Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Big Band RTV Slovenija bo osemdesetletnico delovanja počastil s koncertom s slovitim solistom ? saksofonistom in skladateljem Chrisom Potterjem. Na jubilejnem koncertu v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo Potter v petek, 28. novembra ob dvajsetih skupaj z našim velikim orkestrom izvedel izbor iz železnega džezovskega repertoarja in tudi nekaj svojih avtorskih skladb v novih aranžmajih.
Big Band RTV Slovenija bo osemdesetletnico delovanja počastil s koncertom s slovitim solistom ? saksofonistom in skladateljem Chrisom Potterjem. Na jubilejnem koncertu v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo Potter v petek, 28. novembra ob dvajsetih skupaj z našim velikim orkestrom izvedel izbor iz železnega džezovskega repertoarja in tudi nekaj svojih avtorskih skladb v novih aranžmajih.
Bonn: Stari prijatelji, novi sovražniki
Otto John od Wolfganga terja pojasnilo za njegova dejanja. Toni odide od doma in prosi svojega delodajalca za nekaj dni dopusta pred poroko. Zateče se k Wolfgangu, ki ji prizna, da ji je lagal. John prepriča notranjega ministra, da podpre novo akcijo in razkrije tajni projekt Scipion. Wolfgang odide, da bi sam obračunal z Brunnerjem. Medtem John uspešno konča akcijo in položi karte na mizo, a je znova izigran. Toni sledi Wolfgangu in mu še zadnji hip pomaga. Po radiu sliši vest, da je Otto John odšel v Vzhodni Berlin in se od tam še ni vrnil. BONN, ALTE FREUNDE, NEUE FEINDE / Nemčija / 2022 Scenarij: Claudia Garde, Martin Rehbock, Peter Furrer Režija: Claudia Garde V glavnih vlogah: Mercedes Müller, Sebastian Blomberg, Max Riemelt, Martin Wuttke, Juergen Maurer, Katharina Marie Schubert, Inga Busch, Luise von Finckh
Otto John od Wolfganga terja pojasnilo za njegova dejanja. Toni odide od doma in prosi svojega delodajalca za nekaj dni dopusta pred poroko. Zateče se k Wolfgangu, ki ji prizna, da ji je lagal. John prepriča notranjega ministra, da podpre novo akcijo in razkrije tajni projekt Scipion. Wolfgang odide, da bi sam obračunal z Brunnerjem. Medtem John uspešno konča akcijo in položi karte na mizo, a je znova izigran. Toni sledi Wolfgangu in mu še zadnji hip pomaga. Po radiu sliši vest, da je Otto John odšel v Vzhodni Berlin in se od tam še ni vrnil. BONN, ALTE FREUNDE, NEUE FEINDE / Nemčija / 2022 Scenarij: Claudia Garde, Martin Rehbock, Peter Furrer Režija: Claudia Garde V glavnih vlogah: Mercedes Müller, Sebastian Blomberg, Max Riemelt, Martin Wuttke, Juergen Maurer, Katharina Marie Schubert, Inga Busch, Luise von Finckh
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesem Ljubi svoje življenje sodobne nikaragovske pesnice Gioconde Belli je bila objavljena v zbirki Bojna črta. Iz te in drugih njenih zbirk je izbor in prevod za slovensko izdajo z naslovom Ognjeno drevo naredila Sara Virk. V izboru se prepletajo trije pesničini temeljni motivi: bivanjski, erotično-ljubezenski in aktivistično-politični. Vselej pa so postavljeni na temelj poetične obravnave vloge in poslanstva ustvarjalnega človeka, zlasti v kaosu današnjega obstoja. Interpretka Darja Reichman, prevajalka Sara Virk, režiser Klemen Markovčič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2025.
Pesem Ljubi svoje življenje sodobne nikaragovske pesnice Gioconde Belli je bila objavljena v zbirki Bojna črta. Iz te in drugih njenih zbirk je izbor in prevod za slovensko izdajo z naslovom Ognjeno drevo naredila Sara Virk. V izboru se prepletajo trije pesničini temeljni motivi: bivanjski, erotično-ljubezenski in aktivistično-politični. Vselej pa so postavljeni na temelj poetične obravnave vloge in poslanstva ustvarjalnega človeka, zlasti v kaosu današnjega obstoja. Interpretka Darja Reichman, prevajalka Sara Virk, režiser Klemen Markovčič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2025.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Oddaja zaznamuje jutra na programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Druga simfonija Rodiona Ščedrina je za številne brez dvoma njegova najboljša skladba. Napisal jo je poleti 1964 na obalah slikovitega jezera Sevan v Armeniji, kjer je Tihon Hrenikov kolegom skladateljem izbojeval čudovito dačo, v kateri so lahko v miru ustvarjali svoja najboljša dela, in tudi to je nastajalo v soseščini z velikim Šostakovičem, ki se je tedaj ukvarjal s svojima Devetim in Desetim godalnim kvartetom. Glede zasnove je delo precej nenavadno, saj gre za petindvajset orkestrskih preludijev, organiziranih v pet simfoničnih stavkov, pri katerih je Ščedrin uporabil dodekafonski način zlaganja glasbe.
Oddaja zaznamuje jutra na programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Druga simfonija Rodiona Ščedrina je za številne brez dvoma njegova najboljša skladba. Napisal jo je poleti 1964 na obalah slikovitega jezera Sevan v Armeniji, kjer je Tihon Hrenikov kolegom skladateljem izbojeval čudovito dačo, v kateri so lahko v miru ustvarjali svoja najboljša dela, in tudi to je nastajalo v soseščini z velikim Šostakovičem, ki se je tedaj ukvarjal s svojima Devetim in Desetim godalnim kvartetom. Glede zasnove je delo precej nenavadno, saj gre za petindvajset orkestrskih preludijev, organiziranih v pet simfoničnih stavkov, pri katerih je Ščedrin uporabil dodekafonski način zlaganja glasbe.
Prvega grammyja si je prislužil leta 2007 s ploščo Simpatico, skupaj z Eddiejem Palmierijem, naslednji grammy pa je prišel s ploščo The Omni-American Book Club. K sodelovanju je povabil kar nekaj uglednih gostov - to so bobnar Dafnis Prieto, saksofonist Jim Snidero, David Liebman, Donald Harrison in flavtist Orlando Maraca Valle ter violinistka Regina Carter. Vse skladbe in priredbe so njegovo delo.
Prvega grammyja si je prislužil leta 2007 s ploščo Simpatico, skupaj z Eddiejem Palmierijem, naslednji grammy pa je prišel s ploščo The Omni-American Book Club. K sodelovanju je povabil kar nekaj uglednih gostov - to so bobnar Dafnis Prieto, saksofonist Jim Snidero, David Liebman, Donald Harrison in flavtist Orlando Maraca Valle ter violinistka Regina Carter. Vse skladbe in priredbe so njegovo delo.
Peto simfonijo je Čajkovski napisal leta 1888, tega leta je bila pod njegovim vodstvom tudi krstno izvedena v Sankt Peterburgu. Delo je zasnoval v štirih stavkih. V sedemdesetih letih 20. stoletja je Simfonični orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada s tem delom večkrat nastopil tudi v tujih koncertnih dvoranah, kjer je doživel veliko pozitivnih odmevov.
Peto simfonijo je Čajkovski napisal leta 1888, tega leta je bila pod njegovim vodstvom tudi krstno izvedena v Sankt Peterburgu. Delo je zasnoval v štirih stavkih. V sedemdesetih letih 20. stoletja je Simfonični orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada s tem delom večkrat nastopil tudi v tujih koncertnih dvoranah, kjer je doživel veliko pozitivnih odmevov.
Bolgarski nacionalni jazzovski orkester je tokrat povabil v goste Vladimirja Nikolova. EBU koncert.
Bolgarski nacionalni jazzovski orkester je tokrat povabil v goste Vladimirja Nikolova. EBU koncert.
V tokratni oddaji smo obiskali Trst, Ljubljano in Izolo. Ob 80-letnici obuditve slovenskega stalnega gledališča v Trstu je sinoči v kulturnem domu potekala okrogla miza z naslovom "Spomin je prihodnost". V prestolnici se je začel Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom 'Branje je potovanje'. Predstavili smo tudi novo knjigo pesmi Vanje Pegana, ki je obarval tudi glasbeno ogrlico.
V tokratni oddaji smo obiskali Trst, Ljubljano in Izolo. Ob 80-letnici obuditve slovenskega stalnega gledališča v Trstu je sinoči v kulturnem domu potekala okrogla miza z naslovom "Spomin je prihodnost". V prestolnici se je začel Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom 'Branje je potovanje'. Predstavili smo tudi novo knjigo pesmi Vanje Pegana, ki je obarval tudi glasbeno ogrlico.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, "a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. "Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, "a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. "Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
V tokratni oddaji se bomo zazrli v preteklost in se spomnili odraščanja neke generacije. Podali se bomo nazaj v otroštvo, k dobrim starim risankam. Zato zdaj vsem nostalgikom namenjamo nekaj odlomkov iz najbolj priljubljenih risank.
V tokratni oddaji se bomo zazrli v preteklost in se spomnili odraščanja neke generacije. Podali se bomo nazaj v otroštvo, k dobrim starim risankam. Zato zdaj vsem nostalgikom namenjamo nekaj odlomkov iz najbolj priljubljenih risank.
Miška sledi svojim sanjam. Pripoveduje: Urška Hlebec. Napisala: BrigitteWeninger. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007
Miška sledi svojim sanjam. Pripoveduje: Urška Hlebec. Napisala: BrigitteWeninger. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007
Nocoj se poklanjamo Ornelli Vanoni, glasbeni ikoni, ki je s svojim prepoznavnim glasom zaznamovala ne le italijansko, temveč tudi širšo mednarodno sceno. V 70-letni karieri je nastala vrsta uspešnic, ki so se zapisale med italijanske evergreene, še posebej pomemben pa je njen doprinos k prepletu italijanske in brazilske glasbe ter sodelovanju z brazilskima mojstroma Viniciusom De Moraesom in Toquinhom. Zato si privoščimo glasbo z albuma "La voglia, la pazzia, l'incoscienza e l'allegria". Vabljeni k poslušanju!
Nocoj se poklanjamo Ornelli Vanoni, glasbeni ikoni, ki je s svojim prepoznavnim glasom zaznamovala ne le italijansko, temveč tudi širšo mednarodno sceno. V 70-letni karieri je nastala vrsta uspešnic, ki so se zapisale med italijanske evergreene, še posebej pomemben pa je njen doprinos k prepletu italijanske in brazilske glasbe ter sodelovanju z brazilskima mojstroma Viniciusom De Moraesom in Toquinhom. Zato si privoščimo glasbo z albuma "La voglia, la pazzia, l'incoscienza e l'allegria". Vabljeni k poslušanju!
Konstantin Kavafis (1863–1933) spada med najpomembnejše predstavnike sodobne grške in tudi svetovne književnosti. Osrednje teme Kavafisove poezije so zaprtost in izključenost človeka, samota posameznika, ki kaže na vso globino njegove tragične eksistence, nespremenljivost in neizogibnost, ki določa človekovo bivanje na tem svetu, za njegov izraz pa je značilna ironija – tako v besedi kot v dogajanju, meni dr. Dragica Fabjan Andritsakos, avtorica predloge za Literarni večer.
Konstantin Kavafis (1863–1933) spada med najpomembnejše predstavnike sodobne grške in tudi svetovne književnosti. Osrednje teme Kavafisove poezije so zaprtost in izključenost človeka, samota posameznika, ki kaže na vso globino njegove tragične eksistence, nespremenljivost in neizogibnost, ki določa človekovo bivanje na tem svetu, za njegov izraz pa je značilna ironija – tako v besedi kot v dogajanju, meni dr. Dragica Fabjan Andritsakos, avtorica predloge za Literarni večer.
3. januarja 2009 je luč sveta ugledala nova in revolucionarna oblika digitalnega denarja, ki temelji na veriženju blokov – bitcoin. Avtor mojstrovine se je skrival pod psevdonimom Satoshi Nakamoto in je bitcoin razvijal še dve leti, potem pa je leta 2011 nenadoma in nepojasnjeno izginil. V sistemu še vedno ostaja več kot milijon bitcoinov, ki so v njegovi lasti in so bili na vrhuncu vredni več kot 70 milijard dolarjev. Kdo je bil v resnici Satoshi in zakaj je izginil? So ga ubili? Je naredil samomor? Ali se je iz projekta preprosto umaknil, saj se ni želel izpostavljati? Teorij je veliko, dejstvo pa je, da je postal mitski lik in simbol bitcoina. SEARCHING FOR SATOSHI: THE MYSTERIOUS DISAPPEARANCE OF THE BITCOIN CREATOR / Kanada / 2023 / Režija: Paul Kemp
3. januarja 2009 je luč sveta ugledala nova in revolucionarna oblika digitalnega denarja, ki temelji na veriženju blokov – bitcoin. Avtor mojstrovine se je skrival pod psevdonimom Satoshi Nakamoto in je bitcoin razvijal še dve leti, potem pa je leta 2011 nenadoma in nepojasnjeno izginil. V sistemu še vedno ostaja več kot milijon bitcoinov, ki so v njegovi lasti in so bili na vrhuncu vredni več kot 70 milijard dolarjev. Kdo je bil v resnici Satoshi in zakaj je izginil? So ga ubili? Je naredil samomor? Ali se je iz projekta preprosto umaknil, saj se ni želel izpostavljati? Teorij je veliko, dejstvo pa je, da je postal mitski lik in simbol bitcoina. SEARCHING FOR SATOSHI: THE MYSTERIOUS DISAPPEARANCE OF THE BITCOIN CREATOR / Kanada / 2023 / Režija: Paul Kemp
Prostor ob slovensko-italijanski meji je od nekdaj občutljivo območje, ki se predvsem na italijanski strani stežka celostno sooča z dogajanjem v času italijanskega fašizma. V drugem delu se brata z različno zgodovino, politično usmeritvijo in prepričanjem srečata v svoji stari kmečki rojstni hiši na Krasu, kjer se očitno razkrijeta subjektivnost in izmuzljivost spomina. Skozi psihološki razrez likov in njihove družinske drame igra ubira pot spominov polpretekle zgodovine, njenih krivic in zamolčanih skrivnosti. Režiserka: Ana Krauthaker Prirejevalka in dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar Giuseppe Materazzi/Marjan Ramovš – Radoš Bolčina Stane Ramovš – Aleš Valič Anna Vieri/Ivana Župančič – Urška Taufer Metka Ramovš – Vesna Pernarčič Mateja Ramovš – Lara Fortuna Franc Žnidaršič, rojen Vatovec – Gorazd Jakomini Uredništvo igranega programa Posneto v vili Zlatica in studiih Radia Slovenija junija 2025 Igra je nastala v koprodukciji, za katero so poskrbeli Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, Deželni sedež RAI za Furlanijo - Julijsko krajino – slovenski in italijanski program in 3. program Radia Slovenija – Program Ars
Prostor ob slovensko-italijanski meji je od nekdaj občutljivo območje, ki se predvsem na italijanski strani stežka celostno sooča z dogajanjem v času italijanskega fašizma. V drugem delu se brata z različno zgodovino, politično usmeritvijo in prepričanjem srečata v svoji stari kmečki rojstni hiši na Krasu, kjer se očitno razkrijeta subjektivnost in izmuzljivost spomina. Skozi psihološki razrez likov in njihove družinske drame igra ubira pot spominov polpretekle zgodovine, njenih krivic in zamolčanih skrivnosti. Režiserka: Ana Krauthaker Prirejevalka in dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar Giuseppe Materazzi/Marjan Ramovš – Radoš Bolčina Stane Ramovš – Aleš Valič Anna Vieri/Ivana Župančič – Urška Taufer Metka Ramovš – Vesna Pernarčič Mateja Ramovš – Lara Fortuna Franc Žnidaršič, rojen Vatovec – Gorazd Jakomini Uredništvo igranega programa Posneto v vili Zlatica in studiih Radia Slovenija junija 2025 Igra je nastala v koprodukciji, za katero so poskrbeli Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, Deželni sedež RAI za Furlanijo - Julijsko krajino – slovenski in italijanski program in 3. program Radia Slovenija – Program Ars
V oddaji poslušamo skladbe: Kamil Hala: A Drop of Dew – solist trobentač Petar Ugrin Jože Privšek: Nekaj za Aleša – solist bobnar Aleš Rendla Orlando Murden, Ron Miller/Jože Privšek: For Once In My Life – solistka pevka Etta Cameron Stepanka Balcarova: 1918–1938 – solist trobentač Tomaž Gajšt
V oddaji poslušamo skladbe: Kamil Hala: A Drop of Dew – solist trobentač Petar Ugrin Jože Privšek: Nekaj za Aleša – solist bobnar Aleš Rendla Orlando Murden, Ron Miller/Jože Privšek: For Once In My Life – solistka pevka Etta Cameron Stepanka Balcarova: 1918–1938 – solist trobentač Tomaž Gajšt
Predstavljamo novejšo glasbo ameriškega skladatelja, violinista, violista Andrewa McIntosha, ki smo ga že spoznavali kot izvajalca eksperimentalnih del, pa tudi že kot avtorja glasbenega sožitja instrumentalnih tekstur in terenskih posnetkov s plošče izdane pri založbi KAIROS. Tokrat je pred nami nova izdaja te založbe, plošča FIXATIONS s skladateljevo glasbo za godala.
Predstavljamo novejšo glasbo ameriškega skladatelja, violinista, violista Andrewa McIntosha, ki smo ga že spoznavali kot izvajalca eksperimentalnih del, pa tudi že kot avtorja glasbenega sožitja instrumentalnih tekstur in terenskih posnetkov s plošče izdane pri založbi KAIROS. Tokrat je pred nami nova izdaja te založbe, plošča FIXATIONS s skladateljevo glasbo za godala.
Rolf Dieter Brinkmann (1940–1975), avtor pesmi, kratkih zgodb, romana in esejev, velja za predhodnika nemške tako imenovane pop literature. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je objavil devet pesniških knjig, v katerih se je ukvarjal tudi s fenomeni takratne popularne kulture in svojimi lastnimi subjektivnimi čutnimi izkušnjami. Vplivi na njegovo poezijo so izvirali iz takratne sočasne ameriške pesniške tradicije in pesnikov, kot so Frank O'Hara, Allen Ginsberg in Ted Berrigan. To pomeni, da je Brinkmann izhajal iz pogovornega jezika, fragmentarnosti čutnih zaznav, veliko pozornosti pa je v svojem pisanju namenjal naključnosti. Zato tematika njegovih del ni bila zavezana eksistenčnim vprašanjem, ki so konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let zaposlovala takrat vodilne nemške pesnike. Verjetno je tudi zato šele po smrti postal bolj znan in uveljavljen pesnik. Brinkmann je umrl pred natanko petdesetimi leti v starosti 35 let in pozneje postal kultna osebnost nemške književnosti. Njegove brezkompromisne, radikalne pesmi še naprej navdušujejo in navdihujejo tako bralce kot ustvarjalce. Predvajamo njegovi pesmi, ki sta izšli v njegovi knjigi izbranih pesmi z naslovom Mrtev skunk (LUD Šerpa, 2006). Prevajalki Urška P. Černe in Lučka Jenčič, interpretka Nadja Vidmar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Rolf Dieter Brinkmann (1940–1975), avtor pesmi, kratkih zgodb, romana in esejev, velja za predhodnika nemške tako imenovane pop literature. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je objavil devet pesniških knjig, v katerih se je ukvarjal tudi s fenomeni takratne popularne kulture in svojimi lastnimi subjektivnimi čutnimi izkušnjami. Vplivi na njegovo poezijo so izvirali iz takratne sočasne ameriške pesniške tradicije in pesnikov, kot so Frank O'Hara, Allen Ginsberg in Ted Berrigan. To pomeni, da je Brinkmann izhajal iz pogovornega jezika, fragmentarnosti čutnih zaznav, veliko pozornosti pa je v svojem pisanju namenjal naključnosti. Zato tematika njegovih del ni bila zavezana eksistenčnim vprašanjem, ki so konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let zaposlovala takrat vodilne nemške pesnike. Verjetno je tudi zato šele po smrti postal bolj znan in uveljavljen pesnik. Brinkmann je umrl pred natanko petdesetimi leti v starosti 35 let in pozneje postal kultna osebnost nemške književnosti. Njegove brezkompromisne, radikalne pesmi še naprej navdušujejo in navdihujejo tako bralce kot ustvarjalce. Predvajamo njegovi pesmi, ki sta izšli v njegovi knjigi izbranih pesmi z naslovom Mrtev skunk (LUD Šerpa, 2006). Prevajalki Urška P. Černe in Lučka Jenčič, interpretka Nadja Vidmar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.