Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
18. marca leta 1904 se je rodil Srečko Kosovel, pesnik, ki je v svojem kratkem življenju (umrl je pri dvaindvajsetih letih) napisal izjemen opus. Ta zajema še tradicionalistično pesnjenje pa tudi modernistične poskuse. Pesem Jutro na gori je izjemno kratek in z ostrimi potezami naslikan trenutek doživetja in morda celo spoznanja. Interpret Boris Ostan. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2004.
18. marca leta 1904 se je rodil Srečko Kosovel, pesnik, ki je v svojem kratkem življenju (umrl je pri dvaindvajsetih letih) napisal izjemen opus. Ta zajema še tradicionalistično pesnjenje pa tudi modernistične poskuse. Pesem Jutro na gori je izjemno kratek in z ostrimi potezami naslikan trenutek doživetja in morda celo spoznanja. Interpret Boris Ostan. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2004.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Pred nedeljskim koncertom dua Lenart Krečič / Peter Mihelič v Jazz klubu Kazina smo v studiju Programa Ars v živo gostili saksofonista Lenarta Krečiča. Z njim se je pogovarjal Hugo Šekoranja.
Pred nedeljskim koncertom dua Lenart Krečič / Peter Mihelič v Jazz klubu Kazina smo v studiju Programa Ars v živo gostili saksofonista Lenarta Krečiča. Z njim se je pogovarjal Hugo Šekoranja.
Leta 1916 sta bili v Münchnu v tamkajšnjem Narodnem gledališču premierno izvedeni prvi operi Ericha Wolfganga Korngolda z naslovoma Polikratov prstan in Violanta. Korngold je bil takrat star devetnajst let. Njegove skladbe so se izvajale po celotni Evropi, za skladateljev zgodnji in nadvse osupljivi talent pa so slišali tudi v Ameriki, kjer so v tistem času prav tako že izvedli več njegovih del. V letih od 1917 do 1920 je nastalo več novih skladb, med najpomembnejšimi sta zagotovo Korngoldova scenska glasba za Shakespearjevo dramo Mnogo hrupa za nič, op. 11 in njegova prva opera v treh dejanjih z naslovom Mrtvo mesto, op. 12.
Leta 1916 sta bili v Münchnu v tamkajšnjem Narodnem gledališču premierno izvedeni prvi operi Ericha Wolfganga Korngolda z naslovoma Polikratov prstan in Violanta. Korngold je bil takrat star devetnajst let. Njegove skladbe so se izvajale po celotni Evropi, za skladateljev zgodnji in nadvse osupljivi talent pa so slišali tudi v Ameriki, kjer so v tistem času prav tako že izvedli več njegovih del. V letih od 1917 do 1920 je nastalo več novih skladb, med najpomembnejšimi sta zagotovo Korngoldova scenska glasba za Shakespearjevo dramo Mnogo hrupa za nič, op. 11 in njegova prva opera v treh dejanjih z naslovom Mrtvo mesto, op. 12.
Izšle so številni novi albumi: južnoafriške koncertne eksplozije BCUC, chicaških novojazzistov Irreversible Entanglements, libanonsko indonezijske naveze Charif Megarbane trio Ali (pod etiketo Habibi Funk), teksaškega neumornega glasbenega delavca Adriana Quesade (polovica Black Pumas), saksofonista Bena Wendela in brazilskih veteranov Antonio Carlos & Jocafi (serijalka Jazz is Dead). 01 Corto.Alto, Mick Jenkins - Whodiss 02 BCUC - Umdumakhanda 03 BCUC - Amakhamandela 04 Antonio Carlos & Jocafi - Rala-Bucho 05 Antonio Carlos & Jocafi - Tá Com Medo Por Quê? 06 Charif Megarbane, Ali - Abaday 07 Charif Megarbane, Ali - Mata Api 08 Adrian Quesada - MF AF 09 Adrian Quesada - Contra El Sol / Hasta La Luna 10 Irreversible Entanglements - Panamanian Fight Song 11 Irreversible Entanglements - Don't Lose Your Head 12 Rosa Brunello - Line Unbroken 13 Ben Wendel- Clouds
Izšle so številni novi albumi: južnoafriške koncertne eksplozije BCUC, chicaških novojazzistov Irreversible Entanglements, libanonsko indonezijske naveze Charif Megarbane trio Ali (pod etiketo Habibi Funk), teksaškega neumornega glasbenega delavca Adriana Quesade (polovica Black Pumas), saksofonista Bena Wendela in brazilskih veteranov Antonio Carlos & Jocafi (serijalka Jazz is Dead). 01 Corto.Alto, Mick Jenkins - Whodiss 02 BCUC - Umdumakhanda 03 BCUC - Amakhamandela 04 Antonio Carlos & Jocafi - Rala-Bucho 05 Antonio Carlos & Jocafi - Tá Com Medo Por Quê? 06 Charif Megarbane, Ali - Abaday 07 Charif Megarbane, Ali - Mata Api 08 Adrian Quesada - MF AF 09 Adrian Quesada - Contra El Sol / Hasta La Luna 10 Irreversible Entanglements - Panamanian Fight Song 11 Irreversible Entanglements - Don't Lose Your Head 12 Rosa Brunello - Line Unbroken 13 Ben Wendel- Clouds
Glavni junaki se vsak po svoje spominjajo in razumejo dogodke prejšnje noči. Ester se zjutraj zbudi ob speči Vandi, ne povsem prepričana, kaj se je zgodilo med njima. Medtem Kasandra, Larisa in Maja vsaka s svojega zornega kota pripovedujejo dogodke prejšnje noči, ki so jo vse skupaj preživele s Kajem, on pa je ob vsej zmedi povsem na robu, še posebej, ko izve, da je Ester noč mogoče preživela z Vando.
Glavni junaki se vsak po svoje spominjajo in razumejo dogodke prejšnje noči. Ester se zjutraj zbudi ob speči Vandi, ne povsem prepričana, kaj se je zgodilo med njima. Medtem Kasandra, Larisa in Maja vsaka s svojega zornega kota pripovedujejo dogodke prejšnje noči, ki so jo vse skupaj preživele s Kajem, on pa je ob vsej zmedi povsem na robu, še posebej, ko izve, da je Ester noč mogoče preživela z Vando.
Ester in Vanda skujeta načrt, s katerim bosta osupnili vso šolo: Ester, ki jo po krivici obsojajo zaradi razhoda s Kajem, predlaga Vandi, naj se začneta pretvarjati, da sta par. S tem hitro pridobi pozornost in naklonjenost sošolk in sošolcev, še posebej Vanese, Larise in Maje, ki Ester nepričakovano povabijo v svojo družbo, zato se počuti samozavestnejša. Medtem se Kaj spopada z globoko bolečino in zmedenostjo, saj zdaj še manj razume, zakaj ga je Ester zapustila.
Ester in Vanda skujeta načrt, s katerim bosta osupnili vso šolo: Ester, ki jo po krivici obsojajo zaradi razhoda s Kajem, predlaga Vandi, naj se začneta pretvarjati, da sta par. S tem hitro pridobi pozornost in naklonjenost sošolk in sošolcev, še posebej Vanese, Larise in Maje, ki Ester nepričakovano povabijo v svojo družbo, zato se počuti samozavestnejša. Medtem se Kaj spopada z globoko bolečino in zmedenostjo, saj zdaj še manj razume, zakaj ga je Ester zapustila.
Zaradi dogodkov na Kasandrini zabavi se Ester več tednov izogiba šoli in dneve preživlja ob igranju videoiger v svoji sobi. Kaj se umakne v naravo, na jaso, kjer sta se včasih dobivala z Ester, in tam razmišlja o njunem razmerju, medtem pa ignorira sporočila preostalih deklet. Ester končno spozna, da njeno razmerje z Vando ni bilo samo oblika maščevanja Kaju, temveč je vse skupaj bolj zapleteno, in se odloči o tem pogovoriti tudi z Vando.
Zaradi dogodkov na Kasandrini zabavi se Ester več tednov izogiba šoli in dneve preživlja ob igranju videoiger v svoji sobi. Kaj se umakne v naravo, na jaso, kjer sta se včasih dobivala z Ester, in tam razmišlja o njunem razmerju, medtem pa ignorira sporočila preostalih deklet. Ester končno spozna, da njeno razmerje z Vando ni bilo samo oblika maščevanja Kaju, temveč je vse skupaj bolj zapleteno, in se odloči o tem pogovoriti tudi z Vando.
Lažno razmerje Ester in Vande postaja vse bolj zapleteno: Ester je v zameno za Vandino sodelovanje v prevari primorana sprejeti vabilo na večerjo pri Vandinih starših, ki sta prepričana, da je istospolno razmerje njune hčere le izmišljotina. Medtem se Kaj znajde v ljubezenskem štirikotniku s Kasandro, Lariso in Majo, njihovo igrivo druženje pa se kmalu prelevi v divjo noč, polno popivanja, zmede in čustvenih preobratov.
Lažno razmerje Ester in Vande postaja vse bolj zapleteno: Ester je v zameno za Vandino sodelovanje v prevari primorana sprejeti vabilo na večerjo pri Vandinih starših, ki sta prepričana, da je istospolno razmerje njune hčere le izmišljotina. Medtem se Kaj znajde v ljubezenskem štirikotniku s Kasandro, Lariso in Majo, njihovo igrivo druženje pa se kmalu prelevi v divjo noč, polno popivanja, zmede in čustvenih preobratov.
Sošolci se zberejo na težko pričakovani zabavi pri Kasandri. Kaj se znajde razpet med tri dekleta, ki ga privlačijo na različne načine, kar pripelje do nevarne zmesi čustev, alkohola in spontanosti. Ester in Vanda se še naprej pretvarjata, vendar se Ester zaradi Vandinega nepredvidljivega vedenja in pritiska, da bi vsem dokazali, da sta par, počuti vse bolj nelagodno.
Sošolci se zberejo na težko pričakovani zabavi pri Kasandri. Kaj se znajde razpet med tri dekleta, ki ga privlačijo na različne načine, kar pripelje do nevarne zmesi čustev, alkohola in spontanosti. Ester in Vanda se še naprej pretvarjata, vendar se Ester zaradi Vandinega nepredvidljivega vedenja in pritiska, da bi vsem dokazali, da sta par, počuti vse bolj nelagodno.
Kaj in Ester sta najstnika, ki se na zadnji dan osnovne šole znajdeta pred nepričakovano prelomnico: Ester se namreč odloči končati njuno večmesečno zvezo, da bi srednjo šolo začela kot povsem nova oseba, kar Kaja močno prizadene. Ko Ester jeseni vstopi na gimnazijo, skuša najti svoje mesto v novem okolju, a ji načrte prekriža nepričakovano presenečenje: Kaj se je čez poletje prepisal na njeno šolo, da bi jo lažje vnovič pridobil zase. S to romantično gesto pritegne pozornost novih sošolk, Ester pa postane izobčenka. A kmalu spozna skrivnostno Vando, dijakinjo drugega letnika, s katero si izmislita prebrisan plan.
Kaj in Ester sta najstnika, ki se na zadnji dan osnovne šole znajdeta pred nepričakovano prelomnico: Ester se namreč odloči končati njuno večmesečno zvezo, da bi srednjo šolo začela kot povsem nova oseba, kar Kaja močno prizadene. Ko Ester jeseni vstopi na gimnazijo, skuša najti svoje mesto v novem okolju, a ji načrte prekriža nepričakovano presenečenje: Kaj se je čez poletje prepisal na njeno šolo, da bi jo lažje vnovič pridobil zase. S to romantično gesto pritegne pozornost novih sošolk, Ester pa postane izobčenka. A kmalu spozna skrivnostno Vando, dijakinjo drugega letnika, s katero si izmislita prebrisan plan.
Violinist Vasilij Meljnikov je bil koncertni mojster simfoničnega orkestra RTV Slovenija od sezone 2003/2004 do sezone 2010/2011. V Arsovih spominčicah bomo predvajali skladbe z violinistom Vasilijem Meljnikovom. Violino je študiral na glasbeni akademiji v Minsku pri Olgi Parkomenko, pri kateri je končal tudi magistrski študij, potem se je izpopolnjeval pri pedagogih glasbenega konservatorija Petra Iljiča Čajkovskega v Moskvi. Vasilij Meljnikov od leta 1990 umetniško in pedagoško deluje v Sloveniji in je redni profesor za violino na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1997 je prejel prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Vienna Modern Masters na Dunaju, kot solist in komorni glasbenik pa izvaja koncerte po številnih slovenskih in tujih koncertnih odrih. Violinista Vasilija Meljnikova bomo poslušali v izvajanju 1. in 2. stavka Sonate za violino in klavir Alfreda Schnittkeja, Štirih ditirambičnih skladb Lucijana Marije Škerjanca, Violinskega koncerta Petra Šavlija in Sonate za violino in klavir št. 3 Milka Lazarja. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 19. marca, ob 5.05.
Violinist Vasilij Meljnikov je bil koncertni mojster simfoničnega orkestra RTV Slovenija od sezone 2003/2004 do sezone 2010/2011. V Arsovih spominčicah bomo predvajali skladbe z violinistom Vasilijem Meljnikovom. Violino je študiral na glasbeni akademiji v Minsku pri Olgi Parkomenko, pri kateri je končal tudi magistrski študij, potem se je izpopolnjeval pri pedagogih glasbenega konservatorija Petra Iljiča Čajkovskega v Moskvi. Vasilij Meljnikov od leta 1990 umetniško in pedagoško deluje v Sloveniji in je redni profesor za violino na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1997 je prejel prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Vienna Modern Masters na Dunaju, kot solist in komorni glasbenik pa izvaja koncerte po številnih slovenskih in tujih koncertnih odrih. Violinista Vasilija Meljnikova bomo poslušali v izvajanju 1. in 2. stavka Sonate za violino in klavir Alfreda Schnittkeja, Štirih ditirambičnih skladb Lucijana Marije Škerjanca, Violinskega koncerta Petra Šavlija in Sonate za violino in klavir št. 3 Milka Lazarja. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 19. marca, ob 5.05.
Naravne nesreče si sledijo druga za drugo, na vseh koncih sveta so vojna žarišča in zdi se, da mediji poročajo samo še o tem. Smo zaradi preobilja slabih novic postali neobčutljivi nanje? Smo zaradi občutka nemoči čustveno otopeli in nismo več zmožni ukrepati? Strokovnjaki pojasnjujejo, zakaj nas tako neustavljivo privlačijo slabe novice, kako se telo odziva na negativne dražljaje in kako se lahko v poplavi grozečih vesti naučimo obvladovati svoja čustva ter se pripravimo do tega, da kaj spremenimo. CRISIS FATIGUE THE PSYCHOLOGICAL IMPACT OF A WORLD IN CRISIS / Švica / 2024 / Režija: Sören Senn
Naravne nesreče si sledijo druga za drugo, na vseh koncih sveta so vojna žarišča in zdi se, da mediji poročajo samo še o tem. Smo zaradi preobilja slabih novic postali neobčutljivi nanje? Smo zaradi občutka nemoči čustveno otopeli in nismo več zmožni ukrepati? Strokovnjaki pojasnjujejo, zakaj nas tako neustavljivo privlačijo slabe novice, kako se telo odziva na negativne dražljaje in kako se lahko v poplavi grozečih vesti naučimo obvladovati svoja čustva ter se pripravimo do tega, da kaj spremenimo. CRISIS FATIGUE THE PSYCHOLOGICAL IMPACT OF A WORLD IN CRISIS / Švica / 2024 / Režija: Sören Senn
Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva. Poleg svojih znamenitih oper je avtor tudi precejšnjega števila samospevov, v kateri je italijansko melodičnost združil nemško tradicijo. Po očetu je bil namreč germanske krvi, po materi italijanske. Njegova vokalna dela pa sta večkrat navdihnila ljudsko pesništvo in beneška kultura. Tudi zbirko samospevov, imenovano Italijanska pesmarica, katere drugi del bo zvenel v tokratni oddaji. Delo je ustvaril leta 1936, zajema pa krajše pesmi, ki jih je menda namenil vsakodnevnemu izvajanju; kratke naj bi bile prav zato, da se jih da v enem večeru izvesti čim več.
Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva. Poleg svojih znamenitih oper je avtor tudi precejšnjega števila samospevov, v kateri je italijansko melodičnost združil nemško tradicijo. Po očetu je bil namreč germanske krvi, po materi italijanske. Njegova vokalna dela pa sta večkrat navdihnila ljudsko pesništvo in beneška kultura. Tudi zbirko samospevov, imenovano Italijanska pesmarica, katere drugi del bo zvenel v tokratni oddaji. Delo je ustvaril leta 1936, zajema pa krajše pesmi, ki jih je menda namenil vsakodnevnemu izvajanju; kratke naj bi bile prav zato, da se jih da v enem večeru izvesti čim več.
Glasbo za violončelo in orkester so skladatelji v preteklih stoletjih pisali bolj ali manj kot vešče dopolnilo svojim ustvarjalnim nagibom. Pisali so jo tudi, kadar je v njihovem krogu bival umetnik, ki mu je ta instrument odpiral nova obzorja. Pa ni šlo samo za spretnostne prvine; pomembnejša se je zdela izraznost, občutljivost nanosov. Ko so umetniki odkrili, da ima violončelo izraz, ki ga ta instrument pokriva od izrazite basovske do bogate tenorske in senzibilne sopranske lege, je skladateljem postal zanimiv tudi violončelo. Zdaj vemo, da se je glasba za violončelo zgodila kot rezultat merjenja moči. Med Haydnom in Tartinijem so velike stilne razlike. Tartini je poklicno razvijal violinsko igro. Še preden je violinsko tehniko utrdil Paganini, je Tartini spoznal, da ima družina godal čarobno moč. Haydn se tehničnim zmogljivostim godal ni pretirano posvečal. Pisal je glasbo, ki so jo godala zmogla izvajati. Šlo mu je za melodično moč. Ta mu je utrjevala izraz in z njim vsebino. Med skladatelji vseh dob so bila izrazu podložna merjenja moči. Po Haydnu je glasba postala umetnost čustev. Romantika je bila blizu. Za petindvajseto oddajo iz cikla »Čarobna družina godal« smo izbrali glasbo Giuseppa Tartinija in Josepha Haydna. Tartinijev Koncert za violončelo in godala v A-duru bodo izvajali Miklós Perényi, Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Anton Nanut. Drugi in tretji stavek Haydnovega Koncerta za violončelo in orkester v D-duru bomo poslušali v izvedbi violončelista Igorja Škerjanca, Orkestra Slovenske filharmonije in dirigenta Marka Letonje. Koncert za violončelo in orkester v C-duru istega skladatelja (Haydna) pa so izvajali: violončelist Milan Hudnik, simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Lorenzo Castriota Skanderbeg. Oddajo ‘Čas, prostor in glasba’ je pripravil profesor Pavel Mihelčič, posnel jo je Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič.
Glasbo za violončelo in orkester so skladatelji v preteklih stoletjih pisali bolj ali manj kot vešče dopolnilo svojim ustvarjalnim nagibom. Pisali so jo tudi, kadar je v njihovem krogu bival umetnik, ki mu je ta instrument odpiral nova obzorja. Pa ni šlo samo za spretnostne prvine; pomembnejša se je zdela izraznost, občutljivost nanosov. Ko so umetniki odkrili, da ima violončelo izraz, ki ga ta instrument pokriva od izrazite basovske do bogate tenorske in senzibilne sopranske lege, je skladateljem postal zanimiv tudi violončelo. Zdaj vemo, da se je glasba za violončelo zgodila kot rezultat merjenja moči. Med Haydnom in Tartinijem so velike stilne razlike. Tartini je poklicno razvijal violinsko igro. Še preden je violinsko tehniko utrdil Paganini, je Tartini spoznal, da ima družina godal čarobno moč. Haydn se tehničnim zmogljivostim godal ni pretirano posvečal. Pisal je glasbo, ki so jo godala zmogla izvajati. Šlo mu je za melodično moč. Ta mu je utrjevala izraz in z njim vsebino. Med skladatelji vseh dob so bila izrazu podložna merjenja moči. Po Haydnu je glasba postala umetnost čustev. Romantika je bila blizu. Za petindvajseto oddajo iz cikla »Čarobna družina godal« smo izbrali glasbo Giuseppa Tartinija in Josepha Haydna. Tartinijev Koncert za violončelo in godala v A-duru bodo izvajali Miklós Perényi, Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Anton Nanut. Drugi in tretji stavek Haydnovega Koncerta za violončelo in orkester v D-duru bomo poslušali v izvedbi violončelista Igorja Škerjanca, Orkestra Slovenske filharmonije in dirigenta Marka Letonje. Koncert za violončelo in orkester v C-duru istega skladatelja (Haydna) pa so izvajali: violončelist Milan Hudnik, simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Lorenzo Castriota Skanderbeg. Oddajo ‘Čas, prostor in glasba’ je pripravil profesor Pavel Mihelčič, posnel jo je Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič.
Tokratno oddajo začenja orgelski trio Delvona Lamarrja. Nadaljeval jo bo John Lucien, potem pa, z železnega repertoarja, Herbie Hancock. Na koncu: ameriški latino jazz flavtist Dave Valentin (in pozavnist Steve Turre) z izborom z albuma skladb Billa O'Connella.
Tokratno oddajo začenja orgelski trio Delvona Lamarrja. Nadaljeval jo bo John Lucien, potem pa, z železnega repertoarja, Herbie Hancock. Na koncu: ameriški latino jazz flavtist Dave Valentin (in pozavnist Steve Turre) z izborom z albuma skladb Billa O'Connella.
V osredje tokratne oddaje postavljamo tudi mi Srečka Kosovela, ki se je rodil na današnji dan leta 1904. V Sežani bodo odkrili pesnikov portret, ki ga domačin in akademski slikar Simon Kastelic podarja Kosovelovemu domu. V Ljubljani je v počastitev obletnice pesnikovega rojstnega dne v Kosovelovem letu potekala informacijska akcija gledališkega režiserja in performerja Dragana Živadinova z naslovom Komaj zaznavno valovanje. V drugem delu oddaje še zapis o odprtju novih prostorov piranske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Kopru.
V osredje tokratne oddaje postavljamo tudi mi Srečka Kosovela, ki se je rodil na današnji dan leta 1904. V Sežani bodo odkrili pesnikov portret, ki ga domačin in akademski slikar Simon Kastelic podarja Kosovelovemu domu. V Ljubljani je v počastitev obletnice pesnikovega rojstnega dne v Kosovelovem letu potekala informacijska akcija gledališkega režiserja in performerja Dragana Živadinova z naslovom Komaj zaznavno valovanje. V drugem delu oddaje še zapis o odprtju novih prostorov piranske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Kopru.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki je z dogajanjem trdno postavljen v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, toda omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki je z dogajanjem trdno postavljen v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, toda omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Želita delati vse stvari tako, kot to delajo ljudje. Pripoveduje: Majda Grbac. Napisal: Karel Čapek. Prevedla: Zdenka Jerman. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Želita delati vse stvari tako, kot to delajo ljudje. Pripoveduje: Majda Grbac. Napisal: Karel Čapek. Prevedla: Zdenka Jerman. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Po odmevnih medijskih izpadih, ki so vključevali surove žaljivke ter mačistične, protisemitske in fašistične izjave, je koherentna vrnitev razvpitega ali slavnega umetnika na prizorišče vedno težavna. Podobno usodo kot pred poldrugim desetletjem znani modni kreator John Galliano se tudi ameriški raper znova krčevito bori s sistemom. Koncertna promocija, ki jo je eden največjih raperjev načrtoval za svoj novi dvanajsti album Bully, je že preklicana, kajti londonski festival Wireless, na katerem bi moral West nastopiti kot glavna zvezda, je že odpovedan. Bolj kot okoliščine, ki od Westa, zdaj znanega pod imenom Ye, zahtevajo opravičila in pokoro, nas v Galeriji zanima vsebina njegove aktualne kreacije. Ta slogovno nesporno ostaja v progresivnem trapu, zato se je West priložnostno zatekel po pomoč k najbolj izpostavljenim prvakom žanra. Travis Scott, Don Toliver in tudi Cee LoGreen, ki so med drugim Yeju pomagali ustvariti glasbeno plat dela Bully, tako na seznamu sodelavcev niso presenečenje. Ob tem gre dodati, da je Ye v primerjavi z muzikalnimi ekstremi, ki jih je božjastno izdajal v zadnji dekadi (albumi Ye, Jesus Is King, Donda in Donda 2), občutno mehkejši. Medtem ko so njegovi sveži verzi ali raje pamfleti raznovrstni, še vedno pa nemalo protislovni ali kar shizofreni. Ti bodisi vključujejo avtorjevo posipavanje s pepelom bodisi čudaško nostalgično povzemajo vrhunce njegove resnično bogate in uspešne glasbene poti. Poleg Yeja bo v rubriki slišati še nove single ameriške soularke Jenevieve, raperja-soularja 6lacka ter londonskega bratskega elektorničnega dvojca Disclosure in nizozemskega house prvaka Chrisa Stussyja. Premierno se bo z novega albuma oglasil tudi atlantski super-soft traper Swae Lee. Posebej zanimiv pa bo tudi nastop naše raperke Masaye, ki je pravkar predstavila nov odličen album Lava.
Po odmevnih medijskih izpadih, ki so vključevali surove žaljivke ter mačistične, protisemitske in fašistične izjave, je koherentna vrnitev razvpitega ali slavnega umetnika na prizorišče vedno težavna. Podobno usodo kot pred poldrugim desetletjem znani modni kreator John Galliano se tudi ameriški raper znova krčevito bori s sistemom. Koncertna promocija, ki jo je eden največjih raperjev načrtoval za svoj novi dvanajsti album Bully, je že preklicana, kajti londonski festival Wireless, na katerem bi moral West nastopiti kot glavna zvezda, je že odpovedan. Bolj kot okoliščine, ki od Westa, zdaj znanega pod imenom Ye, zahtevajo opravičila in pokoro, nas v Galeriji zanima vsebina njegove aktualne kreacije. Ta slogovno nesporno ostaja v progresivnem trapu, zato se je West priložnostno zatekel po pomoč k najbolj izpostavljenim prvakom žanra. Travis Scott, Don Toliver in tudi Cee LoGreen, ki so med drugim Yeju pomagali ustvariti glasbeno plat dela Bully, tako na seznamu sodelavcev niso presenečenje. Ob tem gre dodati, da je Ye v primerjavi z muzikalnimi ekstremi, ki jih je božjastno izdajal v zadnji dekadi (albumi Ye, Jesus Is King, Donda in Donda 2), občutno mehkejši. Medtem ko so njegovi sveži verzi ali raje pamfleti raznovrstni, še vedno pa nemalo protislovni ali kar shizofreni. Ti bodisi vključujejo avtorjevo posipavanje s pepelom bodisi čudaško nostalgično povzemajo vrhunce njegove resnično bogate in uspešne glasbene poti. Poleg Yeja bo v rubriki slišati še nove single ameriške soularke Jenevieve, raperja-soularja 6lacka ter londonskega bratskega elektorničnega dvojca Disclosure in nizozemskega house prvaka Chrisa Stussyja. Premierno se bo z novega albuma oglasil tudi atlantski super-soft traper Swae Lee. Posebej zanimiv pa bo tudi nastop naše raperke Masaye, ki je pravkar predstavila nov odličen album Lava.
V AriZONI nocoj nizek prelet nad glasbeno krajino, njenimi prelestmi in novitetami. Predvsem pa Tomosov Kavarna iz prve roke …
V AriZONI nocoj nizek prelet nad glasbeno krajino, njenimi prelestmi in novitetami. Predvsem pa Tomosov Kavarna iz prve roke …
Romanca in kriminalna drama. Franck in Meriem sta par, ki s petimi otroki živita v prikolici na obrobju Pariza. Franck pobira baker in drug uporaben material s smetišč in ga nato prodaja naprej, Meriem je noseča s šestim otrokom. Denarja je komaj za preživetje in ko Franck izgubi še svoj kombi, s katerim prevaža material, se družini življenje res zaostri. Zaradi prometne nesreče s kombijem in drugih prekrškov, se Franck znajde na sodišču, kjer ga prevzame v obravnavo odvetnik Julien. Med sodelovanjem pri obravnavi Franckovega primera, se bolje spoznata in med njima se kaj hitro razčisti, da si Franck in Meriem ne moreta privoščiti še šestega otroka, medtem ko sta Julien in njegova partnerka Anna, tudi odvetnica, brez otrok in si ga zelo želita. Ali bo med paroma prišlo do sporazuma glede Merieminega šestega , še nerojenega otroka? In ali bo neslutena pobuda legalna in legitimna? Glede na dejstvo, da se je v »posvojitveno« avanturo podal pravniški par, bi sklepali, da je vse po črki zakona … THE SIXTH CHILD (LE SIXIEME ENFANT) / FRA / 2022 Režija: Léopold Legrand / Scenarij: Léopold Legrand, Catherine Paillé / po romanu Alaina Jasparda / Igrajo: Sara Giraudeau, Benjamin Lavernhe, Julien Verlet , Damien Bonnard, Judith Chemla, Naidra Ayadi, Olivier Rabourdin, Marie-Christine Orry, Matheo Kabati, June Benard, Chloé de Almeida Rapicault, Ossana Reinhard in drugi …
Romanca in kriminalna drama. Franck in Meriem sta par, ki s petimi otroki živita v prikolici na obrobju Pariza. Franck pobira baker in drug uporaben material s smetišč in ga nato prodaja naprej, Meriem je noseča s šestim otrokom. Denarja je komaj za preživetje in ko Franck izgubi še svoj kombi, s katerim prevaža material, se družini življenje res zaostri. Zaradi prometne nesreče s kombijem in drugih prekrškov, se Franck znajde na sodišču, kjer ga prevzame v obravnavo odvetnik Julien. Med sodelovanjem pri obravnavi Franckovega primera, se bolje spoznata in med njima se kaj hitro razčisti, da si Franck in Meriem ne moreta privoščiti še šestega otroka, medtem ko sta Julien in njegova partnerka Anna, tudi odvetnica, brez otrok in si ga zelo želita. Ali bo med paroma prišlo do sporazuma glede Merieminega šestega , še nerojenega otroka? In ali bo neslutena pobuda legalna in legitimna? Glede na dejstvo, da se je v »posvojitveno« avanturo podal pravniški par, bi sklepali, da je vse po črki zakona … THE SIXTH CHILD (LE SIXIEME ENFANT) / FRA / 2022 Režija: Léopold Legrand / Scenarij: Léopold Legrand, Catherine Paillé / po romanu Alaina Jasparda / Igrajo: Sara Giraudeau, Benjamin Lavernhe, Julien Verlet , Damien Bonnard, Judith Chemla, Naidra Ayadi, Olivier Rabourdin, Marie-Christine Orry, Matheo Kabati, June Benard, Chloé de Almeida Rapicault, Ossana Reinhard in drugi …
Domači in tuji elektronski ritmiv ter gostujoči miks v ZDA živeče kolumbijske didžejke in producentke OKAYVAL. 01. Alan Braxe & Fred Falke - Intro (Alan Braxe Remix) (Smugglers Way) 02. Tonco - Burned Down (Ópalo Records) 03. Sting & Cheb Mami - Desert Rose (Bedouin Remix) (UMe - A&M Records Inc.) 04. Ben Sterling x Stevie Appleton - Around The World (Counter Records) 05. everyone - Katapult (BROKEN RADIO) 06. Hayden James, Kormak & Yeah Boy - One I Want (Broke Records) 07. Max Styler, Vintage Culture & Ali Love - Freaky 1 (Affairs) 08. Anyma (with LISA) - Bad Angel (Interscope) 09. SLAMM & Gio Lucca - The Prayer (Insomniac Records) 10. Lady Jane Beach - Binman (Seth Troxler Club Edit) (SLACKER 85) 11. Basement Jaxx - Where’s Your Head At (Steve Angello Remix) (XL Recordings) 12. Immersed - The Last Time (House For Artists) 13. wes mills - used to be fun (Good Good Records) 14. Riordan & Bushbaby - Strong Rhyme (Darkroom) 15. Gorgon City & Taet - Second Nature (REALM) 16. Stanny Abram - Feel This House (Marba Records) 17. RAYZIR - Dead Serious (HE.SHE.THEY.)
Domači in tuji elektronski ritmiv ter gostujoči miks v ZDA živeče kolumbijske didžejke in producentke OKAYVAL. 01. Alan Braxe & Fred Falke - Intro (Alan Braxe Remix) (Smugglers Way) 02. Tonco - Burned Down (Ópalo Records) 03. Sting & Cheb Mami - Desert Rose (Bedouin Remix) (UMe - A&M Records Inc.) 04. Ben Sterling x Stevie Appleton - Around The World (Counter Records) 05. everyone - Katapult (BROKEN RADIO) 06. Hayden James, Kormak & Yeah Boy - One I Want (Broke Records) 07. Max Styler, Vintage Culture & Ali Love - Freaky 1 (Affairs) 08. Anyma (with LISA) - Bad Angel (Interscope) 09. SLAMM & Gio Lucca - The Prayer (Insomniac Records) 10. Lady Jane Beach - Binman (Seth Troxler Club Edit) (SLACKER 85) 11. Basement Jaxx - Where’s Your Head At (Steve Angello Remix) (XL Recordings) 12. Immersed - The Last Time (House For Artists) 13. wes mills - used to be fun (Good Good Records) 14. Riordan & Bushbaby - Strong Rhyme (Darkroom) 15. Gorgon City & Taet - Second Nature (REALM) 16. Stanny Abram - Feel This House (Marba Records) 17. RAYZIR - Dead Serious (HE.SHE.THEY.)
Poslušamo novo solistično glasbo izjemnih pihalcev. Uvodoma glasbo silovite, uporne kratke izdaje »Chase the Demons Out«, na kateri švedski saksofonist Martin Küchen uzvoči izgon vojn in grozot, nato izdajo »Away, I Was«, še eno iz vrste poglobljenih solo izdaj angleškega saksofonista, sicer pa tudi fizika in inovatorja pihalskih tehnik Johna Butcherja ter glasbo ameriške flavtistke, improvizatorske in skladateljice Rachel Beetz, ki svojo igro na novi plošči »Tone Keepers« iznajdljivo členi na osnovne gradnike in jih sestavlja v hipnotičen tok.
Poslušamo novo solistično glasbo izjemnih pihalcev. Uvodoma glasbo silovite, uporne kratke izdaje »Chase the Demons Out«, na kateri švedski saksofonist Martin Küchen uzvoči izgon vojn in grozot, nato izdajo »Away, I Was«, še eno iz vrste poglobljenih solo izdaj angleškega saksofonista, sicer pa tudi fizika in inovatorja pihalskih tehnik Johna Butcherja ter glasbo ameriške flavtistke, improvizatorske in skladateljice Rachel Beetz, ki svojo igro na novi plošči »Tone Keepers« iznajdljivo členi na osnovne gradnike in jih sestavlja v hipnotičen tok.
Mineva trideset let od smrti grškega pesnika in nobelovca Odisseasa Elitisa, enega osrednjih predstavnikov moderne grške lirike. Njegovo poezijo odlikujejo bujna metaforika, nenavadne besedne zveze in navezovanje na starogrške mite in arhaično dediščino, s katero orisuje magični svet Sredozemlja. Izbrali smo nekaj pesmi iz pesniške zbirke Hvaljeno bodi, ki je izšla leta 1959. Interpret Željko Hrs, prevajalec Janko Moder, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, ton in montaža Andrej Kocan, urednica oddaje Maja Žel Nolda in Matej Juh. Leto nastanka 2011.
Mineva trideset let od smrti grškega pesnika in nobelovca Odisseasa Elitisa, enega osrednjih predstavnikov moderne grške lirike. Njegovo poezijo odlikujejo bujna metaforika, nenavadne besedne zveze in navezovanje na starogrške mite in arhaično dediščino, s katero orisuje magični svet Sredozemlja. Izbrali smo nekaj pesmi iz pesniške zbirke Hvaljeno bodi, ki je izšla leta 1959. Interpret Željko Hrs, prevajalec Janko Moder, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, ton in montaža Andrej Kocan, urednica oddaje Maja Žel Nolda in Matej Juh. Leto nastanka 2011.
V noči s 15. na 16. marec so v Hollywoodu že 98-ič podelili najprestižnejše filmske nagrade oskar, ki jih od leta 1929 podeljuje ameriška Akademija znanosti in umetnosti gibljivih slik. Oskarje podeljujejo v več kategorijah in od leta 1934 tudi za skladbo, napisano posebej za film. Nagrado prejmeta avtor glasbe in avtor besedila. V Godbah z zgodbo se bomo spomnili nekaterih starejših zmagovalnih skladb, pa tudi letošnje zmagovalne pop skladbe Golden iz animiranega filma K Pop Demon Hunters.
V noči s 15. na 16. marec so v Hollywoodu že 98-ič podelili najprestižnejše filmske nagrade oskar, ki jih od leta 1929 podeljuje ameriška Akademija znanosti in umetnosti gibljivih slik. Oskarje podeljujejo v več kategorijah in od leta 1934 tudi za skladbo, napisano posebej za film. Nagrado prejmeta avtor glasbe in avtor besedila. V Godbah z zgodbo se bomo spomnili nekaterih starejših zmagovalnih skladb, pa tudi letošnje zmagovalne pop skladbe Golden iz animiranega filma K Pop Demon Hunters.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Na mednarodnem festivalu sodobne glasbe Unicum je oktobra lani nastopil pianist Klemen Golner in izvedel koncert sodobnih slovenskih del za klavir.
Na mednarodnem festivalu sodobne glasbe Unicum je oktobra lani nastopil pianist Klemen Golner in izvedel koncert sodobnih slovenskih del za klavir.