. Ta ji odkrito pokaže, da jo zaničuje. ARCHIE / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Jeff Pope Režija: Paul Andrew Williams V glavnih vlogah: Jason Isaacs, Laura Aikman, Harriet Walter, Dainton Anderson, Calam Lynch, Oaklee Pendergast, Kara Tointon
Cary mami priskrbi udobno stanovanje v Bristolu in vso potrebno oskrbo in gospa Leach po dolgih letih končno zapusti bolnišnico za duševne bolezni. Vendar Cary ne razmišlja o tem, da bi jo vzel s sabo v Ameriko, ampak prosi polbrata Erica, naj jo obiskuje. Leta pozneje Cary nekoč na pot v Anglijo s sabo vzame tudi Dyan in jo predstavi mami. Ta ji odkrito pokaže, da jo zaničuje. ARCHIE / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Jeff Pope Režija: Paul Andrew Williams V glavnih vlogah: Jason Isaacs, Laura Aikman, Harriet Walter, Dainton Anderson, Calam Lynch, Oaklee Pendergast, Kara Tointon
V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. Po osmih oddajah, povzetih po Homerjevi Iliadi, deseta epizoda prinaša že drugi del iz Odiseje, in to z odlomki iz 2., 3. in 4. speva v prevodu Antona Sovreta pod naslovom Odisejev sin Telemah se odpravi poizvedovat po očetu. Jože Rode je izbral za naslov verz iz Odiseje Vendar ti svetujem nujno, da pojdi še prej k Menelaju. Prevajalec: Anton Sovre Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Aliterses – Marko Simčič Telemah – Jernej Kuntner Antinoos – Zvone Hribar Atena – Jožica Avbelj Peisistratos – Niko Goršič Nestor – Saša Miklavc Menelaj – Tone Gogala Eidotea – Vesna Jevnikar Proteus – Janez Albreht Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995
V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. Po osmih oddajah, povzetih po Homerjevi Iliadi, deseta epizoda prinaša že drugi del iz Odiseje, in to z odlomki iz 2., 3. in 4. speva v prevodu Antona Sovreta pod naslovom Odisejev sin Telemah se odpravi poizvedovat po očetu. Jože Rode je izbral za naslov verz iz Odiseje Vendar ti svetujem nujno, da pojdi še prej k Menelaju. Prevajalec: Anton Sovre Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Aliterses – Marko Simčič Telemah – Jernej Kuntner Antinoos – Zvone Hribar Atena – Jožica Avbelj Peisistratos – Niko Goršič Nestor – Saša Miklavc Menelaj – Tone Gogala Eidotea – Vesna Jevnikar Proteus – Janez Albreht Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995
Poslušamo skladbe z albuma Ptakh zasedbe DakhaBrakha. Na albumu tradicionalne pesmi slišimo v modernih, dostikrat precej eksperimentalnih aranžmajih. Ukrajinski kvartet odlikuje izjemna eklektičnost, kajti tradicionalne pesmi drzno in učinkovito združuje s številnimi zvrstmi, od klasike in art-rocka prek hiphopa in celo tehna! Zasedba pa v svojem izrazu ne meša le različnih žanrov, temveč v večslojnih in dostikrat razposajenih skladbah uporablja širok nabor glasbil, od harmonike prek kontrabasa in pozavne do basovskega bobna, darbuke, table in drugih tolkal.
Poslušamo skladbe z albuma Ptakh zasedbe DakhaBrakha. Na albumu tradicionalne pesmi slišimo v modernih, dostikrat precej eksperimentalnih aranžmajih. Ukrajinski kvartet odlikuje izjemna eklektičnost, kajti tradicionalne pesmi drzno in učinkovito združuje s številnimi zvrstmi, od klasike in art-rocka prek hiphopa in celo tehna! Zasedba pa v svojem izrazu ne meša le različnih žanrov, temveč v večslojnih in dostikrat razposajenih skladbah uporablja širok nabor glasbil, od harmonike prek kontrabasa in pozavne do basovskega bobna, darbuke, table in drugih tolkal.
Hoda Barakat (1952) je sodobna libanonska pisateljica, novinarka in raziskovalka. Na Libanonski univerzi v Bejrutu je diplomirala iz francoske književnosti in zgodovine; leta 1975 je odpotovala na podiplomski študij na pariško Sorbono. Zaradi libanonske državljanske vojne se je vrnila v Bejrut, kjer je začela poučevati in prevajati. Od leta 1989 živi in ustvarja v Parizu. Vsa literarna dela je napisala v arabščini, njene knjige pa so bile nagrajene in prevedene v več jezikov. Njen roman Nočna pošta je leta 2019 prejel mednarodno nagrado za arabsko fikcijo oziroma arabskega bookerja, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite odlomke iz njenega romana Orač vode, ki je leta 2001 dobil nagrado Nagiba Mahfuza za najboljši arabski roman. Prevedla Mohsen Alhady in Margit P. Alhady, režiser Klemen Markovčič, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Hoda Barakat (1952) je sodobna libanonska pisateljica, novinarka in raziskovalka. Na Libanonski univerzi v Bejrutu je diplomirala iz francoske književnosti in zgodovine; leta 1975 je odpotovala na podiplomski študij na pariško Sorbono. Zaradi libanonske državljanske vojne se je vrnila v Bejrut, kjer je začela poučevati in prevajati. Od leta 1989 živi in ustvarja v Parizu. Vsa literarna dela je napisala v arabščini, njene knjige pa so bile nagrajene in prevedene v več jezikov. Njen roman Nočna pošta je leta 2019 prejel mednarodno nagrado za arabsko fikcijo oziroma arabskega bookerja, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite odlomke iz njenega romana Orač vode, ki je leta 2001 dobil nagrado Nagiba Mahfuza za najboljši arabski roman. Prevedla Mohsen Alhady in Margit P. Alhady, režiser Klemen Markovčič, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Franz Kafka (3. 7. 1883–3. 6. 1924) velja za enega od najpomembnejših pisateljev 20. stoletja. Veliko njegovih del je ostalo nedokončanih, a je za njihovo objavo po pisateljevi smrti poskrbel Kafkov dolgoletni prijatelj Max Brod, čeprav naj bi mu Kafka naročil, da jih uniči. Njegova najbolj znana dela so romani Proces, Grad in Amerika, napisal pa je tudi številne kratke zgodbe, pisma in eseje. Vsaka epizoda nadaljevanke predstavi Kafko v povezavi z enim od pomembnih ljudi ali poglavij njegovega življenja, pripovedovanje pa izhaja iz biografije Reinerja Stacha. Najprej spoznamo pisateljevega najtesnejšega prijatelja Maxa Broda, nato zapleten odnos z dvakratno zaročenko Felice in pisateljevo družino, kjer je v ospredju dominanten oče Hermann. Očetu je Kafka napisal sto strani dolgo pismo, a mu ga ni nikoli poslal. V četrti epizodi spoznamo njegovo delovno okolje in frustracije, povezane z delom, ki ga je opravljal. Kafka je bil odličen pravnik, a ga je delo v pisarni dušilo, bal se je, da bo birokratski vsakdan uničil njegovo ustvarjalnost. Poznanstvo z Mileno Jesensko in njuno kratko razmerje je predstavljeno v peti epizodi. Nadaljevanka se konča z njegovo zadnjo veliko ljubeznijo Doro Dymant, s katero je nekaj časa živel v Berlinu. Kafka je bolehal za tuberkulozo in zadnje skupne dneve sta preživela v sanatoriju blizu Dunaja. ep. 1: Max Prvi del nadaljevanke o judovskem pisatelju iz Prage Franzu Kafki se posveča njegovemu odnosu s prijateljem Maxom Brodom. Brod je zaslužen je za to, da so se Kafkove neobjavljene zgodbe, dnevniki in fragmenti ohranili, saj jih ni zažgal, kot mu je bil pred smrtjo naročil Kafka, temveč jih je shranil, pozneje pa uredil in izdal. Sam nepopravljiv ženskar je bil poln energije in zanosa, s katerim je težavnega prijatelja spodbujal k pisanju in prvim objavam. S svojimi deli se žal ni približal Kafkovi veličini, je pa storil vse, da bi dosegel slavo za prijatelja. KAFKA / Avstrija, Nemčija / 2023 Scenarij: Daniel Kehlmann, David Schalko Režija: David Schalko V glavnih vlogah: Joel Basman, David Kross, Nicholas Ofczarek, David Kross, Liv Lisa Fries
Franz Kafka (3. 7. 1883–3. 6. 1924) velja za enega od najpomembnejših pisateljev 20. stoletja. Veliko njegovih del je ostalo nedokončanih, a je za njihovo objavo po pisateljevi smrti poskrbel Kafkov dolgoletni prijatelj Max Brod, čeprav naj bi mu Kafka naročil, da jih uniči. Njegova najbolj znana dela so romani Proces, Grad in Amerika, napisal pa je tudi številne kratke zgodbe, pisma in eseje. Vsaka epizoda nadaljevanke predstavi Kafko v povezavi z enim od pomembnih ljudi ali poglavij njegovega življenja, pripovedovanje pa izhaja iz biografije Reinerja Stacha. Najprej spoznamo pisateljevega najtesnejšega prijatelja Maxa Broda, nato zapleten odnos z dvakratno zaročenko Felice in pisateljevo družino, kjer je v ospredju dominanten oče Hermann. Očetu je Kafka napisal sto strani dolgo pismo, a mu ga ni nikoli poslal. V četrti epizodi spoznamo njegovo delovno okolje in frustracije, povezane z delom, ki ga je opravljal. Kafka je bil odličen pravnik, a ga je delo v pisarni dušilo, bal se je, da bo birokratski vsakdan uničil njegovo ustvarjalnost. Poznanstvo z Mileno Jesensko in njuno kratko razmerje je predstavljeno v peti epizodi. Nadaljevanka se konča z njegovo zadnjo veliko ljubeznijo Doro Dymant, s katero je nekaj časa živel v Berlinu. Kafka je bolehal za tuberkulozo in zadnje skupne dneve sta preživela v sanatoriju blizu Dunaja. ep. 1: Max Prvi del nadaljevanke o judovskem pisatelju iz Prage Franzu Kafki se posveča njegovemu odnosu s prijateljem Maxom Brodom. Brod je zaslužen je za to, da so se Kafkove neobjavljene zgodbe, dnevniki in fragmenti ohranili, saj jih ni zažgal, kot mu je bil pred smrtjo naročil Kafka, temveč jih je shranil, pozneje pa uredil in izdal. Sam nepopravljiv ženskar je bil poln energije in zanosa, s katerim je težavnega prijatelja spodbujal k pisanju in prvim objavam. S svojimi deli se žal ni približal Kafkovi veličini, je pa storil vse, da bi dosegel slavo za prijatelja. KAFKA / Avstrija, Nemčija / 2023 Scenarij: Daniel Kehlmann, David Schalko Režija: David Schalko V glavnih vlogah: Joel Basman, David Kross, Nicholas Ofczarek, David Kross, Liv Lisa Fries
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Oddajo smo namenili bobnarju Alu Fosterju, ki je umrl 28. maja lani, star 82 let. Foster je brez težav prehajal med bopom, postbopom in zgodnjim fusionom.
Oddajo smo namenili bobnarju Alu Fosterju, ki je umrl 28. maja lani, star 82 let. Foster je brez težav prehajal med bopom, postbopom in zgodnjim fusionom.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
S Sprehajalcem ptic, prvo zbirko pesnika Denisa Škofiča, vstopamo v krajino nadrealističnih zasukov. Pesnikov pogled je uprt v zemljo – skozi čutenje in čudenje. Pa tudi z obsodbo in upiranjem se izrisuje izvirna in obvladana pesniška drža, ki se zaveda, da je potreben čas, »da se navadiš svojih lastnih navad«. Interpret Jožef Ropoša, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2019.
S Sprehajalcem ptic, prvo zbirko pesnika Denisa Škofiča, vstopamo v krajino nadrealističnih zasukov. Pesnikov pogled je uprt v zemljo – skozi čutenje in čudenje. Pa tudi z obsodbo in upiranjem se izrisuje izvirna in obvladana pesniška drža, ki se zaveda, da je potreben čas, »da se navadiš svojih lastnih navad«. Interpret Jožef Ropoša, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2019.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.