Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
PASIJON (za soliste, govorca, zbor in instrumentalni ansambel) Berislava Šipuša je sodobna glasbena interpretacija téme trpljenja, ki presega tradicionalni religiozni okvir. Namesto klasičnega pasijonskega besedila uporablja izbor poezije hrvaških avtorjev ter elemente izmišljenega jezika, s čimer poudari univerzalnost človeške izkušnje bolečine in stiske.
PASIJON (za soliste, govorca, zbor in instrumentalni ansambel) Berislava Šipuša je sodobna glasbena interpretacija téme trpljenja, ki presega tradicionalni religiozni okvir. Namesto klasičnega pasijonskega besedila uporablja izbor poezije hrvaških avtorjev ter elemente izmišljenega jezika, s čimer poudari univerzalnost človeške izkušnje bolečine in stiske.
Muffat slovi predvsem kot skladatelj glasbe za instrumentalne ansamble. V predgovorih k svojima zbirkama ansambelskih suit FIorilegum primum in FIorilegum secundum je podrobno opisal elemente francoske izvajalske prakse, kot so okraski in načela lokovanja. Ti podatki očitno niso bili namenjeni le njegovim nemškim rojakom, saj jih je objavil v kar štirih jezikih: francoščini, latinščini, nemščini in italijanščini. Njegovi oznaki »N« za močnejšo potezo z lokom navzdol in »V« za šibkejšo potezo navzgor sta nastali kot okrajšavi latinskih besed »nobilis« in »vilis«. Prešli sta v splošno rabo in danes ju v nekoliko spremenjeni obliki uporabljajo godalci po vsem svetu.
Muffat slovi predvsem kot skladatelj glasbe za instrumentalne ansamble. V predgovorih k svojima zbirkama ansambelskih suit FIorilegum primum in FIorilegum secundum je podrobno opisal elemente francoske izvajalske prakse, kot so okraski in načela lokovanja. Ti podatki očitno niso bili namenjeni le njegovim nemškim rojakom, saj jih je objavil v kar štirih jezikih: francoščini, latinščini, nemščini in italijanščini. Njegovi oznaki »N« za močnejšo potezo z lokom navzdol in »V« za šibkejšo potezo navzgor sta nastali kot okrajšavi latinskih besed »nobilis« in »vilis«. Prešli sta v splošno rabo in danes ju v nekoliko spremenjeni obliki uporabljajo godalci po vsem svetu.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Prva aprilska oddaja prinaša posnetke štirih Madžarskih rapsodij Franza Liszta, ki jih je leta 1956 v mono tehniki posnel Alexander Brailowski. Drugi del oddaje bo posvečen manj znanim Nokturnom op. 368 Carla Czernyja. Izvajala jih bo pianistka Roberte Mamou.
Prva aprilska oddaja prinaša posnetke štirih Madžarskih rapsodij Franza Liszta, ki jih je leta 1956 v mono tehniki posnel Alexander Brailowski. Drugi del oddaje bo posvečen manj znanim Nokturnom op. 368 Carla Czernyja. Izvajala jih bo pianistka Roberte Mamou.
Družini prejmeta pismo z obvestilom, da ju bo obiskala socialna delavka. Na podlagi ocene bo pripravila mnenje o duševnem stanju žrtev zamenjave. Dobro mnenje bi lahko Davidu, ki se je začel postavljati zase, pomagalo na sodišču. Tomáša skrbi, da bo Jakub socialni delavki izdal vse težave, s katerimi se kljub vsemu trudu spopadata družini. Neizogibna demenca Rudolfove mame je že zelo opazna in nekaj bo treba storiti. KUKAČKY (II.) / Swap, The (II.) / Češka republika / 2023 Režija: Biser A. Arichtev Scenarij: Jan Coufal V glavnih vlogah: Marta Dancingerová, Marek Adamczyk, Viktor Sekanina, Sabina Remundová, David Novotný, Theo Schaefer, Michal Isteník, Petr Kostka, Libuše Švormová, Luboš Veselý, Eva Hacurová
Družini prejmeta pismo z obvestilom, da ju bo obiskala socialna delavka. Na podlagi ocene bo pripravila mnenje o duševnem stanju žrtev zamenjave. Dobro mnenje bi lahko Davidu, ki se je začel postavljati zase, pomagalo na sodišču. Tomáša skrbi, da bo Jakub socialni delavki izdal vse težave, s katerimi se kljub vsemu trudu spopadata družini. Neizogibna demenca Rudolfove mame je že zelo opazna in nekaj bo treba storiti. KUKAČKY (II.) / Swap, The (II.) / Češka republika / 2023 Režija: Biser A. Arichtev Scenarij: Jan Coufal V glavnih vlogah: Marta Dancingerová, Marek Adamczyk, Viktor Sekanina, Sabina Remundová, David Novotný, Theo Schaefer, Michal Isteník, Petr Kostka, Libuše Švormová, Luboš Veselý, Eva Hacurová
Vivaldi in Tartini, z obeh strani Jadrana prihaja glasba tokatne oddaje. Poslušamo sklepni koncert lanskega festivala Seviqc, ki je potekal 22. 8. 2025. Spored je bil posvečen predstavitvi baročnih titanov: Benečana Antonia Vivaldija in Pirančana Giuseppa Tartinija, pri čemer povejmo, da Tartinijeva dela ansambel Il Terzo Suono vključuje v vse svoje koncerte, tokrat pa izvaja priljubljena dela obeh teh mojstrov. Il Terzo Suono: Jasna Nadles – traverso, Gianpiero Zanocco in Iveta Schwarz – baročna violina, Francesca Bonomo – viola, Milan Vrsajkov – violončelo, Petar Brčarević – kontrabas in Elen Braslavsky – čembalo
Vivaldi in Tartini, z obeh strani Jadrana prihaja glasba tokatne oddaje. Poslušamo sklepni koncert lanskega festivala Seviqc, ki je potekal 22. 8. 2025. Spored je bil posvečen predstavitvi baročnih titanov: Benečana Antonia Vivaldija in Pirančana Giuseppa Tartinija, pri čemer povejmo, da Tartinijeva dela ansambel Il Terzo Suono vključuje v vse svoje koncerte, tokrat pa izvaja priljubljena dela obeh teh mojstrov. Il Terzo Suono: Jasna Nadles – traverso, Gianpiero Zanocco in Iveta Schwarz – baročna violina, Francesca Bonomo – viola, Milan Vrsajkov – violončelo, Petar Brčarević – kontrabas in Elen Braslavsky – čembalo
Poljudnoznanstvena serija Sprehod z dinozavri združuje najnovejša paleontološka odkritja z vrhunsko vizualno rekonstrukcijo prazgodovinskega sveta. Vsak del se začne na resničnem najdišču okamnin, sledijo razkritja strokovnjakov, nato pa sodobna računalniška grafika oživi glavne junake – od osirotelega triceratopa do bojevitega tiranozavra, od veličastnih selitev dinozavrskih čred do paritvenih obredov orjaških zavropodov –, da nastane čustveno obarvana pripoved o njihovem boju za preživetje. 1. Sirota Osirotela mala triceratopinja ostane brez matere v gosto poraščeni pokrajini Montane. Radovednost jo pripelje v stik z drugimi živalmi – od igranja z mladiči drugih dinozavrov in druženja z odraslim samotarskim triceratopom do usodnega srečanja s kraljevim tiranozavrom. Vsak korak prinaša nove nevarnosti in priložnosti: ob iskanju hrane in zavetja se hkrati uči, kako preživeti v neznanem svetu. WALKING WITH DINOSAURS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Tom Hewitson
Poljudnoznanstvena serija Sprehod z dinozavri združuje najnovejša paleontološka odkritja z vrhunsko vizualno rekonstrukcijo prazgodovinskega sveta. Vsak del se začne na resničnem najdišču okamnin, sledijo razkritja strokovnjakov, nato pa sodobna računalniška grafika oživi glavne junake – od osirotelega triceratopa do bojevitega tiranozavra, od veličastnih selitev dinozavrskih čred do paritvenih obredov orjaških zavropodov –, da nastane čustveno obarvana pripoved o njihovem boju za preživetje. 1. Sirota Osirotela mala triceratopinja ostane brez matere v gosto poraščeni pokrajini Montane. Radovednost jo pripelje v stik z drugimi živalmi – od igranja z mladiči drugih dinozavrov in druženja z odraslim samotarskim triceratopom do usodnega srečanja s kraljevim tiranozavrom. Vsak korak prinaša nove nevarnosti in priložnosti: ob iskanju hrane in zavetja se hkrati uči, kako preživeti v neznanem svetu. WALKING WITH DINOSAURS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Tom Hewitson
V današnji oddaji se podajamo v svet mode. V Trstu, kjer domuje prvi italijanski muzej sodobne mode, so namreč minuli teden odpri razstavo Izpostavljenost. Tudi naša druga zgodba prihaja iz Trsta. Predstavimo vam glasbeno družino Locatelli. In potem gremo še do ljubljanskega Škuca, kjer nocoj odpirajo razstavo palestinske umetnice Samire Badran, ki že vse življenje tudi v svojih delih opozarja, da je pomembno poznati zgodovinske razloge, ki so pripeljali do sedanjega stanja genocida. Armando Šturman pa nam skozi glasbeno ogrlico ponuja v razmislek zemljo kot osnovni element številka dve.
V današnji oddaji se podajamo v svet mode. V Trstu, kjer domuje prvi italijanski muzej sodobne mode, so namreč minuli teden odpri razstavo Izpostavljenost. Tudi naša druga zgodba prihaja iz Trsta. Predstavimo vam glasbeno družino Locatelli. In potem gremo še do ljubljanskega Škuca, kjer nocoj odpirajo razstavo palestinske umetnice Samire Badran, ki že vse življenje tudi v svojih delih opozarja, da je pomembno poznati zgodovinske razloge, ki so pripeljali do sedanjega stanja genocida. Armando Šturman pa nam skozi glasbeno ogrlico ponuja v razmislek zemljo kot osnovni element številka dve.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Brata Richard M. Sherman in Robert B. Sherman sta bila izjemno usklajen ustvarjalni tandem, pri katerem je Richard pogosteje pisal glasbo, Robert pa besedila, vendar sta ideje razvijala skupaj. Prav ta njuna povezanost je dala pesmim iz Chitty Chitty Bang Bang značilno toplino, igrivost in pripovedno jasnost. Težko bi izpostavili enega kot pomembnejšega, saj njun slog temelji prav na prepletu melodije in besede. Njuno delo zaznamujejo nalezljive melodije, duhovita besedila in sposobnost, da glasba organsko vodi zgodbo naprej. Veljata za enega najuspešnejših avtorski dvojcev filmske glasbe 20. stoletja, še posebej v svetu družinskih muzikalov.
Brata Richard M. Sherman in Robert B. Sherman sta bila izjemno usklajen ustvarjalni tandem, pri katerem je Richard pogosteje pisal glasbo, Robert pa besedila, vendar sta ideje razvijala skupaj. Prav ta njuna povezanost je dala pesmim iz Chitty Chitty Bang Bang značilno toplino, igrivost in pripovedno jasnost. Težko bi izpostavili enega kot pomembnejšega, saj njun slog temelji prav na prepletu melodije in besede. Njuno delo zaznamujejo nalezljive melodije, duhovita besedila in sposobnost, da glasba organsko vodi zgodbo naprej. Veljata za enega najuspešnejših avtorski dvojcev filmske glasbe 20. stoletja, še posebej v svetu družinskih muzikalov.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Znova je čas za pihanje prahu s starih posnetkov bogatega Arhiva Radia Slovenija. V njem so skrbno shranjeni tudi posnetki uvodnih pesmi: Stara skrinja, Tam pri gozdiču in Pomlad v gozdu. Avtorji pesmi so: Oto Rom, Ludvik Lesjak in Maks Kumer, to pa že napoveduje potek tokratnega četrtkovega večera. Preživeli ga bomo z ansambli Ota Roma, Maksa Kumra in Ludvika Lesjaka. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Znova je čas za pihanje prahu s starih posnetkov bogatega Arhiva Radia Slovenija. V njem so skrbno shranjeni tudi posnetki uvodnih pesmi: Stara skrinja, Tam pri gozdiču in Pomlad v gozdu. Avtorji pesmi so: Oto Rom, Ludvik Lesjak in Maks Kumer, to pa že napoveduje potek tokratnega četrtkovega večera. Preživeli ga bomo z ansambli Ota Roma, Maksa Kumra in Ludvika Lesjaka. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
2. april je rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Cristiana Andersena, Mednarodna zveza za mladinsko književnost - IBBY pa ga je leta 1967 razglasila tudi za Mednarodni dan knjig za otroke. Od leta 1956 zveza IBBY podeljuje nagrado za najboljšega pisatelja, od leta 1966 pa tudi za ilustratorja. Za oddajo smo pred desetletjem izbrali nekaj pravljic, s katerimi so se predstavile Anja Štefan, Špela Frlic in Ana Duša. V njej smo se poklonili ljudski pravljici, iz katere je črpal tudi Andersen, ter avtorski pravljici. Špela Frlic je interpretirala dansko ljudsko pravljico Enajst labodov, Anja Štefan je pripovedovala avtorske pravljice, v kateri pa ne manjka ljudskih modrosti. Ana Duša pa nas je očarala s pripovedovanjem, središče katerega je pogost pravljični motiv morske deklice. Avtorica oddaje Simona Kopinšek, interpretke Anja Štefan, Špela Frlic, Ana Duša, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Matej Juh in Tjaž Mihelič. Leto nastanka 2016.
2. april je rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Cristiana Andersena, Mednarodna zveza za mladinsko književnost - IBBY pa ga je leta 1967 razglasila tudi za Mednarodni dan knjig za otroke. Od leta 1956 zveza IBBY podeljuje nagrado za najboljšega pisatelja, od leta 1966 pa tudi za ilustratorja. Za oddajo smo pred desetletjem izbrali nekaj pravljic, s katerimi so se predstavile Anja Štefan, Špela Frlic in Ana Duša. V njej smo se poklonili ljudski pravljici, iz katere je črpal tudi Andersen, ter avtorski pravljici. Špela Frlic je interpretirala dansko ljudsko pravljico Enajst labodov, Anja Štefan je pripovedovala avtorske pravljice, v kateri pa ne manjka ljudskih modrosti. Ana Duša pa nas je očarala s pripovedovanjem, središče katerega je pogost pravljični motiv morske deklice. Avtorica oddaje Simona Kopinšek, interpretke Anja Štefan, Špela Frlic, Ana Duša, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Matej Juh in Tjaž Mihelič. Leto nastanka 2016.
Živa izvedba snuje na prizorih, ki označujejo prvi del cikla – zime in začetek pomladi. Izziv izvedbe je vrnitev k zaznavanju (tihe) narave, ki ne potrebuje antropocentirčnih pojasnjevanj in osmišljanj. Posnetek je nastal v Stolpu Škrlovec v Kranju kot del dodatnega programa 56. festivala Teden slovenske drame. Režiserka: Ana Krauthaker Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden Tehnična asistenta: Martin Florjančič, Liam Samsa Avtorica izvirne glasbe: Ida Hiršenfelder Fonetičarka: Suzana Köstner Pri živi izvedbi v Kranju so sodelovali še: Oblikovalec luči: Juš Zidar Lučni tehnik: Bojan Hudernik Tonski tehnik: Robert Obed Scenski tehnik: Joco Bizovičar Koprodukcija Uredništva igranega programa in Prešernovega gledališča Kranj Posneto v Stolpu Škrlovec 28. marca 2026
Živa izvedba snuje na prizorih, ki označujejo prvi del cikla – zime in začetek pomladi. Izziv izvedbe je vrnitev k zaznavanju (tihe) narave, ki ne potrebuje antropocentirčnih pojasnjevanj in osmišljanj. Posnetek je nastal v Stolpu Škrlovec v Kranju kot del dodatnega programa 56. festivala Teden slovenske drame. Režiserka: Ana Krauthaker Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden Tehnična asistenta: Martin Florjančič, Liam Samsa Avtorica izvirne glasbe: Ida Hiršenfelder Fonetičarka: Suzana Köstner Pri živi izvedbi v Kranju so sodelovali še: Oblikovalec luči: Juš Zidar Lučni tehnik: Bojan Hudernik Tonski tehnik: Robert Obed Scenski tehnik: Joco Bizovičar Koprodukcija Uredništva igranega programa in Prešernovega gledališča Kranj Posneto v Stolpu Škrlovec 28. marca 2026
Na veliki četrtek objavljamo odlomek iz knjige francoskega pisatelja Ernesta Renana Jezusovo življenje. Ernest Renan je bil filozof, zgodovinar in religiolog, ki je živel med letoma 1823 in 1892. Študiral je za duhovnika, vendar je pozneje doživel krizo vere in zapustil Katoliško cerkev. Leta 1863 je po potovanju po Bližnjem vzhodu napisal knjigo Jezusovo življenje. V njej je skušal živo upodobiti utemeljitelja krščanstva. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz 23. poglavja, ki govori o Jezusovem zadnjem tednu. Knjigo je prevedla Saša Jerele. Interpretacija Jernej Gašperin, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Na veliki četrtek objavljamo odlomek iz knjige francoskega pisatelja Ernesta Renana Jezusovo življenje. Ernest Renan je bil filozof, zgodovinar in religiolog, ki je živel med letoma 1823 in 1892. Študiral je za duhovnika, vendar je pozneje doživel krizo vere in zapustil Katoliško cerkev. Leta 1863 je po potovanju po Bližnjem vzhodu napisal knjigo Jezusovo življenje. V njej je skušal živo upodobiti utemeljitelja krščanstva. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz 23. poglavja, ki govori o Jezusovem zadnjem tednu. Knjigo je prevedla Saša Jerele. Interpretacija Jernej Gašperin, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Jaap in Maartje živita skupaj že skoraj 50 let. Godrnjajočega starega Jaapa svet okoli njega ne zanima preveč, najbolj si želi, da ga pustijo pri miru. Toda Maartje je iz drugačnega testa; čeprav je občasno zmedena zaradi porajajoče se demence, še vedno ljubi življenje in s polno žlico zajame vse, kar ji to ponuja. Ko par prejme pismo starih prijateljev iz Španije, Maartje prepriča Jaapa, da se odpravita na pot. Sedeta v svoj star avto in prepotujeta evropske države, ki so se od njunih mladih let popolnoma spremenile. Na cesti se prepirata in obenem obujata čudovite spomine. Jaap z žalostjo in tesnobo sprejme dejstvo, da se Maartjejino psihično zdravje slabša in da se bo vse v kratkem spremenilo. Vendar prav zaradi tega ponovno odkrijeta, kdo pravzaprav sta in zakaj se imata še vedno rada. MEMORY LANE/DE TERUGREIS/NIZOZEMSKA, BELGIJA/2024 Režija: Jelle de Jonge/Scenarij: Marijn de Wit, Jelle de Jonge/Igrajo: Leny Breederveld, Martin van Waardenberg, Trudy de Jong, Paul Kooij, Janni Goslinga, Annemarie Prins, Beppe Costa, Yvonne van den Eerenbeemt, Sabri Saddik, Harun Balci, Micha Hulshof …
Jaap in Maartje živita skupaj že skoraj 50 let. Godrnjajočega starega Jaapa svet okoli njega ne zanima preveč, najbolj si želi, da ga pustijo pri miru. Toda Maartje je iz drugačnega testa; čeprav je občasno zmedena zaradi porajajoče se demence, še vedno ljubi življenje in s polno žlico zajame vse, kar ji to ponuja. Ko par prejme pismo starih prijateljev iz Španije, Maartje prepriča Jaapa, da se odpravita na pot. Sedeta v svoj star avto in prepotujeta evropske države, ki so se od njunih mladih let popolnoma spremenile. Na cesti se prepirata in obenem obujata čudovite spomine. Jaap z žalostjo in tesnobo sprejme dejstvo, da se Maartjejino psihično zdravje slabša in da se bo vse v kratkem spremenilo. Vendar prav zaradi tega ponovno odkrijeta, kdo pravzaprav sta in zakaj se imata še vedno rada. MEMORY LANE/DE TERUGREIS/NIZOZEMSKA, BELGIJA/2024 Režija: Jelle de Jonge/Scenarij: Marijn de Wit, Jelle de Jonge/Igrajo: Leny Breederveld, Martin van Waardenberg, Trudy de Jong, Paul Kooij, Janni Goslinga, Annemarie Prins, Beppe Costa, Yvonne van den Eerenbeemt, Sabri Saddik, Harun Balci, Micha Hulshof …
Eden od najbolj znanih filmov o drugi svetovni vojni, pravzaprav o njenem koncu, predstavi zadnjih 12 dni nemškega diktatorja Adolfa Hitlerja. Središče dogajanja je Hitlerjev bunker globoko pod kanclerskim uradom v Berlinu. Zgodbo spremljamo skozi oči mlade tajnice Traudl Junge, ki je bila ob Hitlerju od leta 1942. Torej v času največjih zmag in tudi neslavnega propada bolestnih sanj o tisočletnem nemškem rajhu. Konec aprila 1945 ruska armada zateguje obroč okoli Berlina, mesto je v ruševinah. Poraz Nemčije je neizogiben. Le še peščica vojakov nadaljuje boj. Pri tem so jim v pomoč teritorialna milica Volkssturm in otroci iz Hitlerjeve mladine. V bunkerju Hitlerjeva ljubica Eva Braun pripravlja praznovanje firerjevega 56. rojstnega dne. Voditelji nacističnega režima se ob tej priložnosti še poslednjič zberejo ob kozarcu šampanjca. Firerja poskušajo prepričati, naj zbeži iz Berlina, preden se do njega prebijejo zavezniki, a Hitler trmasto vztraja pri svojem … Originalni naslov: DER UNTERGANG Leto produkcije: 2004 Država: koprodukcija Žanr: biografska drama Režija: Oliver Hirschbiegel Scenarij: Bernd Eichinger po knjigah Joachima Festa in Traudl Junge Igrajo: Bruno Ganz, Alexandra Maria Lara, Juliane Köhler, Corinna Harfouch
Eden od najbolj znanih filmov o drugi svetovni vojni, pravzaprav o njenem koncu, predstavi zadnjih 12 dni nemškega diktatorja Adolfa Hitlerja. Središče dogajanja je Hitlerjev bunker globoko pod kanclerskim uradom v Berlinu. Zgodbo spremljamo skozi oči mlade tajnice Traudl Junge, ki je bila ob Hitlerju od leta 1942. Torej v času največjih zmag in tudi neslavnega propada bolestnih sanj o tisočletnem nemškem rajhu. Konec aprila 1945 ruska armada zateguje obroč okoli Berlina, mesto je v ruševinah. Poraz Nemčije je neizogiben. Le še peščica vojakov nadaljuje boj. Pri tem so jim v pomoč teritorialna milica Volkssturm in otroci iz Hitlerjeve mladine. V bunkerju Hitlerjeva ljubica Eva Braun pripravlja praznovanje firerjevega 56. rojstnega dne. Voditelji nacističnega režima se ob tej priložnosti še poslednjič zberejo ob kozarcu šampanjca. Firerja poskušajo prepričati, naj zbeži iz Berlina, preden se do njega prebijejo zavezniki, a Hitler trmasto vztraja pri svojem … Originalni naslov: DER UNTERGANG Leto produkcije: 2004 Država: koprodukcija Žanr: biografska drama Režija: Oliver Hirschbiegel Scenarij: Bernd Eichinger po knjigah Joachima Festa in Traudl Junge Igrajo: Bruno Ganz, Alexandra Maria Lara, Juliane Köhler, Corinna Harfouch
VINCENZO GALILEI: SUITA V D-DURU Kitara: MARINKO OPALIĆ MARIO CASTELNUOVO TEDESCO: VIOLINSKI KONCERT ŠT. 2, OP. 66, PREROKI Violina: ITZHAK PERLMAN, IZRAELSKI FILHARMONIČNI ORKESTER, dirigent: ZUBIN MEHTA ALEKSANDER SKRJABIN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 8, OP. 66 Klavir: GARRICK OHLSSON MARIO LAVISTA: LAMENTO ZA BASOVSKO FLAVTO Flavta: KOLBEINN BJARNASON
VINCENZO GALILEI: SUITA V D-DURU Kitara: MARINKO OPALIĆ MARIO CASTELNUOVO TEDESCO: VIOLINSKI KONCERT ŠT. 2, OP. 66, PREROKI Violina: ITZHAK PERLMAN, IZRAELSKI FILHARMONIČNI ORKESTER, dirigent: ZUBIN MEHTA ALEKSANDER SKRJABIN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 8, OP. 66 Klavir: GARRICK OHLSSON MARIO LAVISTA: LAMENTO ZA BASOVSKO FLAVTO Flavta: KOLBEINN BJARNASON
PABLO CASALS / KATALONSKA TRADICIONALNA: PESEM PTIC ZA VIOLONČELO SOLO Violončelo: BERNARDO BRIZANI THOMAS TALLIS: JEREMIJEVE ŽALOSTINKE Zbor: THE KING'S SINGERS FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: GODALNI KVINTET ŠT. 2 V B-DURU, OP. 87 GODALNI KVARTET ELIAS FRANTIŠEK XAVER BRIXI: KONCERT ŠT. 1 V F-DURU ZA ORGLE IN ORKESTER Orgle: MIROSLAV KAMPELSHEIMER, PRAŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: LADISLAV ŠIP FRANCIS POULENC: MOTETI ZA ČAS POKORE LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, Dirigent: MATJAŽ ŠČEK BLAŽ ARNIČ: TRIO ZA KLAVIR, VIOLINO IN VIOLONČELO, OP.6 Ansambel: TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo- MATIJA LORENZ, Klavir: PRIMOŽ LORENZ ANNA IGNATOWICZ GLINSKA: TOCCATA ZA MARIMBO SOLO Marimba: INTI PUCIHAR
PABLO CASALS / KATALONSKA TRADICIONALNA: PESEM PTIC ZA VIOLONČELO SOLO Violončelo: BERNARDO BRIZANI THOMAS TALLIS: JEREMIJEVE ŽALOSTINKE Zbor: THE KING'S SINGERS FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: GODALNI KVINTET ŠT. 2 V B-DURU, OP. 87 GODALNI KVARTET ELIAS FRANTIŠEK XAVER BRIXI: KONCERT ŠT. 1 V F-DURU ZA ORGLE IN ORKESTER Orgle: MIROSLAV KAMPELSHEIMER, PRAŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: LADISLAV ŠIP FRANCIS POULENC: MOTETI ZA ČAS POKORE LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, Dirigent: MATJAŽ ŠČEK BLAŽ ARNIČ: TRIO ZA KLAVIR, VIOLINO IN VIOLONČELO, OP.6 Ansambel: TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo- MATIJA LORENZ, Klavir: PRIMOŽ LORENZ ANNA IGNATOWICZ GLINSKA: TOCCATA ZA MARIMBO SOLO Marimba: INTI PUCIHAR
V sredo 25. marca so v Kozinovi dvorani z Orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigentke Alje Klemenc nastopili prvonagrajenci glasbenega tekmovanja Temsig. V Hudi muski smo na kratko predstavili potek tekmovanja, Andrej Prezelj pa se je pogovarjal tudi s solistkama in dirigentko.
V sredo 25. marca so v Kozinovi dvorani z Orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigentke Alje Klemenc nastopili prvonagrajenci glasbenega tekmovanja Temsig. V Hudi muski smo na kratko predstavili potek tekmovanja, Andrej Prezelj pa se je pogovarjal tudi s solistkama in dirigentko.
Meret Oppenheim (1913, Nemčija, 1985, Švica), umetnica iz kroga nadrealistov, se v svojem umetniškem raziskovanju ni omejevala le na likovno umetnost, temveč je v dnevnike ves čas vpisovala svoje sanje in spomine, poleg tega je pisala tudi poezijo. Prevajalka Tesa Drev Juh, interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, produkcija 2016.
Meret Oppenheim (1913, Nemčija, 1985, Švica), umetnica iz kroga nadrealistov, se v svojem umetniškem raziskovanju ni omejevala le na likovno umetnost, temveč je v dnevnike ves čas vpisovala svoje sanje in spomine, poleg tega je pisala tudi poezijo. Prevajalka Tesa Drev Juh, interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, produkcija 2016.
PABLO CASALS / KATALONSKA TRADICIONALNA: PESEM PTIC ZA VIOLONČELO SOLO Violončelo: BERNARDO BRIZANI THOMAS TALLIS: JEREMIJEVE ŽALOSTINKE Zbor: THE KING'S SINGERS FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: GODALNI KVINTET ŠT. 2 V B-DURU, OP. 87 GODALNI KVARTET ELIAS FRANTIŠEK XAVER BRIXI: KONCERT ŠT. 1 V F-DURU ZA ORGLE IN ORKESTER Orgle: MIROSLAV KAMPELSHEIMER, PRAŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: LADISLAV ŠIP FRANCIS POULENC: MOTETI ZA ČAS POKORE LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, Dirigent: MATJAŽ ŠČEK BLAŽ ARNIČ: TRIO ZA KLAVIR, VIOLINO IN VIOLONČELO, OP.6 Ansambel: TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo- MATIJA LORENZ, Klavir: PRIMOŽ LORENZ ANNA IGNATOWICZ GLINSKA: TOCCATA ZA MARIMBO SOLO Marimba: INTI PUCIHAR
PABLO CASALS / KATALONSKA TRADICIONALNA: PESEM PTIC ZA VIOLONČELO SOLO Violončelo: BERNARDO BRIZANI THOMAS TALLIS: JEREMIJEVE ŽALOSTINKE Zbor: THE KING'S SINGERS FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: GODALNI KVINTET ŠT. 2 V B-DURU, OP. 87 GODALNI KVARTET ELIAS FRANTIŠEK XAVER BRIXI: KONCERT ŠT. 1 V F-DURU ZA ORGLE IN ORKESTER Orgle: MIROSLAV KAMPELSHEIMER, PRAŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: LADISLAV ŠIP FRANCIS POULENC: MOTETI ZA ČAS POKORE LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, Dirigent: MATJAŽ ŠČEK BLAŽ ARNIČ: TRIO ZA KLAVIR, VIOLINO IN VIOLONČELO, OP.6 Ansambel: TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo- MATIJA LORENZ, Klavir: PRIMOŽ LORENZ ANNA IGNATOWICZ GLINSKA: TOCCATA ZA MARIMBO SOLO Marimba: INTI PUCIHAR