Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na sporedu Ballo del Granduca Jana Pieterszoona Sweelincka, Concerto grosso v g-molu, op. 3/1 Pietra Hellendaala, Magnificat, RV610 Antonia Vivaldija, Suita za violo da gamba v F-duru Monsieurja de Sainte-Colombeja in Koncert št. 6 v A-duru Francesca Duranteja.
Na sporedu Ballo del Granduca Jana Pieterszoona Sweelincka, Concerto grosso v g-molu, op. 3/1 Pietra Hellendaala, Magnificat, RV610 Antonia Vivaldija, Suita za violo da gamba v F-duru Monsieurja de Sainte-Colombeja in Koncert št. 6 v A-duru Francesca Duranteja.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na sporedu Ballo del Granduca Jana Pieterszoona Sweelincka, Concerto grosso v g-molu, op. 3/1 Pietra Hellendaala, Magnificat, RV610 Antonia Vivaldija, Suita za violo da gamba v F-duru Monsieurja de Sainte-Colombeja in Koncert št. 6 v A-duru Francesca Duranteja.
Na sporedu Ballo del Granduca Jana Pieterszoona Sweelincka, Concerto grosso v g-molu, op. 3/1 Pietra Hellendaala, Magnificat, RV610 Antonia Vivaldija, Suita za violo da gamba v F-duru Monsieurja de Sainte-Colombeja in Koncert št. 6 v A-duru Francesca Duranteja.
Na sporedu Ballo del Granduca Jana Pieterszoona Sweelincka, Concerto grosso v g-molu, op. 3/1 Pietra Hellendaala, Magnificat, RV610 Antonia Vivaldija, Suita za violo da gamba v F-duru Monsieurja de Sainte-Colombeja in Koncert št. 6 v A-duru Francesca Duranteja.
Na sporedu Ballo del Granduca Jana Pieterszoona Sweelincka, Concerto grosso v g-molu, op. 3/1 Pietra Hellendaala, Magnificat, RV610 Antonia Vivaldija, Suita za violo da gamba v F-duru Monsieurja de Sainte-Colombeja in Koncert št. 6 v A-duru Francesca Duranteja.
Pesnik, pisatelj, dramatik in filmski scenarist Vitomil Zupan je v šestih letih in pol, ki jih je prebil v zaporu, ustvaril pomemben pesniški opus. Njegove pesmi je posthumno zbrala, uredila in v knjigi Pesmi s 'prostosti' leta 2007 založila Ifigenija Simonovič. Iz te knjige je izbrana tudi pesem Rojstvo človeka. Interpret Jernej Gašperin, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2016.
Pesnik, pisatelj, dramatik in filmski scenarist Vitomil Zupan je v šestih letih in pol, ki jih je prebil v zaporu, ustvaril pomemben pesniški opus. Njegove pesmi je posthumno zbrala, uredila in v knjigi Pesmi s 'prostosti' leta 2007 založila Ifigenija Simonovič. Iz te knjige je izbrana tudi pesem Rojstvo človeka. Interpret Jernej Gašperin, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2016.
Na sporedu Cantabile in presto za flavto in klavir Georgeja Enescuja, Koncert za klavir v fis-molu, op. 69 Ferdinanda Hillerja, nagradna igra, Simfonija št. 100 v G-duru, 'Vojaška' Josepha Haydna, Dve fantazijski skladbi za oboo in klavir, op. 2 Carla Nielsena, Francesca da Rimini – simfonična fantazija po Danteju, op. 32 Petra Iljiča Čajkovskega, Adagio – odlomek iz baleta Sedem lepotic Kare Karajeva in Karelia – suita za orkester, op. 11 Jeana Sibeliusa.
Na sporedu Cantabile in presto za flavto in klavir Georgeja Enescuja, Koncert za klavir v fis-molu, op. 69 Ferdinanda Hillerja, nagradna igra, Simfonija št. 100 v G-duru, 'Vojaška' Josepha Haydna, Dve fantazijski skladbi za oboo in klavir, op. 2 Carla Nielsena, Francesca da Rimini – simfonična fantazija po Danteju, op. 32 Petra Iljiča Čajkovskega, Adagio – odlomek iz baleta Sedem lepotic Kare Karajeva in Karelia – suita za orkester, op. 11 Jeana Sibeliusa.
"Pravi glasbeni genij. Ne samo, da igra najtežja klavirska dela z največjo lahkoto in izjemnim okusom, ampak je tudi skladatelj številnih plesov in variacij," je o osemletnem čudežnem dečku Frédéricu leta 1818 pisal časopis Pamietnik Warszawski. Morda bodo nekateri citati in posnetki izvedb z lavreati znamenitega mednarodnega Chopinovega tekmovanja v Varšavi razkrili tudi manj znane plati Chopinovega življenja in opusa.
"Pravi glasbeni genij. Ne samo, da igra najtežja klavirska dela z največjo lahkoto in izjemnim okusom, ampak je tudi skladatelj številnih plesov in variacij," je o osemletnem čudežnem dečku Frédéricu leta 1818 pisal časopis Pamietnik Warszawski. Morda bodo nekateri citati in posnetki izvedb z lavreati znamenitega mednarodnega Chopinovega tekmovanja v Varšavi razkrili tudi manj znane plati Chopinovega življenja in opusa.
Bruselj je evropska metropola in prestolnica Kraljevine Belgije. Je slikovito in zabavno mesto, v katerem imata osrednjo vlogo dobra hrana in pijača. Tukajšnji prebivalci govorijo flamsko in francosko, vsem pa je skupna ljubezen do hrane in kuhanja. Nekateri poklici so tu še posebno cenjeni, na primer izdelovalec čokolade. Laurent Gerbaud in Eugenie Gillot sta dva od nekaj ducatov čokoladarjev. Laurent bi moral postati odvetnik, a je v babičini kleti že med študijem na skrivaj delal čokoladne pralineje.
Bruselj je evropska metropola in prestolnica Kraljevine Belgije. Je slikovito in zabavno mesto, v katerem imata osrednjo vlogo dobra hrana in pijača. Tukajšnji prebivalci govorijo flamsko in francosko, vsem pa je skupna ljubezen do hrane in kuhanja. Nekateri poklici so tu še posebno cenjeni, na primer izdelovalec čokolade. Laurent Gerbaud in Eugenie Gillot sta dva od nekaj ducatov čokoladarjev. Laurent bi moral postati odvetnik, a je v babičini kleti že med študijem na skrivaj delal čokoladne pralineje.
Oddaja bo v znamenju violine v slovenskem jazzu. Vodilna slovenska jazzovska violinista v tem prostoru sta oče in sin Peter Ugrin. Sledile bodo še skladbe zasedbe Nakana, Petre Onderuf, Vlada Batiste, Jelene Ždrale in Jerneja Brenceta.
Oddaja bo v znamenju violine v slovenskem jazzu. Vodilna slovenska jazzovska violinista v tem prostoru sta oče in sin Peter Ugrin. Sledile bodo še skladbe zasedbe Nakana, Petre Onderuf, Vlada Batiste, Jelene Ždrale in Jerneja Brenceta.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
V duu Ritmo Classico igrata harfistka Nicoletta Sanzin in tolkalka Barbara Kresnik na marimbi.
V duu Ritmo Classico igrata harfistka Nicoletta Sanzin in tolkalka Barbara Kresnik na marimbi.
Drevesa so izjemna. Nekatera so tako stara, da so rasla že, ko so gradili egipčanske piramide. Nekatera znajo razbirati čas, medtem ko druga prenašajo spomine na mladike. V tej osupljivi dokumentarni seriji raziskujejo skrivnosti dreves, tudi to, kako se sporazumevajo in skrbijo drugo za drugo ter kako preživijo od kalice do odraslega orjaka. Kaj se od njih lahko naučimo mi? 3. del: Smrt Ne glede na to, ali je življenjska doba drevesa sto ali tisoč let, vedno se konča. Ta oddaja razkriva, kako lahko drevesa podaljšajo svoje življenje, tako da »hodijo« čez deželo in zasajajo nove korenine, kaj se naučijo iz poškodb in kako ima propadajoče drevo čudežno sposobnost vzgojiti novo življenje. SECRET LIFE OF TREES / Velika Britanija / 2024 / Režija: Nathan Budd
Drevesa so izjemna. Nekatera so tako stara, da so rasla že, ko so gradili egipčanske piramide. Nekatera znajo razbirati čas, medtem ko druga prenašajo spomine na mladike. V tej osupljivi dokumentarni seriji raziskujejo skrivnosti dreves, tudi to, kako se sporazumevajo in skrbijo drugo za drugo ter kako preživijo od kalice do odraslega orjaka. Kaj se od njih lahko naučimo mi? 3. del: Smrt Ne glede na to, ali je življenjska doba drevesa sto ali tisoč let, vedno se konča. Ta oddaja razkriva, kako lahko drevesa podaljšajo svoje življenje, tako da »hodijo« čez deželo in zasajajo nove korenine, kaj se naučijo iz poškodb in kako ima propadajoče drevo čudežno sposobnost vzgojiti novo življenje. SECRET LIFE OF TREES / Velika Britanija / 2024 / Režija: Nathan Budd
Predstavitev projekta Balkan News – Brass AG, ki ga je v letih 2016 in 2017 v studiu 26 Radia Slovenija snemal Trobilni ansambel Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani (Brass AG) pod vodstvom prof. Dušana Krajnca, sklepamo z izborom treh del z zgoščenke: Capricciem Mire Milosavljević, skladbo Tutta la forza Davida Mastikose in delom z naslovom East Balkan Flavour, torej Vzhodno-balkanski okus Živka Vasileva.
Predstavitev projekta Balkan News – Brass AG, ki ga je v letih 2016 in 2017 v studiu 26 Radia Slovenija snemal Trobilni ansambel Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani (Brass AG) pod vodstvom prof. Dušana Krajnca, sklepamo z izborom treh del z zgoščenke: Capricciem Mire Milosavljević, skladbo Tutta la forza Davida Mastikose in delom z naslovom East Balkan Flavour, torej Vzhodno-balkanski okus Živka Vasileva.
Film slovitega režiserja Stevena Spielberga temelji na zgodbi priljubljene knjige Roalda Dahla. Sophie je pogumna desetletna deklica, sirota iz Londona, ki sredi noči opazi velikana. Ta jo ugrabi in odpelje v Deželo velikanov, da ne bi razkrila njihovega obstoja. Na srečo se izkaže, da je ta velikan, ki si je nadel ime VDV (Veliki dobrodušni velikan), zelo drugačen od svojih sorodnikov. VDV je prijazen, osamljen in miroljuben, medtem ko preostali, večji in grozljivejši velikani, jedo otroke. VDV ne jé ljudi, temveč se hrani z ogabnimi, a zanj sprejemljivimi smrdljivimi kumarami in se ukvarja z zbiranjem in distribucijo sanj. Sophie in VDV postaneta prijatelja. Ko se izkaže, da so zlobni, ljudožerski velikani nevarni za ljudi, skujeta načrt, kako jih ustaviti. Priporočena starost: 10 + Originalni naslov: THE BFG Leto produkcije: 2016 Država: koprodukcija Žanr: fantazijski pustolovski otroški film Režija: Steven Spielberg Scenarij: Melissa Mathison po knjigi Roalda Dahla Igrajo: Mark Rylance, Ruby Barnhill, Penelope Wilton, Rebecca Hall
Film slovitega režiserja Stevena Spielberga temelji na zgodbi priljubljene knjige Roalda Dahla. Sophie je pogumna desetletna deklica, sirota iz Londona, ki sredi noči opazi velikana. Ta jo ugrabi in odpelje v Deželo velikanov, da ne bi razkrila njihovega obstoja. Na srečo se izkaže, da je ta velikan, ki si je nadel ime VDV (Veliki dobrodušni velikan), zelo drugačen od svojih sorodnikov. VDV je prijazen, osamljen in miroljuben, medtem ko preostali, večji in grozljivejši velikani, jedo otroke. VDV ne jé ljudi, temveč se hrani z ogabnimi, a zanj sprejemljivimi smrdljivimi kumarami in se ukvarja z zbiranjem in distribucijo sanj. Sophie in VDV postaneta prijatelja. Ko se izkaže, da so zlobni, ljudožerski velikani nevarni za ljudi, skujeta načrt, kako jih ustaviti. Priporočena starost: 10 + Originalni naslov: THE BFG Leto produkcije: 2016 Država: koprodukcija Žanr: fantazijski pustolovski otroški film Režija: Steven Spielberg Scenarij: Melissa Mathison po knjigi Roalda Dahla Igrajo: Mark Rylance, Ruby Barnhill, Penelope Wilton, Rebecca Hall
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Prebiramo le še najboljše! Ker je cederamski izbori najbolj žlahtnih med vsemi preposlušanimi in nato kritično obdelanimi v iztekajočem se letu zgolj in samo posvetovalne narave, dobra volja ne izostane. Selekcija in pregled najboljših albumov na tuji glasbeni sceni bo razdeljena v dve etapi, začenjši s spomladansko, ki ji bo čez teden sledila še jesenska. Prvi del - zadržano izdamo vnaprej - bosta meddrugimi zaznamovala tudi nastopa indie-folk prvakov Bon Iver in neumornega country princa Morgana Wallena.
Prebiramo le še najboljše! Ker je cederamski izbori najbolj žlahtnih med vsemi preposlušanimi in nato kritično obdelanimi v iztekajočem se letu zgolj in samo posvetovalne narave, dobra volja ne izostane. Selekcija in pregled najboljših albumov na tuji glasbeni sceni bo razdeljena v dve etapi, začenjši s spomladansko, ki ji bo čez teden sledila še jesenska. Prvi del - zadržano izdamo vnaprej - bosta meddrugimi zaznamovala tudi nastopa indie-folk prvakov Bon Iver in neumornega country princa Morgana Wallena.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetjem, a tudi vztrajanje pri svojih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetjem, a tudi vztrajanje pri svojih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Evropska prestolnica kulture se je uradno poslovila, v oddaji pa boste slišali, da se je Nova Gorica z MN Dance Company, prav zahvaljujoč EPK-ju, vzpostavila kot pomembno plesno središče. V Kinodvodu v Ljubljani se začenja 41. Festival LGBT filma, najstarejši kvir festival v Evropi. Odprla ga bo biografska drama Nisem nihče režiserke Geraldine Ottier. Pripoveduje zgodbo o Mariasilviji Spolato, pionirki gibanja za pravice LGBT oseb in prvi ženski v Italiji, ki je javno razkrila svojo istospolno usmerjenost. Predstavljamo tudi edinstveno slovensko platformo in tiskani časopis o sodobni dokumentarni in avtorski fotografiji z naslovom Henrik. Glasbena ogrlica Gorana Gregoriča pa je bluzovsko obarvana s skladbami Chesterja Arthurja Burnetta, znanega kot Howlin’ Wolf.
Evropska prestolnica kulture se je uradno poslovila, v oddaji pa boste slišali, da se je Nova Gorica z MN Dance Company, prav zahvaljujoč EPK-ju, vzpostavila kot pomembno plesno središče. V Kinodvodu v Ljubljani se začenja 41. Festival LGBT filma, najstarejši kvir festival v Evropi. Odprla ga bo biografska drama Nisem nihče režiserke Geraldine Ottier. Pripoveduje zgodbo o Mariasilviji Spolato, pionirki gibanja za pravice LGBT oseb in prvi ženski v Italiji, ki je javno razkrila svojo istospolno usmerjenost. Predstavljamo tudi edinstveno slovensko platformo in tiskani časopis o sodobni dokumentarni in avtorski fotografiji z naslovom Henrik. Glasbena ogrlica Gorana Gregoriča pa je bluzovsko obarvana s skladbami Chesterja Arthurja Burnetta, znanega kot Howlin’ Wolf.
Sredi decembra leta 1991 so se na Vidmu v Dobrepolju na Dolenjskem zbrali izvajalci ljudskega izročila iz različnih krajev naše dežele in v začetku naslednjega leta so bili zvočni zapisi s srečanja predstavljeni v okviru cikla Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Skozi pesmi in viže si delimo del takratnega razpoloženja.
Sredi decembra leta 1991 so se na Vidmu v Dobrepolju na Dolenjskem zbrali izvajalci ljudskega izročila iz različnih krajev naše dežele in v začetku naslednjega leta so bili zvočni zapisi s srečanja predstavljeni v okviru cikla Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Skozi pesmi in viže si delimo del takratnega razpoloženja.
Dedku, babici in vnučku pomagajo živali izpuliti repo … Pripoveduje: Boris Kralj. Ruska ljudska. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Dedku, babici in vnučku pomagajo živali izpuliti repo … Pripoveduje: Boris Kralj. Ruska ljudska. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Koncert Simfoničnega orkestra Finskega radia nas popelje na potovanje v globine uma skozi delo Sončni vzhod Ide Moberg, ki ga navdihujejo miti, meditacija in podobe narave. Večer se konča z mogočno Prvo simfonijo Johannesa Brahmsa, vmes pa bomo slišali britansko glasbo, Koncert za violončelo in orkester Edwarda Elgarja v izvedbi mlade finske solistke Senje Rummukainen.
Koncert Simfoničnega orkestra Finskega radia nas popelje na potovanje v globine uma skozi delo Sončni vzhod Ide Moberg, ki ga navdihujejo miti, meditacija in podobe narave. Večer se konča z mogočno Prvo simfonijo Johannesa Brahmsa, vmes pa bomo slišali britansko glasbo, Koncert za violončelo in orkester Edwarda Elgarja v izvedbi mlade finske solistke Senje Rummukainen.
Leta 1985 so bili ustanoviljeni: Bratje iz Oplotnice, Ansambel Mira Klinca, Vesna in Stoparji. Deset let pozneje pa Dori, Vrisk, Frajkinclari, Rosa in Zamejski kvintet. Ne boste verjetli, koliko pesmi teh ansamblov poznate!
Leta 1985 so bili ustanoviljeni: Bratje iz Oplotnice, Ansambel Mira Klinca, Vesna in Stoparji. Deset let pozneje pa Dori, Vrisk, Frajkinclari, Rosa in Zamejski kvintet. Ne boste verjetli, koliko pesmi teh ansamblov poznate!
Dramsko besedilo ameriškega dramatika je drzen prenos Ajshilove Oresteje v ozračje ameriške družine ob koncu vojne severnih držav proti južnim leta 1865. Namesto usodnosti, ki so ji bili ljudje in bogovi podvrženi v starih grških tragedijah, je O'Neill prikazal demoničnost človeških nagonov, ki ljudem določajo usodo. Režiser: Fran Žižek Prevajalka: Mira Mihelič Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Ezra Mannon, brigadni general – Vladimir Skrbinšek Christine, njegova žena – Sava Sever Lavinia, njuna hči – Štefka Drolc Adam Brant, kapitan – Jurij Souček Peter Niles, artilerijski stotnik – Drago Makuc Hazel Niles – Alenka Svetel Seth Beckwith, sluga pri Mannonovih – Stane Potokar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1961.
Dramsko besedilo ameriškega dramatika je drzen prenos Ajshilove Oresteje v ozračje ameriške družine ob koncu vojne severnih držav proti južnim leta 1865. Namesto usodnosti, ki so ji bili ljudje in bogovi podvrženi v starih grških tragedijah, je O'Neill prikazal demoničnost človeških nagonov, ki ljudem določajo usodo. Režiser: Fran Žižek Prevajalka: Mira Mihelič Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Ezra Mannon, brigadni general – Vladimir Skrbinšek Christine, njegova žena – Sava Sever Lavinia, njuna hči – Štefka Drolc Adam Brant, kapitan – Jurij Souček Peter Niles, artilerijski stotnik – Drago Makuc Hazel Niles – Alenka Svetel Seth Beckwith, sluga pri Mannonovih – Stane Potokar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1961.
Kot pove že ime, v Etnofoniji poslušamo etnoglasbo. Glasbeni urednik Peter Barbarič se osredotoča predvsem na evropski etno. Z novostmi s tega področja seznanja poslušalce vsak ponedeljek ob 22.40 na Prvem.
Kot pove že ime, v Etnofoniji poslušamo etnoglasbo. Glasbeni urednik Peter Barbarič se osredotoča predvsem na evropski etno. Z novostmi s tega področja seznanja poslušalce vsak ponedeljek ob 22.40 na Prvem.
Osmega decembra pred dva tisoč devetdesetimi leti se je rodil rimski pesnik Horac, s celotnim imenom Quintus Horatius Flaccus. Bil je sin osvobojenega sužnja v Venosi, današnji Basilicati, v južni Italiji. Študiral je v Rimu in Atenah, se boril pri Filipih, po vrnitvi v Rim je delal kot uradnik, potem pa s svojimi pesmimi vzbudil Mecenovo pozornost, prišel v njegov krog in bližino cesarja Avgusta. Leta 35 pred Kristusom je že izdal prvo knjigo Satir in kmalu zaslovel, z zbirko Od pa se je uveljavil kot najbolj cenjeni pesnik svoje dobe. Odvrnil se je od helenizma in se zgledoval po grških klasikih. Dramski igralec Polde Bibič interpretira pet Horacijevih od v prevodu Kajetana Gantarja. Glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija 2005.
Osmega decembra pred dva tisoč devetdesetimi leti se je rodil rimski pesnik Horac, s celotnim imenom Quintus Horatius Flaccus. Bil je sin osvobojenega sužnja v Venosi, današnji Basilicati, v južni Italiji. Študiral je v Rimu in Atenah, se boril pri Filipih, po vrnitvi v Rim je delal kot uradnik, potem pa s svojimi pesmimi vzbudil Mecenovo pozornost, prišel v njegov krog in bližino cesarja Avgusta. Leta 35 pred Kristusom je že izdal prvo knjigo Satir in kmalu zaslovel, z zbirko Od pa se je uveljavil kot najbolj cenjeni pesnik svoje dobe. Odvrnil se je od helenizma in se zgledoval po grških klasikih. Dramski igralec Polde Bibič interpretira pet Horacijevih od v prevodu Kajetana Gantarja. Glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija 2005.
Ekipo kriminalistov pokličejo na fakulteto za medicino, kjer med trupli, ki so donirana za znanost, odkrijejo truplo neznane ženske. Na njem je sled udarca, ki kaže na umor. Truplo je bilo podtaknjeno, zato policisti sklepajo, da je imel morilec dostop do prostorov fakultete. Julia in Novak se poglobita v primer, iščeta identiteto žrtve in njene sorodnike. Preiskava razkrije presenetljive povezave, ki jih nista pričakovala. Novak želi najti svojo hčer. Ko mu uspe, pa jo nevede jo izpostavi nevarnosti. VISE LE COEUR (II.) / Aim for the Heart (II.) / 2023 / Francija, Belgija Scenarij: Alice van den Broek, Clélia Constantine, Adriana Barbato, Vinciane Mokry, : Cécile Lugiez, Isabelle Prot Režija: Jérémy Minui V glavnih vlogah: Claire Keim, Lannick Gautry, Noémie Chicheportiche, Zinedine Soualem, Nicolas Cazalé, Elodie Hesme, Juliette Plumecocq-Mech
Ekipo kriminalistov pokličejo na fakulteto za medicino, kjer med trupli, ki so donirana za znanost, odkrijejo truplo neznane ženske. Na njem je sled udarca, ki kaže na umor. Truplo je bilo podtaknjeno, zato policisti sklepajo, da je imel morilec dostop do prostorov fakultete. Julia in Novak se poglobita v primer, iščeta identiteto žrtve in njene sorodnike. Preiskava razkrije presenetljive povezave, ki jih nista pričakovala. Novak želi najti svojo hčer. Ko mu uspe, pa jo nevede jo izpostavi nevarnosti. VISE LE COEUR (II.) / Aim for the Heart (II.) / 2023 / Francija, Belgija Scenarij: Alice van den Broek, Clélia Constantine, Adriana Barbato, Vinciane Mokry, : Cécile Lugiez, Isabelle Prot Režija: Jérémy Minui V glavnih vlogah: Claire Keim, Lannick Gautry, Noémie Chicheportiche, Zinedine Soualem, Nicolas Cazalé, Elodie Hesme, Juliette Plumecocq-Mech
Verjetno najbolj znano posilstvo v baročnem svetu umetnosti. Žrtev je bila 18-letna slikarka Artemisia Gentileschi, napadalec pa slaven umetniški sodelavec njenega očeta. Nasilno razdevičenje – na rimskem sodišču so marca 1612 natančno popisali celotno sodno obravnavo, pa tudi obsodbo. Kljub pretresu in družbenim omejitvam žensk v 17. stoletju je Artemisia Gentileschi zaslovela kot prva ženska članica Akademije za likovno umetnost. Še danes je avantgardna italijanska baročna slikarka znana po mojstrskih upodobitvah vplivnih žensk iz mitologije in svetopisemskih zgodb. ARTEMISIA GENTILESCHI: TRAUMA AND TRIUMPH IN BAROQUE ART / Nemčija / 2023 / Režija: Sabine Bier, Anne Wigger
Verjetno najbolj znano posilstvo v baročnem svetu umetnosti. Žrtev je bila 18-letna slikarka Artemisia Gentileschi, napadalec pa slaven umetniški sodelavec njenega očeta. Nasilno razdevičenje – na rimskem sodišču so marca 1612 natančno popisali celotno sodno obravnavo, pa tudi obsodbo. Kljub pretresu in družbenim omejitvam žensk v 17. stoletju je Artemisia Gentileschi zaslovela kot prva ženska članica Akademije za likovno umetnost. Še danes je avantgardna italijanska baročna slikarka znana po mojstrskih upodobitvah vplivnih žensk iz mitologije in svetopisemskih zgodb. ARTEMISIA GENTILESCHI: TRAUMA AND TRIUMPH IN BAROQUE ART / Nemčija / 2023 / Režija: Sabine Bier, Anne Wigger
Oddajo bomo posvetili skladbam v vokalni interpretaciji znamenite jazzovske pevke June Christy. Rodila se je kot Shirley Luster 20. novembra leta 1925 v Springfieldu v državi Illinois. Letos torej zaznamujemo stoletnico njenega rojstva. Prepevala je že od mladih nog in tudi njena otroška želja – postati uspešna jazzovska pevka, se ji je uresničila.
Oddajo bomo posvetili skladbam v vokalni interpretaciji znamenite jazzovske pevke June Christy. Rodila se je kot Shirley Luster 20. novembra leta 1925 v Springfieldu v državi Illinois. Letos torej zaznamujemo stoletnico njenega rojstva. Prepevala je že od mladih nog in tudi njena otroška želja – postati uspešna jazzovska pevka, se ji je uresničila.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Komedija o prijateljstvu, generacijskem uporu in brezpogojni ljubezni do popularne glasbe Leta 1966 britanska vlada omejuje predvajanje pop in rock glasbe, zato morajo mladi ljudje svoje najljubše izvajalce spremljati prek piratskih radijskih postaj. Ena od teh oddaja z ladje, zasidrane sredi Severnega morja. Njeno palubo zaseda druščina ekscentričnih didžejev, ki ne klonijo pritiskom vladajoče ideologije in kot rock'n'roll pirati po ilegalni poti pretakajo pravo glasbo. Na krovu ladje vlada mešanica anarhije in glasbenega zanesenjaštva z nič kaj običajnim poveljnikom. Film je dirigiral Richard Curtis, ki je pred tem ustvaril božični film Pravzaprav ljubezen, in se kot scenarist podpisal pod filme Dnevnik Bridget Jones, Notting Hill, Štiri poroke in en pogreb ter številne druge novodobne klasike iz žanra romantične komedije. Izvirni naslov: PIRATE RADIO / THE BOAT THAT ROCKED / Koprodukcijski film, 2009 / Režija in scenarij: Richard Curtis / Igrajo: Philip Seymour Hoffman, Bill Nighy, Chris O'Dowd, Nick Frost, Tom Sturridge, Rhys Ifans, Kenneth Branagh, Emma Thompson, January Jones, Gemma Arterton
Komedija o prijateljstvu, generacijskem uporu in brezpogojni ljubezni do popularne glasbe Leta 1966 britanska vlada omejuje predvajanje pop in rock glasbe, zato morajo mladi ljudje svoje najljubše izvajalce spremljati prek piratskih radijskih postaj. Ena od teh oddaja z ladje, zasidrane sredi Severnega morja. Njeno palubo zaseda druščina ekscentričnih didžejev, ki ne klonijo pritiskom vladajoče ideologije in kot rock'n'roll pirati po ilegalni poti pretakajo pravo glasbo. Na krovu ladje vlada mešanica anarhije in glasbenega zanesenjaštva z nič kaj običajnim poveljnikom. Film je dirigiral Richard Curtis, ki je pred tem ustvaril božični film Pravzaprav ljubezen, in se kot scenarist podpisal pod filme Dnevnik Bridget Jones, Notting Hill, Štiri poroke in en pogreb ter številne druge novodobne klasike iz žanra romantične komedije. Izvirni naslov: PIRATE RADIO / THE BOAT THAT ROCKED / Koprodukcijski film, 2009 / Režija in scenarij: Richard Curtis / Igrajo: Philip Seymour Hoffman, Bill Nighy, Chris O'Dowd, Nick Frost, Tom Sturridge, Rhys Ifans, Kenneth Branagh, Emma Thompson, January Jones, Gemma Arterton