Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Kitajski pesnik iz časa dinastije Tang v 9. stoletju Pe Lo Tien je bil visoki državni uradnik. Njegova satirična in družbenokritična lirika je bila priljubljena že za njegovega življenja, toda zaradi kritike političnih razmer je bil večkrat tudi v nemilosti. Prevajalec Alojz Gradnik, igralec Ivo Ban, režiser Alen Jelen, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Vlado Motnikar. Posneto decembra 2011.
Kitajski pesnik iz časa dinastije Tang v 9. stoletju Pe Lo Tien je bil visoki državni uradnik. Njegova satirična in družbenokritična lirika je bila priljubljena že za njegovega življenja, toda zaradi kritike političnih razmer je bil večkrat tudi v nemilosti. Prevajalec Alojz Gradnik, igralec Ivo Ban, režiser Alen Jelen, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Vlado Motnikar. Posneto decembra 2011.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Angleški skladatelj Edward Elgar je svojo kariero začel kot provincialni skladatelj. Britanska prestolnica dolgo ni bila pripravljena sprejeti v svoje kulturno življenje nadarjenega glasbenika s podeželja in zato je precej trpel. Mislil je, da številni malomeščanski predsodki ne dosegajo veličine njegove ustvarjalne moči in da se mu zato godi velika krivica. Čeprav je odraščal v zadnjih desetletjih 19. stoletja, je bil trdno zasidran v starejši romantični tradiciji. Verjel je, da pripada umetniku in vizionarju posebno mesto zunaj družbenega razslojevanja. Zato ga je toliko bolj prizadelo, ko so krogi londonskih izobražencev srečanje z njim zavračali. Zanje je namreč dolgo ostal samo sin "uglaševalca klavirjev" s podeželja, pripadnik trdno zakoličenega nižjega sloja.
Angleški skladatelj Edward Elgar je svojo kariero začel kot provincialni skladatelj. Britanska prestolnica dolgo ni bila pripravljena sprejeti v svoje kulturno življenje nadarjenega glasbenika s podeželja in zato je precej trpel. Mislil je, da številni malomeščanski predsodki ne dosegajo veličine njegove ustvarjalne moči in da se mu zato godi velika krivica. Čeprav je odraščal v zadnjih desetletjih 19. stoletja, je bil trdno zasidran v starejši romantični tradiciji. Verjel je, da pripada umetniku in vizionarju posebno mesto zunaj družbenega razslojevanja. Zato ga je toliko bolj prizadelo, ko so krogi londonskih izobražencev srečanje z njim zavračali. Zanje je namreč dolgo ostal samo sin "uglaševalca klavirjev" s podeželja, pripadnik trdno zakoličenega nižjega sloja.
Ste že slišali za bergamot? Redek citrus, ki uspeva predvsem v Kalabriji, je rahlo kisel in grenak sadež z močnim vonjem, ki ga že dolgo uporabljajo za parfume, razkuževanje ran in v kulinariki. Ta posebnež med citrusi je tudi zdravilen in znižuje holesterol. Giuseppe s prijateljem Vincenzom v nasadu med obiranjem pridelka pripravi testenine s tunino in bergamotom, Giuseppejeva mama pa za večerjo speče kruh in skuha sveže kalabrijske testenine, ki jih dodajo obari z jagnjetino. Bergamot je tudi odličen dodatek slaščicam. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Caroline Haertel
Ste že slišali za bergamot? Redek citrus, ki uspeva predvsem v Kalabriji, je rahlo kisel in grenak sadež z močnim vonjem, ki ga že dolgo uporabljajo za parfume, razkuževanje ran in v kulinariki. Ta posebnež med citrusi je tudi zdravilen in znižuje holesterol. Giuseppe s prijateljem Vincenzom v nasadu med obiranjem pridelka pripravi testenine s tunino in bergamotom, Giuseppejeva mama pa za večerjo speče kruh in skuha sveže kalabrijske testenine, ki jih dodajo obari z jagnjetino. Bergamot je tudi odličen dodatek slaščicam. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Caroline Haertel
V Chaussonovem opusu je še posebej cenjena njegova Poema za violino in orkester, ki jo je napisal leta 1896 med počitnicami v Firencah in jo posvetil odličnemu violinistu tedanjega časa Eugènu Ysaÿeju. Predstavljamo še njegovo zgodnejše delo, Trio v g-molu za klavirski trio, op. 3.
V Chaussonovem opusu je še posebej cenjena njegova Poema za violino in orkester, ki jo je napisal leta 1896 med počitnicami v Firencah in jo posvetil odličnemu violinistu tedanjega časa Eugènu Ysaÿeju. Predstavljamo še njegovo zgodnejše delo, Trio v g-molu za klavirski trio, op. 3.
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 5. del: Mrzle dežele Peti del dokumentarne serije nas popelje na skrajni sever planeta, kjer je najprostranejši kopenski habitat na Zemlji – borealni gozdovi in puste tundre. V tej prostrani divjini velik del leta vladajo skrajne razmere. Pozimi se zdi, da so razmere za življenje skorajda nemogoče, vendar s prihodom pomladi narava znova oživi. Toda na vrhuncu poletja že vidimo vpliv podnebnih sprememb na tundro – v pokrajini nastajajo ogromne brazgotine, saj se permafrost začenja tajati. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jane Atkins
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 5. del: Mrzle dežele Peti del dokumentarne serije nas popelje na skrajni sever planeta, kjer je najprostranejši kopenski habitat na Zemlji – borealni gozdovi in puste tundre. V tej prostrani divjini velik del leta vladajo skrajne razmere. Pozimi se zdi, da so razmere za življenje skorajda nemogoče, vendar s prihodom pomladi narava znova oživi. Toda na vrhuncu poletja že vidimo vpliv podnebnih sprememb na tundro – v pokrajini nastajajo ogromne brazgotine, saj se permafrost začenja tajati. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jane Atkins
Današnji program sledi osrednji temi tekoče sezone Dunajskih filharmonikov: literarni in dramaturški motivi ter viri iz obdobja pretresov od konca 19. stoletja do medvojnega obdobja se razkrivajo kot odsevi družbenopolitičnih napetosti svojega časa, napetosti, ki odmevajo še danes ali za katere se v dvajsetih letih 21. stoletja odpirajo nove interpretativne in poslušalske perspektive. Referenčni okviri tega koncerta vključujejo narod in »ljudsko kulturo«, vojno in meje, domovino in eksotiko, spolne vloge in kulturne vojne. Poleg tega se bosta v obeh delih koncerta srečala dva biografsko in regionalno tesno povezana para, Zoltán Kodály in Béla Bartók ter Antonín Dvořák in Leoš Janáček, para, ki sta premikala meje programskega in glasbenega izražanja svojega časa in jih včasih tudi zavestno presegla. Koncertni program izvajalcem pomeni zelo različne izzive, ki jih Jakub Hrůša z dirigentskega vidika opisuje takole: »Vsa štiri dela sem dirigiral neštetokrat in z vsakim izmed njih sem globoko povezan. Še posebno pri Janáčku so izkušnje z njegovimi operami, ki prinašajo enake probleme, le v še kompleksnejši obliki, v pomoč. Je izjemno izviren skladatelj, to pa vključuje tudi izvirno notacijo, ki jo je včasih težko razvozlati. Lahko rečem, da sem do zdaj preizkusil skoraj vse njegove interpretacije in – vedno s spoštovanjem do izvirnika, ki je vedno moje izhodišče – našel veliko ključev do tega svojevrstnega, toda hkrati očarljivega dela. Verjamem, da bomo te ključe skupaj z Dunajskimi filharmoniki uporabili tudi za 'odklepanje' Tarasa Bulbe. Pri drugih delih je notacija veliko lažje berljiva, zato gre predvsem za obvladovanje izvedbe (Bartók), za pravilno slogovno zajemanje ljudskih lastnosti (Kodály) in za zajemanje značilnega poznoromantičnega duha (Dvořák).«
Današnji program sledi osrednji temi tekoče sezone Dunajskih filharmonikov: literarni in dramaturški motivi ter viri iz obdobja pretresov od konca 19. stoletja do medvojnega obdobja se razkrivajo kot odsevi družbenopolitičnih napetosti svojega časa, napetosti, ki odmevajo še danes ali za katere se v dvajsetih letih 21. stoletja odpirajo nove interpretativne in poslušalske perspektive. Referenčni okviri tega koncerta vključujejo narod in »ljudsko kulturo«, vojno in meje, domovino in eksotiko, spolne vloge in kulturne vojne. Poleg tega se bosta v obeh delih koncerta srečala dva biografsko in regionalno tesno povezana para, Zoltán Kodály in Béla Bartók ter Antonín Dvořák in Leoš Janáček, para, ki sta premikala meje programskega in glasbenega izražanja svojega časa in jih včasih tudi zavestno presegla. Koncertni program izvajalcem pomeni zelo različne izzive, ki jih Jakub Hrůša z dirigentskega vidika opisuje takole: »Vsa štiri dela sem dirigiral neštetokrat in z vsakim izmed njih sem globoko povezan. Še posebno pri Janáčku so izkušnje z njegovimi operami, ki prinašajo enake probleme, le v še kompleksnejši obliki, v pomoč. Je izjemno izviren skladatelj, to pa vključuje tudi izvirno notacijo, ki jo je včasih težko razvozlati. Lahko rečem, da sem do zdaj preizkusil skoraj vse njegove interpretacije in – vedno s spoštovanjem do izvirnika, ki je vedno moje izhodišče – našel veliko ključev do tega svojevrstnega, toda hkrati očarljivega dela. Verjamem, da bomo te ključe skupaj z Dunajskimi filharmoniki uporabili tudi za 'odklepanje' Tarasa Bulbe. Pri drugih delih je notacija veliko lažje berljiva, zato gre predvsem za obvladovanje izvedbe (Bartók), za pravilno slogovno zajemanje ljudskih lastnosti (Kodály) in za zajemanje značilnega poznoromantičnega duha (Dvořák).«
Donal Skehan: Recepti za vsak dan
V tej oddaji Donal predstavi nekaj idej za pogostitev prijateljev in domačih, ki omogočajo, da v druženju uživa tudi gostitelj. To so: krožniki s prigrizki, ki jih lahko pripravimo vnaprej, konfitirana piščančja bedra s česnom in rebrastim krompirjem (krompirjem »hasselback«), in zažgana baskovska sirova pita s češnjami. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
V tej oddaji Donal predstavi nekaj idej za pogostitev prijateljev in domačih, ki omogočajo, da v druženju uživa tudi gostitelj. To so: krožniki s prigrizki, ki jih lahko pripravimo vnaprej, konfitirana piščančja bedra s česnom in rebrastim krompirjem (krompirjem »hasselback«), in zažgana baskovska sirova pita s češnjami. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
V Mestni galeriji Nova Gorica bo do konca februarja na ogled razstava Izpostavitev bodočnosti. Pripravili sta jo umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Milena Koren Božiček ter vizualna umetnica, arhitektka in kuratorka Tanja Prušnik. K sodelovanju sta povabili šest umetnikov iz Slovenije in Avstrije. V Trstu poteka 37. izdaja Tržaškega filmskega festivala, osredotočenega na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo. Posebna rubrika festivala, imenovana Wild roses – Divje vrtnice, ki jo posvečajo ženskim režiserkam iz regije, je bila v zadnjih letih namenjena avtoricam iz Poljske, Gruzije, Ukrajine, Nemčije in Srbije. Letos pa je bila posvečena slovenskim režiserkam. V koprskem gledališču bo nocoj literarni večer Arsovega domačega branja, posvečen Cankarjevemu romanu Na klancu. Literarne odlomke bo interpretiral igralec Rok Matek, sledil bo pogovor z dijaki iz Sežane in Kopra.
V Mestni galeriji Nova Gorica bo do konca februarja na ogled razstava Izpostavitev bodočnosti. Pripravili sta jo umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Milena Koren Božiček ter vizualna umetnica, arhitektka in kuratorka Tanja Prušnik. K sodelovanju sta povabili šest umetnikov iz Slovenije in Avstrije. V Trstu poteka 37. izdaja Tržaškega filmskega festivala, osredotočenega na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo. Posebna rubrika festivala, imenovana Wild roses – Divje vrtnice, ki jo posvečajo ženskim režiserkam iz regije, je bila v zadnjih letih namenjena avtoricam iz Poljske, Gruzije, Ukrajine, Nemčije in Srbije. Letos pa je bila posvečena slovenskim režiserkam. V koprskem gledališču bo nocoj literarni večer Arsovega domačega branja, posvečen Cankarjevemu romanu Na klancu. Literarne odlomke bo interpretiral igralec Rok Matek, sledil bo pogovor z dijaki iz Sežane in Kopra.
... dobi maslo, riž in še konja … Pripoveduje: Polde Bibič. Armenska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
... dobi maslo, riž in še konja … Pripoveduje: Polde Bibič. Armenska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Zapustila nas še ena jazzovska legenda. Ralph Towner, vrhunski ameriški kitarist, je zaslovel z zasedbo Oregon, s katero je ustvarjal polnih 40 let, med glasbene guruje pa ga je izstrelila tudi njegova solistična kariera. Zadnja desetletja je Towner živel v Rimu in pogosto koncertiral v Italiji, večkrat pa je obiskal tudi slovenska prizorišča. Na Primorskem smo ga leta 2008 slišali v Kosovelovem domu v Sežani, leta 2021 pa v Vili Vipolže v Goriških Brdih. Sežanski solistični koncert je ekipa našega radia posnela in nocoj mu bomo znova prisluhnili - v oddaji Jazz in jaz.
Zapustila nas še ena jazzovska legenda. Ralph Towner, vrhunski ameriški kitarist, je zaslovel z zasedbo Oregon, s katero je ustvarjal polnih 40 let, med glasbene guruje pa ga je izstrelila tudi njegova solistična kariera. Zadnja desetletja je Towner živel v Rimu in pogosto koncertiral v Italiji, večkrat pa je obiskal tudi slovenska prizorišča. Na Primorskem smo ga leta 2008 slišali v Kosovelovem domu v Sežani, leta 2021 pa v Vili Vipolže v Goriških Brdih. Sežanski solistični koncert je ekipa našega radia posnela in nocoj mu bomo znova prisluhnili - v oddaji Jazz in jaz.
Psihološka igra iz življenja mlajših generacij je tematsko navezana na njene vedno aktualne eksistenčne težave: kako obstati in si izboriti življenjski prostor v urbanih okoljih, kjer zaradi prenaseljenosti primanjkuje tako stanovanj kakor dela. Pri tem avtor v središče svojega razmisleka postavlja vprašanje drugačnosti mladih od ustaljenih življenjskih in mišljenjskih vzorcev. Andrej – Milan Štefe Diana – Darja Reichman Šef – Danilo Benedičič Peter – Ivan Rupnik Režiserka: Polona Sosič Prirejevalka: Polona Abram Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Leon Belančič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1991
Psihološka igra iz življenja mlajših generacij je tematsko navezana na njene vedno aktualne eksistenčne težave: kako obstati in si izboriti življenjski prostor v urbanih okoljih, kjer zaradi prenaseljenosti primanjkuje tako stanovanj kakor dela. Pri tem avtor v središče svojega razmisleka postavlja vprašanje drugačnosti mladih od ustaljenih življenjskih in mišljenjskih vzorcev. Andrej – Milan Štefe Diana – Darja Reichman Šef – Danilo Benedičič Peter – Ivan Rupnik Režiserka: Polona Sosič Prirejevalka: Polona Abram Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Leon Belančič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1991
Lorno dohiti preteklost, izide Julietina knjiga. Grace in Allegra na aplikaciji Katalog priredita prvo glasovanje. Gigi povabi prebivalke Otoka na dogodek, s katerim želi narediti vtis nanje, toda prekine ga policija. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Lorno dohiti preteklost, izide Julietina knjiga. Grace in Allegra na aplikaciji Katalog priredita prvo glasovanje. Gigi povabi prebivalke Otoka na dogodek, s katerim želi narediti vtis nanje, toda prekine ga policija. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
V oddaji poslušamo skladbe: David Jarh/Jaka Pucihar: On the Road – solista trobentač David Jarh in saksofonist Primož Fleischman Steve Klink: Na najini poti – solista saksofonist Lenart Krečič in pianist Blaž Jurjevčič Jamie Doe/Jamie Doe/Lojze Krajnčan: Winter – solisti pevka Emilia Martensson, saksofonist Primož Fleischman in pianist Blaž Jurjevčič Alex Sipiagin/Lojze Krajnčan: Mirages – solisti trobentač Alex Sipiagin, saksofonist Primož Fleischman in pianist Marko Črnčec
V oddaji poslušamo skladbe: David Jarh/Jaka Pucihar: On the Road – solista trobentač David Jarh in saksofonist Primož Fleischman Steve Klink: Na najini poti – solista saksofonist Lenart Krečič in pianist Blaž Jurjevčič Jamie Doe/Jamie Doe/Lojze Krajnčan: Winter – solisti pevka Emilia Martensson, saksofonist Primož Fleischman in pianist Blaž Jurjevčič Alex Sipiagin/Lojze Krajnčan: Mirages – solisti trobentač Alex Sipiagin, saksofonist Primož Fleischman in pianist Marko Črnčec
Pesmi Janeza Ramoveša iz Poljanske doline so svojevrstna poezija. Kot da bi se čas pod Blegošem v njih ustavil, življenje je starosvetno, toda odnosi med ljudmi niso kaj dosti drugačni kot danes. Posebne vrste pristnost jim daje poljanski govor, pesnik sam jih tudi najbolje interpretira. Izbrali smo nekaj pesmi iz njegove doslej zadnje zbirke Skupinska slika – Folklora. Interpret in glasbeni opremljevalec Janez Ramoveš, urednika oddaje Marko Golja in Vlado Motnikar, mojster zvoka Nejc Zupančič. Režiser: Jože Valentič. Oddaja je bila posneta januarja 2018.
Pesmi Janeza Ramoveša iz Poljanske doline so svojevrstna poezija. Kot da bi se čas pod Blegošem v njih ustavil, življenje je starosvetno, toda odnosi med ljudmi niso kaj dosti drugačni kot danes. Posebne vrste pristnost jim daje poljanski govor, pesnik sam jih tudi najbolje interpretira. Izbrali smo nekaj pesmi iz njegove doslej zadnje zbirke Skupinska slika – Folklora. Interpret in glasbeni opremljevalec Janez Ramoveš, urednika oddaje Marko Golja in Vlado Motnikar, mojster zvoka Nejc Zupančič. Režiser: Jože Valentič. Oddaja je bila posneta januarja 2018.
Leta 1949 je v javnosti odjeknil izid knjige Drugi spol Simone de Beauvoir: tisoč strani dolg manifest za enakost spolov, neodvisnost žensk in rahljanje moralnih pravil. Prvič je ženska podala izvirno in ostro analizo mehanizmov moške dominacije v povojni družbi. Knjiga je kmalu postala uspešnica. Simone de Beauvoir je navdih za pisanje Drugega spola našla v Združenih državah Amerike, na predavateljski turneji leta 1947. Štiri mesece je opazovala vedenje deklet iz premožnih družin, bila osupla nad togostjo Newyorčank, se zgražala nad podrejenostjo poročenih žensk in odkrila vso krutost segregacije na Jugu. Knjiga Drugi spol je pomenila prelomnico za razvoj feministične miselnosti in sodobnih študij spola. LOOKING FOR SIMONE / LE DEUXIÈME SEXE: SUR LES TRACES DE SIMONE DE BEAUVOIR / Francija / 2024 / Režija: Nathalie Masdurand, Valérie Urrea
Leta 1949 je v javnosti odjeknil izid knjige Drugi spol Simone de Beauvoir: tisoč strani dolg manifest za enakost spolov, neodvisnost žensk in rahljanje moralnih pravil. Prvič je ženska podala izvirno in ostro analizo mehanizmov moške dominacije v povojni družbi. Knjiga je kmalu postala uspešnica. Simone de Beauvoir je navdih za pisanje Drugega spola našla v Združenih državah Amerike, na predavateljski turneji leta 1947. Štiri mesece je opazovala vedenje deklet iz premožnih družin, bila osupla nad togostjo Newyorčank, se zgražala nad podrejenostjo poročenih žensk in odkrila vso krutost segregacije na Jugu. Knjiga Drugi spol je pomenila prelomnico za razvoj feministične miselnosti in sodobnih študij spola. LOOKING FOR SIMONE / LE DEUXIÈME SEXE: SUR LES TRACES DE SIMONE DE BEAUVOIR / Francija / 2024 / Režija: Nathalie Masdurand, Valérie Urrea
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.