Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Glasbeni izraz Blaža Arniča je neoromantični realizem, ki izvira iz ljudskih pripovedk, podob gorske narave in okolja, v katerem je preživel mladost. Od tod tudi naslovi nekaterih njegovih priljubljenih skladb: Ples čarovnic, Pesem planin, Povodni mož in Divja jaga.
Glasbeni izraz Blaža Arniča je neoromantični realizem, ki izvira iz ljudskih pripovedk, podob gorske narave in okolja, v katerem je preživel mladost. Od tod tudi naslovi nekaterih njegovih priljubljenih skladb: Ples čarovnic, Pesem planin, Povodni mož in Divja jaga.
Že od prvega takta Brahmsovega prvega klavirskega koncerta vejeta patos in strast. Močan zvok timpanov sproži veliko simfonično dramo, med koncertom pa se tako solist kot orkester srečujeta z velikimi preizkušnjami. Hkrati pa si delita isto željo po izvedbi osupljivo lepe glasbe. Solist večera bo rusko-ameriški pianist Kirill Gerstein, ki s svojo izjemno muzikalnostjo, radovednostjo in repertoarjem, ki sega od Bacha do danes, velja za enega vodilnih svetovnih pianistov. Na odru bo vzhajajoča kitajska dirigentka Elim Chan, ki si je že ustvarila ime s preciznimi, dinamičnimi in vedno iščočimi interpretacijami. V Šostakovičevi lahkotni in sarkastični 9. simfoniji je vedno prisotna skladateljeva značilna dvojnost. Proti koncu druge svetovne vojne je Dmitrij Šostakovič novinarjem povedal o načrtih za simfonijo, ki naj bi postala monumentalno delo za orkester, zbor in soliste. Toda občinstvo na premieri novembra 1945 ni slišalo velike zmagovalne simfonije, temveč dinamično simfonijo z veliko več iskricami v očeh. Danes lahko simfonijo doživite z Danskim nacionalnim simfoničnim orkestrom.
Že od prvega takta Brahmsovega prvega klavirskega koncerta vejeta patos in strast. Močan zvok timpanov sproži veliko simfonično dramo, med koncertom pa se tako solist kot orkester srečujeta z velikimi preizkušnjami. Hkrati pa si delita isto željo po izvedbi osupljivo lepe glasbe. Solist večera bo rusko-ameriški pianist Kirill Gerstein, ki s svojo izjemno muzikalnostjo, radovednostjo in repertoarjem, ki sega od Bacha do danes, velja za enega vodilnih svetovnih pianistov. Na odru bo vzhajajoča kitajska dirigentka Elim Chan, ki si je že ustvarila ime s preciznimi, dinamičnimi in vedno iščočimi interpretacijami. V Šostakovičevi lahkotni in sarkastični 9. simfoniji je vedno prisotna skladateljeva značilna dvojnost. Proti koncu druge svetovne vojne je Dmitrij Šostakovič novinarjem povedal o načrtih za simfonijo, ki naj bi postala monumentalno delo za orkester, zbor in soliste. Toda občinstvo na premieri novembra 1945 ni slišalo velike zmagovalne simfonije, temveč dinamično simfonijo z veliko več iskricami v očeh. Danes lahko simfonijo doživite z Danskim nacionalnim simfoničnim orkestrom.
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bo do 8. marca na ogled razstava Dodekafonija – Variacije/Variazioni. Gre za drugi del skupinske razstave treh umetnikov Duše Jesih, Maria Pallija in Manuele Toselli, ki jih povezuje skupen umetniški jezik, abstrakcija. Z naslovom, izposojenim iz sveta glasbe, se Dodekafonija naslanja tudi na izvorno obdobje modernosti oziroma na najradikalnejše glasbeno raziskovanje zgodnjega 20. stoletja. Dan po kulturnem prazniku so abonmajski koncert Kulturnega doma Nova Gorica ustvarili pevke in pevci Komornega zbora Ipavska. Zbor umetniško vodi Damjana Vončina. Ponesla ga je v svet, na prestižna mednarodna zborovska tekmovanja, kjer usvajajo najvišja priznanja. Sinočnji koncert je v osredje postavil bogastvo slovenske zborovske ustvarjalnosti. V Gledališču Koper so v soboto premierno uprizorili mladinsko predstavo Martin Krpan reši Dunaj v režiji Katje Pegan. Režiserka je Levstikovo klasiko presnovila v sodobno pripoved, ki nagovarja najširšo publiko. Tričlanska igralska zasedba ob spremljavi pianista brezhibno odigra vrsto vlog in gledalca potegne na satirično-komični vrtiljak merjenja moči med pretkano oblastjo ter bistroumnim Krpanom. Pragmatični junak ljudstva si s strategijami, ki jih sicer uporablja oblast, izbori dovoljenje za svobodno trgovanje s soljo, režiserka pa v prizor zmage nad Brdavsom, namesto krvavega sovražnikovega konca, vtke humanistični klic k miru in opomin na nesmiselnost nasilja. Na Reki se začenjajo Dnevi slovenske kulture
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bo do 8. marca na ogled razstava Dodekafonija – Variacije/Variazioni. Gre za drugi del skupinske razstave treh umetnikov Duše Jesih, Maria Pallija in Manuele Toselli, ki jih povezuje skupen umetniški jezik, abstrakcija. Z naslovom, izposojenim iz sveta glasbe, se Dodekafonija naslanja tudi na izvorno obdobje modernosti oziroma na najradikalnejše glasbeno raziskovanje zgodnjega 20. stoletja. Dan po kulturnem prazniku so abonmajski koncert Kulturnega doma Nova Gorica ustvarili pevke in pevci Komornega zbora Ipavska. Zbor umetniško vodi Damjana Vončina. Ponesla ga je v svet, na prestižna mednarodna zborovska tekmovanja, kjer usvajajo najvišja priznanja. Sinočnji koncert je v osredje postavil bogastvo slovenske zborovske ustvarjalnosti. V Gledališču Koper so v soboto premierno uprizorili mladinsko predstavo Martin Krpan reši Dunaj v režiji Katje Pegan. Režiserka je Levstikovo klasiko presnovila v sodobno pripoved, ki nagovarja najširšo publiko. Tričlanska igralska zasedba ob spremljavi pianista brezhibno odigra vrsto vlog in gledalca potegne na satirično-komični vrtiljak merjenja moči med pretkano oblastjo ter bistroumnim Krpanom. Pragmatični junak ljudstva si s strategijami, ki jih sicer uporablja oblast, izbori dovoljenje za svobodno trgovanje s soljo, režiserka pa v prizor zmage nad Brdavsom, namesto krvavega sovražnikovega konca, vtke humanistični klic k miru in opomin na nesmiselnost nasilja. Na Reki se začenjajo Dnevi slovenske kulture
Vabimo vas v družbo glasbe angleškega ustvarjalca: Maše v g-molu Ralpha Vaughana Williamsa. Priljubljeno delo, zasnovano na koralnih modusih, bo zvenelo v izvedbi Zbora Corydon Singers pod vodstvom Matthewa Besta.
Vabimo vas v družbo glasbe angleškega ustvarjalca: Maše v g-molu Ralpha Vaughana Williamsa. Priljubljeno delo, zasnovano na koralnih modusih, bo zvenelo v izvedbi Zbora Corydon Singers pod vodstvom Matthewa Besta.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
… je izgovorila tri čarobne besede na p in naredila tri prevale naprej … Pripoveduje: Martina Maurič Lazar. Napisala: Sabina Buchwald. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
… je izgovorila tri čarobne besede na p in naredila tri prevale naprej … Pripoveduje: Martina Maurič Lazar. Napisala: Sabina Buchwald. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
V Cankarjevem domu poteka danes Festival zvončki in trobentice, v Studiu Hendrix bomo čez dober teden dni gostili mednarodni kvartet Jureta Pukla, ki bo konec aprila branil slovenske barve na velikem sejmu Jazz ahead v Bremnu, Jazz festival Ljubljana pa sporoča, da bomo v poletnih dneh na odru Križank znova slišali legendarnega Pata Methenyja.
V Cankarjevem domu poteka danes Festival zvončki in trobentice, v Studiu Hendrix bomo čez dober teden dni gostili mednarodni kvartet Jureta Pukla, ki bo konec aprila branil slovenske barve na velikem sejmu Jazz ahead v Bremnu, Jazz festival Ljubljana pa sporoča, da bomo v poletnih dneh na odru Križank znova slišali legendarnega Pata Methenyja.
Job Mrmolja nekega dne ugotovi, da je izgubil svoje prepričanje. V iskanju izgubljenega smisla se poda med ljudi, ki pa prepričanja ne razumejo kot notranje vodilo, temveč kot blago, navado ali modni dodatek. Njegovi sogovorniki razkrivajo svet, v katerem se prepričanja menjavajo, prodajajo, skrivajo ali zavržejo, resnice pa nadomeščajo predsodki in prazne besede. In kaj je človek, ko nima več prepričanja? Prirejevalec: Ludvik Kaluža Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor glasbe: Gustav Ipavec Izvajalec glasbe (tubist): Uroš Vegelj Pripovedovalka – Nika Rozman Job Mrmolja – Blaž Šef Filemon Sova – Miha Bezeljak Sempronij Sljuka – Anže Zevnik Mavricij Trska – Lidija Sušnik Gospod poslanec – Miha Rodman Policist – Maruša Kink Urednik pri časopisu Resnica – Peter Harl Prvi najditelj Jobovega prepričanja – Tina Vrbnjak Drugi najditelj Jobovega prepričanja – Predrag Mitrović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v okviru študija radijske igre in režije na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo v razredu rednega profesorja Aleša Jana maja 2009
Job Mrmolja nekega dne ugotovi, da je izgubil svoje prepričanje. V iskanju izgubljenega smisla se poda med ljudi, ki pa prepričanja ne razumejo kot notranje vodilo, temveč kot blago, navado ali modni dodatek. Njegovi sogovorniki razkrivajo svet, v katerem se prepričanja menjavajo, prodajajo, skrivajo ali zavržejo, resnice pa nadomeščajo predsodki in prazne besede. In kaj je človek, ko nima več prepričanja? Prirejevalec: Ludvik Kaluža Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor glasbe: Gustav Ipavec Izvajalec glasbe (tubist): Uroš Vegelj Pripovedovalka – Nika Rozman Job Mrmolja – Blaž Šef Filemon Sova – Miha Bezeljak Sempronij Sljuka – Anže Zevnik Mavricij Trska – Lidija Sušnik Gospod poslanec – Miha Rodman Policist – Maruša Kink Urednik pri časopisu Resnica – Peter Harl Prvi najditelj Jobovega prepričanja – Tina Vrbnjak Drugi najditelj Jobovega prepričanja – Predrag Mitrović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v okviru študija radijske igre in režije na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo v razredu rednega profesorja Aleša Jana maja 2009
Tereza Boučková, rojena leta 1957, je češka pisateljica, scenaristka in publicistka, hči pisatelja Pavla Kohouta. Pri dvajsetih je podpisala Listino 77. Hčeri nasprotnika režima in enega izmed soustanoviteljev Listine niso dovolili študirati in je bila tako do leta 1989 prisiljena opravljati neintelektualna dela, med drugim je bila snažilka in poštarka, vendar je to ni ustavilo pri ustvarjanju. Leta 1990 je dobila nagrado Jiřija Ortna za roman Čez drn in strn, ki ga je izdala še v samizdatu. Roman Leto petelina, izdan leta 2008, je na Češkem postal literarna uspešnica. Omenjeni roman je tudi prvo njeno delo, prevedeno v slovenščino. V literarnem večeru, ki ga je leta 2011 pripravila Nives Vidrih, boste slišali odlomke iz treh njenih del – iz romana Čez drn in strn, novele Ko ljubiš moža in romana Leto petelina. Avtorica scenarija in prevajalka Nives Vidrih, režiser Igor Likar, bralca Alenka Resman Langus in Aleksander Golja, igralki Vesna Jevnikar in Polona Juh, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Andrej Kocan in Jure Culiberg, urednika Matej Juh in Petra Meterc. Produkcija leta 2011.
Tereza Boučková, rojena leta 1957, je češka pisateljica, scenaristka in publicistka, hči pisatelja Pavla Kohouta. Pri dvajsetih je podpisala Listino 77. Hčeri nasprotnika režima in enega izmed soustanoviteljev Listine niso dovolili študirati in je bila tako do leta 1989 prisiljena opravljati neintelektualna dela, med drugim je bila snažilka in poštarka, vendar je to ni ustavilo pri ustvarjanju. Leta 1990 je dobila nagrado Jiřija Ortna za roman Čez drn in strn, ki ga je izdala še v samizdatu. Roman Leto petelina, izdan leta 2008, je na Češkem postal literarna uspešnica. Omenjeni roman je tudi prvo njeno delo, prevedeno v slovenščino. V literarnem večeru, ki ga je leta 2011 pripravila Nives Vidrih, boste slišali odlomke iz treh njenih del – iz romana Čez drn in strn, novele Ko ljubiš moža in romana Leto petelina. Avtorica scenarija in prevajalka Nives Vidrih, režiser Igor Likar, bralca Alenka Resman Langus in Aleksander Golja, igralki Vesna Jevnikar in Polona Juh, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Andrej Kocan in Jure Culiberg, urednika Matej Juh in Petra Meterc. Produkcija leta 2011.
Policija preiskuje Irisino smrt, zaslišijo dekleta in K Rizza. Lorna in Juliet skujeta načrt, kako bosta zaščitili Grace in Allegro. Lorna in Steven ne vesta, kaj naj si mislita o vsem skupaj. Juliet se zdi Gigi čedalje bolj sumljiva. Policija dobi dokaz, ki stvari prikaže v povsem novi luči. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Policija preiskuje Irisino smrt, zaslišijo dekleta in K Rizza. Lorna in Juliet skujeta načrt, kako bosta zaščitili Grace in Allegro. Lorna in Steven ne vesta, kaj naj si mislita o vsem skupaj. Juliet se zdi Gigi čedalje bolj sumljiva. Policija dobi dokaz, ki stvari prikaže v povsem novi luči. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
V oddaji poslušamo: Bojan Adamič: 6. stavek iz suite 7 folklornih skic Ati Soss: Januarska tema Jože Privšek: Balada - solist trobentač Petar Ugrin Janez Gregorc: Žica, 1. stavek Milko Lazar: Triple Concerta za klavir, simfonični orkester in big band s solisti – 3. stavek
V oddaji poslušamo: Bojan Adamič: 6. stavek iz suite 7 folklornih skic Ati Soss: Januarska tema Jože Privšek: Balada - solist trobentač Petar Ugrin Janez Gregorc: Žica, 1. stavek Milko Lazar: Triple Concerta za klavir, simfonični orkester in big band s solisti – 3. stavek
Andreas Reimann se je rodil leta 1946 v Leipzigu. V sedemdesetih letih je objavil dve knjigi pesmi, vendar v Nemški demokratični republiki s svojo poezijo, ki ji ne manjka ne ostrine ne jezikovnega hedonizma, ni bil zaželen, zato je lahko šele po padcu železne zavese nemoteno objavljal. Njegova poezija je slikovita, hudomušno uporniška, mikavna tako v svoji specifičnosti izkušnje življenja v komunizmu kot tudi v obravnavi univerzalnih človeških tem, pospremljena s pogledom človeka, ki se nikoli ni odrekel svoji kritični drži. Tesa Drev Juh je izbrala in prevedla nekaj njegovih pesmi. Interpretira dramski igralec Gašper Jarni, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Jože Valetič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija 2013.
Andreas Reimann se je rodil leta 1946 v Leipzigu. V sedemdesetih letih je objavil dve knjigi pesmi, vendar v Nemški demokratični republiki s svojo poezijo, ki ji ne manjka ne ostrine ne jezikovnega hedonizma, ni bil zaželen, zato je lahko šele po padcu železne zavese nemoteno objavljal. Njegova poezija je slikovita, hudomušno uporniška, mikavna tako v svoji specifičnosti izkušnje življenja v komunizmu kot tudi v obravnavi univerzalnih človeških tem, pospremljena s pogledom človeka, ki se nikoli ni odrekel svoji kritični drži. Tesa Drev Juh je izbrala in prevedla nekaj njegovih pesmi. Interpretira dramski igralec Gašper Jarni, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Jože Valetič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija 2013.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Beograd, Francija, 1958, vrhunec hladne vojne Petdeseta leta, vrhunec hladne vojne med velesilama. Entuziastični socialistični znanstveniki se v znanstvenem centru Vinča v bližini Beograda lotijo zahtevnega projekta gradnje jedrskega reaktorja. Ideja takratnih jugoslovanskih voditeljev je bila izdelava atomske bombe. Projekt seveda poteka v tajnosti, o njem je obveščen samo Ranković, ki je zagotovil sredstva zanj. Jugoslovanski znanstveniki imajo težave z alarmno napravo, s katero nadzirajo jedrske poskuse. Pri enem od poskusov tako pride do jedrske reakcije, ki je ni mogoče več nadzorovati in zaradi katere so znanstveniki v laboratoriju prejeli najbrž smrtonosno dozo radioaktivnega sevanja. Vso ekipo, ki je bila izpostavljena sevanju, odpeljejo na zdravljenje v Francijo k profesorju doktorju Georgesu Mathéu. On razvije inovativno metodo presaditve kostnega mozga ob pomoči ustreznih darovalcev … Varuhi formule je film, v katerem se srečata različna svetova dveh znanstvenikov in dveh ideologij v sumničavem obdobju hladne vojne. GUARDIANS OF THE FORMULA/ČUVARI FORMULE/KOPRODUKCIJSKI FILM/2023 Režija: Dragan Bjelogrlić/Scenarij: Dragan Bjelogrlić, Goran Milasinović, Vuk Rsumović/ Igrajo: Lionel Abelanski, Dragan Bjelogrlić, Radivoje Bukvić, Olivier Barthélémy, Jérémie Laheurte, Alexis Manenti in drugi
Beograd, Francija, 1958, vrhunec hladne vojne Petdeseta leta, vrhunec hladne vojne med velesilama. Entuziastični socialistični znanstveniki se v znanstvenem centru Vinča v bližini Beograda lotijo zahtevnega projekta gradnje jedrskega reaktorja. Ideja takratnih jugoslovanskih voditeljev je bila izdelava atomske bombe. Projekt seveda poteka v tajnosti, o njem je obveščen samo Ranković, ki je zagotovil sredstva zanj. Jugoslovanski znanstveniki imajo težave z alarmno napravo, s katero nadzirajo jedrske poskuse. Pri enem od poskusov tako pride do jedrske reakcije, ki je ni mogoče več nadzorovati in zaradi katere so znanstveniki v laboratoriju prejeli najbrž smrtonosno dozo radioaktivnega sevanja. Vso ekipo, ki je bila izpostavljena sevanju, odpeljejo na zdravljenje v Francijo k profesorju doktorju Georgesu Mathéu. On razvije inovativno metodo presaditve kostnega mozga ob pomoči ustreznih darovalcev … Varuhi formule je film, v katerem se srečata različna svetova dveh znanstvenikov in dveh ideologij v sumničavem obdobju hladne vojne. GUARDIANS OF THE FORMULA/ČUVARI FORMULE/KOPRODUKCIJSKI FILM/2023 Režija: Dragan Bjelogrlić/Scenarij: Dragan Bjelogrlić, Goran Milasinović, Vuk Rsumović/ Igrajo: Lionel Abelanski, Dragan Bjelogrlić, Radivoje Bukvić, Olivier Barthélémy, Jérémie Laheurte, Alexis Manenti in drugi
Na sporedu: Johann Sebastian Bach: Suita v E-duru, BWV 1006A Izvajalka: Janja Brlec, citre Gaspar Sanz (priredba Abel Carlevaro): Suita antičnih španskih plesov Izvajalec: Janez Gregorič, kitara Antonio Soler: Koncert za dvoje orgel št. 3 v G-duru Izvajalca: Tini Mathot, orgle, in Ton Koopman, orgle Antonio Vivaldi: Koncert za lutnjo in orkester, RV 93 (priredba za kitaro in orkester) Izvajalca: John Williams, kitara, in Angleški komorni orkester Domenico Scarlatti: Sonata v E-duru, K. 380 Izvajalec: John Williams, kitara
Na sporedu: Johann Sebastian Bach: Suita v E-duru, BWV 1006A Izvajalka: Janja Brlec, citre Gaspar Sanz (priredba Abel Carlevaro): Suita antičnih španskih plesov Izvajalec: Janez Gregorič, kitara Antonio Soler: Koncert za dvoje orgel št. 3 v G-duru Izvajalca: Tini Mathot, orgle, in Ton Koopman, orgle Antonio Vivaldi: Koncert za lutnjo in orkester, RV 93 (priredba za kitaro in orkester) Izvajalca: John Williams, kitara, in Angleški komorni orkester Domenico Scarlatti: Sonata v E-duru, K. 380 Izvajalec: John Williams, kitara
Na sporedu: Ferdinand Rebay: Sonata za klarinet in kitaro v d-molu Izvajalca: Slavko Kovačič, klarinet, in Žarko Ignjatović, kitara Robert Fuchs: Dueti za violino in violo, op. 60 Izvajalca: Arnaud Kaminski, violina, in Krysztof Tymendorf, viola
Na sporedu: Ferdinand Rebay: Sonata za klarinet in kitaro v d-molu Izvajalca: Slavko Kovačič, klarinet, in Žarko Ignjatović, kitara Robert Fuchs: Dueti za violino in violo, op. 60 Izvajalca: Arnaud Kaminski, violina, in Krysztof Tymendorf, viola
Gregor Strniša je eden redkih slovenskih pesnikov, ki je znal občutja, na primer občutje oddaljevanja ali celo sovraštva ljubljenega človeka ali koga drugega, preliti v vizualno razkošen pesniški jezik – v pesmi Ladja duhov se primera oči oziroma pogleda v prvem verzu razvije v podobo ali kar zgodbo naslovne ladje in se šele na koncu pesmi spet vrne v izvirno občutje. Pesem je izšla v Strniševem prvencu Mozaiki. Interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2021.
Gregor Strniša je eden redkih slovenskih pesnikov, ki je znal občutja, na primer občutje oddaljevanja ali celo sovraštva ljubljenega človeka ali koga drugega, preliti v vizualno razkošen pesniški jezik – v pesmi Ladja duhov se primera oči oziroma pogleda v prvem verzu razvije v podobo ali kar zgodbo naslovne ladje in se šele na koncu pesmi spet vrne v izvirno občutje. Pesem je izšla v Strniševem prvencu Mozaiki. Interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2021.
Na sporedu: Jurij Mihevec: Hvalnica ptic, invokacija, op. 156 Izvajalka: Marina Horak, klavir Wolfgang Amadeus Mozart: Alcandro, lo confesso (KV 294) (recitativ in arija) Izvajalci: Irena Baar, sopran; Komorni orkester Slovenicum in dirigent Uroš Lajovic Ignaz Joseph Pleyel: Kvartet za oboo v D-duru, op. 25 Izvajalci: Pierre W. Feit, oboa, Günther Volmer, violina, Pavel Škabar, viola, Ciril Škerjanec, violončelo Aivars Kalējs: Toccata Izvajalka: Iveta Apkalna, orgle Astor Piazzolla: Štirje letni časi v Buenos Airesu Izvajalec: Pihalni kvintet Ariart v zasedbi: Matej Zupan, flavta, Maja Kojc, oboa, Jože Kotar, klarinet, Damir Huljev, fagot, Andrej Žust, rog
Na sporedu: Jurij Mihevec: Hvalnica ptic, invokacija, op. 156 Izvajalka: Marina Horak, klavir Wolfgang Amadeus Mozart: Alcandro, lo confesso (KV 294) (recitativ in arija) Izvajalci: Irena Baar, sopran; Komorni orkester Slovenicum in dirigent Uroš Lajovic Ignaz Joseph Pleyel: Kvartet za oboo v D-duru, op. 25 Izvajalci: Pierre W. Feit, oboa, Günther Volmer, violina, Pavel Škabar, viola, Ciril Škerjanec, violončelo Aivars Kalējs: Toccata Izvajalka: Iveta Apkalna, orgle Astor Piazzolla: Štirje letni časi v Buenos Airesu Izvajalec: Pihalni kvintet Ariart v zasedbi: Matej Zupan, flavta, Maja Kojc, oboa, Jože Kotar, klarinet, Damir Huljev, fagot, Andrej Žust, rog
V sredini Jazzovski jutranjici na Programu Ars smo v živo gostili Nino Strnad - pevko, tekstopisko, komponistko in še marsikaj. O nedeljskem koncertu v ljubljanski Drami in še o marsičem se je z njo pogovarjal Hugo Šekoranja.
V sredini Jazzovski jutranjici na Programu Ars smo v živo gostili Nino Strnad - pevko, tekstopisko, komponistko in še marsikaj. O nedeljskem koncertu v ljubljanski Drami in še o marsičem se je z njo pogovarjal Hugo Šekoranja.
To je zgodba Pauline P., močne, čustvene in duhovite protagonistke tega filma in njenega življenja, kjer tekom šolskega leta spremljamo njene dogodivščine v razredu in doma ter vse težave, ki jih uspešno premaga. Film temelji na Paulininem dnevniku, v katerem Paulina iz kritične perspektive in s komično opisanimi situacijami, govori o svojih težavah v prijateljstvu, ljubezni in s starši. Zgodba filma je postavljena v resnični svet, s kančkom čarobnosti. režija: Neven Hitrec scenarij: Dora Delbianco, Ivan Turković-Krnjak knjižna predloga: Sanja Polak igrajo: Katja Matković, Judita Franković Brdar, Igor Kovač, Borko Perić
To je zgodba Pauline P., močne, čustvene in duhovite protagonistke tega filma in njenega življenja, kjer tekom šolskega leta spremljamo njene dogodivščine v razredu in doma ter vse težave, ki jih uspešno premaga. Film temelji na Paulininem dnevniku, v katerem Paulina iz kritične perspektive in s komično opisanimi situacijami, govori o svojih težavah v prijateljstvu, ljubezni in s starši. Zgodba filma je postavljena v resnični svet, s kančkom čarobnosti. režija: Neven Hitrec scenarij: Dora Delbianco, Ivan Turković-Krnjak knjižna predloga: Sanja Polak igrajo: Katja Matković, Judita Franković Brdar, Igor Kovač, Borko Perić
Klasično obdobje ameriškega simfonizma se je porodilo sredi najhujše gospodarske krize, nekako na začetku Rooseveltovega New Deala, izzvenelo pa s prihodom Kennedyja in prevlado dodekafonije v ameriški klasični glasbi. Tretjo oddajo namenjamo skladatelju Giuseppu Guttoveggiu, bolj znanemu kot Paul Creston.
Klasično obdobje ameriškega simfonizma se je porodilo sredi najhujše gospodarske krize, nekako na začetku Rooseveltovega New Deala, izzvenelo pa s prihodom Kennedyja in prevlado dodekafonije v ameriški klasični glasbi. Tretjo oddajo namenjamo skladatelju Giuseppu Guttoveggiu, bolj znanemu kot Paul Creston.
Družina Nika živi v odmaknjeni gorski dolini na severu Albanije. Ded Nika je kmetijo prevzel od očeta in je kmet s srcem in dušo. Družina Nika prideluje vse, kar raste v visokogorju: mirabele, jabolka, paradižnik, bučke, fižol, krompir, grozdje, orehe in koruzo. Dedova žena Spresa pripravlja za to območje značilne jedi, kot so sladica "revani", nasitna kaša "maza e djathit", "tave me patate", krompirjev narastek z ovčjim sirom, papriko, čebulo in paradižnikom ter postrvi iz ledeno mrzlega gorskega potoka.
Družina Nika živi v odmaknjeni gorski dolini na severu Albanije. Ded Nika je kmetijo prevzel od očeta in je kmet s srcem in dušo. Družina Nika prideluje vse, kar raste v visokogorju: mirabele, jabolka, paradižnik, bučke, fižol, krompir, grozdje, orehe in koruzo. Dedova žena Spresa pripravlja za to območje značilne jedi, kot so sladica "revani", nasitna kaša "maza e djathit", "tave me patate", krompirjev narastek z ovčjim sirom, papriko, čebulo in paradižnikom ter postrvi iz ledeno mrzlega gorskega potoka.
Ciril Veronek je bil prvi koncertni mojster Orkestra Radia Ljubljana od leta 1955 do 1958, nato je bil dolgoletni profesor violine in vodja godalnega ansambla na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Bil je tudi član Klavirskega tria in ansambla Slovenski solisti. V oddaji Arsove spominčice poslušajte skladbe z violinistom Cirilom Veronkom, ki je bil koncertni mojster Orkestra Radia Ljubljana tri leta: od sezone 1955/1956 do 1957/1958. Ciril Veronek je diplomiral iz violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Karlu Ruplu. Od leta 1954 je poučeval violino na glasbeni šoli v Šiški, od leta 1958 pa je bil dolgoletni profesor violine na srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Vzgojil je vrsto odličnih violinistov, sam pa je kot solist nastopal le na začetku svoje profesionalne glasbene poti. Violinista Cirila Veronka bomo predstavili kot solista z orkestrom in kot dirigenta. Poslušali bomo enega najzgodnejših posnetkov Orkestra Radia Ljubljana: Pravljico za violino in godalni orkester Josefa Suka, pod njegovo taktirko pa bosta zazveneli Simfonija za godala št. 2 v B-duru, Wotquenne 182/2, Carla Philippa Emanuela Bacha in Sonata a quatro št. 1 v G-duru Gioacchina Rossinija. Ponovitev bo v četrtek, 12. februarja, ob 5.05.
Ciril Veronek je bil prvi koncertni mojster Orkestra Radia Ljubljana od leta 1955 do 1958, nato je bil dolgoletni profesor violine in vodja godalnega ansambla na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Bil je tudi član Klavirskega tria in ansambla Slovenski solisti. V oddaji Arsove spominčice poslušajte skladbe z violinistom Cirilom Veronkom, ki je bil koncertni mojster Orkestra Radia Ljubljana tri leta: od sezone 1955/1956 do 1957/1958. Ciril Veronek je diplomiral iz violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Karlu Ruplu. Od leta 1954 je poučeval violino na glasbeni šoli v Šiški, od leta 1958 pa je bil dolgoletni profesor violine na srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Vzgojil je vrsto odličnih violinistov, sam pa je kot solist nastopal le na začetku svoje profesionalne glasbene poti. Violinista Cirila Veronka bomo predstavili kot solista z orkestrom in kot dirigenta. Poslušali bomo enega najzgodnejših posnetkov Orkestra Radia Ljubljana: Pravljico za violino in godalni orkester Josefa Suka, pod njegovo taktirko pa bosta zazveneli Simfonija za godala št. 2 v B-duru, Wotquenne 182/2, Carla Philippa Emanuela Bacha in Sonata a quatro št. 1 v G-duru Gioacchina Rossinija. Ponovitev bo v četrtek, 12. februarja, ob 5.05.