Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V tej skupini petih skladateljev, ki so delovali v drugi polovici devetnajstega stoletja, so bili Milij Balakirev, Aleksander Borodin, César Kjuj, Modest Musorgski in Nikolaj Rimski-Korsakov, prizadevali pa so si za nacionalno obarvano rusko glasbo. Nasproti njim je deloval Peter Iljič Čajkovski, ki si je prizadeval, da bi ruska glasba bolj tesno sledila zahodnoevropski tradiciji.
V tej skupini petih skladateljev, ki so delovali v drugi polovici devetnajstega stoletja, so bili Milij Balakirev, Aleksander Borodin, César Kjuj, Modest Musorgski in Nikolaj Rimski-Korsakov, prizadevali pa so si za nacionalno obarvano rusko glasbo. Nasproti njim je deloval Peter Iljič Čajkovski, ki si je prizadeval, da bi ruska glasba bolj tesno sledila zahodnoevropski tradiciji.
Ruska pesnica Anna Ahmatova je živela med letoma 1889 in 1966. Pisala je jedrnato in zgoščeno, zelo intimno poezijo, polno žalostnih, tudi tragičnih občutij. Prevod Tone Pavček, interpretacija Barbara Žefran. Posneto 2002. Redakcija Staša Grahek.
Ruska pesnica Anna Ahmatova je živela med letoma 1889 in 1966. Pisala je jedrnato in zgoščeno, zelo intimno poezijo, polno žalostnih, tudi tragičnih občutij. Prevod Tone Pavček, interpretacija Barbara Žefran. Posneto 2002. Redakcija Staša Grahek.
V tej skupini petih skladateljev, ki so delovali v drugi polovici devetnajstega stoletja, so bili Milij Balakirev, Aleksander Borodin, César Kjuj, Modest Musorgski in Nikolaj Rimski-Korsakov, prizadevali pa so si za nacionalno obarvano rusko glasbo. Nasproti njim je deloval Peter Iljič Čajkovski, ki si je prizadeval, da bi ruska glasba bolj tesno sledila zahodnoevropski tradiciji.
V tej skupini petih skladateljev, ki so delovali v drugi polovici devetnajstega stoletja, so bili Milij Balakirev, Aleksander Borodin, César Kjuj, Modest Musorgski in Nikolaj Rimski-Korsakov, prizadevali pa so si za nacionalno obarvano rusko glasbo. Nasproti njim je deloval Peter Iljič Čajkovski, ki si je prizadeval, da bi ruska glasba bolj tesno sledila zahodnoevropski tradiciji.
V tej skupini petih skladateljev, ki so delovali v drugi polovici devetnajstega stoletja, so bili Milij Balakirev, Aleksander Borodin, César Kjuj, Modest Musorgski in Nikolaj Rimski-Korsakov, prizadevali pa so si za nacionalno obarvano rusko glasbo. Nasproti njim je deloval Peter Iljič Čajkovski, ki si je prizadeval, da bi ruska glasba bolj tesno sledila zahodnoevropski tradiciji.
V tej skupini petih skladateljev, ki so delovali v drugi polovici devetnajstega stoletja, so bili Milij Balakirev, Aleksander Borodin, César Kjuj, Modest Musorgski in Nikolaj Rimski-Korsakov, prizadevali pa so si za nacionalno obarvano rusko glasbo. Nasproti njim je deloval Peter Iljič Čajkovski, ki si je prizadeval, da bi ruska glasba bolj tesno sledila zahodnoevropski tradiciji.
V studiu programa Ars smo gostili kontrabasista in skladatelja Jošta Lampreta. O prihajajočem sobotnem koncertu v SiTi Teatru, o njegovi glasbeni poti in še o marsičem se je z njim pogovarjal Hugo Šekoranja.
V studiu programa Ars smo gostili kontrabasista in skladatelja Jošta Lampreta. O prihajajočem sobotnem koncertu v SiTi Teatru, o njegovi glasbeni poti in še o marsičem se je z njim pogovarjal Hugo Šekoranja.
Kot piše skladateljica in muzikologinja Adriana Sabo v članku Skladatelji slovenskega rodu v Srbiji, je za razumevanje skladateljske poetike Mihovila Logarja treba razsvetliti odnos, ki ga je tedanja država imela do glasbe in umetnosti nasploh. Po drugi svetovni vojni in prihodu Komunistične partije Jugoslavije na oblast se je v kulturi nove države opazila želja po definiranju glasbenega kanona in po redefiniranju pojma srbske glasbe nasploh. Državne strukture so si v tem obdobju prizadevale, da bi določile vse dele človeškega delovanja in nanje vplivale, tudi na glasbo.
Kot piše skladateljica in muzikologinja Adriana Sabo v članku Skladatelji slovenskega rodu v Srbiji, je za razumevanje skladateljske poetike Mihovila Logarja treba razsvetliti odnos, ki ga je tedanja država imela do glasbe in umetnosti nasploh. Po drugi svetovni vojni in prihodu Komunistične partije Jugoslavije na oblast se je v kulturi nove države opazila želja po definiranju glasbenega kanona in po redefiniranju pojma srbske glasbe nasploh. Državne strukture so si v tem obdobju prizadevale, da bi določile vse dele človeškega delovanja in nanje vplivale, tudi na glasbo.
Gojenje gosi ima na Poljskem dolgo tradicijo. Včasih skoraj ni bilo družine, ki na vrtu ne bi imela vsaj pol ducata gosi. Zdaj pa so skupinice gosi že nekaj let bolj redek prizor v poljskih vaseh. Te prisrčne živalce zdaj večinoma gojijo le še poklicni rejci gosi, kot sta Piotr in Maria Szewczyk. Na njuni gosji farmi v jugovzhodni Poljski se na 90 hektarov veliki kmetiji svobodno sprehaja več tisoč gosi. Kljub velikopotezni reji pa zakonca Szewczyk prisegata na naravno rejo gosi in visoko kakovost mesa. V zadnjem času imata vendarle težave; cene gosi na debelo so tako padle, da Szewczykowa razmišljata, da bi se odpovedala njihovi reji. Vseeno pa si nočeta pokvariti božičnih praznikov. Takrat se namreč v njuni hiši zbere vsa širša družina, hčere z možmi in otroki. Ženske skupaj pripravljajo tradicionalne poljske božične jedi, obveznega krapa in seveda pečeno gos.
Gojenje gosi ima na Poljskem dolgo tradicijo. Včasih skoraj ni bilo družine, ki na vrtu ne bi imela vsaj pol ducata gosi. Zdaj pa so skupinice gosi že nekaj let bolj redek prizor v poljskih vaseh. Te prisrčne živalce zdaj večinoma gojijo le še poklicni rejci gosi, kot sta Piotr in Maria Szewczyk. Na njuni gosji farmi v jugovzhodni Poljski se na 90 hektarov veliki kmetiji svobodno sprehaja več tisoč gosi. Kljub velikopotezni reji pa zakonca Szewczyk prisegata na naravno rejo gosi in visoko kakovost mesa. V zadnjem času imata vendarle težave; cene gosi na debelo so tako padle, da Szewczykowa razmišljata, da bi se odpovedala njihovi reji. Vseeno pa si nočeta pokvariti božičnih praznikov. Takrat se namreč v njuni hiši zbere vsa širša družina, hčere z možmi in otroki. Ženske skupaj pripravljajo tradicionalne poljske božične jedi, obveznega krapa in seveda pečeno gos.
Flavtista Jožeta Pogačnika, nekdanjega dolgoletnega člana Simfoničnega orkestra in Pihalnega kvinteta RTV Slovenija, boste poslušali v komornih zasedbah in kot solista z orkestrom. V Arsovih spominčicah poslušajte flavtista Jožeta Pogačnika kot komornega glasbenika in solista z orkestrom. Jože Pogačnik je bil dolgoletni član in solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana. Poslušali ga boste v Sonati za štiri flavte Johanna Joachima Quantza, Koncertu za flavto, harfo in orkester v C-duru, K299, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Mali komorni glasbi za pihalni kvintet, op. 24, št. 2, Paula Hindemitha, Sonati za flavto in klavir Bohuslava Martinuja in Koncertu za sedem pihalnih instrumentov – pihalni kvintet, trobento, pozavno, tolkala in godalni orkester Franka Martina. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 8. januarja, ob 5.05.
Flavtista Jožeta Pogačnika, nekdanjega dolgoletnega člana Simfoničnega orkestra in Pihalnega kvinteta RTV Slovenija, boste poslušali v komornih zasedbah in kot solista z orkestrom. V Arsovih spominčicah poslušajte flavtista Jožeta Pogačnika kot komornega glasbenika in solista z orkestrom. Jože Pogačnik je bil dolgoletni član in solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana. Poslušali ga boste v Sonati za štiri flavte Johanna Joachima Quantza, Koncertu za flavto, harfo in orkester v C-duru, K299, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Mali komorni glasbi za pihalni kvintet, op. 24, št. 2, Paula Hindemitha, Sonati za flavto in klavir Bohuslava Martinuja in Koncertu za sedem pihalnih instrumentov – pihalni kvintet, trobento, pozavno, tolkala in godalni orkester Franka Martina. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 8. januarja, ob 5.05.
Tudi snežaki si privoščijo športni dan. Pripoveduje: Boris Ostan. Napisal: Vojan Tihomir Arhar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Tudi snežaki si privoščijo športni dan. Pripoveduje: Boris Ostan. Napisal: Vojan Tihomir Arhar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Posnetek koncerta legendarne pevke, posvečen ženskem v jazzu. Na jazz festivalu Novi Sad so nastopile pianistka Carmen Staaf, bas kitaristka Rosa Brunello, bobnarka Julie Saury in vodja zasedbe, vokalistka Dee Dee Bridgewater.
Posnetek koncerta legendarne pevke, posvečen ženskem v jazzu. Na jazz festivalu Novi Sad so nastopile pianistka Carmen Staaf, bas kitaristka Rosa Brunello, bobnarka Julie Saury in vodja zasedbe, vokalistka Dee Dee Bridgewater.
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 2. del: Zamrznjeni ocean V drugem delu dokumentarne serije se podamo v svet vode in ledu, da bi spoznali živali, ki lahko preživijo na arktičnem morskem ledu in pod njim. Medtem ko je čas izobilja za severne medvede zima, morski sesalci in obiskovalci od drugod uživajo v obilju poleti. Toda izginjanje morskega ledu že vpliva na živali, ki so se prilagodile življenju na njem. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Rachel Scott
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 2. del: Zamrznjeni ocean V drugem delu dokumentarne serije se podamo v svet vode in ledu, da bi spoznali živali, ki lahko preživijo na arktičnem morskem ledu in pod njim. Medtem ko je čas izobilja za severne medvede zima, morski sesalci in obiskovalci od drugod uživajo v obilju poleti. Toda izginjanje morskega ledu že vpliva na živali, ki so se prilagodile življenju na njem. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Rachel Scott
Letos mineva 400 let od smrti angleškega skladatelja Johna Dowlanda, ki je med drugim napisal tudi okrog 80 pesmi s spremljavo lutnje. Objavil jih je v zadnjem obdobju svojega življenja, vse po vrsti pa odražajo duh in okus elizabetinske dobe. Po izrazu so melanholične, kljub temu v njih tu in tam prevladajo občutki optimizma, lahkotnosti in veselja.
Letos mineva 400 let od smrti angleškega skladatelja Johna Dowlanda, ki je med drugim napisal tudi okrog 80 pesmi s spremljavo lutnje. Objavil jih je v zadnjem obdobju svojega življenja, vse po vrsti pa odražajo duh in okus elizabetinske dobe. Po izrazu so melanholične, kljub temu v njih tu in tam prevladajo občutki optimizma, lahkotnosti in veselja.
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 3. del Julius se sredi poletja loti zahtevne naloge – svojim kozam mora pristriči parklje. Vendar je to laže reči kot narediti. Veliko več sreče ima s pridelki z domačega vrta. Skuha slasten stročji fižol v omaki puttanesca, za posladek pa slano karamelo s čvrsto smetano. Obilno so rodili tudi paradižniki. Iz njih skuha pikanten kečap. Pokaže tudi, kako lahko sami naredimo slanino in maslo, ter vse to uporabi za okusen sendvič.. Na koncu gre s prijateljem, chefom Markom Hixom lovit skuše. Spečeta jih kar na barki in pojesta s preprosto salso. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 3. del Julius se sredi poletja loti zahtevne naloge – svojim kozam mora pristriči parklje. Vendar je to laže reči kot narediti. Veliko več sreče ima s pridelki z domačega vrta. Skuha slasten stročji fižol v omaki puttanesca, za posladek pa slano karamelo s čvrsto smetano. Obilno so rodili tudi paradižniki. Iz njih skuha pikanten kečap. Pokaže tudi, kako lahko sami naredimo slanino in maslo, ter vse to uporabi za okusen sendvič.. Na koncu gre s prijateljem, chefom Markom Hixom lovit skuše. Spečeta jih kar na barki in pojesta s preprosto salso. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
V zapuščeni vasi Zanigrad na pobočjih Kraškega roba stoji poznoromanska podružnična cerkev sv. Štefana in Marije, ki zaradi svoje arhitekture in poslikav predstavlja pomemben kulturni spomenik. Naziv Beseda leta 2025 pa je danes pripadel besedi božičnica. Komisija za izbor besede leta je izbrala tudi besedo mladih, to je 6-7 [šest sedem]. Več izveste v pogovoru z vodjo projekta dr. Simono Klemenčič. Predstavimo pa vam še slovenski prevod dela Recherche, v Mariboru rojenega avstrijskega avtorja Paula Blahe. Glasbena zgodba je posvečena čudaški ameriški družini Addams, ki jo je ustvaril Charles Addams, mojster črne ironije in subtilne groteske, rojen na današnji dan leta 1912
V zapuščeni vasi Zanigrad na pobočjih Kraškega roba stoji poznoromanska podružnična cerkev sv. Štefana in Marije, ki zaradi svoje arhitekture in poslikav predstavlja pomemben kulturni spomenik. Naziv Beseda leta 2025 pa je danes pripadel besedi božičnica. Komisija za izbor besede leta je izbrala tudi besedo mladih, to je 6-7 [šest sedem]. Več izveste v pogovoru z vodjo projekta dr. Simono Klemenčič. Predstavimo pa vam še slovenski prevod dela Recherche, v Mariboru rojenega avstrijskega avtorja Paula Blahe. Glasbena zgodba je posvečena čudaški ameriški družini Addams, ki jo je ustvaril Charles Addams, mojster črne ironije in subtilne groteske, rojen na današnji dan leta 1912
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Michael McDonald za začetek, nato pa še Ben Harper z zasedbo The Innocent Criminals in nato band The Stone Ryders. In za konec: Pat Metheny in njegova »Travels«. Vse to prinaša tokratni petkov obisk na Obali.
Michael McDonald za začetek, nato pa še Ben Harper z zasedbo The Innocent Criminals in nato band The Stone Ryders. In za konec: Pat Metheny in njegova »Travels«. Vse to prinaša tokratni petkov obisk na Obali.
Izvrstni instrumentalisti v zasedbi: harfa, tolkala in viola so izvedli 4. koncert Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev na 34. Slovenskih glasbenih dnevih, v oddaji poslušajte tudi pogovor s tolkalcem Simonom Klavžarjem.
Izvrstni instrumentalisti v zasedbi: harfa, tolkala in viola so izvedli 4. koncert Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev na 34. Slovenskih glasbenih dnevih, v oddaji poslušajte tudi pogovor s tolkalcem Simonom Klavžarjem.
Irena Z. Tomažin je pevka, improvizatorka, plesalka in raziskovalka glasu v širokem spektru zvrsti in medijev, predvsem pa v globini iskanja njegovih pomenov in povezav. Po plošči Crying Games (Zavod Projekt Atol), na kateri je leta 2011 razgrnila glasbo fragmentov, posnetih na diktafone, ljudskih prepevanj, avtorskih pesmi in zvočnih eksperimentov, je nedavno izdala Another Crying Game (Kamizdat). O nadaljevanju Še ene igre solz, o globokih pomenih pesmi, njihovih drugačnih zvočnih in aranžerskih oblikah in razširjanju glasbe v predstavo se bomo pogovarjali z avtorico projekta.
Irena Z. Tomažin je pevka, improvizatorka, plesalka in raziskovalka glasu v širokem spektru zvrsti in medijev, predvsem pa v globini iskanja njegovih pomenov in povezav. Po plošči Crying Games (Zavod Projekt Atol), na kateri je leta 2011 razgrnila glasbo fragmentov, posnetih na diktafone, ljudskih prepevanj, avtorskih pesmi in zvočnih eksperimentov, je nedavno izdala Another Crying Game (Kamizdat). O nadaljevanju Še ene igre solz, o globokih pomenih pesmi, njihovih drugačnih zvočnih in aranžerskih oblikah in razširjanju glasbe v predstavo se bomo pogovarjali z avtorico projekta.
Tranceirajoče vmesnice bodo vodilo in gorivo nove galerijske seanse. V premijsko sedlo je povabljen City Girl, to je novinec med kalifornijskimi elektroniki, čigar prvi album Mana Lake je brezmadežno sijoč. Sledili mu bodo sodobni soul zvezdniki. Poleg Summer Walker in Leona Thomasa se bodo posebej izkazale tudi mlade dame, ki ponosno vihrajo med soulom in hiphopom: Doechii, Lexa Gates, Princess Nokia in belgijska novinka Dina Ayada.
Tranceirajoče vmesnice bodo vodilo in gorivo nove galerijske seanse. V premijsko sedlo je povabljen City Girl, to je novinec med kalifornijskimi elektroniki, čigar prvi album Mana Lake je brezmadežno sijoč. Sledili mu bodo sodobni soul zvezdniki. Poleg Summer Walker in Leona Thomasa se bodo posebej izkazale tudi mlade dame, ki ponosno vihrajo med soulom in hiphopom: Doechii, Lexa Gates, Princess Nokia in belgijska novinka Dina Ayada.
Danska družinska drama. Thomas in Ane sta sredi procesa ločevanja. Thomas ima drugo, ki jo je spoznal v službi, Ane nima nikogar drugega, a še nista povedala hčerkama, da se bosta ločila in da se bo on odselil. Ane je zaradi tega tesnobna in želi, da s tem čimprej opravita. Ko nekega jutra Thomas odpelje hčerki v šolo, Ane doma zadane kap. Ane k sreči preživi, a je poškodovana in mora na rehabilitacijo. Thomas mora zaradi izjemnih okoliščin odložiti selitev k ljubici in stoji ob strani hčerkama in tudi Ane, ki je sedaj motorično precej hendikepirana. Sčasoma, tudi zaradi učinkov rehabilitacije, se v skoraj razpadlo družino vrača spokojnost in prostor za ponoven razmislek … Bo Tomas dokončno zapustil svojo družino in zaživel novo življenje ali so ga izjemne okoliščine pripravile do ponovnega razmisleka? BEGINNINGS / DANSKA / 2025 Režija: Jeanette Nordahl / Scenarij: Rasmus Birch, Jeanette Nordahl / Igrajo: Trine Dyrholm, David Dencik, Johanne Louise Schmidt, Kurt Dreyer, Alvin Olid Bursøe, Christine Gjerulff, Silja Ellemann Kiehne, Klaus Søndergaard, Hanne Uldal, Luna Fuglsang Svelmøe, Frederik Malmose, Andrea Enerstad Bolle in drugi …
Danska družinska drama. Thomas in Ane sta sredi procesa ločevanja. Thomas ima drugo, ki jo je spoznal v službi, Ane nima nikogar drugega, a še nista povedala hčerkama, da se bosta ločila in da se bo on odselil. Ane je zaradi tega tesnobna in želi, da s tem čimprej opravita. Ko nekega jutra Thomas odpelje hčerki v šolo, Ane doma zadane kap. Ane k sreči preživi, a je poškodovana in mora na rehabilitacijo. Thomas mora zaradi izjemnih okoliščin odložiti selitev k ljubici in stoji ob strani hčerkama in tudi Ane, ki je sedaj motorično precej hendikepirana. Sčasoma, tudi zaradi učinkov rehabilitacije, se v skoraj razpadlo družino vrača spokojnost in prostor za ponoven razmislek … Bo Tomas dokončno zapustil svojo družino in zaživel novo življenje ali so ga izjemne okoliščine pripravile do ponovnega razmisleka? BEGINNINGS / DANSKA / 2025 Režija: Jeanette Nordahl / Scenarij: Rasmus Birch, Jeanette Nordahl / Igrajo: Trine Dyrholm, David Dencik, Johanne Louise Schmidt, Kurt Dreyer, Alvin Olid Bursøe, Christine Gjerulff, Silja Ellemann Kiehne, Klaus Søndergaard, Hanne Uldal, Luna Fuglsang Svelmøe, Frederik Malmose, Andrea Enerstad Bolle in drugi …
Armando Šturman je za nocoj pripravil postnovoletni 'blob', po zgledu tretjega programa italijanske nacionalne televizije nadvse priročen format, ravno pravšnji za zajetje glasbenih vsebin minulega leta, s katerimi je vsako sredo stregel v oddaji AriZona.
Armando Šturman je za nocoj pripravil postnovoletni 'blob', po zgledu tretjega programa italijanske nacionalne televizije nadvse priročen format, ravno pravšnji za zajetje glasbenih vsebin minulega leta, s katerimi je vsako sredo stregel v oddaji AriZona.
Sveži elektronskih ritmi domačih in tujih ustvarjalcev ter gostujoči miks v Londonu živečega španskega producenta in dižeja Dana beja. 01. Ralph Rosario ft. Donna Blakely - Take Me Up (Gotta Get Up) (Lego Edit) - ALTRA MODA 02. Josh Baker, Silva Bumpa & Paige Cavell - Feel This Way - BAKER’S DOZEN 03. John Newman - Love Me Again (Again) - NUMANA MUSIC 04. Calussa & Mellizos - 305 - NUSONIDO 05. Will Clarke - What - BLACK BOOK RECORDS 06. Franky Rizardo ft. Carston - More To Life - LTF 07. AVAION - Way You Smile - SONY MUSIC 08. Dancing Balloon - When You Hold Me I See Colors 09. Eynka - Believe - ARMADA MUSIC 10. Miss Monique - Blue Moon Factory - MAHOOL 11. TCTS & Franksy - The Message - ARMADA MUSIC 12. Andrew Meller - Highwave - IN ROTATION 13. Jimi Jules - Turbo Rosso - CIRCOLOCO RECORDS 14. Julian Fox - Make You House - FOR FOX SAKE 15. Narasimha - Wakili - BLACK BOOK RECORDS 16. Alan Braxe & Fred Falke - Intro (Fred Falke Remix) - SMUGLERS WAY 17. Tim Grand - Blind - AETERNA
Sveži elektronskih ritmi domačih in tujih ustvarjalcev ter gostujoči miks v Londonu živečega španskega producenta in dižeja Dana beja. 01. Ralph Rosario ft. Donna Blakely - Take Me Up (Gotta Get Up) (Lego Edit) - ALTRA MODA 02. Josh Baker, Silva Bumpa & Paige Cavell - Feel This Way - BAKER’S DOZEN 03. John Newman - Love Me Again (Again) - NUMANA MUSIC 04. Calussa & Mellizos - 305 - NUSONIDO 05. Will Clarke - What - BLACK BOOK RECORDS 06. Franky Rizardo ft. Carston - More To Life - LTF 07. AVAION - Way You Smile - SONY MUSIC 08. Dancing Balloon - When You Hold Me I See Colors 09. Eynka - Believe - ARMADA MUSIC 10. Miss Monique - Blue Moon Factory - MAHOOL 11. TCTS & Franksy - The Message - ARMADA MUSIC 12. Andrew Meller - Highwave - IN ROTATION 13. Jimi Jules - Turbo Rosso - CIRCOLOCO RECORDS 14. Julian Fox - Make You House - FOR FOX SAKE 15. Narasimha - Wakili - BLACK BOOK RECORDS 16. Alan Braxe & Fred Falke - Intro (Fred Falke Remix) - SMUGLERS WAY 17. Tim Grand - Blind - AETERNA
Manca Klun je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomirala iz slovenistike in primerjalne književnosti. Živi v Berlinu, kjer dela na socialnem področju. Njena prva pesniška zbirka z naslovom Če ne morem biti jezik je izšla leta 2020 pri Hiši poezije. V svoji drugi pesniški zbirki z nekoliko skrivnostnim naslovom Nisaki pa v središče postavlja prav jezik. Kot zapiše urednica knjige Kristina Kočan na zavihku knjige, "pesnica pozorno motri raznovrstne potankosti iz okolja, drobne intimne trenutke, ki pa se vsi zlijejo v širšo sliko, s čimer analizira in razgalja tudi družbeno". V grščini beseda nisaki pomeni majhen otok, ki lahko simbolizira tako zatočišče, oddaljenost kot tudi izoliranost in še kaj. Izbrali smo nekaj pesmi iz te zbirke. Interpretka Ana Urbanc, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Manca Klun je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomirala iz slovenistike in primerjalne književnosti. Živi v Berlinu, kjer dela na socialnem področju. Njena prva pesniška zbirka z naslovom Če ne morem biti jezik je izšla leta 2020 pri Hiši poezije. V svoji drugi pesniški zbirki z nekoliko skrivnostnim naslovom Nisaki pa v središče postavlja prav jezik. Kot zapiše urednica knjige Kristina Kočan na zavihku knjige, "pesnica pozorno motri raznovrstne potankosti iz okolja, drobne intimne trenutke, ki pa se vsi zlijejo v širšo sliko, s čimer analizira in razgalja tudi družbeno". V grščini beseda nisaki pomeni majhen otok, ki lahko simbolizira tako zatočišče, oddaljenost kot tudi izoliranost in še kaj. Izbrali smo nekaj pesmi iz te zbirke. Interpretka Ana Urbanc, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Prisluhnili bomo ameriškemu duu pozavn RAGE Thormbones. Duo tvorita Mattie Barbier in Weston Olencki ki glasbilo peljeta v nove zvočne sfere ter estetska križišča. Ob tem bomo prisluhnili tudi njunim solističnim stvaritvam.
Prisluhnili bomo ameriškemu duu pozavn RAGE Thormbones. Duo tvorita Mattie Barbier in Weston Olencki ki glasbilo peljeta v nove zvočne sfere ter estetska križišča. Ob tem bomo prisluhnili tudi njunim solističnim stvaritvam.
V prvih letošnjih Godbah z zgodbo se bomo najprej z glasbo vrnili v preteklost in se spomnili nekaterih domačih glasbenih dogodkov, ki so zaznamovali lansko leto. Od glasbenih festivalov do različnih obletnic.
V prvih letošnjih Godbah z zgodbo se bomo najprej z glasbo vrnili v preteklost in se spomnili nekaterih domačih glasbenih dogodkov, ki so zaznamovali lansko leto. Od glasbenih festivalov do različnih obletnic.
Dvodelno nadaljevanje britanske uspešnice se dogaja dve leti po tem, ko je Christie odšel v New York, Hannah pa je ostala v Londonu, saj ni mogla zapustiti družine. Hannah in Nathan sta se ločila, Nathan ima v novi zvezi otroka, Hannah pa je pravkar spoznala privlačnega odvetnika Archija, s katerim ima kratkotrajno romanco. Tri mesece pozneje se Hannah, njeni sestri Nina in Rose s partnerjema, mama Ruth z Ronnijem in Nathan odpravijo v bližino Barcelone, kjer se bodo v idiličnem katalonskem okolju pridružili španskim svatom. Nevesta je Liv, najstarejša hči Hannah in Nathana, ženin Gael pa je iz bogate vinogradniške družine. Kmalu po prihodu Hannah doživi presenečenje, saj je tam tudi Archie, spremlja ga Wren, ki jo predstavijo kot njegovo zaročenko. A resnica je drugačna in skrbno načrtovana poroka je pod velikim vprašajem … 1. del: Hannah je na zmenku z Archiejem, s katerim se odlično razume, toda ko jo ta povabi, da preživita noč skupaj, si Hannah premisli, ker se boji, da bi bila spet prizadeta. Tri mesece pozneje gre Hannah z družino na poroko svoje hčerke Liv v Barcelono, tam pa zopet sreča Archieja, ki je odvetnik družine Livinega bodočega moža Gaela. Po zabavi večer pred poroko pa pride do škandala. THE SPLIT: BARCELONA / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Abi Morgan Režija: Giulia Gandini V glavni vlogah: Nicola Walker, Stephen Mangan, Toby Stephens, Annabel Scholey, Fiona Button, Deborah Findlay, Ian McElhinney, Manu Fullola, Romina Cocca, Kobna Holdbrook-Smith, Elizabeth Roberts, Alex Guersman
Dvodelno nadaljevanje britanske uspešnice se dogaja dve leti po tem, ko je Christie odšel v New York, Hannah pa je ostala v Londonu, saj ni mogla zapustiti družine. Hannah in Nathan sta se ločila, Nathan ima v novi zvezi otroka, Hannah pa je pravkar spoznala privlačnega odvetnika Archija, s katerim ima kratkotrajno romanco. Tri mesece pozneje se Hannah, njeni sestri Nina in Rose s partnerjema, mama Ruth z Ronnijem in Nathan odpravijo v bližino Barcelone, kjer se bodo v idiličnem katalonskem okolju pridružili španskim svatom. Nevesta je Liv, najstarejša hči Hannah in Nathana, ženin Gael pa je iz bogate vinogradniške družine. Kmalu po prihodu Hannah doživi presenečenje, saj je tam tudi Archie, spremlja ga Wren, ki jo predstavijo kot njegovo zaročenko. A resnica je drugačna in skrbno načrtovana poroka je pod velikim vprašajem … 1. del: Hannah je na zmenku z Archiejem, s katerim se odlično razume, toda ko jo ta povabi, da preživita noč skupaj, si Hannah premisli, ker se boji, da bi bila spet prizadeta. Tri mesece pozneje gre Hannah z družino na poroko svoje hčerke Liv v Barcelono, tam pa zopet sreča Archieja, ki je odvetnik družine Livinega bodočega moža Gaela. Po zabavi večer pred poroko pa pride do škandala. THE SPLIT: BARCELONA / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Abi Morgan Režija: Giulia Gandini V glavni vlogah: Nicola Walker, Stephen Mangan, Toby Stephens, Annabel Scholey, Fiona Button, Deborah Findlay, Ian McElhinney, Manu Fullola, Romina Cocca, Kobna Holdbrook-Smith, Elizabeth Roberts, Alex Guersman
Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca bo temu vsestranskemu likovnemu umetniku posvečenih več razstav, izšla pa bo tudi zbirka pesmi v prozi Miljane Cunta. Navdih zanje so bili slikarjevi motivi in obema skupna primorska krajina, v njih naletimo na cerkev v Hrastovljah, črepinje, soline, črno nebo, svetlobo in druge slikarjeve reference ... Toda poetični pogovori so tudi premislek o ustvarjanju in doživljanju umetnosti. Igralec Primož Pirnat, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Posneto aprila 2025.
Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca bo temu vsestranskemu likovnemu umetniku posvečenih več razstav, izšla pa bo tudi zbirka pesmi v prozi Miljane Cunta. Navdih zanje so bili slikarjevi motivi in obema skupna primorska krajina, v njih naletimo na cerkev v Hrastovljah, črepinje, soline, črno nebo, svetlobo in druge slikarjeve reference ... Toda poetični pogovori so tudi premislek o ustvarjanju in doživljanju umetnosti. Igralec Primož Pirnat, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Posneto aprila 2025.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Cikel filmov Ernsta Lubitscha Varšava leta 1940. Gledališčnike med pripravo resne drame o Adolfu Hitlerju prehiti nemška vojska, ki zavzame Varšavo. Zaprtje gledališča jih spodbudi k temu, da odigrajo vloge svojega življenja. Preoblečeni v sovražnikove uniforme vdrejo v štab gestapa, seveda z namenom pripomoči k zmagi zaveznikov. Od tu dalje pa gledališki ansambel uprizori najnevarnejšo igro vseh časov. Biti ali ne biti mojstra komedije Ernsta Lubitscha ima v filmski zgodovini prav posebno mesto. Film je nastal, še preden so se ZDA pridružile zaveznikom, a se kljub temu ni spogledoval s Hitlerjem in nacistično oblastjo, kot se je tedanja hollywoodska industrija. Zares predrzna poteza pa je bila izbira žanra. To je najbolj smešna komedija o najtemačnejšem trenutku človeške zgodovine, komedija, ki ne omogoča bega pred resničnimi težavami, temveč filmske junake in gledalce potegne prav v središče bitke za svobodo. Odporniške teme in pretresljive žrtve se prepletajo z neokusnimi šalami, nekorektnimi dovtipi o Shakespearu in vzneseno ljubezensko zgodbo, vse to pa nadgrajuje še ženska emancipacija. Zaradi mojstrskega prepleta brezčasnih motivov je Lubitschev film večna in edinstvena komedija, ki v vseh časih, tudi našem, poziva k boju za pravo stvar, tudi ko se zdi vse vnaprej izgubljeno. Izvirni naslov: TO BE OR NOT TO BE / Ameriški film, 1942 / Režija: Ernst Lubitsch / Scenarij: Melchior Lengyel, Edwin Justus Mayer, Ernst Lubitsch / Igrajo: Carole Lombard, Jack Benny, Robert Stack
Cikel filmov Ernsta Lubitscha Varšava leta 1940. Gledališčnike med pripravo resne drame o Adolfu Hitlerju prehiti nemška vojska, ki zavzame Varšavo. Zaprtje gledališča jih spodbudi k temu, da odigrajo vloge svojega življenja. Preoblečeni v sovražnikove uniforme vdrejo v štab gestapa, seveda z namenom pripomoči k zmagi zaveznikov. Od tu dalje pa gledališki ansambel uprizori najnevarnejšo igro vseh časov. Biti ali ne biti mojstra komedije Ernsta Lubitscha ima v filmski zgodovini prav posebno mesto. Film je nastal, še preden so se ZDA pridružile zaveznikom, a se kljub temu ni spogledoval s Hitlerjem in nacistično oblastjo, kot se je tedanja hollywoodska industrija. Zares predrzna poteza pa je bila izbira žanra. To je najbolj smešna komedija o najtemačnejšem trenutku človeške zgodovine, komedija, ki ne omogoča bega pred resničnimi težavami, temveč filmske junake in gledalce potegne prav v središče bitke za svobodo. Odporniške teme in pretresljive žrtve se prepletajo z neokusnimi šalami, nekorektnimi dovtipi o Shakespearu in vzneseno ljubezensko zgodbo, vse to pa nadgrajuje še ženska emancipacija. Zaradi mojstrskega prepleta brezčasnih motivov je Lubitschev film večna in edinstvena komedija, ki v vseh časih, tudi našem, poziva k boju za pravo stvar, tudi ko se zdi vse vnaprej izgubljeno. Izvirni naslov: TO BE OR NOT TO BE / Ameriški film, 1942 / Režija: Ernst Lubitsch / Scenarij: Melchior Lengyel, Edwin Justus Mayer, Ernst Lubitsch / Igrajo: Carole Lombard, Jack Benny, Robert Stack