Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Maithreyi Hughes je indijska pesnica, pisateljica in nagrajena literarna prevajalka iz kanareščine v angleščino. Živi v Walesu. Prvi roman Sylvia je napisala v angleščini, drugega, z naslovom Hettavara Naru, v kanareščini. Poezijo, ki jo objavlja v številnih revijah, piše v angleščini in pri tem pogosto izhaja iz posrečenih naključij in dvoumnosti v jeziku. Tik pred izidom je njena prva pesniška zbirka. Prevajalka Katja Zakrajšek, interpret Matej Puc, mojster zvoka Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redaktorica Petra Meterc. Posneto 2025.
Maithreyi Hughes je indijska pesnica, pisateljica in nagrajena literarna prevajalka iz kanareščine v angleščino. Živi v Walesu. Prvi roman Sylvia je napisala v angleščini, drugega, z naslovom Hettavara Naru, v kanareščini. Poezijo, ki jo objavlja v številnih revijah, piše v angleščini in pri tem pogosto izhaja iz posrečenih naključij in dvoumnosti v jeziku. Tik pred izidom je njena prva pesniška zbirka. Prevajalka Katja Zakrajšek, interpret Matej Puc, mojster zvoka Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redaktorica Petra Meterc. Posneto 2025.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V rubriki Huda muska, smo tokrat razikovali zvok kot sredstvo, ki lahko zdravi, spreminja razpoloženje, vpliva na možgane in odpira vrata v stanja, ki jih z navadnim poslušanjem glasbe težko dosežemo.
V rubriki Huda muska, smo tokrat razikovali zvok kot sredstvo, ki lahko zdravi, spreminja razpoloženje, vpliva na možgane in odpira vrata v stanja, ki jih z navadnim poslušanjem glasbe težko dosežemo.
Islandija ima v zgodovini veliko mitologije. Na podlagi enega izmed islandskih mitov je nastal najznamenitejši spev - Völuspa - jasnovidka, prerokinja, ki je osrednji del zbirke skandinavskih pesnitev Edda. Pripoveduje o rojstvu bogov, njihovih otrocih, o svetem drevesu Yggdrasil, o vojni med bogovi, sklep pa je Ragnarok - somrak bogov.
Islandija ima v zgodovini veliko mitologije. Na podlagi enega izmed islandskih mitov je nastal najznamenitejši spev - Völuspa - jasnovidka, prerokinja, ki je osrednji del zbirke skandinavskih pesnitev Edda. Pripoveduje o rojstvu bogov, njihovih otrocih, o svetem drevesu Yggdrasil, o vojni med bogovi, sklep pa je Ragnarok - somrak bogov.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
V uri, ki jo vsak petek namenimo glasbi slovenskih skladateljev, bomo tokrat poslušali dela Dušana Bavdka in Igorja Štuheca, v katera sta skladatelja vpletla klasicistični duh.
V uri, ki jo vsak petek namenimo glasbi slovenskih skladateljev, bomo tokrat poslušali dela Dušana Bavdka in Igorja Štuheca, v katera sta skladatelja vpletla klasicistični duh.
Finnmark leži na skrajnem severovzhodu Norveške. Pokrajino v polarnem krogu zaznamujejo velikanski fjordi. Morje je polno rib in kraljevskih rakovic. Bente Aust živi odmaknjeno življenje v fjordu Tana. Njena specialiteta so kraljevske rakovice, pripravlja pa tudi meso severnih jelenov ter lahne vetrce z borovnicami. Kraljevske rakovice in ribe, severni jeleni in borovnice – jedilnik narave je sicer pregleden, a so na njem same izbrane jedi. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Holger Preusse
Finnmark leži na skrajnem severovzhodu Norveške. Pokrajino v polarnem krogu zaznamujejo velikanski fjordi. Morje je polno rib in kraljevskih rakovic. Bente Aust živi odmaknjeno življenje v fjordu Tana. Njena specialiteta so kraljevske rakovice, pripravlja pa tudi meso severnih jelenov ter lahne vetrce z borovnicami. Kraljevske rakovice in ribe, severni jeleni in borovnice – jedilnik narave je sicer pregleden, a so na njem same izbrane jedi. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Holger Preusse
Tokrat se bomo posvetili triu Orelon s člani: violinistko Judith Stapf, violončelistom Arnauom Roviro i Bascomptejem ter pianistom Marcom Sanno. V samo nekaj letih je trio osvojil prestižne nagrade na več vodilnih svetovnih tekmovanjih komorne glasbe, med drugim: prvo nagrado in nagrado občinstva na mednarodnem glasbenem tekmovanju ARD v Münchnu, prvo nagrado in posebno nagrado na mednarodnem tekmovanju komorne glasbe v Melbournu ter prvo nagrado in posebno nagrado na tekmovanju Schubert in moderna glasba v Gradcu. Samo kot zanimivost še dodajmo, da ime »Orelon« izvira iz esperanta. Pomeni »uho«, ki simbolizira umetnost pozornega poslušanja njihove glasbe.
Tokrat se bomo posvetili triu Orelon s člani: violinistko Judith Stapf, violončelistom Arnauom Roviro i Bascomptejem ter pianistom Marcom Sanno. V samo nekaj letih je trio osvojil prestižne nagrade na več vodilnih svetovnih tekmovanjih komorne glasbe, med drugim: prvo nagrado in nagrado občinstva na mednarodnem glasbenem tekmovanju ARD v Münchnu, prvo nagrado in posebno nagrado na mednarodnem tekmovanju komorne glasbe v Melbournu ter prvo nagrado in posebno nagrado na tekmovanju Schubert in moderna glasba v Gradcu. Samo kot zanimivost še dodajmo, da ime »Orelon« izvira iz esperanta. Pomeni »uho«, ki simbolizira umetnost pozornega poslušanja njihove glasbe.
Nekega večera je deklica Una priča nevsakdanjemu dogodku ‒ dedka ugrabijo vesoljci. Medtem ko skuša ugotoviti, kam je dedek izginil, v kleti po naključju odkrije skriti prostor, poln nenavadnih vesoljskih stvari, njeno pozornost pa pritegne mali nejevoljni vesoljski robot Dodo. Med njima se splete prijateljstvo, čisto robotsko logiko zamenjajo čustva, Una pa z nesebično ljubeznijo najde način za rešitev svoje vesoljske družine. Prvi pravi hrvaški fantastično-pustolovski film za otroke in mladino po osamosvojitvi je bil posnet ob sodelovanju slovenskega koproducenta. Priporočena starost: 8+ Originalni naslov: MOJ DIDA JE PAO S MARSA Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: fantazijski otroški film Režija: Dražen Žarković in Marina Andree Škop Scenarij: Pavlica Bajsić in Branko Ružić po knjižni predlogi Irene Krčelić Igrajo: Lana Hranjec, Nils Ole Oftebro, Petra Polnisova, Ozren Grabarič
Nekega večera je deklica Una priča nevsakdanjemu dogodku ‒ dedka ugrabijo vesoljci. Medtem ko skuša ugotoviti, kam je dedek izginil, v kleti po naključju odkrije skriti prostor, poln nenavadnih vesoljskih stvari, njeno pozornost pa pritegne mali nejevoljni vesoljski robot Dodo. Med njima se splete prijateljstvo, čisto robotsko logiko zamenjajo čustva, Una pa z nesebično ljubeznijo najde način za rešitev svoje vesoljske družine. Prvi pravi hrvaški fantastično-pustolovski film za otroke in mladino po osamosvojitvi je bil posnet ob sodelovanju slovenskega koproducenta. Priporočena starost: 8+ Originalni naslov: MOJ DIDA JE PAO S MARSA Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: fantazijski otroški film Režija: Dražen Žarković in Marina Andree Škop Scenarij: Pavlica Bajsić in Branko Ružić po knjižni predlogi Irene Krčelić Igrajo: Lana Hranjec, Nils Ole Oftebro, Petra Polnisova, Ozren Grabarič
Danes smo bili v Gorici in Novi Gorici, kjer se je po slabem letu in več kot 1600 prireditvah slovesno poslovila prva čezmejna Evropska prestolnica kulture. S prizorišča se nam je v živo pridružila Eva Furlan. Evropska prestolnica kulture GO!25 je pomembno prispevala k vidnosti Slovencev v Italiji, predvsem pa povezala somestje in prebivalce obeh Goric. Za vodjo goriškega Kinoateljeja, Matejo Zorn, je EPK v tem smislu pravi presežek. Koreografski opus Mateje Bučar je v našem prostoru edinstven: zaradi svoje večmedijskosti presega zgolj gibalno umetnost. Industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig pa je s svojim uličnim pohištvom iz poliestra - med kultnimi izdelki je znameniti Kiosk K67 - postavil temelje slovenske oblikovalske identitete. Oba sta prejemnika Prešernove nagrade za leto 2026 in smo ju v oddaji tudi podrobneje predstavili. Današnja glasbena ogrlica Gorana Gregoriča je ritmično obarvana s ska, reggae in soul ustvarjalnostjo jamajškega glasbenika Jimmyja Cliffa, pionirja reggae glasbe.
Danes smo bili v Gorici in Novi Gorici, kjer se je po slabem letu in več kot 1600 prireditvah slovesno poslovila prva čezmejna Evropska prestolnica kulture. S prizorišča se nam je v živo pridružila Eva Furlan. Evropska prestolnica kulture GO!25 je pomembno prispevala k vidnosti Slovencev v Italiji, predvsem pa povezala somestje in prebivalce obeh Goric. Za vodjo goriškega Kinoateljeja, Matejo Zorn, je EPK v tem smislu pravi presežek. Koreografski opus Mateje Bučar je v našem prostoru edinstven: zaradi svoje večmedijskosti presega zgolj gibalno umetnost. Industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig pa je s svojim uličnim pohištvom iz poliestra - med kultnimi izdelki je znameniti Kiosk K67 - postavil temelje slovenske oblikovalske identitete. Oba sta prejemnika Prešernove nagrade za leto 2026 in smo ju v oddaji tudi podrobneje predstavili. Današnja glasbena ogrlica Gorana Gregoriča je ritmično obarvana s ska, reggae in soul ustvarjalnostjo jamajškega glasbenika Jimmyja Cliffa, pionirja reggae glasbe.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Nocoj bomo slišali novo pravljico avtorja Primoža Černelča: Zakaj zima zamuja? Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. V njej nas že pričakujeta bratec in sestrica, ki komaj čakata prve bele snežinke, da mehko pristanejo na tla. Bo Zarji in Svitu uspelo priklicati zimo? Pripovedujeta: Ivana Percan Kodarin (Zarja) in Gašper Lovrec (Svit). Avtor besedila: Primož Černelč. Avtor glasbe: Gašper Lovrec. Izvajalca glasbe: Gašper Lovrec, kitara, Ivana Percan Kodarin, violina. Mojster zvoka: Nejc Zupančič. Dramaturginja: Kaja Novosel. Režiserka: Živa Bizovičar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, oktober 2022.
Nocoj bomo slišali novo pravljico avtorja Primoža Černelča: Zakaj zima zamuja? Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. V njej nas že pričakujeta bratec in sestrica, ki komaj čakata prve bele snežinke, da mehko pristanejo na tla. Bo Zarji in Svitu uspelo priklicati zimo? Pripovedujeta: Ivana Percan Kodarin (Zarja) in Gašper Lovrec (Svit). Avtor besedila: Primož Černelč. Avtor glasbe: Gašper Lovrec. Izvajalca glasbe: Gašper Lovrec, kitara, Ivana Percan Kodarin, violina. Mojster zvoka: Nejc Zupančič. Dramaturginja: Kaja Novosel. Režiserka: Živa Bizovičar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, oktober 2022.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Zbora Monteverdi in Angleških baročnih solistov pod vodstvom Jonathana Sellsa. Na letošnjem Festivalu v Edinburghu so avgusta letos uzvočili Händlovo, Bachovo in Purcllovo glasbo.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Zbora Monteverdi in Angleških baročnih solistov pod vodstvom Jonathana Sellsa. Na letošnjem Festivalu v Edinburghu so avgusta letos uzvočili Händlovo, Bachovo in Purcllovo glasbo.
Šesti december je god sv. Nikolaja, škofa iz Mire v Mali Aziji, tam je umrl leta 324. "Njegovo čaščenje se je v trenutku razširilo po Vzhodni cerkvi in nič manj po vsej Zahodni Evropi. V 12. stoletju je preplavilo svet tostran Alp," piše etnolog Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev. V njej najdemo opise šeg in navad na Slovenskem in kako je Miklavž prišel med otroke ter jih obdaroval. Miklavžev obisk, torej. Režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, redaktorici oddaje Tadeja Krečič Scholten in Petra Meterc. Posneto leta 2020.
Šesti december je god sv. Nikolaja, škofa iz Mire v Mali Aziji, tam je umrl leta 324. "Njegovo čaščenje se je v trenutku razširilo po Vzhodni cerkvi in nič manj po vsej Zahodni Evropi. V 12. stoletju je preplavilo svet tostran Alp," piše etnolog Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev. V njej najdemo opise šeg in navad na Slovenskem in kako je Miklavž prišel med otroke ter jih obdaroval. Miklavžev obisk, torej. Režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, redaktorici oddaje Tadeja Krečič Scholten in Petra Meterc. Posneto leta 2020.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Letos mineva sto let od rojstva slovitega pianista Oscarja Petersona. Bil je eden najpomembnejših pianistov z izjemno tehniko, primerljivo le z njegovim vzornikom Artom Tatumom. Njegova hitrost igranja, spretnost ter občutek za swing so bili prav osupljivi. V izbiri akordov, harmonij in intervalov je ostajal zvest tradiciji bluesa, njegovo igranje odseva popolno poznavanje klasične pianistične literature.
Letos mineva sto let od rojstva slovitega pianista Oscarja Petersona. Bil je eden najpomembnejših pianistov z izjemno tehniko, primerljivo le z njegovim vzornikom Artom Tatumom. Njegova hitrost igranja, spretnost ter občutek za swing so bili prav osupljivi. V izbiri akordov, harmonij in intervalov je ostajal zvest tradiciji bluesa, njegovo igranje odseva popolno poznavanje klasične pianistične literature.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V novi dan za glasbo Correllija, Vivaldija, Josepha in Michaela Haydna v prvem, Cherubinija v drugem ter Tárrege, Wolfganga Amadeusa in Leopolda Mozarta, Turine in Čiurlionisa v tretjem delu.
V novi dan za glasbo Correllija, Vivaldija, Josepha in Michaela Haydna v prvem, Cherubinija v drugem ter Tárrege, Wolfganga Amadeusa in Leopolda Mozarta, Turine in Čiurlionisa v tretjem delu.