Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Miroslav Košuta je v sodobno slovensko poezijo vnesel prvinsko doživljanje morja in obmorske slovenske krajine. Njegova pesem je blago ironična do sodobne stvarnosti, duhovita in čustveno dovzetna, tudi ko satirično razgalja površnost, nenačelnost, mlačnost in lažni blišč. Pesnik bo letos dopolnil devetdeset let. Interpretka Nikla Petruške Panizon, mojster zvoka Jadranko Oblak, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2017.
Miroslav Košuta je v sodobno slovensko poezijo vnesel prvinsko doživljanje morja in obmorske slovenske krajine. Njegova pesem je blago ironična do sodobne stvarnosti, duhovita in čustveno dovzetna, tudi ko satirično razgalja površnost, nenačelnost, mlačnost in lažni blišč. Pesnik bo letos dopolnil devetdeset let. Interpretka Nikla Petruške Panizon, mojster zvoka Jadranko Oblak, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2017.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V človeškem telesu ni nobena celica starejša od 10 let. Nekatere imajo še krajšo življenjsko dobo: celice, ki obdajajo želodec, »živijo« pet dni, naši eritrociti se obnovijo po približno 120-ih dneh, vrhnja plast kože pa vsaka dva tedna; tudi tkivo in kosti so v nenehni fazi obnavljanja, pri čemer ves čas izdelujejo bolj ali manj natančne kopije sebe. In ker to velja tudi za možganske celice, ni prav nič presenetljivo, da je naš spomin bolj ali manj nezanesljiva zadeva. Tudi Verdijev spomin ni bil izjema.
V človeškem telesu ni nobena celica starejša od 10 let. Nekatere imajo še krajšo življenjsko dobo: celice, ki obdajajo želodec, »živijo« pet dni, naši eritrociti se obnovijo po približno 120-ih dneh, vrhnja plast kože pa vsaka dva tedna; tudi tkivo in kosti so v nenehni fazi obnavljanja, pri čemer ves čas izdelujejo bolj ali manj natančne kopije sebe. In ker to velja tudi za možganske celice, ni prav nič presenetljivo, da je naš spomin bolj ali manj nezanesljiva zadeva. Tudi Verdijev spomin ni bil izjema.
Tridentinski koncil je bil skupaj s protireformacijo, ki mu je sledila, osrednji dogodek v katoliškem delu sveta za Palestrinovega življenja. Na koncilu niso sprejeli zakonodaje za reformo cerkvene glasbe, temveč so se odločili samo za načelna stališča in njihovo uresničitev prepustili lokalnim oblastem. Ob koncu koncila leta 1563 so izdali navodila, da je treba iz glasbe odstraniti opolzke in nečiste elemente in da morajo biti duhovna besedila vselej razumljiva ljudstvu.
Tridentinski koncil je bil skupaj s protireformacijo, ki mu je sledila, osrednji dogodek v katoliškem delu sveta za Palestrinovega življenja. Na koncilu niso sprejeli zakonodaje za reformo cerkvene glasbe, temveč so se odločili samo za načelna stališča in njihovo uresničitev prepustili lokalnim oblastem. Ob koncu koncila leta 1563 so izdali navodila, da je treba iz glasbe odstraniti opolzke in nečiste elemente in da morajo biti duhovna besedila vselej razumljiva ljudstvu.
Igrano-dokumentarni celovečerni film Pot domov je portret izjemnega slovenskega košarkarja Jureta Zdovca, ki je sredi osamosvojitvene vojne za Slovenijo na Evropskem prvenstvu v Rimu leta 1991 igral za ekipo Jugoslavije. Tedaj se je moral odločiti, ali bo ostal del jugoslovanske reprezentance ali se bo zlati medalji odrekel. Zgodbo o življenjski odločitvi, ki je zaznamovala njegovo igralsko kariero, pripoveduje skupaj z nekdanjim novinarjem in komentatorjem TV Slovenija Miho Žibratom, s katerim se poda po poti spominov. Skupaj obiščeta nekdanje soigralce iz Rima: Žarka Paspalja, Dina Rađo, Tonija Kukoča in trenerja Dušana Ivkoviča v enem zadnjih intervjujev pred prezgodnjim slovesom. V produkciji studia Art7video in s finančno pomočjo RTV Slovenija in Filmskega centra Slovenija je nastal igrano-dokumentarni film ceste scenarista in režiserja Aleša Žemlje. Zmago Sagadin, Božidar Maljković, Janez Drvarič, Peter Vilfan, prijatelji, sorodniki in drugi osvetljujejo trnovo športno pot od Juretovih mladih nog pa do sprejema v Fibino hišo slavnih. Pri upodobitvi najtežje odločitve v karieri pa si je ekipa pomagala tudi z igranimi sekvencami, kjer v vlogi Jureta in Miha nastopata priznana slovenska igralca Luka Bokšan in Jure Lajovic. Pogum in odločnost slovenskega naroda izpred 30 let se kažeta skozi osebne zgodbe, ki si zaslužijo biti videne, slišane. Zgodba ne teži k mistifikaciji posameznih dejanj, ampak služi kot psihološki oris teže odločanja. Jure Zdovc med 24. in 26. junijem 1991 kot edini slovenski predstavnik nastopa v košarkarski reprezentanci Jugoslavije na prvenstvu v Rimu. Po prvenstvih v Zagrebu (EP 87) in Buenos Airesu (SP 1990) se izkaže, da je na delu »zlata« generacija košarkarjev, ki ji napovedujejo še dolgo uspešno pot. V dogajanje na prvenstvu pa zarežejo odločilne novice iz Slovenije, kjer se JLA z orožjem poda iz kasarn poda med ljudi. Takratna slovenska politična oblast sprejme sklep in pozove slovenske športnike, da zapustijo jugoslovanske ekipe. Jure Zdovc ostane sam pred odločitvijo – zapustiti »zlato« generacijo soigralcev zdaj ali pozneje? Pobrati zlato medaljo ali oditi domov branit družino, domovino? V zgodbi iz prve roke sledimo mislim in dejanjem posameznikov, ki so se v Rimu znašli skupaj z Juretom, nato pa so se morali odpraviti domov. Gre za vpogled posameznikov v lastne vzgibe in dejanja, ki je hkrati tudi družbeni in osebni pregled časa in prostora, v katerem živimo. Glede na pomanjkanje domačih dokumentarnih filmov s športno tematiko smo tako izkoristili priložnost in slovenskemu prostoru namenili navdihujočo zgodbo cenjenega športnika. Z njo si želimo prikazati težo odločitve slehernega posameznika ob toku zgodovine mimo vzorcev delitve na »naše« in »vaše«.
Igrano-dokumentarni celovečerni film Pot domov je portret izjemnega slovenskega košarkarja Jureta Zdovca, ki je sredi osamosvojitvene vojne za Slovenijo na Evropskem prvenstvu v Rimu leta 1991 igral za ekipo Jugoslavije. Tedaj se je moral odločiti, ali bo ostal del jugoslovanske reprezentance ali se bo zlati medalji odrekel. Zgodbo o življenjski odločitvi, ki je zaznamovala njegovo igralsko kariero, pripoveduje skupaj z nekdanjim novinarjem in komentatorjem TV Slovenija Miho Žibratom, s katerim se poda po poti spominov. Skupaj obiščeta nekdanje soigralce iz Rima: Žarka Paspalja, Dina Rađo, Tonija Kukoča in trenerja Dušana Ivkoviča v enem zadnjih intervjujev pred prezgodnjim slovesom. V produkciji studia Art7video in s finančno pomočjo RTV Slovenija in Filmskega centra Slovenija je nastal igrano-dokumentarni film ceste scenarista in režiserja Aleša Žemlje. Zmago Sagadin, Božidar Maljković, Janez Drvarič, Peter Vilfan, prijatelji, sorodniki in drugi osvetljujejo trnovo športno pot od Juretovih mladih nog pa do sprejema v Fibino hišo slavnih. Pri upodobitvi najtežje odločitve v karieri pa si je ekipa pomagala tudi z igranimi sekvencami, kjer v vlogi Jureta in Miha nastopata priznana slovenska igralca Luka Bokšan in Jure Lajovic. Pogum in odločnost slovenskega naroda izpred 30 let se kažeta skozi osebne zgodbe, ki si zaslužijo biti videne, slišane. Zgodba ne teži k mistifikaciji posameznih dejanj, ampak služi kot psihološki oris teže odločanja. Jure Zdovc med 24. in 26. junijem 1991 kot edini slovenski predstavnik nastopa v košarkarski reprezentanci Jugoslavije na prvenstvu v Rimu. Po prvenstvih v Zagrebu (EP 87) in Buenos Airesu (SP 1990) se izkaže, da je na delu »zlata« generacija košarkarjev, ki ji napovedujejo še dolgo uspešno pot. V dogajanje na prvenstvu pa zarežejo odločilne novice iz Slovenije, kjer se JLA z orožjem poda iz kasarn poda med ljudi. Takratna slovenska politična oblast sprejme sklep in pozove slovenske športnike, da zapustijo jugoslovanske ekipe. Jure Zdovc ostane sam pred odločitvijo – zapustiti »zlato« generacijo soigralcev zdaj ali pozneje? Pobrati zlato medaljo ali oditi domov branit družino, domovino? V zgodbi iz prve roke sledimo mislim in dejanjem posameznikov, ki so se v Rimu znašli skupaj z Juretom, nato pa so se morali odpraviti domov. Gre za vpogled posameznikov v lastne vzgibe in dejanja, ki je hkrati tudi družbeni in osebni pregled časa in prostora, v katerem živimo. Glede na pomanjkanje domačih dokumentarnih filmov s športno tematiko smo tako izkoristili priložnost in slovenskemu prostoru namenili navdihujočo zgodbo cenjenega športnika. Z njo si želimo prikazati težo odločitve slehernega posameznika ob toku zgodovine mimo vzorcev delitve na »naše« in »vaše«.
1. Jean Sibelius: Karelia suita, Op. 11 Izv.: Orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Marko Munih 2. Andre Caplet: Fantastična pripovedka za harfo in godalni kvartet Izv.: Godalni Kvartet Tartini: Harfa: Mojca Zlobko Vajgl Violina (1.): Miran Kolbl Violina (2.): Rok Zgonc Violončelo: Miloš Mlejnik 3.Claude Debussy: Igre Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Ernest Bour
1. Jean Sibelius: Karelia suita, Op. 11 Izv.: Orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Marko Munih 2. Andre Caplet: Fantastična pripovedka za harfo in godalni kvartet Izv.: Godalni Kvartet Tartini: Harfa: Mojca Zlobko Vajgl Violina (1.): Miran Kolbl Violina (2.): Rok Zgonc Violončelo: Miloš Mlejnik 3.Claude Debussy: Igre Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Ernest Bour
Na severovzhodu Sardinije imata Renzo in Franca manjšo kmetijo, na kateri med drugim pridelujeta dragocen in redek med iz cvetov jagodičnic. Zadnja letina je zaradi suše in poznega cvetenja jagodičnic nekoliko slabša. Snaha Mattia pomaga Franci kuhati kosilo. Pripravljata njoke, imenovane chiusoni, ter značilno gallursko sladico z medom in sirom. Moški se odpravijo na lov na divje svinje, ki so se na otoku močno razmnožile in povzročajo veliko škode. Francin sin Roberto po uspešnem lovu skuha njoke z omako iz svežega mesa divjih svinj. V oddaji spoznamo skromne, a okusne gallurske jedi, pripravljene zgolj s peščico sestavin. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorja: Holger Preusse in Cristina Ricci
Na severovzhodu Sardinije imata Renzo in Franca manjšo kmetijo, na kateri med drugim pridelujeta dragocen in redek med iz cvetov jagodičnic. Zadnja letina je zaradi suše in poznega cvetenja jagodičnic nekoliko slabša. Snaha Mattia pomaga Franci kuhati kosilo. Pripravljata njoke, imenovane chiusoni, ter značilno gallursko sladico z medom in sirom. Moški se odpravijo na lov na divje svinje, ki so se na otoku močno razmnožile in povzročajo veliko škode. Francin sin Roberto po uspešnem lovu skuha njoke z omako iz svežega mesa divjih svinj. V oddaji spoznamo skromne, a okusne gallurske jedi, pripravljene zgolj s peščico sestavin. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorja: Holger Preusse in Cristina Ricci
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
V dozdajšnjih šestih oddajah o glasbi zgodovinske Bohemije smo predstavili le delček umetnosti čeških skladateljev. Pojavi se novo ime, ki ga ne gre izpustiti, ali pa nova skladba iz obsežnih opusov že obravnavanih komponistov. Znanih opernih in simfoničnih del se ne dotikamo; naše raziskovanje je povezano z instrumenti s tipkami in različnimi zasedbami, v katere so vključeni … in tako spoznamo številne nam še neznane zaklade.
V dozdajšnjih šestih oddajah o glasbi zgodovinske Bohemije smo predstavili le delček umetnosti čeških skladateljev. Pojavi se novo ime, ki ga ne gre izpustiti, ali pa nova skladba iz obsežnih opusov že obravnavanih komponistov. Znanih opernih in simfoničnih del se ne dotikamo; naše raziskovanje je povezano z instrumenti s tipkami in različnimi zasedbami, v katere so vključeni … in tako spoznamo številne nam še neznane zaklade.
Zebre pod drevesom dremajo. Mala zebra bi se igrala. Ker je nihče ne posluša, odkoraka proč. Nenadoma se zaleti v drevo. Potem se začnejo dogajati čudne reči. Vzorci na njeni dlaki se spreminjajo.
Zebre pod drevesom dremajo. Mala zebra bi se igrala. Ker je nihče ne posluša, odkoraka proč. Nenadoma se zaleti v drevo. Potem se začnejo dogajati čudne reči. Vzorci na njeni dlaki se spreminjajo.
V igri avtobus je potnico mami preveč strah, da bi si upala vozniku avtobusa, se pravi očiju, priznati, da je skrivaj zaljubljena vanj. Na pomoč ji priskočita babici Jasna in Rita, ki sta v resnici Brina in Binka. Prigovarjata ji, naj mu vendarle izpove svojo ljubezen.
V igri avtobus je potnico mami preveč strah, da bi si upala vozniku avtobusa, se pravi očiju, priznati, da je skrivaj zaljubljena vanj. Na pomoč ji priskočita babici Jasna in Rita, ki sta v resnici Brina in Binka. Prigovarjata ji, naj mu vendarle izpove svojo ljubezen.
Mufka se ne more odvaditi sesanja palca, zato mora nositi sramotni ščitek. Teta Tinka jo hoče odvaditi te razvade, a vsa prigovarjanja so bob ob steno. Na obisku pri Brini in Binki se igrajo trgovino s sendviči, a Mufko ščitek preveč ovira, da bi se lahko igrala z njima. Potrta je. Iznajdljivi Brina in Binka pa si izmislita novo igro, kjer Mufke ščitek nič ne moti, in spet se lahko vse tri prešerno zabavajo.
Mufka se ne more odvaditi sesanja palca, zato mora nositi sramotni ščitek. Teta Tinka jo hoče odvaditi te razvade, a vsa prigovarjanja so bob ob steno. Na obisku pri Brini in Binki se igrajo trgovino s sendviči, a Mufko ščitek preveč ovira, da bi se lahko igrala z njima. Potrta je. Iznajdljivi Brina in Binka pa si izmislita novo igro, kjer Mufke ščitek nič ne moti, in spet se lahko vse tri prešerno zabavajo.
Oba sklepna koncerta lanske petnajste sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu sta bila posvečena pesmim o ljubezni, izgubi in ljubosumju, ki so jim Angleži rekli »mad songs« ali »pesmi norosti«. Norost, nesrečna zaljubljenost in nezdrava ljubezen so v 17. stoletju ves čas zanimale občinstvo. Zlasti v Angliji so mnoge gledališke igre in glasbena dela upodabljali duševno stanje žrtev ljubezenske strasti, ki je vodila v blaznost. Najpogostejši razlog je bila nesrečna ljubezen. Na prvem koncertu, ki je bil v ponedeljek, štiriindvajsetega novembra, sta nastopila basist Lisandro Abadie in lutnjarica Mónica Pustilnik. Na njunem sporedu je bila glasba Purcella, Weldona, Fingerja, Ecclesa in neznanih avtorjev iz druge polovice sedemnajstega stoletja.
Oba sklepna koncerta lanske petnajste sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu sta bila posvečena pesmim o ljubezni, izgubi in ljubosumju, ki so jim Angleži rekli »mad songs« ali »pesmi norosti«. Norost, nesrečna zaljubljenost in nezdrava ljubezen so v 17. stoletju ves čas zanimale občinstvo. Zlasti v Angliji so mnoge gledališke igre in glasbena dela upodabljali duševno stanje žrtev ljubezenske strasti, ki je vodila v blaznost. Najpogostejši razlog je bila nesrečna ljubezen. Na prvem koncertu, ki je bil v ponedeljek, štiriindvajsetega novembra, sta nastopila basist Lisandro Abadie in lutnjarica Mónica Pustilnik. Na njunem sporedu je bila glasba Purcella, Weldona, Fingerja, Ecclesa in neznanih avtorjev iz druge polovice sedemnajstega stoletja.
Razstava Plasti vizualne umetnice Sonje Vulpes je osebna, posebna in zelo močna, je ob včerajšnjem odprtju v Kosovelovem domu v Sežani izpostavila kuratorka Anamarija Stibilj Šajn. Prvič pri nas sta skupaj predstavljena cikla grafik Limbo in Cake, ki sta sicer vsebinsko povezana. Izhajata iz avtoričine osebne izkušnje, a govorita o dveh različnih notranjih stanjih: o ujetosti in krhkosti ter o možnosti preobrazbe. Razstavo je zasnovala tudi z namenom destigmatizacije psihičnih stisk in spodbujanja k odprtemu pogovoru o njih. V Ljubljani se odpira osrednje letošnje razstave Slovenskega etnografskega muzeja. Pod naslovom bo do prihodnjega poletja na ogled več kot 120 mask iz domačih in zunajevropskih zbirk. Ustavili se bomo še na Ptuju, kjer v mestni galeriji predstavljajo pregledno razstavo kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča ob njegovi osemdesetletnici. V glasbeni ogrlici pa Armando Šturman z izborom skladb komentira aktualno dogajanje, v katerem svetovne sile vse manj skrivajo svoje imperialne apetite. Rdeča nit je misel francoskega filozofa in očeta anarhizma Pierra-Josepha Proudhona: Lastnina je kraja.
Razstava Plasti vizualne umetnice Sonje Vulpes je osebna, posebna in zelo močna, je ob včerajšnjem odprtju v Kosovelovem domu v Sežani izpostavila kuratorka Anamarija Stibilj Šajn. Prvič pri nas sta skupaj predstavljena cikla grafik Limbo in Cake, ki sta sicer vsebinsko povezana. Izhajata iz avtoričine osebne izkušnje, a govorita o dveh različnih notranjih stanjih: o ujetosti in krhkosti ter o možnosti preobrazbe. Razstavo je zasnovala tudi z namenom destigmatizacije psihičnih stisk in spodbujanja k odprtemu pogovoru o njih. V Ljubljani se odpira osrednje letošnje razstave Slovenskega etnografskega muzeja. Pod naslovom bo do prihodnjega poletja na ogled več kot 120 mask iz domačih in zunajevropskih zbirk. Ustavili se bomo še na Ptuju, kjer v mestni galeriji predstavljajo pregledno razstavo kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča ob njegovi osemdesetletnici. V glasbeni ogrlici pa Armando Šturman z izborom skladb komentira aktualno dogajanje, v katerem svetovne sile vse manj skrivajo svoje imperialne apetite. Rdeča nit je misel francoskega filozofa in očeta anarhizma Pierra-Josepha Proudhona: Lastnina je kraja.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Yared, dobitnik oskarja za glasbo k filmu Angleški pacient, slovi po izjemni občutljivosti za dramski prostor. Njegova glasba nikoli ne kriči, temveč zadržano posluša svoje like. V Eleganci ježa se ta njegova značilnost razkrije v polni meri. Partitura je skoraj komorna: zgrajena je okrog klavirja, ki ga spremljajo topla, zračna godala in skromno odmerjeni pihalni vložki. V tem zvočnem svetu ni bleščavega orkestralnega razkošja; prevladujejo notranja umirjenost, drobne geste in elegantni premiki.
Yared, dobitnik oskarja za glasbo k filmu Angleški pacient, slovi po izjemni občutljivosti za dramski prostor. Njegova glasba nikoli ne kriči, temveč zadržano posluša svoje like. V Eleganci ježa se ta njegova značilnost razkrije v polni meri. Partitura je skoraj komorna: zgrajena je okrog klavirja, ki ga spremljajo topla, zračna godala in skromno odmerjeni pihalni vložki. V tem zvočnem svetu ni bleščavega orkestralnega razkošja; prevladujejo notranja umirjenost, drobne geste in elegantni premiki.
… živijo pod drevesnimi koreninami … Vsaka od njih je svet zase … Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisala: Amanda Mlakar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
… živijo pod drevesnimi koreninami … Vsaka od njih je svet zase … Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisala: Amanda Mlakar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Prejšnji teden smo se spomnili Avgusta Stanka, legendarnega slovenskega harmonikarja, za katerega je Lojze Slak nekoč dejal: “Zame je najboljši harmonikar na svetu.” Tokrat pa imamo priložnost za obuditev spomina na zlati glas prve zasedbe vokalne skupine Fantje s Praprotna, to je drugega tenorja, Jožeta Šifrarja. Zakaj ravno zdaj? Šestnajstega januarja bo namreč minilo enainpetdeset let, kar se je Jože Šifrer tragično ponesrečil v prometni nesreči. To je bilo tik pred deseto obletnico Ansambla Lojzeta Slaka in kazalo je, da bo ansambel zaradi tega dogodka razpadel. A to ni bil konec, usoda je sestavu namenila dolgo, uspešno življenje, in tudi na prva leta delovanja zasedbe so ostali lepi spomini. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Prejšnji teden smo se spomnili Avgusta Stanka, legendarnega slovenskega harmonikarja, za katerega je Lojze Slak nekoč dejal: “Zame je najboljši harmonikar na svetu.” Tokrat pa imamo priložnost za obuditev spomina na zlati glas prve zasedbe vokalne skupine Fantje s Praprotna, to je drugega tenorja, Jožeta Šifrarja. Zakaj ravno zdaj? Šestnajstega januarja bo namreč minilo enainpetdeset let, kar se je Jože Šifrer tragično ponesrečil v prometni nesreči. To je bilo tik pred deseto obletnico Ansambla Lojzeta Slaka in kazalo je, da bo ansambel zaradi tega dogodka razpadel. A to ni bil konec, usoda je sestavu namenila dolgo, uspešno življenje, in tudi na prva leta delovanja zasedbe so ostali lepi spomini. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Pesnik, pisatelj in prevajalec Vladimir Levstik je bil po Cankarju prvi slovenski književnik, ki se je preživljal izključno s pisanjem. Rodil se je 19. januarja 1886 v Šmihelu nad Mozirjem, prvo pesem je objavil na začetku 20. stoletja, zadnjo povest sredi tridesetih let, kot prevajalec pa nam je približal predvsem ruske klasike. V oddaji bomo spremljali pisateljevo zanimivo življenjsko pot in odlomke iz humorne novele Nenormalni piščanec ter iz romanov Gadje gnezdo in Dejanje. Scenarist in redaktor Matej Juh, igralci Boris Juh, Zvone Hribar in Stannia Boninsegna, bralka Nataša Bolčina, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg. Režija: Irena Glonar. Posneto januarja 2006.
Pesnik, pisatelj in prevajalec Vladimir Levstik je bil po Cankarju prvi slovenski književnik, ki se je preživljal izključno s pisanjem. Rodil se je 19. januarja 1886 v Šmihelu nad Mozirjem, prvo pesem je objavil na začetku 20. stoletja, zadnjo povest sredi tridesetih let, kot prevajalec pa nam je približal predvsem ruske klasike. V oddaji bomo spremljali pisateljevo zanimivo življenjsko pot in odlomke iz humorne novele Nenormalni piščanec ter iz romanov Gadje gnezdo in Dejanje. Scenarist in redaktor Matej Juh, igralci Boris Juh, Zvone Hribar in Stannia Boninsegna, bralka Nataša Bolčina, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg. Režija: Irena Glonar. Posneto januarja 2006.
Avstrijsko-madžarski skladatelj György Ligeti je postal širše poznan po zaslugi režiserja Stanleyja Kubricka, ki je skladateljevo glasbo uporabil v filmih 2001: Vesoljska odiseja, Sijaj in Široko zaprte oči. Glasbeni dokumentarni film predstavlja zgodbo drznega skladatelja, katerega intenzivna zborovska in orkestralna dela so pomembno oblikovala glasbo 20. stoletja. Film bogatijo številni filmski odlomki, tudi iz znamenitega Široko zaprte oči s Tomom Cruisom in Nicole Kidman v glavnih vlogah.
Avstrijsko-madžarski skladatelj György Ligeti je postal širše poznan po zaslugi režiserja Stanleyja Kubricka, ki je skladateljevo glasbo uporabil v filmih 2001: Vesoljska odiseja, Sijaj in Široko zaprte oči. Glasbeni dokumentarni film predstavlja zgodbo drznega skladatelja, katerega intenzivna zborovska in orkestralna dela so pomembno oblikovala glasbo 20. stoletja. Film bogatijo številni filmski odlomki, tudi iz znamenitega Široko zaprte oči s Tomom Cruisom in Nicole Kidman v glavnih vlogah.
Prva februarska oddaja GS bo v celoti namenjena letošnjemu že 12. festivalu Ment. Letošnji program zaznamujejo imena, ki ustvarjajo drugačno glasbo, ki je onkraj žanrov ter pričakovanj. Od radikalnih vokalnih praks in akustičnih ritualov do modularnega techna, underground rapa, katarzičnega screama in čustveno nabitega indieja – program narekuje ravnovesje med intimostjo in udarnostjo, tradicijo in špekulacijo, telesom in strojem. Predstavljene projekte povezuje močan avtorski pečat: glasba kot živo, fizično dejanje in kot odprto ustvarjalno polje, ki ga definirajo prostor, spomin in odpor do predalčkanja. Napoved, ki si jo lahko preberete v uvodnem besedilu letošnjega festivala. Da bo bolj izvirno, pa že čez nekaj trenutkov v studio vala 202 prihaja prva oseba festivala Ment, Andraž Kajzer.
Prva februarska oddaja GS bo v celoti namenjena letošnjemu že 12. festivalu Ment. Letošnji program zaznamujejo imena, ki ustvarjajo drugačno glasbo, ki je onkraj žanrov ter pričakovanj. Od radikalnih vokalnih praks in akustičnih ritualov do modularnega techna, underground rapa, katarzičnega screama in čustveno nabitega indieja – program narekuje ravnovesje med intimostjo in udarnostjo, tradicijo in špekulacijo, telesom in strojem. Predstavljene projekte povezuje močan avtorski pečat: glasba kot živo, fizično dejanje in kot odprto ustvarjalno polje, ki ga definirajo prostor, spomin in odpor do predalčkanja. Napoved, ki si jo lahko preberete v uvodnem besedilu letošnjega festivala. Da bo bolj izvirno, pa že čez nekaj trenutkov v studio vala 202 prihaja prva oseba festivala Ment, Andraž Kajzer.
V epskem konfliktu med frankovskimi Nemci na eni strani in domačimi Slovani je poganski knez Tugomer mediator, za katerega pa se poskus sprave izkaže kot usodna napaka. Mistični ep iz slovenske zgodovine pa poganja neuslišana ljubezen, ki s svojim ljubosumjem in strastjo usodno preplete osebno in zgodovinsko ter razkroji tako posameznika kot skupnost. Režiser in prirejevalec: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Tugomer – Igor Samobor Neklon – Uroš Smolej Zovolj – Polde Bibič Frankovski menih – Aleš Valič Zorislava – Polona Juh Grozdana – Saša Mihelčič Vrza – Štefka Drolc Batog – Zvone Hribar Kajaznik – Brane Grubar Frankovski kupec – Gregor Čušin Starec – Janez Albreht Starka – Ivanka Mežan Cvetliček – Anja Brezavšček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1999.
V epskem konfliktu med frankovskimi Nemci na eni strani in domačimi Slovani je poganski knez Tugomer mediator, za katerega pa se poskus sprave izkaže kot usodna napaka. Mistični ep iz slovenske zgodovine pa poganja neuslišana ljubezen, ki s svojim ljubosumjem in strastjo usodno preplete osebno in zgodovinsko ter razkroji tako posameznika kot skupnost. Režiser in prirejevalec: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Tugomer – Igor Samobor Neklon – Uroš Smolej Zovolj – Polde Bibič Frankovski menih – Aleš Valič Zorislava – Polona Juh Grozdana – Saša Mihelčič Vrza – Štefka Drolc Batog – Zvone Hribar Kajaznik – Brane Grubar Frankovski kupec – Gregor Čušin Starec – Janez Albreht Starka – Ivanka Mežan Cvetliček – Anja Brezavšček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1999.
Evropska unija si prizadeva doseči podnebno nevtralnost do leta 2050, a zelena prihodnost zahteva surovine, ki jih pogosto dobivamo s kriznih območij Afrike. Kitajska je pri tem korak pred Evropo, ki afriškim državam obljublja pravičnejšo obravnavo. Toda vračanje nekdanjih kolonialnih sil po vire sproža pomisleke in odpor. Dokumentarna oddaja razkriva zakulisje svetovnega boja za strateške surovine: v Kongu so izkoriščevalski rudniki kobalta, v Namibiji projekt pridobivanja zelenega vodika ogroža narodni park, v Nigeriji domačini trpijo zaradi črpanja nafte in plina. Avtorjem oddaje je uspelo ujeti neizprosno resničnost: za čisto energijo se bije umazan boj. Aktivistka Patricia Kashala pravi, da so interesi Evrope pogosto pomembnejši od pravic domačinov, medtem ko predsednikov svetovalec James Mnyupe iz Namibije svari: Ko se spopadejo sloni, pomendrajo travo. OPERATION AFRICA: THE RACE FOR TOMORROW'S RESOURCES / OPERATION AFRIKA – DIE JAGD NACH DEN ROHSTOFFEN DER ZUKUNFT / Nemčija / 2025 / Režija: Jan-Philipp Scholz, Johannes Meier
Evropska unija si prizadeva doseči podnebno nevtralnost do leta 2050, a zelena prihodnost zahteva surovine, ki jih pogosto dobivamo s kriznih območij Afrike. Kitajska je pri tem korak pred Evropo, ki afriškim državam obljublja pravičnejšo obravnavo. Toda vračanje nekdanjih kolonialnih sil po vire sproža pomisleke in odpor. Dokumentarna oddaja razkriva zakulisje svetovnega boja za strateške surovine: v Kongu so izkoriščevalski rudniki kobalta, v Namibiji projekt pridobivanja zelenega vodika ogroža narodni park, v Nigeriji domačini trpijo zaradi črpanja nafte in plina. Avtorjem oddaje je uspelo ujeti neizprosno resničnost: za čisto energijo se bije umazan boj. Aktivistka Patricia Kashala pravi, da so interesi Evrope pogosto pomembnejši od pravic domačinov, medtem ko predsednikov svetovalec James Mnyupe iz Namibije svari: Ko se spopadejo sloni, pomendrajo travo. OPERATION AFRICA: THE RACE FOR TOMORROW'S RESOURCES / OPERATION AFRIKA – DIE JAGD NACH DEN ROHSTOFFEN DER ZUKUNFT / Nemčija / 2025 / Režija: Jan-Philipp Scholz, Johannes Meier
Drama. 1981, Pariz. Na ulicah nočnega Pariza poteka povolilno slavje. Ulice so polne ljudi, v zraku je čutiti spremembe in upanje na boljše čase. Toda za Elizabeth, ki ji je pred kratkim razpadel zakon in je ostala sama z dvema najstnikoma, življenje ni prav nič preprosto. Postala je samohranilka in mora si poiskati delo. Najde ga na nočnem radiu kot asistentka glavne voditeljice. Tam spozna tudi Talulah, mlado, nežno, krhko žensko, ki se pride izpovedat v oddajo. Izkaže se, da mlada ženska nima kam, zato ji Elizabeth ponudi prenočišče. Talulah prvič zares doživi toplino družine, ki sicer ni njena, a je v njej lepo sprejeta. Mama Elizabeth, hči Judith in sin Mathiass so do Talulah obzirni in prijazni, Mathias se celo počasi začne utapljati v Talulahinem pogledu … Tudi po tem, ko dekle nenadoma izgine, preganjana zaradi nepojasnjene, a mračne preteklosti in zamorjena zaradi svojih notranjih demonov, njen duh ostane med njimi. Še več: njena nenadna odsotnost jih še bolj poveže, postanejo samozavestnejši in lažje sprejemajo življenjske odločitve … LES PASSAGERS DE LA NUIT / FRANCIJA / 2022 Režija Mikhaël Hers / Scenarij Mikhaël Hers, Maud Ameline, Mariette Désert / Igrajo: Charlotte Gainsbourg, Quito Rayon-Richter, Noée Abita, Megan Northam, Emmanuelle Béart, Thibault Vinçon, Laurent Poitrenaux, Didier Sandre …
Drama. 1981, Pariz. Na ulicah nočnega Pariza poteka povolilno slavje. Ulice so polne ljudi, v zraku je čutiti spremembe in upanje na boljše čase. Toda za Elizabeth, ki ji je pred kratkim razpadel zakon in je ostala sama z dvema najstnikoma, življenje ni prav nič preprosto. Postala je samohranilka in mora si poiskati delo. Najde ga na nočnem radiu kot asistentka glavne voditeljice. Tam spozna tudi Talulah, mlado, nežno, krhko žensko, ki se pride izpovedat v oddajo. Izkaže se, da mlada ženska nima kam, zato ji Elizabeth ponudi prenočišče. Talulah prvič zares doživi toplino družine, ki sicer ni njena, a je v njej lepo sprejeta. Mama Elizabeth, hči Judith in sin Mathiass so do Talulah obzirni in prijazni, Mathias se celo počasi začne utapljati v Talulahinem pogledu … Tudi po tem, ko dekle nenadoma izgine, preganjana zaradi nepojasnjene, a mračne preteklosti in zamorjena zaradi svojih notranjih demonov, njen duh ostane med njimi. Še več: njena nenadna odsotnost jih še bolj poveže, postanejo samozavestnejši in lažje sprejemajo življenjske odločitve … LES PASSAGERS DE LA NUIT / FRANCIJA / 2022 Režija Mikhaël Hers / Scenarij Mikhaël Hers, Maud Ameline, Mariette Désert / Igrajo: Charlotte Gainsbourg, Quito Rayon-Richter, Noée Abita, Megan Northam, Emmanuelle Béart, Thibault Vinçon, Laurent Poitrenaux, Didier Sandre …
Književnica Anise Koltz se je rodila v Luksemburgu leta 1928. Pisala je v treh jezikih, že v petdesetih pravljice, večinoma v nemščini in luksemburščini. Najbolj znana pa je po svoji poeziji in pesniških prevodih. Veliko njenih del je bilo prevedenih v angleščino, španščino in italijanščino, na knjižni prevod njenega dela v slovenščino pa še čakamo. Med tem čakanjem pa v Literarnem nokturnu že kukamo v zanimivi, tudi duhoviti pesniški svet te pomembne evropske avtorice. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Književnica Anise Koltz se je rodila v Luksemburgu leta 1928. Pisala je v treh jezikih, že v petdesetih pravljice, večinoma v nemščini in luksemburščini. Najbolj znana pa je po svoji poeziji in pesniških prevodih. Veliko njenih del je bilo prevedenih v angleščino, španščino in italijanščino, na knjižni prevod njenega dela v slovenščino pa še čakamo. Med tem čakanjem pa v Literarnem nokturnu že kukamo v zanimivi, tudi duhoviti pesniški svet te pomembne evropske avtorice. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.