Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Natalija Milovanović je pesnica in prevajalka. Piše poezijo v slovenščini in srbščini. Objavila je pesniško zbirko Samoumevno, za katero je dobila nagrado za najboljši literarni prvenec. Za drugo pesniško zbirko z naslovom Tuja mehkoba je avtorica letos prejela Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Pesem Tanki najdemo v prvem sklopu pesniške zbirke Samoumevno, ki jo mlada pesnica v uvodu posveča materi in materinščini. Interpretka Lara Fortuna, režiser Luka Marcen, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. produkcija Radia Slovenija 2022.
Natalija Milovanović je pesnica in prevajalka. Piše poezijo v slovenščini in srbščini. Objavila je pesniško zbirko Samoumevno, za katero je dobila nagrado za najboljši literarni prvenec. Za drugo pesniško zbirko z naslovom Tuja mehkoba je avtorica letos prejela Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Pesem Tanki najdemo v prvem sklopu pesniške zbirke Samoumevno, ki jo mlada pesnica v uvodu posveča materi in materinščini. Interpretka Lara Fortuna, režiser Luka Marcen, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. produkcija Radia Slovenija 2022.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Da je Robert Schumann zelo zviška oziroma kar zmerljivo Gaetana Donizettija označil za skladatelja »glasbe za lutkovno gledališče«, pravzaprav niti ni presenetljivo – Schumann je Donizettijeve sentimentalne komedije presojal pač skozi prizmo nemške glasbene kulture, ki je seveda krepko koreninila v literaturi in filozofiji ter rastla iz njiju. Čas pa je seveda prinesel spoznanje in védenje, da je Donizetti pomembno vplival na nadaljnji razvoj italijanske operne ustvarjalnosti, na Giuseppa Verdija pa še prav posebej.
Da je Robert Schumann zelo zviška oziroma kar zmerljivo Gaetana Donizettija označil za skladatelja »glasbe za lutkovno gledališče«, pravzaprav niti ni presenetljivo – Schumann je Donizettijeve sentimentalne komedije presojal pač skozi prizmo nemške glasbene kulture, ki je seveda krepko koreninila v literaturi in filozofiji ter rastla iz njiju. Čas pa je seveda prinesel spoznanje in védenje, da je Donizetti pomembno vplival na nadaljnji razvoj italijanske operne ustvarjalnosti, na Giuseppa Verdija pa še prav posebej.
Poslušamo uglasbitvi kozmogonije dežele evropskega severa, dežele tisočerih jezer, in središča skrivnostne dežele, ki povezuje obe novi celini. Znameniti finski ljudski ep Kalevala pripoveduje o boju Kalevov z duhovi mračnega in hudobnega Severa. Dogaja se v pradavnini. V šestih glavnih ciklih opeva peterico junakov: pevca, kovača, pustolovca, lovca in kmeta.
Poslušamo uglasbitvi kozmogonije dežele evropskega severa, dežele tisočerih jezer, in središča skrivnostne dežele, ki povezuje obe novi celini. Znameniti finski ljudski ep Kalevala pripoveduje o boju Kalevov z duhovi mračnega in hudobnega Severa. Dogaja se v pradavnini. V šestih glavnih ciklih opeva peterico junakov: pevca, kovača, pustolovca, lovca in kmeta.
Carigrad leži na dveh celinah, oba dela mesta pa povezujejo nešteti trajekti in dva mostova. Ilhan Agcaabat je srebrar, ki se trdno oklepa starega carigrajskega izročila. Njegova žena Mine pripravlja sladko-slane zajtrke, tašča Emine pa skrbi za družinski vrt. Z doma pridelano zelenjavo Mine pripravlja značilne carigrajske jedi – polnjene paprike z rižem in mletim mesom, testene pogače z nadevom iz špinače in ovčjega sira ter güveč, okusno enolončnico z jagnjetino fižolom, bučkami, jajčevci, krompirjem, paradižnikom ter čebulo in česnom.
Carigrad leži na dveh celinah, oba dela mesta pa povezujejo nešteti trajekti in dva mostova. Ilhan Agcaabat je srebrar, ki se trdno oklepa starega carigrajskega izročila. Njegova žena Mine pripravlja sladko-slane zajtrke, tašča Emine pa skrbi za družinski vrt. Z doma pridelano zelenjavo Mine pripravlja značilne carigrajske jedi – polnjene paprike z rižem in mletim mesom, testene pogače z nadevom iz špinače in ovčjega sira ter güveč, okusno enolončnico z jagnjetino fižolom, bučkami, jajčevci, krompirjem, paradižnikom ter čebulo in česnom.
1) Friedrich Kuhlau: Tretja fantazija, op. 95 Izv.: flavta: Matej Zupan klavir: Vlasta Doležal Rus 2) Josip Ipavec/orkestriral: Kruno Cipci: Možiček, baletna pantomima Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Kruno Cipci 3) Amédée Ernst Chausson: Poem za violino in orkester Izv.: violina: Igor Ozim Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Samo Hubad
1) Friedrich Kuhlau: Tretja fantazija, op. 95 Izv.: flavta: Matej Zupan klavir: Vlasta Doležal Rus 2) Josip Ipavec/orkestriral: Kruno Cipci: Možiček, baletna pantomima Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Kruno Cipci 3) Amédée Ernst Chausson: Poem za violino in orkester Izv.: violina: Igor Ozim Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Samo Hubad
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Pogled na razmeroma zajeten klavirski opus, ki ga je Bedřich Smetana z enim večjim premorom ustvarjal vse življenje, nam razkrije njegovo predanost miniaturi, plesnim oblikam narodnega značaja ter fantazijskim skladbam in parafrazam po vzoru Liszta in drugih romantikov.
Pogled na razmeroma zajeten klavirski opus, ki ga je Bedřich Smetana z enim večjim premorom ustvarjal vse življenje, nam razkrije njegovo predanost miniaturi, plesnim oblikam narodnega značaja ter fantazijskim skladbam in parafrazam po vzoru Liszta in drugih romantikov.
Leta 1975 je bil na pobudo goriških ljubiteljev fotografije, ki so delovali v okviru Prosvetnega društva v Sovodnjah, ustanovljen Fotoklub Skupina 75. Ob jubileju je razstava članov na ogled v galeriji Kinogledališča Tolmin. Cerkev svete Trojice v Hrastovljah z edinstveno arhitekturo in znamenitimi freskami predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti, piše v strokovni oceni ob pobudi za njeno uvrstitev na seznam kulturnih spomenikov državnega pomena. V tokratni oddaji se odpravimo še do Mestnega gledališča Ptuj, ki praznujejo 30-letnico ponovne profesionalizacije gledališke hiše. Z glasbenim izborom pa nas Armando Šturman popelje vse do Venezuele.
Leta 1975 je bil na pobudo goriških ljubiteljev fotografije, ki so delovali v okviru Prosvetnega društva v Sovodnjah, ustanovljen Fotoklub Skupina 75. Ob jubileju je razstava članov na ogled v galeriji Kinogledališča Tolmin. Cerkev svete Trojice v Hrastovljah z edinstveno arhitekturo in znamenitimi freskami predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti, piše v strokovni oceni ob pobudi za njeno uvrstitev na seznam kulturnih spomenikov državnega pomena. V tokratni oddaji se odpravimo še do Mestnega gledališča Ptuj, ki praznujejo 30-letnico ponovne profesionalizacije gledališke hiše. Z glasbenim izborom pa nas Armando Šturman popelje vse do Venezuele.
Johann Sebastian Bach je zapustil razmeroma veliko del za solistično melodično glasbilo brez običajne spremljave: sonate in partite za violino, šest suit za violončelo in partito za flavto. Muzikologi menijo, da je bilo podobnih skladb še več in da je nekatere mogoče rekonstruirati.
Johann Sebastian Bach je zapustil razmeroma veliko del za solistično melodično glasbilo brez običajne spremljave: sonate in partite za violino, šest suit za violončelo in partito za flavto. Muzikologi menijo, da je bilo podobnih skladb še več in da je nekatere mogoče rekonstruirati.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širši publiki in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, „a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. „Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širši publiki in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, „a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. „Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
… ima zares posebno moč … Pripoveduje: Damjana Černe. Napisala: Valentina Assejeva/Franjo Jamnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.
… ima zares posebno moč … Pripoveduje: Damjana Černe. Napisala: Valentina Assejeva/Franjo Jamnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
V tokratni oddaji za vas igrajo in pojejo: Š'ta godba; Božo Grošelj in Miško Hočevar; Ljoba Jenče; Vokalni kvintet Gorenjci; Ansambel Mihe Dovžana; Kvartet DO; Ansambel Avsenik; Marija Ahačič Pollak; Ansambel Borisa Franka; Ansambel Jožeta Burnika; Ansambel Slovenija; Ansambel Slovenski muzikantje; Ansambel Rudija Bardorferja; Ansambel Zadovoljni Kranjci; Ansambel Braneta Klavžarja; Ansambel Veseli hmeljarji; Ansambel Vrisk; Ansambel Slovenski zvoki in Ansambel Toneta Rusa. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
V tokratni oddaji za vas igrajo in pojejo: Š'ta godba; Božo Grošelj in Miško Hočevar; Ljoba Jenče; Vokalni kvintet Gorenjci; Ansambel Mihe Dovžana; Kvartet DO; Ansambel Avsenik; Marija Ahačič Pollak; Ansambel Borisa Franka; Ansambel Jožeta Burnika; Ansambel Slovenija; Ansambel Slovenski muzikantje; Ansambel Rudija Bardorferja; Ansambel Zadovoljni Kranjci; Ansambel Braneta Klavžarja; Ansambel Veseli hmeljarji; Ansambel Vrisk; Ansambel Slovenski zvoki in Ansambel Toneta Rusa. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Ob 85-letnici Literarni večer namenjamo Niku Grafenauerju. Grafenauer je s svojim intelektualnim, kritiškim, uredniškim, družbenopolitičnim delovanjem v temelju zaznamoval slovenski družbeni in kulturni prostor. Brez njega, brez njegove strastne predanosti vrednotam, za katere je živel, bi bilo marsikaj, ne le slovensko literarno prizorišče, povsem drugače. Tokrat se obračamo k dogodkom in osebam iz njegovih ranih in mladih let, in sicer k tistim izmed njih, za katere sam pravi, da so bili zanj formativni. Avtorja literarnega dela: Niko Grafenauer, Tina Kozin; avtorica scenarija: Tina Kozin; režiser: Klemen Markovčič; interpreta: Matija Rozman, Matej Puc; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Hudej; mojster zvoka: David Lap; produkcija: 2020.
Ob 85-letnici Literarni večer namenjamo Niku Grafenauerju. Grafenauer je s svojim intelektualnim, kritiškim, uredniškim, družbenopolitičnim delovanjem v temelju zaznamoval slovenski družbeni in kulturni prostor. Brez njega, brez njegove strastne predanosti vrednotam, za katere je živel, bi bilo marsikaj, ne le slovensko literarno prizorišče, povsem drugače. Tokrat se obračamo k dogodkom in osebam iz njegovih ranih in mladih let, in sicer k tistim izmed njih, za katere sam pravi, da so bili zanj formativni. Avtorja literarnega dela: Niko Grafenauer, Tina Kozin; avtorica scenarija: Tina Kozin; režiser: Klemen Markovčič; interpreta: Matija Rozman, Matej Puc; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Hudej; mojster zvoka: David Lap; produkcija: 2020.
Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne zasledite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.
Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne zasledite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.
Veliko epsko pesnitev o boju med Kristjani in poganskimi Slovani v Karantaniji prepreda nesrečna ljubezenska zgodba Bogomile in Črtomira, enega izmed antoloških parov slovenske literature. Radijsko igro predvajamo ob včerajšnjem neformalnem prazniku ta veseli dan kulture. Pesnik – Polde Bibič Pripovedovalec – Aleš Valič Črtomir – Pavle Ravnohrib Bogomila – Vesna Jevnikar Duhovnik – Kristijan Muck Starosta – Janez Albreht Prvi glas – Zvone Hribar Drugi glas – Jožef Ropoša Tretji glas – Andrej Nahtigal Ženski glas – Judita Hahn Kreft Režiserka, prirejevalka in dramaturginja: Rosanda Sajko Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1991
Veliko epsko pesnitev o boju med Kristjani in poganskimi Slovani v Karantaniji prepreda nesrečna ljubezenska zgodba Bogomile in Črtomira, enega izmed antoloških parov slovenske literature. Radijsko igro predvajamo ob včerajšnjem neformalnem prazniku ta veseli dan kulture. Pesnik – Polde Bibič Pripovedovalec – Aleš Valič Črtomir – Pavle Ravnohrib Bogomila – Vesna Jevnikar Duhovnik – Kristijan Muck Starosta – Janez Albreht Prvi glas – Zvone Hribar Drugi glas – Jožef Ropoša Tretji glas – Andrej Nahtigal Ženski glas – Judita Hahn Kreft Režiserka, prirejevalka in dramaturginja: Rosanda Sajko Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1991
Četniki hočejo za štiri zajete švedske vojake tank, poln orožja, in 100.000 dolarjev. Polkovnik Andreasson se ni pripravljen pogajati za orožje, pripravljen pa je četnikom za vojake izročiti zajete Srbe. V bazo prileti obrambni minister, Forssov oče, ki hoče zahtevam ugoditi. Vojaki v ujetništvu se znajdejo po svoje in položaj nehote še zapletejo. A LIFE'S WORTH / 2025 / koprodukcija Scenarij: Mona Masri, Oliver Dixon Režija: Ahmed Abdullahi V glavnih vlogah: Edvin Ryding, Maxwell Cunningham, Erik Enge, Toni Prince, Johan Rheborg, Niclas Fransson, Sandra Stojiljković, Björn Elgerd, Johannes Kuhnke, Lazar Dragojević, Eva Porobić, Faketa Salihbegović-Avdagić, Teodora Dragičević, Alban Ukaj, Pavle Marković, Ivana Roščić
Četniki hočejo za štiri zajete švedske vojake tank, poln orožja, in 100.000 dolarjev. Polkovnik Andreasson se ni pripravljen pogajati za orožje, pripravljen pa je četnikom za vojake izročiti zajete Srbe. V bazo prileti obrambni minister, Forssov oče, ki hoče zahtevam ugoditi. Vojaki v ujetništvu se znajdejo po svoje in položaj nehote še zapletejo. A LIFE'S WORTH / 2025 / koprodukcija Scenarij: Mona Masri, Oliver Dixon Režija: Ahmed Abdullahi V glavnih vlogah: Edvin Ryding, Maxwell Cunningham, Erik Enge, Toni Prince, Johan Rheborg, Niclas Fransson, Sandra Stojiljković, Björn Elgerd, Johannes Kuhnke, Lazar Dragojević, Eva Porobić, Faketa Salihbegović-Avdagić, Teodora Dragičević, Alban Ukaj, Pavle Marković, Ivana Roščić
V letih 1899 in 1900 je Rainer Maria Rilke potoval po Rusiji in tam doživel krščanstvo, kot ga dotlej ni poznal. To svojo duhovno izkušnjo je ubesedil tudi v obsežnem pesemskem ciklu z naslovom Časoslov, ki je pri bralcih izjemno uspel, stoletje in več po izidu pa cikel še vedno prepriča z enostjo metafizične in individualne izkušnje. V slovenskem prevodu Gorazda Kocijančiča je Časoslov izšel leta 2008, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite nekaj značilnih pesmi iz cikla ob 150. obletnici pesnikovega rojstva. Prevajalec Gorazd Kocijančič, režiser Jože Valentič, interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Metka Burger, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2008.
V letih 1899 in 1900 je Rainer Maria Rilke potoval po Rusiji in tam doživel krščanstvo, kot ga dotlej ni poznal. To svojo duhovno izkušnjo je ubesedil tudi v obsežnem pesemskem ciklu z naslovom Časoslov, ki je pri bralcih izjemno uspel, stoletje in več po izidu pa cikel še vedno prepriča z enostjo metafizične in individualne izkušnje. V slovenskem prevodu Gorazda Kocijančiča je Časoslov izšel leta 2008, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite nekaj značilnih pesmi iz cikla ob 150. obletnici pesnikovega rojstva. Prevajalec Gorazd Kocijančič, režiser Jože Valentič, interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Metka Burger, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2008.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Dirigirala je Jera Petriček Hrastnik, solistka je bila mezzosopranistka Bernarda Fink. Slovenski komorni orkester z Dunaja je v dvorani Union v Mariboru izvedel 2. koncert orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor v sezoni 2018/2019.
Dirigirala je Jera Petriček Hrastnik, solistka je bila mezzosopranistka Bernarda Fink. Slovenski komorni orkester z Dunaja je v dvorani Union v Mariboru izvedel 2. koncert orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor v sezoni 2018/2019.