Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poslušamo koncertno uverturo V naravi, op. 91 in Sonatino v G-duru za violino in klavir, op. 100 Antonina Dvořáka, Baletno glasbo za orkester iz opere Demon Antona Rubinsteina in Havanaise, op. 83 Camilla Saint-Saënsa.
Poslušamo koncertno uverturo V naravi, op. 91 in Sonatino v G-duru za violino in klavir, op. 100 Antonina Dvořáka, Baletno glasbo za orkester iz opere Demon Antona Rubinsteina in Havanaise, op. 83 Camilla Saint-Saënsa.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Raček se ne more ločiti od svojega robota. Ko ga ta nekega jutra spremlja na zajtrk, pade z mize in se polomi. Raček je žalosten. Sara bi ga rada razveselila. Izdela mu obleko robota. Toda Raček je v njej zelo okoren in se zaletava v vse, kar mu je na poti. Sara mu zato pripravi robotski sok.
Raček se ne more ločiti od svojega robota. Ko ga ta nekega jutra spremlja na zajtrk, pade z mize in se polomi. Raček je žalosten. Sara bi ga rada razveselila. Izdela mu obleko robota. Toda Raček je v njej zelo okoren in se zaletava v vse, kar mu je na poti. Sara mu zato pripravi robotski sok.
Mišo in Robi s teleskopom opazujeta zvezdnato nebo. A luno kmalu prekrijejo oblaki, zato se odpravita v observatorij, kjer ju pričaka krtek z veliko večjim teleskopom.
Mišo in Robi s teleskopom opazujeta zvezdnato nebo. A luno kmalu prekrijejo oblaki, zato se odpravita v observatorij, kjer ju pričaka krtek z veliko večjim teleskopom.
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Bučko ugotovi, da ima sestra Smrkova rojstni dan, zato ji s pomočjo prijateljev in polne lune pripravi pošastovito presenečenje.
Bučko ugotovi, da ima sestra Smrkova rojstni dan, zato ji s pomočjo prijateljev in polne lune pripravi pošastovito presenečenje.
Zakaj je France Prešeren pisal v nemščini, lahko ugibamo. Pred časom je Andrej Rozman - Roza podal zanimivo razlago, toda Prešeren je morda pisal v nemščini iz neizmerne samozavesti, ki jo je zajemal iz ustvarjalnosti in jo z njo krepil. Toda naj so bili njegovi vzgibi takšni ali drugačni, resnica je, da je njegov sonet Nichts trägt an ihm des Dichtergeists Gepräge vrhunska apoteoza pesniškega ustvarjanja. Prevajalec in interpret Niko Grafenauer, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2009.
Zakaj je France Prešeren pisal v nemščini, lahko ugibamo. Pred časom je Andrej Rozman - Roza podal zanimivo razlago, toda Prešeren je morda pisal v nemščini iz neizmerne samozavesti, ki jo je zajemal iz ustvarjalnosti in jo z njo krepil. Toda naj so bili njegovi vzgibi takšni ali drugačni, resnica je, da je njegov sonet Nichts trägt an ihm des Dichtergeists Gepräge vrhunska apoteoza pesniškega ustvarjanja. Prevajalec in interpret Niko Grafenauer, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2009.
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Vsi v kraljestvu znajo žvižgati. Pravzaprav vsi razen Male kraljične, zato je strašansko nesrečna. Čeprav se na vse pretege trudi, nikakor ne more zažvižgati. Za piko na i pa ugotovi celo, da ne zna ne migati z uhlji ne pokati z usti. Nekaj pa vendarle zna, česar ne zna nihče drug …
Vsi v kraljestvu znajo žvižgati. Pravzaprav vsi razen Male kraljične, zato je strašansko nesrečna. Čeprav se na vse pretege trudi, nikakor ne more zažvižgati. Za piko na i pa ugotovi celo, da ne zna ne migati z uhlji ne pokati z usti. Nekaj pa vendarle zna, česar ne zna nihče drug …
Tone in Tine sta čisto običajna fanta, ki v svojih dogodivščinah s hruške padeta naravnost v srednji vek. Tam spoznata neverjetne zaplete, ki so se dogajali v tistem času. Med drugim srečata tudi grajskega duha, ki mu je ime Dideldudel. Režiser: Marjan Marinc Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Tone – Matija Poglajen Tine – Andrej Trkov Krepelec, razbojniški poglavar – Polde Bibič Malha in Krempelj, razbojnika – Franjo Kumer Dideldudel, grajski duh – Stane Sever Vitez Popendekl – Bert Sotlar Adelajda, hči viteza Popendekla – Majda Grbac Slovenikus, modrec – Aleksander Valič Bimbolin, valpet pri vitezu Popendeklu – Milan Brezigar Vitez Sigismund – Tone Homar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana aprila 1969
Tone in Tine sta čisto običajna fanta, ki v svojih dogodivščinah s hruške padeta naravnost v srednji vek. Tam spoznata neverjetne zaplete, ki so se dogajali v tistem času. Med drugim srečata tudi grajskega duha, ki mu je ime Dideldudel. Režiser: Marjan Marinc Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Tone – Matija Poglajen Tine – Andrej Trkov Krepelec, razbojniški poglavar – Polde Bibič Malha in Krempelj, razbojnika – Franjo Kumer Dideldudel, grajski duh – Stane Sever Vitez Popendekl – Bert Sotlar Adelajda, hči viteza Popendekla – Majda Grbac Slovenikus, modrec – Aleksander Valič Bimbolin, valpet pri vitezu Popendeklu – Milan Brezigar Vitez Sigismund – Tone Homar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana aprila 1969
Iz česa je sestavljeno prav vse okoli nas? Župan Kaj misli, da je vse na svetu iz majhnih sendvičev, toda Zim ve, da ni tako. Naš svet sestavljajo atomi.
Iz česa je sestavljeno prav vse okoli nas? Župan Kaj misli, da je vse na svetu iz majhnih sendvičev, toda Zim ve, da ni tako. Naš svet sestavljajo atomi.
Mravlja Sigrid povabi Žanka v svoje mravljišče na rojstnodnevno zabavo. Z njim gresta tudi Vili in Suzi, saj je Žanko prepričan, da bosta dobrodošla. Toda mravlje ju spustijo v domovanje šele, ko prineseta primerno darilo. Takrat pa se začnejo težave. Vili in Suzi sta prevelika za mravlje in tudi obnašati se na znata skladno z njihovimi običaji. Po nekaj nezgodah se mravljišče začne podirati. Trije prijatelji zbežijo, mravlje pa gredo za njimi. In ko padejo v reko, jih prijatelji rešijo. Pobotajo se in sklenejo, da bodo zabavo nadaljevali na idiličnem otočku, naslednji dan pa bodo skupaj popravili mravljišče.
Mravlja Sigrid povabi Žanka v svoje mravljišče na rojstnodnevno zabavo. Z njim gresta tudi Vili in Suzi, saj je Žanko prepričan, da bosta dobrodošla. Toda mravlje ju spustijo v domovanje šele, ko prineseta primerno darilo. Takrat pa se začnejo težave. Vili in Suzi sta prevelika za mravlje in tudi obnašati se na znata skladno z njihovimi običaji. Po nekaj nezgodah se mravljišče začne podirati. Trije prijatelji zbežijo, mravlje pa gredo za njimi. In ko padejo v reko, jih prijatelji rešijo. Pobotajo se in sklenejo, da bodo zabavo nadaljevali na idiličnem otočku, naslednji dan pa bodo skupaj popravili mravljišče.
Nad džunglo priletijo sibirski žerjavi. Mavgli spozna Alijono, ki ga povabi na potovanje. Mavgli se zato začne učiti letenja. Vsak žerjav Mavgliju podari eno svoje pero.
Nad džunglo priletijo sibirski žerjavi. Mavgli spozna Alijono, ki ga povabi na potovanje. Mavgli se zato začne učiti letenja. Vsak žerjav Mavgliju podari eno svoje pero.
Kadeti na Kengurujski plaži sprožijo norijo hišnih ljubljenčkov iz smeti, a ko odpadki končajo v morju, morajo reševalci priskočiti na pomoč delfinki Sari, ki se zaplete vanje.
Kadeti na Kengurujski plaži sprožijo norijo hišnih ljubljenčkov iz smeti, a ko odpadki končajo v morju, morajo reševalci priskočiti na pomoč delfinki Sari, ki se zaplete vanje.
Živa k sebi povabi vedno ustrežljivega Robija. Odloči se izkoristiti njegovo brezmejno vedoželjnost in ga prosi, naj naredi njeno domačo nalogo in opravi njena gospodinjska opravila, medtem ko sama gleda televizijo. Mamikoka ji je za pomoč pri opravilih obljubila nagrado, in ko Živa prejme denar za Robijev trud, ta žalosten odide. Živa ugotovi, da ni ravnala prav, zato poišče Robija in z njim deli nagrado.
Živa k sebi povabi vedno ustrežljivega Robija. Odloči se izkoristiti njegovo brezmejno vedoželjnost in ga prosi, naj naredi njeno domačo nalogo in opravi njena gospodinjska opravila, medtem ko sama gleda televizijo. Mamikoka ji je za pomoč pri opravilih obljubila nagrado, in ko Živa prejme denar za Robijev trud, ta žalosten odide. Živa ugotovi, da ni ravnala prav, zato poišče Robija in z njim deli nagrado.
Ker Lud naredi usodno napako, poveljnica klana Tigrov postane Tara. Tib je prepičan, da bo imenitna. A njegovo navdušenje je kratko. Kmalu ugotovi, da je še večja tiranka kot Lud.
Ker Lud naredi usodno napako, poveljnica klana Tigrov postane Tara. Tib je prepičan, da bo imenitna. A njegovo navdušenje je kratko. Kmalu ugotovi, da je še večja tiranka kot Lud.
Mami ima okrogli rojstni dan in vsa družina se strinja, da si zasluži res lepo darilo. Eno najlepših je prava cvetlica, ki pa jo je mogoče dobiti le zunaj, kjer nevarno piha. Lili pregovori Huga, da jo gresta iskat, pri tem pa izgubita očkovo darilo.
Mami ima okrogli rojstni dan in vsa družina se strinja, da si zasluži res lepo darilo. Eno najlepših je prava cvetlica, ki pa jo je mogoče dobiti le zunaj, kjer nevarno piha. Lili pregovori Huga, da jo gresta iskat, pri tem pa izgubita očkovo darilo.
Letos mineva 40 let od smrti Matije Tomca, skladatelja, ki spada med najbolj plodovite slovenske glasbene ustvarjalce. Njegovo skladateljsko delo je zelo obsežno na področju cerk¬vene glasbe, še bolj na področju posvetne in narodne glasbe. Največ je napisal za zbore, nekatere med njimi pa je navdahnilo tudi Jezusovo trpljenje.
Letos mineva 40 let od smrti Matije Tomca, skladatelja, ki spada med najbolj plodovite slovenske glasbene ustvarjalce. Njegovo skladateljsko delo je zelo obsežno na področju cerk¬vene glasbe, še bolj na področju posvetne in narodne glasbe. Največ je napisal za zbore, nekatere med njimi pa je navdahnilo tudi Jezusovo trpljenje.
Njuhec kuje maščevanje nad ukazovalnim čuvajem parka za vse njegove znake »Vstop prepovedan«, a se znajde v primežu gruče drobcenih trolčkov in postane njihov varuh. Za Njuhčeve nakane obtožijo Mumintrola in Smrkljico, a Njuhec z drznim podvigom pogumno prevzame odgovornost.
Njuhec kuje maščevanje nad ukazovalnim čuvajem parka za vse njegove znake »Vstop prepovedan«, a se znajde v primežu gruče drobcenih trolčkov in postane njihov varuh. Za Njuhčeve nakane obtožijo Mumintrola in Smrkljico, a Njuhec z drznim podvigom pogumno prevzame odgovornost.
14. novembra lani so v Koncertni dvorani Mihaila Jore v prostorih Romunskega radia v Bukarešti zazvenela dela Ludwiga van Beethovna, in sicer: »Uvertura Coriolan, op. 62«, »Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op. 37« ter »Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92«. Slišali bomo tudi kar tri dodatke. Solist bo samostojno izvedel priredbi za klavir: »Jesensko luno na mirnem jezeru« kitajskega skladatelja Liu Wenchenga ter »Dunajski večer, op. 56« Johanna Straussa ml. Koncert se bo sklenil s »Čudovitim večerom« Liu Tianhuaja (pon).
14. novembra lani so v Koncertni dvorani Mihaila Jore v prostorih Romunskega radia v Bukarešti zazvenela dela Ludwiga van Beethovna, in sicer: »Uvertura Coriolan, op. 62«, »Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op. 37« ter »Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92«. Slišali bomo tudi kar tri dodatke. Solist bo samostojno izvedel priredbi za klavir: »Jesensko luno na mirnem jezeru« kitajskega skladatelja Liu Wenchenga ter »Dunajski večer, op. 56« Johanna Straussa ml. Koncert se bo sklenil s »Čudovitim večerom« Liu Tianhuaja (pon).
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Tudi to nedeljo lahko prisluhnete vsestranskemu belgijskemu ustvarjalcu Marcelu Mariёnu. Tokrat smo iz njegove knjige Liki s krme izbrali zgodbi Polovični liki in Slikarski prostor. Prevajalka Suzana Koncut, igralec Matej Puc, urednica oddaje Tina Kozin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto februarja 2026
Tudi to nedeljo lahko prisluhnete vsestranskemu belgijskemu ustvarjalcu Marcelu Mariёnu. Tokrat smo iz njegove knjige Liki s krme izbrali zgodbi Polovični liki in Slikarski prostor. Prevajalka Suzana Koncut, igralec Matej Puc, urednica oddaje Tina Kozin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto februarja 2026
izpod peres Händla, Lea, Donizettija, Porpore, Richarda Straussa, Gastaldona, Puccinija in Offenbacha.
izpod peres Händla, Lea, Donizettija, Porpore, Richarda Straussa, Gastaldona, Puccinija in Offenbacha.
Sloviti Orkester Gewandhaus iz Leipziga je skupaj z violinistko Isabelle Faust in dirigentom Andrisom Nelsonsom 26. avgusta lani gostoval v Londonu, kjer je v okviru poletnega glasbenega festivala BBC Proms nastopil v Kraljevi Albertovi dvorani. Za uvod je zazvenel Cantus in memoriam Benjamin Britten Arva Pärta, sledil je Violinski koncert v a-molu, op. 53 Antonína Dvořáka, spored pa je zaokrožila Simfonija št. 2 v D-duru, op. 43 Jeana Sibeliusa, ki je to svoje véliko simfonično delo označil za »izpoved duše«.
Sloviti Orkester Gewandhaus iz Leipziga je skupaj z violinistko Isabelle Faust in dirigentom Andrisom Nelsonsom 26. avgusta lani gostoval v Londonu, kjer je v okviru poletnega glasbenega festivala BBC Proms nastopil v Kraljevi Albertovi dvorani. Za uvod je zazvenel Cantus in memoriam Benjamin Britten Arva Pärta, sledil je Violinski koncert v a-molu, op. 53 Antonína Dvořáka, spored pa je zaokrožila Simfonija št. 2 v D-duru, op. 43 Jeana Sibeliusa, ki je to svoje véliko simfonično delo označil za »izpoved duše«.
V svoji kompoziciji z naslovom Poveličana telesa je francoski skladatelj Olivier Messiaen s svojo izvirno glasbeno govorico upodobil skrivnost posmrtnega življenja in veličastno veselje ter radost vseh, ki so premagali smrt. Skladbo z izvirnim naslovom Les Corps Glorieux je napisal leta 1939, ko je bil star 21 let. Nekaj let pozneje, 15. novembra 1943, jo je prvič izvedel v pariški cerkvi sv. Trojice. Ima sedem delov oziroma sedem kratkih videnj o življenju vstalih.
V svoji kompoziciji z naslovom Poveličana telesa je francoski skladatelj Olivier Messiaen s svojo izvirno glasbeno govorico upodobil skrivnost posmrtnega življenja in veličastno veselje ter radost vseh, ki so premagali smrt. Skladbo z izvirnim naslovom Les Corps Glorieux je napisal leta 1939, ko je bil star 21 let. Nekaj let pozneje, 15. novembra 1943, jo je prvič izvedel v pariški cerkvi sv. Trojice. Ima sedem delov oziroma sedem kratkih videnj o življenju vstalih.
Veliki imeni povojne evropske literarne scene, avstrijska pesnica in pisateljica Ingeborg Bachmann (1926–1973) in nemški pisatelj Heinrich Böll (1917–1985), sta se spoznala leta 1952 na znamenitem srečanju Skupine 47 v Niendorfu. Bila sta na začetku ustvarjalne poti in drug za drugega še nepopisan list, njuno prijateljstvo pa se je, neskaljeno s poznejšo slavo, tako v pismih kot v živo obdržalo naslednji dve desetletji. V pismih, ki so bila prvič skupaj objavljena leta 2025, sta razmišljala o politiki, literaturi, veri, potovanjih, vedno znova pa tudi o materialnih možnostih za pisanje: o denarnih sredstvih, prostoru in času. Oba je kljub želji po varnosti in pripadnosti vleklo v tujino, družinskega očeta Bölla na Irsko, Bachmannovo, ki je bila štiri leta v razmerju s pisateljem Maxom Frischem, tudi leta 1958, iz katerega so izbrana pisma, v Italijo. Oba pa sta se spopadala z notranjo tèmo: njun uspeh sta spremljali izčrpanost in depresija. Prevajalka Ana Grmek, igralca Maja Sever in Matej Puc, urednica oddaje Staša Grahek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto februarja 2026.
Veliki imeni povojne evropske literarne scene, avstrijska pesnica in pisateljica Ingeborg Bachmann (1926–1973) in nemški pisatelj Heinrich Böll (1917–1985), sta se spoznala leta 1952 na znamenitem srečanju Skupine 47 v Niendorfu. Bila sta na začetku ustvarjalne poti in drug za drugega še nepopisan list, njuno prijateljstvo pa se je, neskaljeno s poznejšo slavo, tako v pismih kot v živo obdržalo naslednji dve desetletji. V pismih, ki so bila prvič skupaj objavljena leta 2025, sta razmišljala o politiki, literaturi, veri, potovanjih, vedno znova pa tudi o materialnih možnostih za pisanje: o denarnih sredstvih, prostoru in času. Oba je kljub želji po varnosti in pripadnosti vleklo v tujino, družinskega očeta Bölla na Irsko, Bachmannovo, ki je bila štiri leta v razmerju s pisateljem Maxom Frischem, tudi leta 1958, iz katerega so izbrana pisma, v Italijo. Oba pa sta se spopadala z notranjo tèmo: njun uspeh sta spremljali izčrpanost in depresija. Prevajalka Ana Grmek, igralca Maja Sever in Matej Puc, urednica oddaje Staša Grahek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto februarja 2026.
Od mame k mami. Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Valerija Skrinjar Tvrz. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
Od mame k mami. Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Valerija Skrinjar Tvrz. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
Taylor Swift je generacijski fenomen. Je popzvezdnica, kantavtorica in poslovnica. Ta dokumentarni film pripoveduje zgodbo o njenem uspehu. Od njenega otroštva do danes prikazuje njeno 20-letno glasbeno pot z redko videnimi posnetki ter komentarji poznavalcev glasbene industrije in oboževalcev. Morda boste videli plat Taylor Swift, ki je ne poznate ali ne pričakujete. 2. del: V drugem delu se Taylor Swift, potem ko je bila žrtev kulture izključevanja in se je umaknila iz javnosti, kljubovalno in odločno vrne na sceno. Začne svoje novo obdobje. Nova Taylor ni več tista, ki je v otroštvu želela vsem ugajati, in se ne boji kritike. Upre se glasbeni industriji in kritikom ter spregovori o politiki in sodobnih vprašanjih. Turneja Eras, ki se je je udeležilo več kot 10 milijonov oboževalcev v 21 državah, je vrhunec njenega svetovnega uspeha in zahvala oboževalcem, ki so ji stali ob strani v dobrem in slabem. TAYLOR / Velika Britanija / 2025 / Režija: Guy King
Taylor Swift je generacijski fenomen. Je popzvezdnica, kantavtorica in poslovnica. Ta dokumentarni film pripoveduje zgodbo o njenem uspehu. Od njenega otroštva do danes prikazuje njeno 20-letno glasbeno pot z redko videnimi posnetki ter komentarji poznavalcev glasbene industrije in oboževalcev. Morda boste videli plat Taylor Swift, ki je ne poznate ali ne pričakujete. 2. del: V drugem delu se Taylor Swift, potem ko je bila žrtev kulture izključevanja in se je umaknila iz javnosti, kljubovalno in odločno vrne na sceno. Začne svoje novo obdobje. Nova Taylor ni več tista, ki je v otroštvu želela vsem ugajati, in se ne boji kritike. Upre se glasbeni industriji in kritikom ter spregovori o politiki in sodobnih vprašanjih. Turneja Eras, ki se je je udeležilo več kot 10 milijonov oboževalcev v 21 državah, je vrhunec njenega svetovnega uspeha in zahvala oboževalcem, ki so ji stali ob strani v dobrem in slabem. TAYLOR / Velika Britanija / 2025 / Režija: Guy King
V večerni oddaji Legende ob 21h je bil najprej z nami duo Simon & Garfunkel. Tomaž Cindrić je predstavil njuno tretjo studijsko ploščo Parsley, Sage, Rosemary and Thyme iz leta 1966. V nadaljevanju sta sledila še Ry Cooder in V.M. Bhatt in njuno srečanje ob reki na plošči A Meeting by the River. Oddajo sta zaključili Joan Baez in Diana Krall.
V večerni oddaji Legende ob 21h je bil najprej z nami duo Simon & Garfunkel. Tomaž Cindrić je predstavil njuno tretjo studijsko ploščo Parsley, Sage, Rosemary and Thyme iz leta 1966. V nadaljevanju sta sledila še Ry Cooder in V.M. Bhatt in njuno srečanje ob reki na plošči A Meeting by the River. Oddajo sta zaključili Joan Baez in Diana Krall.
Literarni portret tokrat namenjamo Andréju Bretonu, utemeljitelju ene najbolj prevratniških, hkrati pa poetično tvornih struj v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja – nadrealizma. Aleš Berger, ki je oddajo pripravil leta 1977, se je odločil Bretona – ta se je rodil leta 1896, umrl pa leta 1966 – predstaviti kot teoretika in ustvarjalca: ob odlomkih iz Manifesta nadrealizma, ki je izšel leta 1924, je izbral nekaj reprezentativnih zgledov Bretonove poezije. Avtor scenarija in prevajalec Aleš Berger, interpreta Ivo Ban, Boris Juh, tonski mojster Jure Culiberg, režija Aleš Jan. Posneto 1977. Urednica oddaje Staša Grahek.
Literarni portret tokrat namenjamo Andréju Bretonu, utemeljitelju ene najbolj prevratniških, hkrati pa poetično tvornih struj v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja – nadrealizma. Aleš Berger, ki je oddajo pripravil leta 1977, se je odločil Bretona – ta se je rodil leta 1896, umrl pa leta 1966 – predstaviti kot teoretika in ustvarjalca: ob odlomkih iz Manifesta nadrealizma, ki je izšel leta 1924, je izbral nekaj reprezentativnih zgledov Bretonove poezije. Avtor scenarija in prevajalec Aleš Berger, interpreta Ivo Ban, Boris Juh, tonski mojster Jure Culiberg, režija Aleš Jan. Posneto 1977. Urednica oddaje Staša Grahek.
Tretji godalni kvartet ameriškega skladatelja Dana Welcherja so navdihnile tri slike Mary Cassatt, ene redkih žensk v krogu impresionistov. Vsak stavek izhaja iz drugega obdobja njenega ustvarjanja – od zgodnje Bakhantke prek skrivnostnega prizora V operi do pozne slike Mlada ženska v zelenem. Welcher v celotnem delu razvija osrednjo glasbeno temo, izpeljano iz Cassattinega imena, ter z njo zvočno oriše razvoj slikarkine umetnosti, njen odnos do pogleda, svetlobe in zaznave.
Tretji godalni kvartet ameriškega skladatelja Dana Welcherja so navdihnile tri slike Mary Cassatt, ene redkih žensk v krogu impresionistov. Vsak stavek izhaja iz drugega obdobja njenega ustvarjanja – od zgodnje Bakhantke prek skrivnostnega prizora V operi do pozne slike Mlada ženska v zelenem. Welcher v celotnem delu razvija osrednjo glasbeno temo, izpeljano iz Cassattinega imena, ter z njo zvočno oriše razvoj slikarkine umetnosti, njen odnos do pogleda, svetlobe in zaznave.
Italijanski pisatelj, esejist in pesnik judovskih korenin Primo Levi (1919–1987) je pri nas znan kot avtor spominskih zapiskov iz koncentracijskega taborišča Manowitz-Auschwitz z naslovom Ali je to človek, ki so v originalu izšli leta 1947, slovenski prevod pa pri Cankarjevi založbi leta 2004. Med vojno je bil partizan, nato pa so ga ujeli Nemci in zaprli v omenjeno taborišče. To ga je močno zaznamovalo, in zato je tudi velik del literarnega ustvarjanja posvetil vojnim in taboriščnim izkušnjam. Po vojni je napisal precej knjig in zanje prejel številne nagrade in priznanja. Sicer pa je bil Levi po izobrazbi kemik in je ta poklic opravljal do upokojitve. Manj znano je, da je Levi ob tem ves čas pisal tudi poezijo. Podobno kot v drugih delih, na primer esejih in kratkih zgodbah, je v središču njegovega pesniškega ustvarjanja človek. V pesmih s prefinjeno občutljivostjo ubesedi njegove težave, sanje, želje in drugo. Objavljamo pet njegovih pesmi iz pesniške zbirke Ob negotovi uri (izdana leta 1984, slovenski prevod je izšel leta 2007 pri Centru za slovensko književnost), ki jih je Levi napisal v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prevajalka Jolka Milič, interpret Pavle Ravnohrib, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.
Italijanski pisatelj, esejist in pesnik judovskih korenin Primo Levi (1919–1987) je pri nas znan kot avtor spominskih zapiskov iz koncentracijskega taborišča Manowitz-Auschwitz z naslovom Ali je to človek, ki so v originalu izšli leta 1947, slovenski prevod pa pri Cankarjevi založbi leta 2004. Med vojno je bil partizan, nato pa so ga ujeli Nemci in zaprli v omenjeno taborišče. To ga je močno zaznamovalo, in zato je tudi velik del literarnega ustvarjanja posvetil vojnim in taboriščnim izkušnjam. Po vojni je napisal precej knjig in zanje prejel številne nagrade in priznanja. Sicer pa je bil Levi po izobrazbi kemik in je ta poklic opravljal do upokojitve. Manj znano je, da je Levi ob tem ves čas pisal tudi poezijo. Podobno kot v drugih delih, na primer esejih in kratkih zgodbah, je v središču njegovega pesniškega ustvarjanja človek. V pesmih s prefinjeno občutljivostjo ubesedi njegove težave, sanje, želje in drugo. Objavljamo pet njegovih pesmi iz pesniške zbirke Ob negotovi uri (izdana leta 1984, slovenski prevod je izšel leta 2007 pri Centru za slovensko književnost), ki jih je Levi napisal v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prevajalka Jolka Milič, interpret Pavle Ravnohrib, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Pri iskanju odgovora na to, kaj je imela v mislih mati narava, ugotovimo, da je bila zelo odprtega duha. Ta nazorni, duhoviti in vznemirljivi dokumentarni film nas popelje v svet živalske spolnosti, ki je veliko pestrejša, kot si mislimo. QUEER PLANET / Velika Britanija / 2023 / Izvršna producentka: Martha Holmes
Pri iskanju odgovora na to, kaj je imela v mislih mati narava, ugotovimo, da je bila zelo odprtega duha. Ta nazorni, duhoviti in vznemirljivi dokumentarni film nas popelje v svet živalske spolnosti, ki je veliko pestrejša, kot si mislimo. QUEER PLANET / Velika Britanija / 2023 / Izvršna producentka: Martha Holmes