Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Z oratorijem Geroncijeve sanje in Enigma variacijami si je angleški skladatelj Edward Elgar počasi ustvaril ime v angleški glasbi svoje dobe. V obdobju nastanka teh del – to je na začetku 20. stoletja – je zakoračil v štirideseta leta in šele tedaj si je lahko obetal, da bodo njegove skladbe začeli pogosteje uvrščati na spored tudi najboljši londonski orkestri.
Z oratorijem Geroncijeve sanje in Enigma variacijami si je angleški skladatelj Edward Elgar počasi ustvaril ime v angleški glasbi svoje dobe. V obdobju nastanka teh del – to je na začetku 20. stoletja – je zakoračil v štirideseta leta in šele tedaj si je lahko obetal, da bodo njegove skladbe začeli pogosteje uvrščati na spored tudi najboljši londonski orkestri.
V studiu gostimo skladatelja Žiga Staniča in multiinšturmentalista Boštjana Gombača, ki sta lani poleti sodelovala pri projektu Najstarejša piščal ob 30. obletnici odkritja neandertalčeve piščali. Stanič je za to priložnost napisal skladbo Triakonta za multiinštrumentalista in big band, pri čemer je vedel, da bo na rekonstrukcijo neandertalčeve piščali v tej skladbi igral prav Gombač. V pogovoru bosta glasbenika predstavila skupen proces dela, posebnosti rekonstrukcije piščali iz 3D tiska, ki jo je izdelal Narodni muzej Slovenije, in načine igranja nanjo ter strukturno zasnovo skladbe Triakonta, govorila pa bosta tudi o vtisih s premierne izvedbe in svojih preteklih sodelovanjih.
V studiu gostimo skladatelja Žiga Staniča in multiinšturmentalista Boštjana Gombača, ki sta lani poleti sodelovala pri projektu Najstarejša piščal ob 30. obletnici odkritja neandertalčeve piščali. Stanič je za to priložnost napisal skladbo Triakonta za multiinštrumentalista in big band, pri čemer je vedel, da bo na rekonstrukcijo neandertalčeve piščali v tej skladbi igral prav Gombač. V pogovoru bosta glasbenika predstavila skupen proces dela, posebnosti rekonstrukcije piščali iz 3D tiska, ki jo je izdelal Narodni muzej Slovenije, in načine igranja nanjo ter strukturno zasnovo skladbe Triakonta, govorila pa bosta tudi o vtisih s premierne izvedbe in svojih preteklih sodelovanjih.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Armenija je malo znana država v goratem Zakavkazju. Po razglasitvi neodvisnosti leta 1991 je veliko Armencev odšlo po svetu s trebuhom za kruhom, vendar se za družinska slavja in verske praznike radi vračajo domov, ko se za bogato obloženo mizo zbere širša družina. Tako je tudi pri Karapetjanovih, ki živijo na podeželju in se ukvarjajo s pridelovanjem sadja in zelenjave. Česar ne porabijo zase, oče Zos s sinom proda na tržnici v Erevanu, mati Melanija pa s hčerjo skrbi za hišo. Za praznike zakurijo tradicionalno glineno peč in v njej spečejo tako značilni armenski kruh kot tudi ražnjiče z jagnjetino in krompirjem.
Armenija je malo znana država v goratem Zakavkazju. Po razglasitvi neodvisnosti leta 1991 je veliko Armencev odšlo po svetu s trebuhom za kruhom, vendar se za družinska slavja in verske praznike radi vračajo domov, ko se za bogato obloženo mizo zbere širša družina. Tako je tudi pri Karapetjanovih, ki živijo na podeželju in se ukvarjajo s pridelovanjem sadja in zelenjave. Česar ne porabijo zase, oče Zos s sinom proda na tržnici v Erevanu, mati Melanija pa s hčerjo skrbi za hišo. Za praznike zakurijo tradicionalno glineno peč in v njej spečejo tako značilni armenski kruh kot tudi ražnjiče z jagnjetino in krompirjem.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Že od rane mladosti je Dvořák izkazoval nadarjenost za glasbo. Učil se je igranja na violino in pozneje obiskoval orglarsko šolo, ki jo je tudi uspešno končal. Čeprav se je njegov oče preživljal z glasbo, igral je citre, je bilo potrebnega kar nekaj prigovarjanja učiteljev, da je svojega najstarejšega sina pustil v glasbeni svet. Antonín je odpotoval v Prago in se učil teorije, petja in orglanja.
Že od rane mladosti je Dvořák izkazoval nadarjenost za glasbo. Učil se je igranja na violino in pozneje obiskoval orglarsko šolo, ki jo je tudi uspešno končal. Čeprav se je njegov oče preživljal z glasbo, igral je citre, je bilo potrebnega kar nekaj prigovarjanja učiteljev, da je svojega najstarejšega sina pustil v glasbeni svet. Antonín je odpotoval v Prago in se učil teorije, petja in orglanja.
Sklepna koncerta lanske petnajste sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu sta bila posvečena pesmim o ljubezni, izgubi in ljubosumju, ki so jim Angleži rekli »mad songs« ali »pesmi norosti«. Norost, nesrečna zaljubljenost in nezdrava ljubezen so v 17. stoletju vseskozi fascinirale občinstvo. Zlasti v Angliji so mnoge gledališke igre in glasbena dela upodabljala duševno stanje žrtev ljubezenske strasti, ki je vodila v blaznost. Najpogostejši razlog je bila nesrečna ljubezen. Na drugem koncertu, ki je bil v torek, petindvajstega novembra, je nastopil ansambel musica cubicularis s poljsko-slovensko sopranistko Heleno Bregar. Na sporedu so bile pesmi Henryja in Daniela Purcella, Blowa in Ecclesa, pa tudi več instrumentalnih skladb.
Sklepna koncerta lanske petnajste sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu sta bila posvečena pesmim o ljubezni, izgubi in ljubosumju, ki so jim Angleži rekli »mad songs« ali »pesmi norosti«. Norost, nesrečna zaljubljenost in nezdrava ljubezen so v 17. stoletju vseskozi fascinirale občinstvo. Zlasti v Angliji so mnoge gledališke igre in glasbena dela upodabljala duševno stanje žrtev ljubezenske strasti, ki je vodila v blaznost. Najpogostejši razlog je bila nesrečna ljubezen. Na drugem koncertu, ki je bil v torek, petindvajstega novembra, je nastopil ansambel musica cubicularis s poljsko-slovensko sopranistko Heleno Bregar. Na sporedu so bile pesmi Henryja in Daniela Purcella, Blowa in Ecclesa, pa tudi več instrumentalnih skladb.
Naša prva današnja zgodba je umetniško gibanje OHO – dokumentarec o njih je bil včeraj na ogled v Novi Gorici –, ki velja za eno najradikalnejših slovenskih avantgardnih skupin. Še enkrat vas bomo spomnili na regijsko razstavo južnoprimorskih likovnih ustvarjalcev Gnoj je zlato, ki jo pripravlja Javni sklad za kulturne dejavnosti in je letos posvečena Srečku Kosovelu. V Los Angelesu pa so danes sporočili, kdo so nominiranci za letošnje Oskarje. Novi rekorder po številu nominacij je s 16-imi postala grozljivka Grešniki. Armando Šturman je za rdečo nit glasbene ogrlice, ki jo je poimenoval Princeps mundi ali Princ sveta, izbral pesmi o Donaldu Trumpu.
Naša prva današnja zgodba je umetniško gibanje OHO – dokumentarec o njih je bil včeraj na ogled v Novi Gorici –, ki velja za eno najradikalnejših slovenskih avantgardnih skupin. Še enkrat vas bomo spomnili na regijsko razstavo južnoprimorskih likovnih ustvarjalcev Gnoj je zlato, ki jo pripravlja Javni sklad za kulturne dejavnosti in je letos posvečena Srečku Kosovelu. V Los Angelesu pa so danes sporočili, kdo so nominiranci za letošnje Oskarje. Novi rekorder po številu nominacij je s 16-imi postala grozljivka Grešniki. Armando Šturman je za rdečo nit glasbene ogrlice, ki jo je poimenoval Princeps mundi ali Princ sveta, izbral pesmi o Donaldu Trumpu.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.
Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.
Konec tedna je povsod zadišalo po pustu … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.
Konec tedna je povsod zadišalo po pustu … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Štirideset let je minilo od nastanka ene najboljših narodnozabavnih zasedb, Ansambla Štajerskih 7. V tokratni in še kakšni od prihodnjih oddajah, se bomo sprehodili skozi njihove glasbene izdaje in vam v posluh ponudili skladbe po izboru glasbenega urednika Tomaža Gučka. Tokratni izbor obsega skladbe z albumov, ki so izšli med letoma 1987 do 1997.
Štirideset let je minilo od nastanka ene najboljših narodnozabavnih zasedb, Ansambla Štajerskih 7. V tokratni in še kakšni od prihodnjih oddajah, se bomo sprehodili skozi njihove glasbene izdaje in vam v posluh ponudili skladbe po izboru glasbenega urednika Tomaža Gučka. Tokratni izbor obsega skladbe z albumov, ki so izšli med letoma 1987 do 1997.
Władysław Stanisław Reymont, poljski avtor kratke proze in romanov, se je rodil 7. maja 1867, umrl pa je pred sto leti, 5. decembra 1925, star 58 let. Ob tej priložnostI smo za Literarni večer na Prvem programu izbrali oddajo o njegovem delu in življenju, ki jo je pred desetletjem pripravila Tadeja Šergan. Prevajalci Janko Moder (Kmetje), France Bevk (Tomek Baran), Joža Glonar (Komedijantka) in Marjan Bregant (Leto 1794), interpreta Saša Mihelčič in Gorazd Logar, bralka Lidija Hartman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Klemen Markovčič. Posneto 2015. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek.
Władysław Stanisław Reymont, poljski avtor kratke proze in romanov, se je rodil 7. maja 1867, umrl pa je pred sto leti, 5. decembra 1925, star 58 let. Ob tej priložnostI smo za Literarni večer na Prvem programu izbrali oddajo o njegovem delu in življenju, ki jo je pred desetletjem pripravila Tadeja Šergan. Prevajalci Janko Moder (Kmetje), France Bevk (Tomek Baran), Joža Glonar (Komedijantka) in Marjan Bregant (Leto 1794), interpreta Saša Mihelčič in Gorazd Logar, bralka Lidija Hartman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Klemen Markovčič. Posneto 2015. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek.
Na pustno soboto, ki je hkrati tudi valentinovo, nova izbrana reggae glasba.
Na pustno soboto, ki je hkrati tudi valentinovo, nova izbrana reggae glasba.
Protagonista igre sta žrtev in njen rabelj – mlado dekle in njen ugrabitelj. Pretresljiva, subtilna in natančna študija psihopatologije že v uvodnih taktih zariše slutnjo nevarnosti: dekle postopno zaznava, da se za prijaznostjo odraslega moškega v hiši, polni nagačenih živali, skriva temnejša, srhljiva resnica. Režiserka: Brina Klampfer Merčnik Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Oblikovalka zvoka, glasbe in avtorica glasbe: Mateja Starič Violončelist: Klemen Hvala Dekle – Živa Selan Moški – Primož Vrhovec Uredništvo igranega programa in ŠKUC gledališče Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2022
Protagonista igre sta žrtev in njen rabelj – mlado dekle in njen ugrabitelj. Pretresljiva, subtilna in natančna študija psihopatologije že v uvodnih taktih zariše slutnjo nevarnosti: dekle postopno zaznava, da se za prijaznostjo odraslega moškega v hiši, polni nagačenih živali, skriva temnejša, srhljiva resnica. Režiserka: Brina Klampfer Merčnik Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Oblikovalka zvoka, glasbe in avtorica glasbe: Mateja Starič Violončelist: Klemen Hvala Dekle – Živa Selan Moški – Primož Vrhovec Uredništvo igranega programa in ŠKUC gledališče Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2022
Mazohistka je prvi roman uspešne slovenske avtorice Katje Perat. V njem bralce prestavi na Dunaj v čas prehoda iz 19. v 20. stoletje. Glavni lik je Nadežda, najdenka oziroma posvojenka avstrijskega pisatelja Leopolda von Sacher-Masocha – pri tem je Nadežda v nasprotju s pisateljem izmišljen lik. Pisateljica prek nje prikaže duha časa v mestu, ki je bilo tedaj živahna prestolnica, kjer je cvetela klasična psihoanaliza, ženske pa so se začele osvobajati. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Mazohistka je prvi roman uspešne slovenske avtorice Katje Perat. V njem bralce prestavi na Dunaj v čas prehoda iz 19. v 20. stoletje. Glavni lik je Nadežda, najdenka oziroma posvojenka avstrijskega pisatelja Leopolda von Sacher-Masocha – pri tem je Nadežda v nasprotju s pisateljem izmišljen lik. Pisateljica prek nje prikaže duha časa v mestu, ki je bilo tedaj živahna prestolnica, kjer je cvetela klasična psihoanaliza, ženske pa so se začele osvobajati. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Septembra 2022 je v policijskem pridržanju v Teheranu umrla mlada Kurdinja Mahsa Amini. Priprli so jo, ker si ni dovolj spodobno pokrila las. Njena smrt je izzvala ogorčene ulične proteste, ki so se hitro razširili po vsem Iranu. Ženske so množično sežigale svoje naglavne rute, posnetke upora pa objavljale na družbenih omrežjih. Sledil je neizprosen obračun oblasti z demonstranti, med katerim je umrlo več sto Irancev, med njimi številni mladi in celo otroci. Dokumentarni film, ki temelji na pretresljivih amaterskih posnetkih in pričevanjih očividcev o mučenju in posiljevanju zapornikov, razkriva tisto, kar poskuša iranski režim skriti pred svetom: velika in majhna dejanja upora, s katerimi si mladi Iranci, zlasti dekleta, želijo izboriti svobodo in pravico do odločanja o svojem načinu življenja. INSIDE THE IRANIAN UPRISING / Velika Britanija / 2023 / Režija: Majed Neisi
Septembra 2022 je v policijskem pridržanju v Teheranu umrla mlada Kurdinja Mahsa Amini. Priprli so jo, ker si ni dovolj spodobno pokrila las. Njena smrt je izzvala ogorčene ulične proteste, ki so se hitro razširili po vsem Iranu. Ženske so množično sežigale svoje naglavne rute, posnetke upora pa objavljale na družbenih omrežjih. Sledil je neizprosen obračun oblasti z demonstranti, med katerim je umrlo več sto Irancev, med njimi številni mladi in celo otroci. Dokumentarni film, ki temelji na pretresljivih amaterskih posnetkih in pričevanjih očividcev o mučenju in posiljevanju zapornikov, razkriva tisto, kar poskuša iranski režim skriti pred svetom: velika in majhna dejanja upora, s katerimi si mladi Iranci, zlasti dekleta, želijo izboriti svobodo in pravico do odločanja o svojem načinu življenja. INSIDE THE IRANIAN UPRISING / Velika Britanija / 2023 / Režija: Majed Neisi
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Antigona – kako si upamo! Z vesno nagrajeni dokumentarni film, ki postavlja sodobne politike in vplivneže v vloge iz Žižkove interpretacije starogrške tragedije Slavljena kot junakinja pogumnega odpora državni oblasti, se zdi Antigona kot priročen ideal za današnji čas. In vendar, ali gre res za emancipatorno junakinjo, ki je dala svoj glas tistim, ki so brez njega? Ali pa je tudi ona del problema? Kakšna Antigona ustreza našemu svetu desnega fundamentalizma, klimatskih sprememb in neizmerne neenakosti? Za Žižka predstavlja edino pot kako ostati zvest klasičnemu delu, da ga spremeni in uporabi za to, da z njim pove zgodbo, ki jo moramo slišati danes. Žižek predstavi tri različne Antigonine usode in nam s tem vrača avtentični prostor demokracije, polje različnih možnih izbir - kakšno prihodnost bomo izbrali? Ali moramo samo postati junaki ponovitev naših zgodb? Čas je, da dvignemo skalo in odkrijemo “odvratno mrmranje življenja”, ki se skriva pod njo. Kapitalizem se bliža globalni krizi pod fasado demokracije, čas je za radikalna dejanja. ANTIGONA – Kako si upamo! predstavlja politično dramaturgijo, ki podžiga najbolj vitalna vprašanja našega časa.
Antigona – kako si upamo! Z vesno nagrajeni dokumentarni film, ki postavlja sodobne politike in vplivneže v vloge iz Žižkove interpretacije starogrške tragedije Slavljena kot junakinja pogumnega odpora državni oblasti, se zdi Antigona kot priročen ideal za današnji čas. In vendar, ali gre res za emancipatorno junakinjo, ki je dala svoj glas tistim, ki so brez njega? Ali pa je tudi ona del problema? Kakšna Antigona ustreza našemu svetu desnega fundamentalizma, klimatskih sprememb in neizmerne neenakosti? Za Žižka predstavlja edino pot kako ostati zvest klasičnemu delu, da ga spremeni in uporabi za to, da z njim pove zgodbo, ki jo moramo slišati danes. Žižek predstavi tri različne Antigonine usode in nam s tem vrača avtentični prostor demokracije, polje različnih možnih izbir - kakšno prihodnost bomo izbrali? Ali moramo samo postati junaki ponovitev naših zgodb? Čas je, da dvignemo skalo in odkrijemo “odvratno mrmranje življenja”, ki se skriva pod njo. Kapitalizem se bliža globalni krizi pod fasado demokracije, čas je za radikalna dejanja. ANTIGONA – Kako si upamo! predstavlja politično dramaturgijo, ki podžiga najbolj vitalna vprašanja našega časa.
SAMUEL BARBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 6 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI Klavir: CÉCILE OUSSET VACLAV PICHL: KONCERT V D-DURU ZA KONTRABAS IN ORKESTER Kontrabas: JOŠT LAMPRET, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SIMON DVORŠAK
SAMUEL BARBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 6 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI Klavir: CÉCILE OUSSET VACLAV PICHL: KONCERT V D-DURU ZA KONTRABAS IN ORKESTER Kontrabas: JOŠT LAMPRET, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SIMON DVORŠAK
SAMUEL BARBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 6 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI Klavir: CÉCILE OUSSET VACLAV PICHL: KONCERT V D-DURU ZA KONTRABAS IN ORKESTER Kontrabas: JOŠT LAMPRET, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SIMON DVORŠAK
SAMUEL BARBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 6 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI Klavir: CÉCILE OUSSET VACLAV PICHL: KONCERT V D-DURU ZA KONTRABAS IN ORKESTER Kontrabas: JOŠT LAMPRET, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SIMON DVORŠAK
Ko govorimo o glasbi, pogosto govorimo o glasovih. O tem, kdo poje, kdo stoji na odru, kdo je obraz albuma. Redkeje pa se vprašamo: kdo je odločil, kako ta glas sploh zveni? Producenti niso zgolj tehnični delavci. So uredniki, psihologi, aranžerji in včasih celo režiserji. Danes govorimo o tistih, ki so spremenili način snemanja glasbe – in s tem tudi način poslušanja.
Ko govorimo o glasbi, pogosto govorimo o glasovih. O tem, kdo poje, kdo stoji na odru, kdo je obraz albuma. Redkeje pa se vprašamo: kdo je odločil, kako ta glas sploh zveni? Producenti niso zgolj tehnični delavci. So uredniki, psihologi, aranžerji in včasih celo režiserji. Danes govorimo o tistih, ki so spremenili način snemanja glasbe – in s tem tudi način poslušanja.
Kajetan Kovič je pesem Odtekanje objavil v zbirki Poletje, a je primerna za vse letne čase. Tudi za mrzli januar. Igralec Boris Mihalj. Posneto decembra 2006.
Kajetan Kovič je pesem Odtekanje objavil v zbirki Poletje, a je primerna za vse letne čase. Tudi za mrzli januar. Igralec Boris Mihalj. Posneto decembra 2006.
CHARLES VILLIERS STANFORD: SONATA ZA KLARINET IN KLAVIR, OP. 129 Klarinet: DIANA MARKOVIĆ, Klavir: LUCA FERRINI SIR EDWARD ELGAR: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 85 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: DEMETRIJ ŽEBRE SIR ARNOLD BAX: FANTASY SONATA Harfa: SOFIA RISTIĆ, Viola: ALEXANDRE RAZERA RALPH VAUGHAN WILLIAMS: SIMFONIJA ŠT. 3, PASTORALNA FILHARMONIČNI ORKESTER BBC, Sopran: VALERIE HILL, Dirigent: SIR ADRIAN BOULT ARTHUR BLISS: TOCCATA Klavir: KATHRON STURROCK
CHARLES VILLIERS STANFORD: SONATA ZA KLARINET IN KLAVIR, OP. 129 Klarinet: DIANA MARKOVIĆ, Klavir: LUCA FERRINI SIR EDWARD ELGAR: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 85 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: DEMETRIJ ŽEBRE SIR ARNOLD BAX: FANTASY SONATA Harfa: SOFIA RISTIĆ, Viola: ALEXANDRE RAZERA RALPH VAUGHAN WILLIAMS: SIMFONIJA ŠT. 3, PASTORALNA FILHARMONIČNI ORKESTER BBC, Sopran: VALERIE HILL, Dirigent: SIR ADRIAN BOULT ARTHUR BLISS: TOCCATA Klavir: KATHRON STURROCK