Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Poezija Alojza Gradnika se umešča med moderno in ekspresionizem. Ljubezenska tema se večkrat povezuje s temama trpljenja in smrti, pogosto je meditativna. To začutimo tudi v Gradnikovi pesmi O drobne ptice mojega srca. Interpretira jo dramski igralec Gregor Gruden. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2006.
Poezija Alojza Gradnika se umešča med moderno in ekspresionizem. Ljubezenska tema se večkrat povezuje s temama trpljenja in smrti, pogosto je meditativna. To začutimo tudi v Gradnikovi pesmi O drobne ptice mojega srca. Interpretira jo dramski igralec Gregor Gruden. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2006.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Mihail Glinka je živel v času, ko se je samozavestna in samozadostna Rusija, ki je premagala Napoleona, počasi začela zavedati, da ni mogoče v nedogled živeti od stare slave. Tujina je za podložnike sanktpeterburškega imperatorja spet postala privlačna (kakor je bila že v času razsvetljencev): tam, torej v tujini, je bilo mogoče najti najrazličnejše pobude tudi za spremembe v domovini.
Mihail Glinka je živel v času, ko se je samozavestna in samozadostna Rusija, ki je premagala Napoleona, počasi začela zavedati, da ni mogoče v nedogled živeti od stare slave. Tujina je za podložnike sanktpeterburškega imperatorja spet postala privlačna (kakor je bila že v času razsvetljencev): tam, torej v tujini, je bilo mogoče najti najrazličnejše pobude tudi za spremembe v domovini.
Leta 1923 se je Korngold posvetil urejanju in aranžiranju operet, med njimi je bilo največ del Johana Straussa. Pri njihovi postavitvi na oder je sodeloval s priznanim gledališkim in filmskim režiserjem Maxom Reinhardtom. Leta 1934 je Korngold na prošnjo Reinhardta, ki je že delal v Združenih državah, prišel v Hollywood, da bi priredil Mendelssohnovo scensko glasbo za Reinhardtovo filmsko različico Sna kresne noči. Leto pozneje, med svojim drugim bivanjem v Ameriki, je Korngold začel komponirati filmsko glasbo za filmska giganta Paramount in Warner Bros. Kmalu zatem je s studiem Warner Brothers podpisal ekskluzivno pogodbo in postal eden prvih svetovno priznanih skladateljev, ki je delal za hollywoodsko filmsko industrijo. Za svoje delo je prejel dva oskarja.
Leta 1923 se je Korngold posvetil urejanju in aranžiranju operet, med njimi je bilo največ del Johana Straussa. Pri njihovi postavitvi na oder je sodeloval s priznanim gledališkim in filmskim režiserjem Maxom Reinhardtom. Leta 1934 je Korngold na prošnjo Reinhardta, ki je že delal v Združenih državah, prišel v Hollywood, da bi priredil Mendelssohnovo scensko glasbo za Reinhardtovo filmsko različico Sna kresne noči. Leto pozneje, med svojim drugim bivanjem v Ameriki, je Korngold začel komponirati filmsko glasbo za filmska giganta Paramount in Warner Bros. Kmalu zatem je s studiem Warner Brothers podpisal ekskluzivno pogodbo in postal eden prvih svetovno priznanih skladateljev, ki je delal za hollywoodsko filmsko industrijo. Za svoje delo je prejel dva oskarja.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Ko izbiramo vsebine in glasbo za naše oddaje, se zavzemamo za širok izbor, ki presega osebna nagnjenja, ali drugače povedano: stvari se ne bi najbolje izšle, če bi izbirali samo glasbo in interprete do katerih gojimo posebno simpatijo. Že v osnovi je jasno, da so preference in okusi posameznikov različni, včasih celo popolnoma nasprotni. To prinaša raznolikost in barvitost v svet glasbe; svet ki je tako izjemen, natančen in hkrati veličasten odsev človekove narave, življenja, stremljenja in njegovega duhovnega delovanja.
Ko izbiramo vsebine in glasbo za naše oddaje, se zavzemamo za širok izbor, ki presega osebna nagnjenja, ali drugače povedano: stvari se ne bi najbolje izšle, če bi izbirali samo glasbo in interprete do katerih gojimo posebno simpatijo. Že v osnovi je jasno, da so preference in okusi posameznikov različni, včasih celo popolnoma nasprotni. To prinaša raznolikost in barvitost v svet glasbe; svet ki je tako izjemen, natančen in hkrati veličasten odsev človekove narave, življenja, stremljenja in njegovega duhovnega delovanja.
Najprej v Treviso, kjer je na ogled razstava samih mojstrovin 19. in 20. stoletja – od Picassa do Van Gogha. Nato se odpravimo v Ljubljano, kjer ljubiteljem opernega gledališča nocoj pripravljajo premiero Verdijeve Traviate. V izteku oddaje pa se vrnemo domov, v naš koprski Studio Hendrix, ki nocoj gosti revijo Primorska poje.
Najprej v Treviso, kjer je na ogled razstava samih mojstrovin 19. in 20. stoletja – od Picassa do Van Gogha. Nato se odpravimo v Ljubljano, kjer ljubiteljem opernega gledališča nocoj pripravljajo premiero Verdijeve Traviate. V izteku oddaje pa se vrnemo domov, v naš koprski Studio Hendrix, ki nocoj gosti revijo Primorska poje.
V okviru festivala stare glasbe Seviqc je 19. avgusta lani na gradu Bogenšperk potekal koncert ansambla Tacet. Gre za slovensko zasedbo, ki je tokrat nastopila v razširjeni zasedbi: flavta traverso – Katarina Nagode, baročna violina – Mojca Jerman, teorba – Izidor Erazem Grafenauer, baročni violončelo – Gregor Fele in čembalo – Martina Okoliš. V Parizu 18. stoletja so, kot povsod po Evropi, glasbene umetnine z dvora in iz cerkve zasedle salon in oder. Pod vplivom sončnega kralja Ludvika XIV., velikega podpornika umetnosti, se je francoska baročna instrumentalna glasba razvijala v znamenju veličine, sijaja in elegance. Kulturno središče tega razvoja je bil Ludvikov dvor v Versaillesu, na katerem sta delovala tudi francoska skladatelja Pierre Danican Philidor in Marin Marais, ki sta sledila idealom francoskega baročnega sloga. V njem pa se je preizkusil tudi Georg Philipp Telemann, le da ga je on spojil z jasnim nemškim kontrapunktom.
V okviru festivala stare glasbe Seviqc je 19. avgusta lani na gradu Bogenšperk potekal koncert ansambla Tacet. Gre za slovensko zasedbo, ki je tokrat nastopila v razširjeni zasedbi: flavta traverso – Katarina Nagode, baročna violina – Mojca Jerman, teorba – Izidor Erazem Grafenauer, baročni violončelo – Gregor Fele in čembalo – Martina Okoliš. V Parizu 18. stoletja so, kot povsod po Evropi, glasbene umetnine z dvora in iz cerkve zasedle salon in oder. Pod vplivom sončnega kralja Ludvika XIV., velikega podpornika umetnosti, se je francoska baročna instrumentalna glasba razvijala v znamenju veličine, sijaja in elegance. Kulturno središče tega razvoja je bil Ludvikov dvor v Versaillesu, na katerem sta delovala tudi francoska skladatelja Pierre Danican Philidor in Marin Marais, ki sta sledila idealom francoskega baročnega sloga. V njem pa se je preizkusil tudi Georg Philipp Telemann, le da ga je on spojil z jasnim nemškim kontrapunktom.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Ste že slišali za zelo nesrečno kobilico? Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Sara Kern. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Ra Slo 2011.
Ste že slišali za zelo nesrečno kobilico? Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Sara Kern. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Ra Slo 2011.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Tokrat vam v oddaji predstavljamo vinilno ploščo z naslovom Slovenska harmonika. Dvanajst novih skladb, ki so vse avtorsko delo (glasbo je napisal Andrej Toplišek, besedila pa Damijan Pasarič), je dobrodošla novost na področju narodno-zabavne glasbe. Marsikatera skladba z vinilne izdaje ni čisto konvencionalnega značaja, je pa dobrodošlo raziskovanje, kam bi lahko tovrstna glasba šla v današnjem in prihodnjem času. V pogovoru z glasbenim urednikom Tomažem Gučkom je spregovoril avtor skladb ter vodja istoimenskega septeta Andrej Toplišek. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Tokrat vam v oddaji predstavljamo vinilno ploščo z naslovom Slovenska harmonika. Dvanajst novih skladb, ki so vse avtorsko delo (glasbo je napisal Andrej Toplišek, besedila pa Damijan Pasarič), je dobrodošla novost na področju narodno-zabavne glasbe. Marsikatera skladba z vinilne izdaje ni čisto konvencionalnega značaja, je pa dobrodošlo raziskovanje, kam bi lahko tovrstna glasba šla v današnjem in prihodnjem času. V pogovoru z glasbenim urednikom Tomažem Gučkom je spregovoril avtor skladb ter vodja istoimenskega septeta Andrej Toplišek. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Številni sanjajo o mednarodnem uspehu, toda kaj je zares potrebno, da se te sanje uresničijo? Dokumentarni film spremlja karizmatično violončelistko Anastasio Kobekino in ponuja zanimiv pogled v njeno ustvarjalno in zasebno življenje. Anastasia, ki je violončelo začela igrati pri štirih letih, se spopada tako z odločitvami, ki so bile sprejete namesto nje, kot s tistimi, ki jih mora sprejeti sama. Sprašuje se: »Je to moja izbira ali izbira mojih staršev?« Razdvojena med lastnimi in tujimi pričakovanji si Anastasia utira pot skozi zahtevno glasbeno panogo in navdihuje z dokazovanjem svojih ambicij, talenta in vzdržljivosti. ANASTASIA KOBEKINA - NOW OR NEVER, / Nemčija 2024 / scenarij in režija Grete Liffers
Številni sanjajo o mednarodnem uspehu, toda kaj je zares potrebno, da se te sanje uresničijo? Dokumentarni film spremlja karizmatično violončelistko Anastasio Kobekino in ponuja zanimiv pogled v njeno ustvarjalno in zasebno življenje. Anastasia, ki je violončelo začela igrati pri štirih letih, se spopada tako z odločitvami, ki so bile sprejete namesto nje, kot s tistimi, ki jih mora sprejeti sama. Sprašuje se: »Je to moja izbira ali izbira mojih staršev?« Razdvojena med lastnimi in tujimi pričakovanji si Anastasia utira pot skozi zahtevno glasbeno panogo in navdihuje z dokazovanjem svojih ambicij, talenta in vzdržljivosti. ANASTASIA KOBEKINA - NOW OR NEVER, / Nemčija 2024 / scenarij in režija Grete Liffers
V dneh okrog pomladnega enakonočja zaznamujemo svetovni dan pripovedništva – namenjen je praznovanju ustnega pripovedovanja zgodb. Izbrali smo nekaj ljudskih pripovedi s krškega gričevja. Po vaseh južno od Save med Boštanjem in Krškim jih je v sklopu projekta Glasovi pod vodstvom Marije Stanonik zbirala Marija Krejan, profesorica, ki je o podeželskem življenju pisala tudi v literarnih delih in jih podpisala s psevdonimom Marta Kmet. Knjižna zbirka slovenskih folklornih pripovedi Glasovi je začela izhajati leta 1988 pri založbi Kmečki glas, leta 2007 je izdajanje prevzela Celjska Mohorjeva družba, od leta 2014 pa Založba ZRC. Med letoma 1994 in 2004 so knjižne izdaje spremljale zgoščenke, da je bilo del narečnih zapisov mogoče slišati v živo. Avtorica oddaje Marija Krejan, pripovedovalci Ana Levičar, Janko Gabrič, Slavica Turšič in Marija Krejan, bralca Lidija Hartman in Brane Grubar, ton in montaža Metka Rojc, režija Jože Valentič. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek. Posneto 2002.
V dneh okrog pomladnega enakonočja zaznamujemo svetovni dan pripovedništva – namenjen je praznovanju ustnega pripovedovanja zgodb. Izbrali smo nekaj ljudskih pripovedi s krškega gričevja. Po vaseh južno od Save med Boštanjem in Krškim jih je v sklopu projekta Glasovi pod vodstvom Marije Stanonik zbirala Marija Krejan, profesorica, ki je o podeželskem življenju pisala tudi v literarnih delih in jih podpisala s psevdonimom Marta Kmet. Knjižna zbirka slovenskih folklornih pripovedi Glasovi je začela izhajati leta 1988 pri založbi Kmečki glas, leta 2007 je izdajanje prevzela Celjska Mohorjeva družba, od leta 2014 pa Založba ZRC. Med letoma 1994 in 2004 so knjižne izdaje spremljale zgoščenke, da je bilo del narečnih zapisov mogoče slišati v živo. Avtorica oddaje Marija Krejan, pripovedovalci Ana Levičar, Janko Gabrič, Slavica Turšič in Marija Krejan, bralca Lidija Hartman in Brane Grubar, ton in montaža Metka Rojc, režija Jože Valentič. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek. Posneto 2002.
Slovencem norčevanje iz samih sebe ne gre dobro od rok, kar za katero koli nacijo ni prav dobro. Milčinski pa nam je s svojimi znamenitimi Butalci vendarle postavil duhovito ogledalo, ki ga velja vsaj ošvrkniti, se butalski čúdi nasmejati in o njej tudi malo razmisliti. Morda pa nam v tednu, ko bomo odšli na volitve, lahko prišepnejo kaj butalsko modrega; iz svojih izkušenj, seveda. Avtor radijske priredbe: Mitja Mejak Režiser: Dušan Mauser Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Svet Butalcev – Duša Počkaj in Jurij Souček Župan – France Presetnik Policaj – Aleksander Valič Razbojnik Cefizelj – Polde Bibič Butalec – Maks Bajc Butalka – Mila Kačič Sodelovali so še – Boris Kralj, Janez Hočevar, Božo Vovk in Branko Miklavc Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1971.
Slovencem norčevanje iz samih sebe ne gre dobro od rok, kar za katero koli nacijo ni prav dobro. Milčinski pa nam je s svojimi znamenitimi Butalci vendarle postavil duhovito ogledalo, ki ga velja vsaj ošvrkniti, se butalski čúdi nasmejati in o njej tudi malo razmisliti. Morda pa nam v tednu, ko bomo odšli na volitve, lahko prišepnejo kaj butalsko modrega; iz svojih izkušenj, seveda. Avtor radijske priredbe: Mitja Mejak Režiser: Dušan Mauser Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Svet Butalcev – Duša Počkaj in Jurij Souček Župan – France Presetnik Policaj – Aleksander Valič Razbojnik Cefizelj – Polde Bibič Butalec – Maks Bajc Butalka – Mila Kačič Sodelovali so še – Boris Kralj, Janez Hočevar, Božo Vovk in Branko Miklavc Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1971.
Film Skupaj nas na začetku uvede v utečeno življenje funkcionalne, vendar neklasične družine: najstnica Mia srečno živi s svojim očetom Matejem in njegovim partnerjem Luko. To harmonično skupnost z vsakdanjimi radostmi in tegobami prekine nenadna Matejeva smrt in zaradi neurejenih odnosov v širši družini postane negotovo, ali bosta Luka in Mija v prihodnje še lahko živela skupaj. Film Marka Šantića na svež in občuten način prikazuje družinske odnose znotraj nekonvencionalne družine, skozi zgodbo razgrinja posledice, ki jih prinašajo zamolčevanje, predsodki in izogibanje problemom. Govori nam predvsem o tem, da človek ni ustvarjen za samoto in da svoje sobivanje lahko polno živi v različnih skupnostih. Režija: Marko Šantić / Scenarij: Irena Svetek / Igrajo: Nadja Debeljak, Primož Bezjak, Jernej Šugman, Silava Čušin, Ivo Ban, Olga Kacjan, Gal Golob
Film Skupaj nas na začetku uvede v utečeno življenje funkcionalne, vendar neklasične družine: najstnica Mia srečno živi s svojim očetom Matejem in njegovim partnerjem Luko. To harmonično skupnost z vsakdanjimi radostmi in tegobami prekine nenadna Matejeva smrt in zaradi neurejenih odnosov v širši družini postane negotovo, ali bosta Luka in Mija v prihodnje še lahko živela skupaj. Film Marka Šantića na svež in občuten način prikazuje družinske odnose znotraj nekonvencionalne družine, skozi zgodbo razgrinja posledice, ki jih prinašajo zamolčevanje, predsodki in izogibanje problemom. Govori nam predvsem o tem, da človek ni ustvarjen za samoto in da svoje sobivanje lahko polno živi v različnih skupnostih. Režija: Marko Šantić / Scenarij: Irena Svetek / Igrajo: Nadja Debeljak, Primož Bezjak, Jernej Šugman, Silava Čušin, Ivo Ban, Olga Kacjan, Gal Golob
20. marec je od leta 2004 tradicionalno namenjen pripovedništvu, saj ta mednarodno priznani dan zaznamuje praznik ustnega pripovedovanja zgodb. Praznik pripovedništva izvira iz Švedske, kjer ga poznajo že iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, v zadnjih desetletjih pa je postal izjemno priljubljen tudi pri nas. Literarni nokturno na predvečer tega dne vabi k poslušanju izbora povesti iz knjige Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, najobsežnejše zbirke slovenskih bajk in pripovedk. Zbral in objavil jih je Jakob Kelemina, nokturno pa prinaša nekaj povesti iz poglavja o duhovih – po Kelemini so s tem izrazom mišljena tista mitična bitja, ki imajo svoj izvor v veri v človeško dušo ali človeškega duha. Režiserka: Saška Rakef; igralec: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Jon Čergan; Miha Klemenčič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2021.
20. marec je od leta 2004 tradicionalno namenjen pripovedništvu, saj ta mednarodno priznani dan zaznamuje praznik ustnega pripovedovanja zgodb. Praznik pripovedništva izvira iz Švedske, kjer ga poznajo že iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, v zadnjih desetletjih pa je postal izjemno priljubljen tudi pri nas. Literarni nokturno na predvečer tega dne vabi k poslušanju izbora povesti iz knjige Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, najobsežnejše zbirke slovenskih bajk in pripovedk. Zbral in objavil jih je Jakob Kelemina, nokturno pa prinaša nekaj povesti iz poglavja o duhovih – po Kelemini so s tem izrazom mišljena tista mitična bitja, ki imajo svoj izvor v veri v človeško dušo ali človeškega duha. Režiserka: Saška Rakef; igralec: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Jon Čergan; Miha Klemenčič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2021.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Drama. Amalia, tridesetletna ženska s skrhano samopodobo, postane mati. Težav, s katerimi se spopada, ni malo: dojenček veliko joka, dojenje boli, primanjkuje ji spanca, je brez volje … Nato pa še Javi, mladi soprog in očka, nepričakovano dobi službo v Madridu in jo namerava za več tednov zapustiti. In to v najbolj neprimernem času, ko se Amalia spopada tudi s poporodno depresijo. Da bi si olajšala življenje, se odloči, da se bo za nekaj časa vrnila k staršem v rodno Baskijo, v njihovo hišo ob obali. Kako jo bodo sprejeli? Tako oče kot mati imata svoje skrbi in nosita vsak svoje breme iz preteklosti. Film je zanimiva študija materinstva v različnih življenjskih obdobjih. CINCO LOBITOS/LULLABY/ŠPANIJA/2022 Režija: Alauda Ruiz de Azúa/Scenarij: Alauda Ruiz de Azúa/Igrajo: Laia Costa, Susi Sánchez, Ramón Barea, Mikel Bustamante, Amber Williams, Lorena López, José Ramón Soroiz, Leire Ucha, Elena Sáenz, Asier Valdestilla García, Nerea Arriola, Juana Lor Saras, Justi Larrinaga, Isidoro Fernández …
Drama. Amalia, tridesetletna ženska s skrhano samopodobo, postane mati. Težav, s katerimi se spopada, ni malo: dojenček veliko joka, dojenje boli, primanjkuje ji spanca, je brez volje … Nato pa še Javi, mladi soprog in očka, nepričakovano dobi službo v Madridu in jo namerava za več tednov zapustiti. In to v najbolj neprimernem času, ko se Amalia spopada tudi s poporodno depresijo. Da bi si olajšala življenje, se odloči, da se bo za nekaj časa vrnila k staršem v rodno Baskijo, v njihovo hišo ob obali. Kako jo bodo sprejeli? Tako oče kot mati imata svoje skrbi in nosita vsak svoje breme iz preteklosti. Film je zanimiva študija materinstva v različnih življenjskih obdobjih. CINCO LOBITOS/LULLABY/ŠPANIJA/2022 Režija: Alauda Ruiz de Azúa/Scenarij: Alauda Ruiz de Azúa/Igrajo: Laia Costa, Susi Sánchez, Ramón Barea, Mikel Bustamante, Amber Williams, Lorena López, José Ramón Soroiz, Leire Ucha, Elena Sáenz, Asier Valdestilla García, Nerea Arriola, Juana Lor Saras, Justi Larrinaga, Isidoro Fernández …