Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Komična drama. Stand-up komik Max Brandel živi s svojim očetom Stanom. Skupaj se trudita vzgajati Maxovega avtističnega sina Ezro, pomoč in ljubezen prihaja tudi od Ezrine mame in Maxove bivše žene Jenne. Ko so se vsi skupaj primorani soočiti z težkimi odločitvami glede Ezrove prihodnosti, se Max odloči s sinom prepotovati velik kos Združenih držav, da bi si prečistil misli in sprejel za sina najboljšo odločitev… EZRA / ZDA / 2023 Režija: Tony Goldwyn / Scenarij: Tony Spiridakis / Igrajo: Robert De Niro, Vera Farmiga, Bobby Cannavale, Whoopi Goldberg, William A. Fitzgerald …
Komična drama. Stand-up komik Max Brandel živi s svojim očetom Stanom. Skupaj se trudita vzgajati Maxovega avtističnega sina Ezro, pomoč in ljubezen prihaja tudi od Ezrine mame in Maxove bivše žene Jenne. Ko so se vsi skupaj primorani soočiti z težkimi odločitvami glede Ezrove prihodnosti, se Max odloči s sinom prepotovati velik kos Združenih držav, da bi si prečistil misli in sprejel za sina najboljšo odločitev… EZRA / ZDA / 2023 Režija: Tony Goldwyn / Scenarij: Tony Spiridakis / Igrajo: Robert De Niro, Vera Farmiga, Bobby Cannavale, Whoopi Goldberg, William A. Fitzgerald …
Dyan spozna, da imata s Caryjem preveč različne želje in cilje, da bi imelo njuno razmerje prihodnost, zato ga zapusti. Strti Cary se po ljubezenski nasvet zateče k stari prijateljici Grace, zdaj monaški princesi. Mladi Archie na avdicijah v New Yorku ni uspešen, dokler ga znanec ne priporoči bohemskemu zakonskemu paru, ki pripravlja novo gledališko predstavo in išče igralca za glavno moško vlogo. Uspešni debi na odrskih deskah Archieju odpre vrata tudi v svet filma. ARCHIE / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Jeff Pope Režija: Paul Andrew Williams V glavnih vlogah: Jason Isaacs, Laura Aikman, Harriet Walter, Dainton Anderson, Calam Lynch, Oaklee Pendergast, Kara Tointon
Dyan spozna, da imata s Caryjem preveč različne želje in cilje, da bi imelo njuno razmerje prihodnost, zato ga zapusti. Strti Cary se po ljubezenski nasvet zateče k stari prijateljici Grace, zdaj monaški princesi. Mladi Archie na avdicijah v New Yorku ni uspešen, dokler ga znanec ne priporoči bohemskemu zakonskemu paru, ki pripravlja novo gledališko predstavo in išče igralca za glavno moško vlogo. Uspešni debi na odrskih deskah Archieju odpre vrata tudi v svet filma. ARCHIE / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Jeff Pope Režija: Paul Andrew Williams V glavnih vlogah: Jason Isaacs, Laura Aikman, Harriet Walter, Dainton Anderson, Calam Lynch, Oaklee Pendergast, Kara Tointon
V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. Z deveto slušno epsko upodobitvijo z naslovom Pevca ne grajaj, če poje o bridki usodi Danajcev zapuščamo Iliado in prehajamo k Odiseji, drugemu velikemu Homerjevemu epu. V odlomkih iz 1. in 8. speva Odiseje spoznamo Odisejev dom na Itaki in smo priče srečanju Atene s Telemahom. Izbrani odlomki so iz osmega in prvega speva Odiseje v prevodih Antona Sovreta in Kajetana Gantarja. Pobudnik in urednik cikla iz leta 1995 je bil Vladimir Kocijančič. Prevajalca: Anton Sovre, Kajetan Gantar Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Odisej – Ivan Rupnik Zeus – Boris Kralj Atena – Jožica Avbelj Telemah – Jernej Kuntner Antinoos – Zvone Hribar Evrimah – Željko Hrs Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.
V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. Z deveto slušno epsko upodobitvijo z naslovom Pevca ne grajaj, če poje o bridki usodi Danajcev zapuščamo Iliado in prehajamo k Odiseji, drugemu velikemu Homerjevemu epu. V odlomkih iz 1. in 8. speva Odiseje spoznamo Odisejev dom na Itaki in smo priče srečanju Atene s Telemahom. Izbrani odlomki so iz osmega in prvega speva Odiseje v prevodih Antona Sovreta in Kajetana Gantarja. Pobudnik in urednik cikla iz leta 1995 je bil Vladimir Kocijančič. Prevajalca: Anton Sovre, Kajetan Gantar Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Odisej – Ivan Rupnik Zeus – Boris Kralj Atena – Jožica Avbelj Telemah – Jernej Kuntner Antinoos – Zvone Hribar Evrimah – Željko Hrs Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.
V nocojšnji Etnofoniji poslušamo pesmi z albuma From Minho to Euphrates, ki ga podpisujeta libanonska pevka Lamia Yared in španski multiinštrumentalist Efrén López. Na albumu nas pevka z izbranimi sakralnimi in posvetnimi pesmimi popelje na zvočno popotovanje, s katerim povezuje raznovrstne tradicije, od iberskega polotoka pa vse tja do starodavne Mezopotamije.
V nocojšnji Etnofoniji poslušamo pesmi z albuma From Minho to Euphrates, ki ga podpisujeta libanonska pevka Lamia Yared in španski multiinštrumentalist Efrén López. Na albumu nas pevka z izbranimi sakralnimi in posvetnimi pesmimi popelje na zvočno popotovanje, s katerim povezuje raznovrstne tradicije, od iberskega polotoka pa vse tja do starodavne Mezopotamije.
Gaël Faye, pisatelj, pesnik in glasbenik, se je rodil v Burundiju mami Ruandki in očetu Francozu. Leta 1995 je družina pred državljansko vojno pobegnila v Francijo. V slovenskem prevodu smo lahko brali že njegov roman Mala dežela, ki govori o otroštvu v Burundiju in je postal prava literarna uspešnica. Palisandrovec je njegov drugi roman, ki skozi usodo štirih generacij slika ruandsko zgodovino. V romanu spremljamo junaka Milana, ki s starši živi v Parizu. Čeprav je njegova mama ruandskega rodu, je o Ruandi vedno molčala, zato se jo junak nameni raziskati sam. Prevajalka Janina Kos, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2026.
Gaël Faye, pisatelj, pesnik in glasbenik, se je rodil v Burundiju mami Ruandki in očetu Francozu. Leta 1995 je družina pred državljansko vojno pobegnila v Francijo. V slovenskem prevodu smo lahko brali že njegov roman Mala dežela, ki govori o otroštvu v Burundiju in je postal prava literarna uspešnica. Palisandrovec je njegov drugi roman, ki skozi usodo štirih generacij slika ruandsko zgodovino. V romanu spremljamo junaka Milana, ki s starši živi v Parizu. Čeprav je njegova mama ruandskega rodu, je o Ruandi vedno molčala, zato se jo junak nameni raziskati sam. Prevajalka Janina Kos, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2026.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Oddajo bomo namenili glasbi violinista Michala Urbaniaka. Umrl je decembra lani. Najbolj prepoznavni poljski jazzovski glasbenik je sodeloval s celo paleto sodobnih jazzistov, omenimo imena kot so Billy Cobham, Joe Zawinul, Herbie Hancock, Wayne Shorter, Kenny Garrett, Marcus Miller, Jaco Pastorius in Alphonze Mouzon. V letu 1992 se je povzpel na vrh petih kategorij v izboru vodilne jazzovske revije Downbeat. Posnel je kar 60 albumov. V zadnjih letih se je Urbaniak vračal k bolj tradicionalnim jazzovskim formam.
Oddajo bomo namenili glasbi violinista Michala Urbaniaka. Umrl je decembra lani. Najbolj prepoznavni poljski jazzovski glasbenik je sodeloval s celo paleto sodobnih jazzistov, omenimo imena kot so Billy Cobham, Joe Zawinul, Herbie Hancock, Wayne Shorter, Kenny Garrett, Marcus Miller, Jaco Pastorius in Alphonze Mouzon. V letu 1992 se je povzpel na vrh petih kategorij v izboru vodilne jazzovske revije Downbeat. Posnel je kar 60 albumov. V zadnjih letih se je Urbaniak vračal k bolj tradicionalnim jazzovskim formam.
Film prikazuje približno desetletno obdobje, petdeseta in začetek šestdesetih let 20. stoletja, v življenju francoske umetnice Niki de Saint Phalle (29. 10. 1930–21. 5. 2002), ki je bila model, slikarka, kiparka in pisateljica. Niki je okolje, v katerem je odraščala, pozneje označila kot pekel. Bila je samosvoj in uporniški otrok. Odraščanje v katoliški družini, v kateri je bila mama kaznovalna, oče pa jo je zlorabljal, je pustilo posledice. Leta 1953 je bila prvič hospitalizirana zaradi depresije. Na psihiatrijo se je vrnila še nekajkrat in prav tam je ustvarila prve umetniške skice. Veliko let je preživela v boju s patriarhatom in sponami tistega časa, pa tudi z lastnimi demoni. Sebe je videla kot žensko in umetnico, konkretnejšim definicijam se je izogibala. Nikoli se ni pridružila feminističnemu gibanju, a je vedno izražala idejo o močni ženskosti. Ukvarjala se je z žensko, njenim položajem v družbi, z njeno lepoto in telesom. Za njeno ustvarjanje so značilne pisane barve, mozaični vzorci in velike barvite skulpture teles – nekatere še danes krasijo javne površine po svetu. NIKI / 2024 / Francija, Belgija Scenarij: Céline Sallette, Samuel Doux Režija: Céline Sallette V glavnih vlogah: Charlotte Le Bon, John Robinson, Damien Bonnard, Judith Chemla, Alain Fromager, Virgile Bramly, Grégoire Monsaingeon, Nora Arnezeder, John Fou
Film prikazuje približno desetletno obdobje, petdeseta in začetek šestdesetih let 20. stoletja, v življenju francoske umetnice Niki de Saint Phalle (29. 10. 1930–21. 5. 2002), ki je bila model, slikarka, kiparka in pisateljica. Niki je okolje, v katerem je odraščala, pozneje označila kot pekel. Bila je samosvoj in uporniški otrok. Odraščanje v katoliški družini, v kateri je bila mama kaznovalna, oče pa jo je zlorabljal, je pustilo posledice. Leta 1953 je bila prvič hospitalizirana zaradi depresije. Na psihiatrijo se je vrnila še nekajkrat in prav tam je ustvarila prve umetniške skice. Veliko let je preživela v boju s patriarhatom in sponami tistega časa, pa tudi z lastnimi demoni. Sebe je videla kot žensko in umetnico, konkretnejšim definicijam se je izogibala. Nikoli se ni pridružila feminističnemu gibanju, a je vedno izražala idejo o močni ženskosti. Ukvarjala se je z žensko, njenim položajem v družbi, z njeno lepoto in telesom. Za njeno ustvarjanje so značilne pisane barve, mozaični vzorci in velike barvite skulpture teles – nekatere še danes krasijo javne površine po svetu. NIKI / 2024 / Francija, Belgija Scenarij: Céline Sallette, Samuel Doux Režija: Céline Sallette V glavnih vlogah: Charlotte Le Bon, John Robinson, Damien Bonnard, Judith Chemla, Alain Fromager, Virgile Bramly, Grégoire Monsaingeon, Nora Arnezeder, John Fou
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Čajkovski ni bil koncertni pianist, čeprav sodobniki poročajo, da je klavir igral zelo dobro. Ker na glasbeno sceno ni prihajal kot instrumentalist, ni nič nenavadnega, da je svoj prvi koncert zložil šele pri štiriintridesetih letih. Prvi klavirski koncert je bil, podobno kot večina skladateljevih del, končan v zelo kratkem času. Delo je preigral Nikolaju Rubinsteinu in Nikolaju Hubertu, da bi pridobil mnenje koncertnih pianistov – virtuozov glede tehnične težavnosti, nerodnosti ali neučinkovitosti. Rubinstein je dal ostro kritično oceno in avtorju predlagal številne popravke. Globoko užaljen zaradi takšne kritike je Čajkovski zavrnil spremembo koncerta in izjavil, da bo objavil natanko takšnega, kot je napisal.
Čajkovski ni bil koncertni pianist, čeprav sodobniki poročajo, da je klavir igral zelo dobro. Ker na glasbeno sceno ni prihajal kot instrumentalist, ni nič nenavadnega, da je svoj prvi koncert zložil šele pri štiriintridesetih letih. Prvi klavirski koncert je bil, podobno kot večina skladateljevih del, končan v zelo kratkem času. Delo je preigral Nikolaju Rubinsteinu in Nikolaju Hubertu, da bi pridobil mnenje koncertnih pianistov – virtuozov glede tehnične težavnosti, nerodnosti ali neučinkovitosti. Rubinstein je dal ostro kritično oceno in avtorju predlagal številne popravke. Globoko užaljen zaradi takšne kritike je Čajkovski zavrnil spremembo koncerta in izjavil, da bo objavil natanko takšnega, kot je napisal.
Elvis Costello (vokal) WDR Big Band (dirigent Michael Leonhart) Simon Oslender (klaviature) Bruno Müller (kitara) Thomas Stieger (bobni)
Elvis Costello (vokal) WDR Big Band (dirigent Michael Leonhart) Simon Oslender (klaviature) Bruno Müller (kitara) Thomas Stieger (bobni)
V zbirki Španska pesmarica, ki vsebuje 10 duhovnih in 34 posvetnih španskih pesmi iz 16. in 17. stoletja, je Wolf dosegel kompozicijsko zrelost. Deset duhovnih pesmi v redkeje izvajani priredbi Maxa Regerja za sopran in orgle sta ob 160. obletnici Wolfovega rojstva, leta 2020, na nosilec zvoka posneli sopranistka Theresa Plut in organistka Polona Gantar. Rdeča nit desetih duhovnih pesmi je človekovo ozaveščanje grešnosti in iskanje Božje milosti.
V zbirki Španska pesmarica, ki vsebuje 10 duhovnih in 34 posvetnih španskih pesmi iz 16. in 17. stoletja, je Wolf dosegel kompozicijsko zrelost. Deset duhovnih pesmi v redkeje izvajani priredbi Maxa Regerja za sopran in orgle sta ob 160. obletnici Wolfovega rojstva, leta 2020, na nosilec zvoka posneli sopranistka Theresa Plut in organistka Polona Gantar. Rdeča nit desetih duhovnih pesmi je človekovo ozaveščanje grešnosti in iskanje Božje milosti.
Simfonični orkester Berlinskega radia je 29. januarja v koncertni hiši v Berlinu nastopil pod taktirko svojega šefa dirigenta in umetniškega vodje Vladimirja Jurowskega in kot solista gostil rezidenčnega umetnika te sezone, violinista Christiana Tetzlaffa. Na programu so bili novo delo Slutnja Eduarda Resatscha, Fantazija za violino in orkester op. 24 Josefa Suka in Simfonija št. 6 v es-molu Sergeja Prokofjeva.
Simfonični orkester Berlinskega radia je 29. januarja v koncertni hiši v Berlinu nastopil pod taktirko svojega šefa dirigenta in umetniškega vodje Vladimirja Jurowskega in kot solista gostil rezidenčnega umetnika te sezone, violinista Christiana Tetzlaffa. Na programu so bili novo delo Slutnja Eduarda Resatscha, Fantazija za violino in orkester op. 24 Josefa Suka in Simfonija št. 6 v es-molu Sergeja Prokofjeva.
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 2. del: Azija je celina skrajnosti. Skrajnosti narave oblikujejo življenje in so korenito spremenile prehrano človeka. Celina, na kateri zdaj živi štiri milijarde in pol ljudi, je že od nekdaj dejavnik napredka, vir blaginje in zibelka človeške civilizacije. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Friederike Schmidt-Vogt
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 2. del: Azija je celina skrajnosti. Skrajnosti narave oblikujejo življenje in so korenito spremenile prehrano človeka. Celina, na kateri zdaj živi štiri milijarde in pol ljudi, je že od nekdaj dejavnik napredka, vir blaginje in zibelka človeške civilizacije. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Friederike Schmidt-Vogt
Koprsko mestno pokopališče je od nedavno razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena. Njegov najstarejši del predstavlja pomemben del kulturne dediščine mesta. Razglasitev za spomenik lokalnega pomena pokopališču zagotavlja varnost pred neprimernimi posegi in omogoča strokovno usmerjeno ohranjanje in vzdrževanje v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pesnica in oblikovalka Jana Kandare v novi zbirki Zapisano v kartah, ki je izšla pri Založbi Obzorja, odpira svet arhetipov, navdihnjen s kultnim tarotom Rider-Waite, ki ga je leta 1908 ilustrirala prezrta umetnica in feministka Pamela Colman Smith, znana kot Pixie. Pesničin estetsko izbrušen jezik pa nas ne vodi le skozi simbole, temveč v globine osebnega in kolektivnega nezavednega. V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je sinoči potekal 6. koncert letošnje sezone Glasbenega abonmaja. Klavirski recital je izvedel Zoltán Fejérvári in z virtuoznostjo na eni strani ter skromnostjo na drugi, navdušil občinstvo.
Koprsko mestno pokopališče je od nedavno razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena. Njegov najstarejši del predstavlja pomemben del kulturne dediščine mesta. Razglasitev za spomenik lokalnega pomena pokopališču zagotavlja varnost pred neprimernimi posegi in omogoča strokovno usmerjeno ohranjanje in vzdrževanje v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pesnica in oblikovalka Jana Kandare v novi zbirki Zapisano v kartah, ki je izšla pri Založbi Obzorja, odpira svet arhetipov, navdihnjen s kultnim tarotom Rider-Waite, ki ga je leta 1908 ilustrirala prezrta umetnica in feministka Pamela Colman Smith, znana kot Pixie. Pesničin estetsko izbrušen jezik pa nas ne vodi le skozi simbole, temveč v globine osebnega in kolektivnega nezavednega. V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je sinoči potekal 6. koncert letošnje sezone Glasbenega abonmaja. Klavirski recital je izvedel Zoltán Fejérvári in z virtuoznostjo na eni strani ter skromnostjo na drugi, navdušil občinstvo.
V zborovskem mozaiku predvajamo tri skladbe iz niza Štirih duhovnih del/Quattro pezzi sacri Giuseppa Verdija: Ave Maria/Zdrava, Marija, Stabat Mater/Mati žalostna je stala in Laudi alla Vergine Maria / Hvalnice Devici Mariji za štiriglasni ženski zbor. Poslušamo Zbor Ernsta Senffa in Berlinske filharmonike pod vodstvom Carla Marie Giulinija.
V zborovskem mozaiku predvajamo tri skladbe iz niza Štirih duhovnih del/Quattro pezzi sacri Giuseppa Verdija: Ave Maria/Zdrava, Marija, Stabat Mater/Mati žalostna je stala in Laudi alla Vergine Maria / Hvalnice Devici Mariji za štiriglasni ženski zbor. Poslušamo Zbor Ernsta Senffa in Berlinske filharmonike pod vodstvom Carla Marie Giulinija.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Posneto na RAI Radiu Trsta A leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Posneto na RAI Radiu Trsta A leta 2018 v Trstu.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Pod muzikal Oliver!, ki je nastal po romanu Charlesa Dickensa z naslovom Oliver Twist, se je podpisal Lionel Bart, za to glasbeno delo je namreč napisal glasbo, scenarij in besedila songov. Pred nami pa je drugo dejanje dela, ki so ga prvič uprizorili na londonskem West Endu davnega leta 1960.
Pod muzikal Oliver!, ki je nastal po romanu Charlesa Dickensa z naslovom Oliver Twist, se je podpisal Lionel Bart, za to glasbeno delo je namreč napisal glasbo, scenarij in besedila songov. Pred nami pa je drugo dejanje dela, ki so ga prvič uprizorili na londonskem West Endu davnega leta 1960.