Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pravljica o grdem račku, ki so ga vsi zaničevali, potem pa je postal najlepši med pticami. Pripovedujejo: Zvone Hribar, Ljerka Belak, Saša Mihelčič, Nina Valič, Sabina Kogovšek, Uroš Smolej, Polona Juh, Aleš Valič, Marko Mandič. Avtor besedila: Hans Christian Andersen. Prevajalka: Silvana Orel Kos. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Jure Culiberg. Režiserka: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Pravljica o grdem račku, ki so ga vsi zaničevali, potem pa je postal najlepši med pticami. Pripovedujejo: Zvone Hribar, Ljerka Belak, Saša Mihelčič, Nina Valič, Sabina Kogovšek, Uroš Smolej, Polona Juh, Aleš Valič, Marko Mandič. Avtor besedila: Hans Christian Andersen. Prevajalka: Silvana Orel Kos. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Jure Culiberg. Režiserka: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Vsak zadnji četrtek v mesecu poslušate ponovitve živih oddaj, posnetih v letih od 2016 do 2024. Tokrat je na sporedu oddaja s Poskočnimi muzikanti, posneta devetindvajsetega junija leta 2017 v studiu trinajst Radia Slovenija. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Vsak zadnji četrtek v mesecu poslušate ponovitve živih oddaj, posnetih v letih od 2016 do 2024. Tokrat je na sporedu oddaja s Poskočnimi muzikanti, posneta devetindvajsetega junija leta 2017 v studiu trinajst Radia Slovenija. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Peter Ternovšek, dobitnik Borštnikovega prstana in Glazerjeve nagrade, je velik igralec, ki je še kako opazno in dragoceno sooblikoval mariborsko in slovensko gledališče, v Literarnem večeru pa ga lahko spoznate kot strastnega ljubitelja poezije in njenega srčnega interpreta. Tako lahko v Literarnem večeru slišite pesmi in esejistične odlomke, ki so jih napisali Saša Pavček, Marko Pavček, Alenka Glazer, Erika Vouk, Blaž Lukan, Alja Predan, Gregor Strniša, Nazim Hikmet, Paul Eluard, Vjačeslav Ivanovič Ivanov, Federico García Lorca, Dragan Potočnik, Miroslav Holub, Svetlana Makarovič, Jaan Kaplinski, Vinko Möderndorfer, Edvard Kocbek, Tin Ujević, Bina Štampe Žmavc, Bertolt Brecht, France Forstnerič, Drago Jančar in Božidar Violić. Interpret Peter Ternovšek, soavtorja scenarija Peter Ternovšek in Marko Golja, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstri zvoka Goran Glavičić, Damjan Rostan in Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Peter Ternovšek, dobitnik Borštnikovega prstana in Glazerjeve nagrade, je velik igralec, ki je še kako opazno in dragoceno sooblikoval mariborsko in slovensko gledališče, v Literarnem večeru pa ga lahko spoznate kot strastnega ljubitelja poezije in njenega srčnega interpreta. Tako lahko v Literarnem večeru slišite pesmi in esejistične odlomke, ki so jih napisali Saša Pavček, Marko Pavček, Alenka Glazer, Erika Vouk, Blaž Lukan, Alja Predan, Gregor Strniša, Nazim Hikmet, Paul Eluard, Vjačeslav Ivanovič Ivanov, Federico García Lorca, Dragan Potočnik, Miroslav Holub, Svetlana Makarovič, Jaan Kaplinski, Vinko Möderndorfer, Edvard Kocbek, Tin Ujević, Bina Štampe Žmavc, Bertolt Brecht, France Forstnerič, Drago Jančar in Božidar Violić. Interpret Peter Ternovšek, soavtorja scenarija Peter Ternovšek in Marko Golja, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstri zvoka Goran Glavičić, Damjan Rostan in Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Monološka, skoraj epska pripoved tridesetletnega glavnega junaka, ki se po desetletju vrača z Daljnega vzhoda v rojstni Beograd, je prepletena s kratkimi dinamičnimi izseki z obiska pri njegovih domačih. Ta v vseh vpletenih sproži bivanjska preizpraševanja, ki prehajajo od liričnega k zborovskemu in izginjajo nekje v samoti. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec: Sašo Puljarević Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Rudi Pančur Moški – Benjamin Krnetić Brat – Urban Kuntarič Žena – Miranda Trnjanin Mama – Silva Čušin Ona – Mojka Končar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija in na terenu novembra 2025
Monološka, skoraj epska pripoved tridesetletnega glavnega junaka, ki se po desetletju vrača z Daljnega vzhoda v rojstni Beograd, je prepletena s kratkimi dinamičnimi izseki z obiska pri njegovih domačih. Ta v vseh vpletenih sproži bivanjska preizpraševanja, ki prehajajo od liričnega k zborovskemu in izginjajo nekje v samoti. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec: Sašo Puljarević Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Rudi Pančur Moški – Benjamin Krnetić Brat – Urban Kuntarič Žena – Miranda Trnjanin Mama – Silva Čušin Ona – Mojka Končar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija in na terenu novembra 2025
Dario Fo (24. 3. 1926 – 13. 10. 2016) je bil pomemben italijanski dramatik, igralec, gledališki režiser, scenograf, soavtor družbeno kritičnih satiričnih del in levičarski politični aktivist. Leta 1997 je za svoje ustvarjanje prejel Nobelovo nagrado za literaturo, znan pa je po delih, kot so Angeli niso avtomati, Naključna smrt nekega anarhista, Še tat ne more pošteno krasti, Burkaški misterij ter Vse zastonj, vse zastonj! Prav iz te zadnje igre smo izbrali odlomek z začetka igre s prologom vred. Z oddajo hkrati zaznamujemo 100. obletnico tega pomembnega gledališkega ustvarjalca in napovedujemo jutrišnji svetovni dan gledališča. Prevajalec Gašper Malej, interpreti Vesna Jevnikar, Sabina Kogovšek in Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica je bila Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Dario Fo (24. 3. 1926 – 13. 10. 2016) je bil pomemben italijanski dramatik, igralec, gledališki režiser, scenograf, soavtor družbeno kritičnih satiričnih del in levičarski politični aktivist. Leta 1997 je za svoje ustvarjanje prejel Nobelovo nagrado za literaturo, znan pa je po delih, kot so Angeli niso avtomati, Naključna smrt nekega anarhista, Še tat ne more pošteno krasti, Burkaški misterij ter Vse zastonj, vse zastonj! Prav iz te zadnje igre smo izbrali odlomek z začetka igre s prologom vred. Z oddajo hkrati zaznamujemo 100. obletnico tega pomembnega gledališkega ustvarjalca in napovedujemo jutrišnji svetovni dan gledališča. Prevajalec Gašper Malej, interpreti Vesna Jevnikar, Sabina Kogovšek in Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica je bila Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Drama. Zsófi je kljubovalna najstnica, ki nepričakovano zanosi. Svojega otroka namerava dati v posvojitev, pri čemer je podvržena strogi zakonodaji. Ta mladim materam dovoljuje, da si v šestih tednih lahko premislijo in zahtevajo otroka nazaj. Njena mati, ki je duševno nestabilna in trpi za depresijo, jo prepričuje, naj otroka po porodu obdrži. A Zsófi, ki je tudi nadarjena igralka namiznega tenisa in se pripravlja na pomemben nastop, ki bi ji lahko odprl vrata na olimpijske igre, je tak »aranžma« po godu in ne razmišlja, da bi otroka obdržala. Ko mora oditi v porodnišnico, se v mladi mamici začenjajo prebujati drugačna čustva. Tako v telesu kot v duši začuti povezanost s svojim otrokom, čeprav si tega sprva noče priznati. Toda materinski nagon je močnejši kot vse drugo in v tem šesttedenskem obdobju, ki ji je na voljo, se mora Zsófi odločiti, kako naprej … HAT HÉT/SIX WEEKS/MADŽARSKA/2022 Režija: Noémi Veronika Szakonyi/Scenarij: Máté Artur Vincze, Noémi Veronika Szakonyi/ Soscenarist: Daoud Dániel/Igrajo: Katalin Román, Zsuzsa Járó, Lana Szczaurski, Mónika Balsai, András Mészáros, Katalin Takács, Anna Györgyi, Kitty Keresztesi, Kendra Molnár, Novák Laura …
Drama. Zsófi je kljubovalna najstnica, ki nepričakovano zanosi. Svojega otroka namerava dati v posvojitev, pri čemer je podvržena strogi zakonodaji. Ta mladim materam dovoljuje, da si v šestih tednih lahko premislijo in zahtevajo otroka nazaj. Njena mati, ki je duševno nestabilna in trpi za depresijo, jo prepričuje, naj otroka po porodu obdrži. A Zsófi, ki je tudi nadarjena igralka namiznega tenisa in se pripravlja na pomemben nastop, ki bi ji lahko odprl vrata na olimpijske igre, je tak »aranžma« po godu in ne razmišlja, da bi otroka obdržala. Ko mora oditi v porodnišnico, se v mladi mamici začenjajo prebujati drugačna čustva. Tako v telesu kot v duši začuti povezanost s svojim otrokom, čeprav si tega sprva noče priznati. Toda materinski nagon je močnejši kot vse drugo in v tem šesttedenskem obdobju, ki ji je na voljo, se mora Zsófi odločiti, kako naprej … HAT HÉT/SIX WEEKS/MADŽARSKA/2022 Režija: Noémi Veronika Szakonyi/Scenarij: Máté Artur Vincze, Noémi Veronika Szakonyi/ Soscenarist: Daoud Dániel/Igrajo: Katalin Román, Zsuzsa Járó, Lana Szczaurski, Mónika Balsai, András Mészáros, Katalin Takács, Anna Györgyi, Kitty Keresztesi, Kendra Molnár, Novák Laura …
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Vsak pesnik se slej ko prej vpraša, kaj je zanj poezija, kaj mu pomeni, kaj sploh je umetnost. Je morda kot neoprijemljiva, neskončna reka, ki mineva in ostaja? Morda zrcalo, ki nam kaže naš lastni obraz? Prevajalec Aleš Berger, igralec Željko Hrs. Posneto marca 2007.
Vsak pesnik se slej ko prej vpraša, kaj je zanj poezija, kaj mu pomeni, kaj sploh je umetnost. Je morda kot neoprijemljiva, neskončna reka, ki mineva in ostaja? Morda zrcalo, ki nam kaže naš lastni obraz? Prevajalec Aleš Berger, igralec Željko Hrs. Posneto marca 2007.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pred Mednarodnim dnevom klavirja, ki ga praznujemo 88. dan v letu – se bomo temu instrumentu in vsem z njim povezanim poklicem poklonili tudi na Radiu Koper. V studio Hendrix prihaja pianist in skladatelj Tomaž Pačnik. Popeljemo vas na razstavo francoske režiserke in fotografinje Agnes Varda, ki je na ogled v Rimu ter se ustavimo v Podnanosu, kjer se končuje obnova Hiše Zdravljice.
Pred Mednarodnim dnevom klavirja, ki ga praznujemo 88. dan v letu – se bomo temu instrumentu in vsem z njim povezanim poklicem poklonili tudi na Radiu Koper. V studio Hendrix prihaja pianist in skladatelj Tomaž Pačnik. Popeljemo vas na razstavo francoske režiserke in fotografinje Agnes Varda, ki je na ogled v Rimu ter se ustavimo v Podnanosu, kjer se končuje obnova Hiše Zdravljice.
Skladateljevanje in koncertiranje nista bili ravno običajni dejavnosti za ženske 19. stoletja, in tega se je zavedala tudi Clara Schumann. Nastopanju se kljub temu ni odpovedala tudi po poroki, čeprav je bila to želja njenega moža. Zato pa je prav na njegovo željo še naprej komponirala.
Skladateljevanje in koncertiranje nista bili ravno običajni dejavnosti za ženske 19. stoletja, in tega se je zavedala tudi Clara Schumann. Nastopanju se kljub temu ni odpovedala tudi po poroki, čeprav je bila to želja njenega moža. Zato pa je prav na njegovo željo še naprej komponirala.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Poslušamo skladateljeva dela O sacrum convivium!, V začetku je bila Beseda, Ljubljanski concertino: Večna pot, Na oblakih neba, Uspavanka, Riba Faronika ter stavek Pietà iz skladbe Circum tempus.
Poslušamo skladateljeva dela O sacrum convivium!, V začetku je bila Beseda, Ljubljanski concertino: Večna pot, Na oblakih neba, Uspavanka, Riba Faronika ter stavek Pietà iz skladbe Circum tempus.
Že enaindvajsetega Jukičeva avtorska plošča prinaša dvajset avtorskih skladb.
Že enaindvajsetega Jukičeva avtorska plošča prinaša dvajset avtorskih skladb.
Arktika – onkraj severnega tečajnika
Arktika je obsežno območje na skrajnem severu našega planeta. Domala nedotaknjena pokrajina je raznolika, skorajda filmska - od fjordov na Grenlandiji in ognjenikov na Islandiji do severnih medvedov na Svalbardu, od inuitskih pasjih vpreg in opuščenih ruskih znanstvenih postaj do mineralnih bogastev, skritih pod ledom. Na Arktiki ne živi veliko ljudi, je pa zato dom številnim živalim, ki na najrazličnejše načine preživijo v mrazu, snegu in ledu. Poleg tega je tudi pravi laboratorij na prostem, kjer znanstveniki spremljajo večplastne posledice podnebnega segrevanja, ki so tam izrazitejše kot kjer koli drugje na svetu. 1. del: Ledena lepota Pot začenjamo na odročnem norveškem otoku Svalbard, kjer mama medvedka Misha svojo hčer uči preživetja v arktičnih razmerah, a pri tem vseeno ne pozabi na igro v snegu. Nedaleč proč znanstveniki preučujejo vzroke za vse manjši stalež mrožev, na Grenlandiji pa z zaskrbljenostjo spremljajo krčenje ledenikov in tajanje tisočletnega ledu ter razmišljajo o posledicah, ki jih bo to imelo za ves svet. Že danes jih čutijo Inuiti, ki se ne morejo več zanašati na nekoč predvidljive vremenske vzorce. THE ARCTIC: 66.5 DEGREES NORTH / DIE ARKTIS - 66,5 GRAD NORD / Nemčija / 2023 / Režija: Freddie Röckenhaus
Arktika je obsežno območje na skrajnem severu našega planeta. Domala nedotaknjena pokrajina je raznolika, skorajda filmska - od fjordov na Grenlandiji in ognjenikov na Islandiji do severnih medvedov na Svalbardu, od inuitskih pasjih vpreg in opuščenih ruskih znanstvenih postaj do mineralnih bogastev, skritih pod ledom. Na Arktiki ne živi veliko ljudi, je pa zato dom številnim živalim, ki na najrazličnejše načine preživijo v mrazu, snegu in ledu. Poleg tega je tudi pravi laboratorij na prostem, kjer znanstveniki spremljajo večplastne posledice podnebnega segrevanja, ki so tam izrazitejše kot kjer koli drugje na svetu. 1. del: Ledena lepota Pot začenjamo na odročnem norveškem otoku Svalbard, kjer mama medvedka Misha svojo hčer uči preživetja v arktičnih razmerah, a pri tem vseeno ne pozabi na igro v snegu. Nedaleč proč znanstveniki preučujejo vzroke za vse manjši stalež mrožev, na Grenlandiji pa z zaskrbljenostjo spremljajo krčenje ledenikov in tajanje tisočletnega ledu ter razmišljajo o posledicah, ki jih bo to imelo za ves svet. Že danes jih čutijo Inuiti, ki se ne morejo več zanašati na nekoč predvidljive vremenske vzorce. THE ARCTIC: 66.5 DEGREES NORTH / DIE ARKTIS - 66,5 GRAD NORD / Nemčija / 2023 / Režija: Freddie Röckenhaus
Ljubezenska drama Mlada tajvansko-ameriška študentka Waverly pobegne pred pričakovanji svoje družine in se namesto v Torontu, kamor naj bi odšla na prakso, za nekaj časa nastani pri teti v majhnem obmorskem mestecu. Tam spozna reševalca Blakea, ki jo začne učiti plavati, med njima pa se počasi razvije nežna poletna romanca. Waverly se prvič v življenju zares ustavi, razmisli o svojem odnosu do staršev in o poti, ki jo zanjo načrtujejo drugi. Ko jo pokličejo dolžnosti, mora izbrati med pričakovano karierno potjo in občutki, ki jih je nepričakovano našla. Izvirni naslov: FLOAT / Ameriški film, 2023 / Režija: Sherren Lee / Igrajo: Andrea Bang, Robbie Amell, Michelle Krusiec
Ljubezenska drama Mlada tajvansko-ameriška študentka Waverly pobegne pred pričakovanji svoje družine in se namesto v Torontu, kamor naj bi odšla na prakso, za nekaj časa nastani pri teti v majhnem obmorskem mestecu. Tam spozna reševalca Blakea, ki jo začne učiti plavati, med njima pa se počasi razvije nežna poletna romanca. Waverly se prvič v življenju zares ustavi, razmisli o svojem odnosu do staršev in o poti, ki jo zanjo načrtujejo drugi. Ko jo pokličejo dolžnosti, mora izbrati med pričakovano karierno potjo in občutki, ki jih je nepričakovano našla. Izvirni naslov: FLOAT / Ameriški film, 2023 / Režija: Sherren Lee / Igrajo: Andrea Bang, Robbie Amell, Michelle Krusiec
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
Posnetki koncertov najboljših glasbenic in glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.
Posnetki koncertov najboljših glasbenic in glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.
Ker je pred nami konec tedna in čas za izlete, jo bomo za uvod mahnili na beneški konec – natančneje v Rovigo, kjer je na ogled razstava slikarjev Zandoméneghija in Degasa. Nato bomo skočili v Kranj, kjer se začenja Teden slovenske drame. Nato v Novo Gorico, kjer se v Slovenskem narodnem gledališču jutri obeta premiera predstave Kekec proti Kekcu. In za ljubitelje nakita za konec še vest iz Izole.
Ker je pred nami konec tedna in čas za izlete, jo bomo za uvod mahnili na beneški konec – natančneje v Rovigo, kjer je na ogled razstava slikarjev Zandoméneghija in Degasa. Nato bomo skočili v Kranj, kjer se začenja Teden slovenske drame. Nato v Novo Gorico, kjer se v Slovenskem narodnem gledališču jutri obeta premiera predstave Kekec proti Kekcu. In za ljubitelje nakita za konec še vest iz Izole.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, katerega dogajanje je trdno postavljeno v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki s hčerkama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, katerega dogajanje je trdno postavljeno v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki s hčerkama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.