Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Werner na lastno pest napiše lažno izsiljevalsko pismo za Ariane, vendar ga pri tem zaloti Selina in to pove svoji prijateljici. Ariane je obupana, ker ji tudi Selina ne verjame povsem, zato privoli v preizkus z detektorjem laži. Maja z veseljem sprejme službo v restavraciji na Knežjem dvoru, potem pa zgrožena ugotovi, da so v hotelu kot gozdarja zaposlili Floriana, ki ga je malo pred tem v gozdu obtožila, da pobija živali za zabavo. Michael nima srca, da bi Rosalie povedal resnico, zato jo pusti v iluziji, da sta par. Ko ga Rosalie povabi na romantično večerjo, se zadnji hip zlaže, da mora v bolnišnici nujno nadomeščati sodelavca. Lucy in Joell se pobotata in Joell jo prosi za mnenje o novem poglavju. Toda Lucy rokopis pozabi v garderobi, tam pa ga prebereta Amelie in Peter in se iz zgodbe delata norca. Besna Lucy jima pokaže, da glede tega ne pozna šale. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Werner na lastno pest napiše lažno izsiljevalsko pismo za Ariane, vendar ga pri tem zaloti Selina in to pove svoji prijateljici. Ariane je obupana, ker ji tudi Selina ne verjame povsem, zato privoli v preizkus z detektorjem laži. Maja z veseljem sprejme službo v restavraciji na Knežjem dvoru, potem pa zgrožena ugotovi, da so v hotelu kot gozdarja zaposlili Floriana, ki ga je malo pred tem v gozdu obtožila, da pobija živali za zabavo. Michael nima srca, da bi Rosalie povedal resnico, zato jo pusti v iluziji, da sta par. Ko ga Rosalie povabi na romantično večerjo, se zadnji hip zlaže, da mora v bolnišnici nujno nadomeščati sodelavca. Lucy in Joell se pobotata in Joell jo prosi za mnenje o novem poglavju. Toda Lucy rokopis pozabi v garderobi, tam pa ga prebereta Amelie in Peter in se iz zgodbe delata norca. Besna Lucy jima pokaže, da glede tega ne pozna šale. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Deveti koncert letošnjega 42. Festivala Radovljica 2024 je prvič v sodobnem času predstavil frančiškanski koral iz Kopra 17. in 18. stoletja. V frančiškanskih konventih sv. Ane v Kopru in sv. Bernardina v Piranu je takrat nastalo več rokopisov s spevi mašnega ordinarija. Kako je zvenelo koralno petje, ki se je izmenjevalo z orgelsko improvizacijo in so ga po zapisih koprskega škofa Naldinija hodile poslušat množice vernikov?
Deveti koncert letošnjega 42. Festivala Radovljica 2024 je prvič v sodobnem času predstavil frančiškanski koral iz Kopra 17. in 18. stoletja. V frančiškanskih konventih sv. Ane v Kopru in sv. Bernardina v Piranu je takrat nastalo več rokopisov s spevi mašnega ordinarija. Kako je zvenelo koralno petje, ki se je izmenjevalo z orgelsko improvizacijo in so ga po zapisih koprskega škofa Naldinija hodile poslušat množice vernikov?
Fotografiranje za družinsko fotografijo bi moralo biti preprosto, toda ko Morfovi tablici zmanjka energije, se s Carjem zapleteta bolj, kot sta pričakovala.
Fotografiranje za družinsko fotografijo bi moralo biti preprosto, toda ko Morfovi tablici zmanjka energije, se s Carjem zapleteta bolj, kot sta pričakovala.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Proti Severnemu vetru je sodoben roman, zapisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmi in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedni flirt. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi. Emmi in Lea sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc. Režija: Suzi Bandi Produkcija: RAI – Radio Trst A, 2012.
Proti Severnemu vetru je sodoben roman, zapisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmi in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedni flirt. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi. Emmi in Lea sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc. Režija: Suzi Bandi Produkcija: RAI – Radio Trst A, 2012.
Pierra Laurenta Boucharlata. je veliko ime v svetu klasične glasbe. Koncertira po vsem svetu, njegov repertoar se razpenja od solističnih recitalov do koncertov z orkestrom, seveda z mnogimi krstnimi izvedbami novih pianističnih partitur. Avgusta meseca smo ga imeli priložnost doživeti v Piranu. Nastopil je v okviru Tartini Festivala v Tartinijevi hiši in v njej je prebudil mnoge glasbene duhove. Prinesel je drugačno, novo, poglobljeno in filozofsko utemeljeno interpretacijo Beethovnovih sonat. Ne le to: z občinstvom je ustvaril pristen stik, pojasnil svoje videnje partitur, okoliščine v katerih so nastale, Tartinijevo hišo pa je napolnil z Beethovnovo zvočnostjo ter ustvaril občutek kot da je skladatelj sam med nami. Tako je spoštljivo spletel muzičnost treh velikih glasbenih osebnosti: Tartinijev barok, Beethovnov klasicizem in svojo sodobnost. Program: Giuseppe Tartini (1692 - 1770): "Grave" iz Sonate za violončelo in čembalo v D-duru Ludwig van Beethoven (1770-1827): Sonata v Fis-duru, op. 78 "A Therese" Ludiwg van Beethoven (1770 - 1827): Sonata v Es-duru, op. 81 "Les Adieux" Ludwig van Beethoven (1770 - 1827: Sonata v C-duru, op. 21 "Waldstein" Ludwig van Beethoven (1770 - 1827): Sonata v G-duru, op. 49, 2. stavek Tempo di menuetto
Pierra Laurenta Boucharlata. je veliko ime v svetu klasične glasbe. Koncertira po vsem svetu, njegov repertoar se razpenja od solističnih recitalov do koncertov z orkestrom, seveda z mnogimi krstnimi izvedbami novih pianističnih partitur. Avgusta meseca smo ga imeli priložnost doživeti v Piranu. Nastopil je v okviru Tartini Festivala v Tartinijevi hiši in v njej je prebudil mnoge glasbene duhove. Prinesel je drugačno, novo, poglobljeno in filozofsko utemeljeno interpretacijo Beethovnovih sonat. Ne le to: z občinstvom je ustvaril pristen stik, pojasnil svoje videnje partitur, okoliščine v katerih so nastale, Tartinijevo hišo pa je napolnil z Beethovnovo zvočnostjo ter ustvaril občutek kot da je skladatelj sam med nami. Tako je spoštljivo spletel muzičnost treh velikih glasbenih osebnosti: Tartinijev barok, Beethovnov klasicizem in svojo sodobnost. Program: Giuseppe Tartini (1692 - 1770): "Grave" iz Sonate za violončelo in čembalo v D-duru Ludwig van Beethoven (1770-1827): Sonata v Fis-duru, op. 78 "A Therese" Ludiwg van Beethoven (1770 - 1827): Sonata v Es-duru, op. 81 "Les Adieux" Ludwig van Beethoven (1770 - 1827: Sonata v C-duru, op. 21 "Waldstein" Ludwig van Beethoven (1770 - 1827): Sonata v G-duru, op. 49, 2. stavek Tempo di menuetto
Pred Božičem obišče osamljenega starca vrtni palček. Spoprijateljita se. Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Vera Ferra Mikura. Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.
Pred Božičem obišče osamljenega starca vrtni palček. Spoprijateljita se. Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Vera Ferra Mikura. Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Oddajo začenjamo s posnetkom skladbe Stoj še dolgo, Ptuj ponosni v izvedbi Ansambla Jožeta Krežeta s prvega festivala narodnozabavne glasbe s Ptuja, ki je nastal v živo davnega leta 1969, skladba pa je bila seveda nagrajena s prvo nagrado. Nagrad se je pozneje samo na tem festivalu nabralo enajst. Jože Kreže se je žal pred kratkim poslovil od nas, zato mu posvečamo celotno oddajo. Odstiramo del njegove glasbene zapuščine, ki obsega več kot tristo skladb narodnozabavnega in tudi zabavnega žanra, od katerih še marsikatera pozvanja v naših ušesih (Ta vražji telefon, Flosarji ...). Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Oddajo začenjamo s posnetkom skladbe Stoj še dolgo, Ptuj ponosni v izvedbi Ansambla Jožeta Krežeta s prvega festivala narodnozabavne glasbe s Ptuja, ki je nastal v živo davnega leta 1969, skladba pa je bila seveda nagrajena s prvo nagrado. Nagrad se je pozneje samo na tem festivalu nabralo enajst. Jože Kreže se je žal pred kratkim poslovil od nas, zato mu posvečamo celotno oddajo. Odstiramo del njegove glasbene zapuščine, ki obsega več kot tristo skladb narodnozabavnega in tudi zabavnega žanra, od katerih še marsikatera pozvanja v naših ušesih (Ta vražji telefon, Flosarji ...). Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Alice Munro se je rodila kot Alice Ann Laidlaw 10. julija 1931 v Winghamu v Ontariu v Kanadi. Literarno slavo si je prislužila z opisovanjem podeželskega življenja, večina njenih del je uvrščena v njen domači kraj, v njih pa se osredinja predvsem na medčloveške odnose in eksistencialna vprašanja. Prejela je številne nagrade, tudi kronski dragulj: Nobelovo nagrado in mednarodnega bookerja. Oddajo Literarni večer o Alice Munro je pripravila Miriam Drev. Avtorica oddaje: Miriam Drev, prevajalci: Miriam Drev, Katja Šaponjič, Jana Ambrožič, interpretki: Nina Valič in Sabina Kogovšek, režiserka: Irena Glonar, napovedovalca: Maja Moll in Igor Velše, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednici oddaje: Staša Grahek, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 2014.
Alice Munro se je rodila kot Alice Ann Laidlaw 10. julija 1931 v Winghamu v Ontariu v Kanadi. Literarno slavo si je prislužila z opisovanjem podeželskega življenja, večina njenih del je uvrščena v njen domači kraj, v njih pa se osredinja predvsem na medčloveške odnose in eksistencialna vprašanja. Prejela je številne nagrade, tudi kronski dragulj: Nobelovo nagrado in mednarodnega bookerja. Oddajo Literarni večer o Alice Munro je pripravila Miriam Drev. Avtorica oddaje: Miriam Drev, prevajalci: Miriam Drev, Katja Šaponjič, Jana Ambrožič, interpretki: Nina Valič in Sabina Kogovšek, režiserka: Irena Glonar, napovedovalca: Maja Moll in Igor Velše, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednici oddaje: Staša Grahek, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 2014.
Skoraj nobeno drugo ime na svetu ni tako tesno povezano z močjo in bogastvom kot priimek članov rodbine Rothschild. To je bila ena najvplivnejših bančnih družin 19. stoletja. Okoliščine, v katerih je prišla do svojega bogastva, pa so malo manj znane. Dokumentarna drama pripoveduje zgodovino te dinastije vzporedno z zgodbo Miriam Rothschild, ugledne znanstvenice iz 20. stoletja, ki se je ob nacističnem preganjanju lotila raziskovanja izvora svoje družine in si prizadevala rešiti judovske otroke. THE ROTHSCHILD LEGACY / DIE ROTHSCHILD-SAGA - AUFSTIEG, GLANZ, VERFOLGUNG / Avstrija / 2021 / Režija: Klaus T. Steindl
Skoraj nobeno drugo ime na svetu ni tako tesno povezano z močjo in bogastvom kot priimek članov rodbine Rothschild. To je bila ena najvplivnejših bančnih družin 19. stoletja. Okoliščine, v katerih je prišla do svojega bogastva, pa so malo manj znane. Dokumentarna drama pripoveduje zgodovino te dinastije vzporedno z zgodbo Miriam Rothschild, ugledne znanstvenice iz 20. stoletja, ki se je ob nacističnem preganjanju lotila raziskovanja izvora svoje družine in si prizadevala rešiti judovske otroke. THE ROTHSCHILD LEGACY / DIE ROTHSCHILD-SAGA - AUFSTIEG, GLANZ, VERFOLGUNG / Avstrija / 2021 / Režija: Klaus T. Steindl
Marko Hatlak napove svoj gala koncert v ljubljanski dvorani Union, z Rhode Islanda se oglasita Jake Blount in Mali Obomsawina s svojo drugo ploščo, na koncu pa vas bodo zabavali še Belgijci Jaune Toujours.
Marko Hatlak napove svoj gala koncert v ljubljanski dvorani Union, z Rhode Islanda se oglasita Jake Blount in Mali Obomsawina s svojo drugo ploščo, na koncu pa vas bodo zabavali še Belgijci Jaune Toujours.
Termine četrtkove radijske igre na Arsu je novembra zasedel Cikel radijskih iger Duše Počkaj ob stoti obletnici rojstva te izjemne dramske igralke. Duša Počkaj se je rodila 16. novembra 1924 v Lendavi. Po maturi se je sprva vpisala na študij arhitekture, po vojni pa je bila ena prvih študentk na tedanji Akademiji za igralsko umetnost, današnji Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V ljubljanski Drami je nastopala od leta 1946 in ji ostala zvesta vse življenje. Od tega sveta se je poslovila 24. junija 1982 med predstavo Gozd po predlogi Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega in režiji Georgija Para. Bila je vodilna karakterna igralka svojega časa in tako izoblikovala plejado značajskih vlog, ob njih pa upodobila tudi niz zapletenih sodobnih ženskih likov. Generacijam je ostala v spominu kot nepozabna Martha v tandemu z Jurijem Součkom kot Georgeem v Albbejevi drami Kdo se boji Virginie Woolf iz leta 1964 v režiji Mileta Koruna, cineastom pa kot Maruša rdečelaska v Plesu v dežju Boštjana Hladnika iz leta 1961, ali še posebej kot izjemna Teta iz prav tako Hladnikovega filma Ubij me nežno iz leta 1979. Za svoje delo je prejela niz nagrad, med katerimi omenimo vsaj zlato areno v Pulju leta 1961 in nagrado Prešernovega sklada leto pozneje. Ob številnih filmskih vlogah in vlogah v TV-dramah je v gledališču ustvarila več kot sto vlog, na radiu pa več kot dvesto, od tega po večini nosilne vloge v dramah in komedijah tujih avtorjev. Zanimivo pa je, da skoraj polovico njenega radijskega opusa predstavljajo radijske igre za otroke, kar kaže na nenavaden fenomen, kako so jo slišali tedanji režiserji. Ko omenjamo radijske igre za otroke, morda velja spomniti še na njen nenavadni izlet v Lutkovno gledališče Ljubljana leta 1974, ko je za danes skoraj pozabljeno nadvse poetično uprizoritev Deklica delfina in lisica zvitorepka po zgodbi Kristine Brenk in režiji Matije Milčinskega oblikovala preudarno in modro Lisico v dialogu z Nadjo Vidmar v vlogi Delfine. Sicer pa nam zgolj prelet slušnih vlog Duše Počkaj izriše relief nadvse razgibane zvočni pokrajine slabo poznanega in še neraziskanega opusa, ki bi si prav gotovo zaslužil podrobnejšo analizo, kot tudi njen nezanemarljivi šansonjerki opus. Režiser Klemen Markovčič je v tokratni slušni cikel sklenil štiri raznolike igre, te pa so imele za svoj temeljni cilj predvsem osvetlitev različnih žanrskih in igralskih nians Duše Počkaj v radijskem mediju. V tokratni igri se tri ženske: Klara, Marija in dekle vsaka zase oklepajo samote kot edinega pribežališča svojih eksistencialnih stisk. Sicer pa je igra iz leta 1975 ob svojem nastanku pomenila prodor dramskega modernizma v radijski medij pri nas. Režiser: Dušan Mauser Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Staš Janež Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Klara – Majda Potokar Gospa Marija – Duša Počkaj Dekle – Milena Zupančič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1976.
Termine četrtkove radijske igre na Arsu je novembra zasedel Cikel radijskih iger Duše Počkaj ob stoti obletnici rojstva te izjemne dramske igralke. Duša Počkaj se je rodila 16. novembra 1924 v Lendavi. Po maturi se je sprva vpisala na študij arhitekture, po vojni pa je bila ena prvih študentk na tedanji Akademiji za igralsko umetnost, današnji Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V ljubljanski Drami je nastopala od leta 1946 in ji ostala zvesta vse življenje. Od tega sveta se je poslovila 24. junija 1982 med predstavo Gozd po predlogi Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega in režiji Georgija Para. Bila je vodilna karakterna igralka svojega časa in tako izoblikovala plejado značajskih vlog, ob njih pa upodobila tudi niz zapletenih sodobnih ženskih likov. Generacijam je ostala v spominu kot nepozabna Martha v tandemu z Jurijem Součkom kot Georgeem v Albbejevi drami Kdo se boji Virginie Woolf iz leta 1964 v režiji Mileta Koruna, cineastom pa kot Maruša rdečelaska v Plesu v dežju Boštjana Hladnika iz leta 1961, ali še posebej kot izjemna Teta iz prav tako Hladnikovega filma Ubij me nežno iz leta 1979. Za svoje delo je prejela niz nagrad, med katerimi omenimo vsaj zlato areno v Pulju leta 1961 in nagrado Prešernovega sklada leto pozneje. Ob številnih filmskih vlogah in vlogah v TV-dramah je v gledališču ustvarila več kot sto vlog, na radiu pa več kot dvesto, od tega po večini nosilne vloge v dramah in komedijah tujih avtorjev. Zanimivo pa je, da skoraj polovico njenega radijskega opusa predstavljajo radijske igre za otroke, kar kaže na nenavaden fenomen, kako so jo slišali tedanji režiserji. Ko omenjamo radijske igre za otroke, morda velja spomniti še na njen nenavadni izlet v Lutkovno gledališče Ljubljana leta 1974, ko je za danes skoraj pozabljeno nadvse poetično uprizoritev Deklica delfina in lisica zvitorepka po zgodbi Kristine Brenk in režiji Matije Milčinskega oblikovala preudarno in modro Lisico v dialogu z Nadjo Vidmar v vlogi Delfine. Sicer pa nam zgolj prelet slušnih vlog Duše Počkaj izriše relief nadvse razgibane zvočni pokrajine slabo poznanega in še neraziskanega opusa, ki bi si prav gotovo zaslužil podrobnejšo analizo, kot tudi njen nezanemarljivi šansonjerki opus. Režiser Klemen Markovčič je v tokratni slušni cikel sklenil štiri raznolike igre, te pa so imele za svoj temeljni cilj predvsem osvetlitev različnih žanrskih in igralskih nians Duše Počkaj v radijskem mediju. V tokratni igri se tri ženske: Klara, Marija in dekle vsaka zase oklepajo samote kot edinega pribežališča svojih eksistencialnih stisk. Sicer pa je igra iz leta 1975 ob svojem nastanku pomenila prodor dramskega modernizma v radijski medij pri nas. Režiser: Dušan Mauser Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Staš Janež Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Klara – Majda Potokar Gospa Marija – Duša Počkaj Dekle – Milena Zupančič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1976.
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. 2. del: Michael si v Kanu ogleda tekmo v boksu dambe in se povzpne na hrib Dalla, od koder je lep razgled na nekoč pomembno trgovsko mesto. Govori tudi z dekletom, ki so jo pripadniki teroristične skupine Boko Haram ugrabili iz šole. Iz Kana ga pot odpelje v Kaduno, kjer ga čaka veliko presenečenje: pristni angleški podeželski klub, kjer igrajo polo in se kopajo v hotelskem bazenu. Nigerija je res dežela skrajnosti. Michael se z vlakom odpelje v novo prestolnico Abudžo, ki ga navduši s svojo urejenostjo in mirom. Domačini ga povabijo, naj se priseli k njim. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se bo podal na potovanje po Nigeriji. Že dolgo je navdušen nad njeno bogato zgodovino in kulturo, rad pa bi spoznal tudi njene ljudi in tamkajšnji način življenja. Odkrival bo, kako se Nigerijci in njihova država spopadajo s številnimi izzivi sedanjosti in zapuščino preteklosti. Na poti bo večkrat naletel na ovire in nevarnosti, zato bo včasih imel oboroženo spremstvo. 2. del: Michael si v Kanu ogleda tekmo v boksu dambe in se povzpne na hrib Dalla, od koder je lep razgled na nekoč pomembno trgovsko mesto. Govori tudi z dekletom, ki so jo pripadniki teroristične skupine Boko Haram ugrabili iz šole. Iz Kana ga pot odpelje v Kaduno, kjer ga čaka veliko presenečenje: pristni angleški podeželski klub, kjer igrajo polo in se kopajo v hotelskem bazenu. Nigerija je res dežela skrajnosti. Michael se z vlakom odpelje v novo prestolnico Abudžo, ki ga navduši s svojo urejenostjo in mirom. Domačini ga povabijo, naj se priseli k njim. MICHAEL PALIN IN NIGERIA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Neil Ferguson
Filozofa, pisatelja, prvega med razsvetljenci Voltaira poznamo kot avtorja nekaterih osrednjih besedil francoske in svetovne književnosti. V duhovitem Kandidu, ki ga napisal leta 1759, se je pozabaval z opisom »najboljšega« izmed vseh možnih svetov in nas prepričeval, da je svetovno zlo samo neznaten madež na prelepi sliki tega sveta. Med njegovimi filozofskimi zgodbami, ki so nastale pozneje, pa po duhovitosti, med katero se smehljamo in hkrati stiskamo zobe, izstopa kratek spis, filozofska pripoved z naslovom Platonove sanje. Igralec Branko Jordan, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Mirko Marinšek, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2011.
Filozofa, pisatelja, prvega med razsvetljenci Voltaira poznamo kot avtorja nekaterih osrednjih besedil francoske in svetovne književnosti. V duhovitem Kandidu, ki ga napisal leta 1759, se je pozabaval z opisom »najboljšega« izmed vseh možnih svetov in nas prepričeval, da je svetovno zlo samo neznaten madež na prelepi sliki tega sveta. Med njegovimi filozofskimi zgodbami, ki so nastale pozneje, pa po duhovitosti, med katero se smehljamo in hkrati stiskamo zobe, izstopa kratek spis, filozofska pripoved z naslovom Platonove sanje. Igralec Branko Jordan, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Mirko Marinšek, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2011.
Komedija. 2021, Barcelona. Štiri dekleta, ki so se spoprijateljile kot najstnice, so sedaj odrasle ženske, pred katerimi so resne odločitve. Sedemindvajsetletna Martha je umetniška fotografinja, ki dela za pomembno britansko podjetje, živi pa s prijateljico Lili, prav tako fotografinjo. Šef britanskega podjetja v Barceloni, Ray, Marthi sporoči slabo novico; podjetje se bo preselilo nazaj v London in odpustilo nekatere delavce, tudi Martho. Ray je namreč naveličan čakati na naj fotografijo, ki mu jo je Martha obljubila, ko se je zaposlila. Tudi Lili jo zapusti in se preseli v industrijsko poslopje, ki so ga preuredili v umetniško galerijo in komuno za umetnike. Martha se naenkrat znajde sama in brez denarja in tako se odseli v svoje rojstno mesto Cornella, nekaj kilometrov oddaljeno od Barcelone. Njeni starši jo toplo sprejmejo, a še pomembnejše je snidenje s prijateljicami iz mladosti Beo, Sorayo in Desi. Martha se sprva ne znajde; izgubljena je v svetu in v sebi. Ne ve točno, kaj bi počela, še najbolj terapevtsko se ji zdi obujanje spominov s prijateljicami … Svoji prijateljici Lili, ki je ostala v Barceloni, reče, da se je zaposlila v majhnem studiu v Stockholmu, saj jo je sram priznati, da se je zaposlila v rodnem mestu v ateljeju za poročne fotografije. Toda kaj bo, ko bo resnica prišla na dan? CHAVALAS / GIRLFRIENDS / ŠPANIJA / 2021 Režija: Carol Rodríguez Colás / Scenarij: Marina Rodríguez Colás / Igrajo: Vicky Luengo, Carolina Yuste, Elisabet Casanovas, Ángela Cervantes, José Mota, Ana Fernández, Cristina Plazas, Mario Zorrilla, Andreas Muñoz, Frank Feys, Louise Good in drugi …
Komedija. 2021, Barcelona. Štiri dekleta, ki so se spoprijateljile kot najstnice, so sedaj odrasle ženske, pred katerimi so resne odločitve. Sedemindvajsetletna Martha je umetniška fotografinja, ki dela za pomembno britansko podjetje, živi pa s prijateljico Lili, prav tako fotografinjo. Šef britanskega podjetja v Barceloni, Ray, Marthi sporoči slabo novico; podjetje se bo preselilo nazaj v London in odpustilo nekatere delavce, tudi Martho. Ray je namreč naveličan čakati na naj fotografijo, ki mu jo je Martha obljubila, ko se je zaposlila. Tudi Lili jo zapusti in se preseli v industrijsko poslopje, ki so ga preuredili v umetniško galerijo in komuno za umetnike. Martha se naenkrat znajde sama in brez denarja in tako se odseli v svoje rojstno mesto Cornella, nekaj kilometrov oddaljeno od Barcelone. Njeni starši jo toplo sprejmejo, a še pomembnejše je snidenje s prijateljicami iz mladosti Beo, Sorayo in Desi. Martha se sprva ne znajde; izgubljena je v svetu in v sebi. Ne ve točno, kaj bi počela, še najbolj terapevtsko se ji zdi obujanje spominov s prijateljicami … Svoji prijateljici Lili, ki je ostala v Barceloni, reče, da se je zaposlila v majhnem studiu v Stockholmu, saj jo je sram priznati, da se je zaposlila v rodnem mestu v ateljeju za poročne fotografije. Toda kaj bo, ko bo resnica prišla na dan? CHAVALAS / GIRLFRIENDS / ŠPANIJA / 2021 Režija: Carol Rodríguez Colás / Scenarij: Marina Rodríguez Colás / Igrajo: Vicky Luengo, Carolina Yuste, Elisabet Casanovas, Ángela Cervantes, José Mota, Ana Fernández, Cristina Plazas, Mario Zorrilla, Andreas Muñoz, Frank Feys, Louise Good in drugi …
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Madžarski pesnik Endre Ady se je rodil 22. novembra leta 1877, umrl je leta 1919. Bil je vodilna osebnost kulturno-umetnostnega kroga revije Zahod. Zavračal je konzervatizem veleposestniške družbe in slepi nacionalizem, čutil se je pripadnega novim svetovnim gibanjem in se izrekal za demokratične spremembe. Za njegovo pesništvo je bilo pomembno tudi bivanje v Parizu. Poezijo Endreja Adyja sta v slovenščino prevajala Jože Hradil in Kajetan Kovič. Adyjevo pesem z naslovom Himna niču je leta 2004 interpretiral dramski igralec Željko Hrs.
Madžarski pesnik Endre Ady se je rodil 22. novembra leta 1877, umrl je leta 1919. Bil je vodilna osebnost kulturno-umetnostnega kroga revije Zahod. Zavračal je konzervatizem veleposestniške družbe in slepi nacionalizem, čutil se je pripadnega novim svetovnim gibanjem in se izrekal za demokratične spremembe. Za njegovo pesništvo je bilo pomembno tudi bivanje v Parizu. Poezijo Endreja Adyja sta v slovenščino prevajala Jože Hradil in Kajetan Kovič. Adyjevo pesem z naslovom Himna niču je leta 2004 interpretiral dramski igralec Željko Hrs.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pavel Šivic je bil vsestranska glasbena osebnost: skladatelj, pianist, kritik, pedagog, profesor, esejist in prevajalec. Bil je solist ter član različnih komornih zasedb, pa tudi izredno dejaven publicist - svoje strokovne prispevke je objavljal zlasti v revijah Grlica in Naši zbori, za mladino je pisal v reviji Glasbena mladina, bil je tudi dolgoletni kritiški sodelavec časopisa Delo ter RTV Ljubljana. Ob vsem tem pa je bil predan pedagog, profesor na akademiji za glasbo v Ljubljani in bližnji sodelavec Društva glasbenih pedagogov Slovenije. Bil je ustanovitelj, predstojnik in profesor oddelka za glasbeno pedagogiko na akademiji za glasbo v Ljubljani, predvsem pa je bil izredno plodovit skladatelj. Skladal je simfonije, koncerte, kantate, velika glasbenogledališka dela, samospeve, dela za komorne zasedbe, skladbe za klavir, zborovske skladbe in drugo. Bil je prejemnik nagrade Prešernovega sklada ter Župančičeve nagrade mesta Ljubljana, Prešernov nagrajenec in tudi prvi Kozinov nagrajenec.
Pavel Šivic je bil vsestranska glasbena osebnost: skladatelj, pianist, kritik, pedagog, profesor, esejist in prevajalec. Bil je solist ter član različnih komornih zasedb, pa tudi izredno dejaven publicist - svoje strokovne prispevke je objavljal zlasti v revijah Grlica in Naši zbori, za mladino je pisal v reviji Glasbena mladina, bil je tudi dolgoletni kritiški sodelavec časopisa Delo ter RTV Ljubljana. Ob vsem tem pa je bil predan pedagog, profesor na akademiji za glasbo v Ljubljani in bližnji sodelavec Društva glasbenih pedagogov Slovenije. Bil je ustanovitelj, predstojnik in profesor oddelka za glasbeno pedagogiko na akademiji za glasbo v Ljubljani, predvsem pa je bil izredno plodovit skladatelj. Skladal je simfonije, koncerte, kantate, velika glasbenogledališka dela, samospeve, dela za komorne zasedbe, skladbe za klavir, zborovske skladbe in drugo. Bil je prejemnik nagrade Prešernovega sklada ter Župančičeve nagrade mesta Ljubljana, Prešernov nagrajenec in tudi prvi Kozinov nagrajenec.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.
Z nagrado Grammy ovenčana brazilska pianistka in pevka je izdala že 31 albumov pod svojim imenom. Zaslovela je že kot študentka slovite newyorške akademije Juliard, ko je postala članica kultne skupine Steps Ahead.
Z nagrado Grammy ovenčana brazilska pianistka in pevka je izdala že 31 albumov pod svojim imenom. Zaslovela je že kot študentka slovite newyorške akademije Juliard, ko je postala članica kultne skupine Steps Ahead.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Poslušamo skladbe Neslišana zgodba, Hiša iz papirja, Oda gozdu, Črna luč ter Koncertni album št. 1.
Poslušamo skladbe Neslišana zgodba, Hiša iz papirja, Oda gozdu, Črna luč ter Koncertni album št. 1.
Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.
Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.