Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Lloyd Miller je bil glasbenik, ki ga dandanes skoraj nihče ne pozna. Umrl je 27. decembra leta 2024, star 86 let. Nocojšnjo oddajo namenjamo njegovi glasbi. Bil je eden prvih, ki je spajal jazz in različne svetovne glasbe, predvsem vzhodne – perzijske.
Lloyd Miller je bil glasbenik, ki ga dandanes skoraj nihče ne pozna. Umrl je 27. decembra leta 2024, star 86 let. Nocojšnjo oddajo namenjamo njegovi glasbi. Bil je eden prvih, ki je spajal jazz in različne svetovne glasbe, predvsem vzhodne – perzijske.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Dokumentarno-igrana serija z razkošno dramatizacijo in bogatimi glasbenimi vložki gledalce popelje skozi življenje in delo brezčasnega Wolfganga Amadeusa Mozarta. Strokovnjaki, ljubitelji Mozarta in svetovno priznani glasbeniki na podlagi zasebnih pisem in izvirnih rokopisov odstirajo nov pogled na človeka, ki sta ga poleg skladateljske genialnosti zaznamovali neukrotljiva samozavest ter razpetost med pričakovanji drugih in lastnimi hrepenenji. 2. del: Piše se leto 1781. Petindvajsetletni Mozart zapusti provincialni Salzburg, da bi uresničil sanje o tem, da postane priznan skladatelj. Nastani se na Dunaju, kjer se proti očetovi volji poroči s pevko Constanze Weber. S koncertnim ciklom za širok krog poslušalcev se uveljavi kot najsijajnejši skladatelj svoje generacije. Zdi se, da se v njegovem življenju cedita med in mleko, dokler ne ugrizne roke, ki ga hrani. MOZART: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alice Smith
Dokumentarno-igrana serija z razkošno dramatizacijo in bogatimi glasbenimi vložki gledalce popelje skozi življenje in delo brezčasnega Wolfganga Amadeusa Mozarta. Strokovnjaki, ljubitelji Mozarta in svetovno priznani glasbeniki na podlagi zasebnih pisem in izvirnih rokopisov odstirajo nov pogled na človeka, ki sta ga poleg skladateljske genialnosti zaznamovali neukrotljiva samozavest ter razpetost med pričakovanji drugih in lastnimi hrepenenji. 2. del: Piše se leto 1781. Petindvajsetletni Mozart zapusti provincialni Salzburg, da bi uresničil sanje o tem, da postane priznan skladatelj. Nastani se na Dunaju, kjer se proti očetovi volji poroči s pevko Constanze Weber. S koncertnim ciklom za širok krog poslušalcev se uveljavi kot najsijajnejši skladatelj svoje generacije. Zdi se, da se v njegovem življenju cedita med in mleko, dokler ne ugrizne roke, ki ga hrani. MOZART: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alice Smith
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesem z naslovom Počakaj, sonce! je leta 1983 napisala preminula bolgarska pesnica, pisateljica, prevajalka in uspešna avtorica otroške literature Dora Gabe, ki je bila tudi med ustanovitelji bolgarskega PEN-a in njegova dolgoletna predsednica. Svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Vijolice, napisano v modernistični maniri in pod vplivom simbolizma, je Dora Gabe objavila leta 1908. Prevajalka Katja Špur, interpretka Sara Gorše, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2020 (v okviru cikla Domači Ars).
Pesem z naslovom Počakaj, sonce! je leta 1983 napisala preminula bolgarska pesnica, pisateljica, prevajalka in uspešna avtorica otroške literature Dora Gabe, ki je bila tudi med ustanovitelji bolgarskega PEN-a in njegova dolgoletna predsednica. Svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Vijolice, napisano v modernistični maniri in pod vplivom simbolizma, je Dora Gabe objavila leta 1908. Prevajalka Katja Špur, interpretka Sara Gorše, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2020 (v okviru cikla Domači Ars).
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Glasbeni izraz Blaža Arniča je neoromantični realizem, ki izvira iz ljudskih pripovedk, podob gorske narave in okolja, v katerem je preživel mladost. Od tod tudi naslovi nekaterih njegovih priljubljenih skladb: Ples čarovnic, Pesem planin, Povodni mož in Divja jaga.
Glasbeni izraz Blaža Arniča je neoromantični realizem, ki izvira iz ljudskih pripovedk, podob gorske narave in okolja, v katerem je preživel mladost. Od tod tudi naslovi nekaterih njegovih priljubljenih skladb: Ples čarovnic, Pesem planin, Povodni mož in Divja jaga.
Že od prvega takta Brahmsovega prvega klavirskega koncerta vejeta patos in strast. Močan zvok timpanov sproži veliko simfonično dramo, med koncertom pa se tako solist kot orkester srečujeta z velikimi preizkušnjami. Hkrati pa si delita isto željo po izvedbi osupljivo lepe glasbe. Solist večera bo rusko-ameriški pianist Kirill Gerstein, ki s svojo izjemno muzikalnostjo, radovednostjo in repertoarjem, ki sega od Bacha do danes, velja za enega vodilnih svetovnih pianistov. Na odru bo vzhajajoča kitajska dirigentka Elim Chan, ki si je že ustvarila ime s preciznimi, dinamičnimi in vedno iščočimi interpretacijami. V Šostakovičevi lahkotni in sarkastični 9. simfoniji je vedno prisotna skladateljeva značilna dvojnost. Proti koncu druge svetovne vojne je Dmitrij Šostakovič novinarjem povedal o načrtih za simfonijo, ki naj bi postala monumentalno delo za orkester, zbor in soliste. Toda občinstvo na premieri novembra 1945 ni slišalo velike zmagovalne simfonije, temveč dinamično simfonijo z veliko več iskricami v očeh. Danes lahko simfonijo doživite z Danskim nacionalnim simfoničnim orkestrom.
Že od prvega takta Brahmsovega prvega klavirskega koncerta vejeta patos in strast. Močan zvok timpanov sproži veliko simfonično dramo, med koncertom pa se tako solist kot orkester srečujeta z velikimi preizkušnjami. Hkrati pa si delita isto željo po izvedbi osupljivo lepe glasbe. Solist večera bo rusko-ameriški pianist Kirill Gerstein, ki s svojo izjemno muzikalnostjo, radovednostjo in repertoarjem, ki sega od Bacha do danes, velja za enega vodilnih svetovnih pianistov. Na odru bo vzhajajoča kitajska dirigentka Elim Chan, ki si je že ustvarila ime s preciznimi, dinamičnimi in vedno iščočimi interpretacijami. V Šostakovičevi lahkotni in sarkastični 9. simfoniji je vedno prisotna skladateljeva značilna dvojnost. Proti koncu druge svetovne vojne je Dmitrij Šostakovič novinarjem povedal o načrtih za simfonijo, ki naj bi postala monumentalno delo za orkester, zbor in soliste. Toda občinstvo na premieri novembra 1945 ni slišalo velike zmagovalne simfonije, temveč dinamično simfonijo z veliko več iskricami v očeh. Danes lahko simfonijo doživite z Danskim nacionalnim simfoničnim orkestrom.
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bo do 8. marca na ogled razstava Dodekafonija – Variacije/Variazioni. Gre za drugi del skupinske razstave treh umetnikov Duše Jesih, Maria Pallija in Manuele Toselli, ki jih povezuje skupen umetniški jezik, abstrakcija. Z naslovom, izposojenim iz sveta glasbe, se Dodekafonija naslanja tudi na izvorno obdobje modernosti oziroma na najradikalnejše glasbeno raziskovanje zgodnjega 20. stoletja. Dan po kulturnem prazniku so abonmajski koncert Kulturnega doma Nova Gorica ustvarili pevke in pevci Komornega zbora Ipavska. Zbor umetniško vodi Damjana Vončina. Ponesla ga je v svet, na prestižna mednarodna zborovska tekmovanja, kjer usvajajo najvišja priznanja. Sinočnji koncert je v osredje postavil bogastvo slovenske zborovske ustvarjalnosti. V Gledališču Koper so v soboto premierno uprizorili mladinsko predstavo Martin Krpan reši Dunaj v režiji Katje Pegan. Režiserka je Levstikovo klasiko presnovila v sodobno pripoved, ki nagovarja najširšo publiko. Tričlanska igralska zasedba ob spremljavi pianista brezhibno odigra vrsto vlog in gledalca potegne na satirično-komični vrtiljak merjenja moči med pretkano oblastjo ter bistroumnim Krpanom. Pragmatični junak ljudstva si s strategijami, ki jih sicer uporablja oblast, izbori dovoljenje za svobodno trgovanje s soljo, režiserka pa v prizor zmage nad Brdavsom, namesto krvavega sovražnikovega konca, vtke humanistični klic k miru in opomin na nesmiselnost nasilja. Na Reki se začenjajo Dnevi slovenske kulture
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bo do 8. marca na ogled razstava Dodekafonija – Variacije/Variazioni. Gre za drugi del skupinske razstave treh umetnikov Duše Jesih, Maria Pallija in Manuele Toselli, ki jih povezuje skupen umetniški jezik, abstrakcija. Z naslovom, izposojenim iz sveta glasbe, se Dodekafonija naslanja tudi na izvorno obdobje modernosti oziroma na najradikalnejše glasbeno raziskovanje zgodnjega 20. stoletja. Dan po kulturnem prazniku so abonmajski koncert Kulturnega doma Nova Gorica ustvarili pevke in pevci Komornega zbora Ipavska. Zbor umetniško vodi Damjana Vončina. Ponesla ga je v svet, na prestižna mednarodna zborovska tekmovanja, kjer usvajajo najvišja priznanja. Sinočnji koncert je v osredje postavil bogastvo slovenske zborovske ustvarjalnosti. V Gledališču Koper so v soboto premierno uprizorili mladinsko predstavo Martin Krpan reši Dunaj v režiji Katje Pegan. Režiserka je Levstikovo klasiko presnovila v sodobno pripoved, ki nagovarja najširšo publiko. Tričlanska igralska zasedba ob spremljavi pianista brezhibno odigra vrsto vlog in gledalca potegne na satirično-komični vrtiljak merjenja moči med pretkano oblastjo ter bistroumnim Krpanom. Pragmatični junak ljudstva si s strategijami, ki jih sicer uporablja oblast, izbori dovoljenje za svobodno trgovanje s soljo, režiserka pa v prizor zmage nad Brdavsom, namesto krvavega sovražnikovega konca, vtke humanistični klic k miru in opomin na nesmiselnost nasilja. Na Reki se začenjajo Dnevi slovenske kulture
Vabimo vas v družbo glasbe angleškega ustvarjalca: Maše v g-molu Ralpha Vaughana Williamsa. Priljubljeno delo, zasnovano na koralnih modusih, bo zvenelo v izvedbi Zbora Corydon Singers pod vodstvom Matthewa Besta.
Vabimo vas v družbo glasbe angleškega ustvarjalca: Maše v g-molu Ralpha Vaughana Williamsa. Priljubljeno delo, zasnovano na koralnih modusih, bo zvenelo v izvedbi Zbora Corydon Singers pod vodstvom Matthewa Besta.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
… je izgovorila tri čarobne besede na p in naredila tri prevale naprej … Pripoveduje: Martina Maurič Lazar. Napisala: Sabina Buchwald. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
… je izgovorila tri čarobne besede na p in naredila tri prevale naprej … Pripoveduje: Martina Maurič Lazar. Napisala: Sabina Buchwald. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
V Cankarjevem domu poteka danes Festival zvončki in trobentice, v Studiu Hendrix bomo čez dober teden dni gostili mednarodni kvartet Jureta Pukla, ki bo konec aprila branil slovenske barve na velikem sejmu Jazz ahead v Bremnu, Jazz festival Ljubljana pa sporoča, da bomo v poletnih dneh na odru Križank znova slišali legendarnega Pata Methenyja.
V Cankarjevem domu poteka danes Festival zvončki in trobentice, v Studiu Hendrix bomo čez dober teden dni gostili mednarodni kvartet Jureta Pukla, ki bo konec aprila branil slovenske barve na velikem sejmu Jazz ahead v Bremnu, Jazz festival Ljubljana pa sporoča, da bomo v poletnih dneh na odru Križank znova slišali legendarnega Pata Methenyja.
Job Mrmolja nekega dne ugotovi, da je izgubil svoje prepričanje. V iskanju izgubljenega smisla se poda med ljudi, ki pa prepričanja ne razumejo kot notranje vodilo, temveč kot blago, navado ali modni dodatek. Njegovi sogovorniki razkrivajo svet, v katerem se prepričanja menjavajo, prodajajo, skrivajo ali zavržejo, resnice pa nadomeščajo predsodki in prazne besede. In kaj je človek, ko nima več prepričanja? Prirejevalec: Ludvik Kaluža Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor glasbe: Gustav Ipavec Izvajalec glasbe (tubist): Uroš Vegelj Pripovedovalka – Nika Rozman Job Mrmolja – Blaž Šef Filemon Sova – Miha Bezeljak Sempronij Sljuka – Anže Zevnik Mavricij Trska – Lidija Sušnik Gospod poslanec – Miha Rodman Policist – Maruša Kink Urednik pri časopisu Resnica – Peter Harl Prvi najditelj Jobovega prepričanja – Tina Vrbnjak Drugi najditelj Jobovega prepričanja – Predrag Mitrović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v okviru študija radijske igre in režije na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo v razredu rednega profesorja Aleša Jana maja 2009
Job Mrmolja nekega dne ugotovi, da je izgubil svoje prepričanje. V iskanju izgubljenega smisla se poda med ljudi, ki pa prepričanja ne razumejo kot notranje vodilo, temveč kot blago, navado ali modni dodatek. Njegovi sogovorniki razkrivajo svet, v katerem se prepričanja menjavajo, prodajajo, skrivajo ali zavržejo, resnice pa nadomeščajo predsodki in prazne besede. In kaj je človek, ko nima več prepričanja? Prirejevalec: Ludvik Kaluža Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor glasbe: Gustav Ipavec Izvajalec glasbe (tubist): Uroš Vegelj Pripovedovalka – Nika Rozman Job Mrmolja – Blaž Šef Filemon Sova – Miha Bezeljak Sempronij Sljuka – Anže Zevnik Mavricij Trska – Lidija Sušnik Gospod poslanec – Miha Rodman Policist – Maruša Kink Urednik pri časopisu Resnica – Peter Harl Prvi najditelj Jobovega prepričanja – Tina Vrbnjak Drugi najditelj Jobovega prepričanja – Predrag Mitrović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v okviru študija radijske igre in režije na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo v razredu rednega profesorja Aleša Jana maja 2009
Tereza Boučková, rojena leta 1957, je češka pisateljica, scenaristka in publicistka, hči pisatelja Pavla Kohouta. Pri dvajsetih je podpisala Listino 77. Hčeri nasprotnika režima in enega izmed soustanoviteljev Listine niso dovolili študirati in je bila tako do leta 1989 prisiljena opravljati neintelektualna dela, med drugim je bila snažilka in poštarka, vendar je to ni ustavilo pri ustvarjanju. Leta 1990 je dobila nagrado Jiřija Ortna za roman Čez drn in strn, ki ga je izdala še v samizdatu. Roman Leto petelina, izdan leta 2008, je na Češkem postal literarna uspešnica. Omenjeni roman je tudi prvo njeno delo, prevedeno v slovenščino. V literarnem večeru, ki ga je leta 2011 pripravila Nives Vidrih, boste slišali odlomke iz treh njenih del – iz romana Čez drn in strn, novele Ko ljubiš moža in romana Leto petelina. Avtorica scenarija in prevajalka Nives Vidrih, režiser Igor Likar, bralca Alenka Resman Langus in Aleksander Golja, igralki Vesna Jevnikar in Polona Juh, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Andrej Kocan in Jure Culiberg, urednika Matej Juh in Petra Meterc. Produkcija leta 2011.
Tereza Boučková, rojena leta 1957, je češka pisateljica, scenaristka in publicistka, hči pisatelja Pavla Kohouta. Pri dvajsetih je podpisala Listino 77. Hčeri nasprotnika režima in enega izmed soustanoviteljev Listine niso dovolili študirati in je bila tako do leta 1989 prisiljena opravljati neintelektualna dela, med drugim je bila snažilka in poštarka, vendar je to ni ustavilo pri ustvarjanju. Leta 1990 je dobila nagrado Jiřija Ortna za roman Čez drn in strn, ki ga je izdala še v samizdatu. Roman Leto petelina, izdan leta 2008, je na Češkem postal literarna uspešnica. Omenjeni roman je tudi prvo njeno delo, prevedeno v slovenščino. V literarnem večeru, ki ga je leta 2011 pripravila Nives Vidrih, boste slišali odlomke iz treh njenih del – iz romana Čez drn in strn, novele Ko ljubiš moža in romana Leto petelina. Avtorica scenarija in prevajalka Nives Vidrih, režiser Igor Likar, bralca Alenka Resman Langus in Aleksander Golja, igralki Vesna Jevnikar in Polona Juh, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Andrej Kocan in Jure Culiberg, urednika Matej Juh in Petra Meterc. Produkcija leta 2011.
Policija preiskuje Irisino smrt, zaslišijo dekleta in K Rizza. Lorna in Juliet skujeta načrt, kako bosta zaščitili Grace in Allegro. Lorna in Steven ne vesta, kaj naj si mislita o vsem skupaj. Juliet se zdi Gigi čedalje bolj sumljiva. Policija dobi dokaz, ki stvari prikaže v povsem novi luči. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Policija preiskuje Irisino smrt, zaslišijo dekleta in K Rizza. Lorna in Juliet skujeta načrt, kako bosta zaščitili Grace in Allegro. Lorna in Steven ne vesta, kaj naj si mislita o vsem skupaj. Juliet se zdi Gigi čedalje bolj sumljiva. Policija dobi dokaz, ki stvari prikaže v povsem novi luči. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
V oddaji poslušamo: Bojan Adamič: 6. stavek iz suite 7 folklornih skic Ati Soss: Januarska tema Jože Privšek: Balada - solist trobentač Petar Ugrin Janez Gregorc: Žica, 1. stavek Milko Lazar: Triple Concerta za klavir, simfonični orkester in big band s solisti – 3. stavek
V oddaji poslušamo: Bojan Adamič: 6. stavek iz suite 7 folklornih skic Ati Soss: Januarska tema Jože Privšek: Balada - solist trobentač Petar Ugrin Janez Gregorc: Žica, 1. stavek Milko Lazar: Triple Concerta za klavir, simfonični orkester in big band s solisti – 3. stavek
Andreas Reimann se je rodil leta 1946 v Leipzigu. V sedemdesetih letih je objavil dve knjigi pesmi, vendar v Nemški demokratični republiki s svojo poezijo, ki ji ne manjka ne ostrine ne jezikovnega hedonizma, ni bil zaželen, zato je lahko šele po padcu železne zavese nemoteno objavljal. Njegova poezija je slikovita, hudomušno uporniška, mikavna tako v svoji specifičnosti izkušnje življenja v komunizmu kot tudi v obravnavi univerzalnih človeških tem, pospremljena s pogledom človeka, ki se nikoli ni odrekel svoji kritični drži. Tesa Drev Juh je izbrala in prevedla nekaj njegovih pesmi. Interpretira dramski igralec Gašper Jarni, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Jože Valetič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija 2013.
Andreas Reimann se je rodil leta 1946 v Leipzigu. V sedemdesetih letih je objavil dve knjigi pesmi, vendar v Nemški demokratični republiki s svojo poezijo, ki ji ne manjka ne ostrine ne jezikovnega hedonizma, ni bil zaželen, zato je lahko šele po padcu železne zavese nemoteno objavljal. Njegova poezija je slikovita, hudomušno uporniška, mikavna tako v svoji specifičnosti izkušnje življenja v komunizmu kot tudi v obravnavi univerzalnih človeških tem, pospremljena s pogledom človeka, ki se nikoli ni odrekel svoji kritični drži. Tesa Drev Juh je izbrala in prevedla nekaj njegovih pesmi. Interpretira dramski igralec Gašper Jarni, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Jože Valetič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija 2013.