Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ruski skladatelj, rojen 18. marca 1844, je bil velik mojster orkestracije, svoja največja dela pa je ustvaril na področju opere in programske simfonične glasbe. Med njegova najbolj priljubljena dela sodi simfonična pesnitev Šeherezada, ki jo je napisal leta 1888 po navdihu zgodb iz zbirke Tisoč in ena noč. Skladbo Čmrljev let je ustvaril za opero Pravljica o carju Sultanu, zaradi svoje virtuoznosti je doživela zelo veliko priredb.Tokrat predstavljamo priredbo za klarinet in klavir ter priredbo za ksilofon in klavir.
Ruski skladatelj, rojen 18. marca 1844, je bil velik mojster orkestracije, svoja največja dela pa je ustvaril na področju opere in programske simfonične glasbe. Med njegova najbolj priljubljena dela sodi simfonična pesnitev Šeherezada, ki jo je napisal leta 1888 po navdihu zgodb iz zbirke Tisoč in ena noč. Skladbo Čmrljev let je ustvaril za opero Pravljica o carju Sultanu, zaradi svoje virtuoznosti je doživela zelo veliko priredb.Tokrat predstavljamo priredbo za klarinet in klavir ter priredbo za ksilofon in klavir.
Eden najpomembnejših bobnarjev v zgodovini slovenskega jazza ni samo instrumentalist, ampak tudi skladatelj. Pred koncertom v SiTi Teatru (petek, 20. marca) z Big Bandom RTV Slovenija (dirigent Matjaž Mikuletič) smo se z Rendlo na kratko pogovarjali v studiju Programa Ars.
Eden najpomembnejših bobnarjev v zgodovini slovenskega jazza ni samo instrumentalist, ampak tudi skladatelj. Pred koncertom v SiTi Teatru (petek, 20. marca) z Big Bandom RTV Slovenija (dirigent Matjaž Mikuletič) smo se z Rendlo na kratko pogovarjali v studiju Programa Ars.
Simfonični orkester Berlinskega radia je na koncertu 24. oktobra lani v Koncertni hiši v Berlinu gostil ameriškega dirigenta Rodericka Coxa in ameriško kanadsko violinistko Leilo Josefowicz. Večer se je odprl s skladbo Helix Ese-Pekke Salonena, sledil je Koncert za violino in orkester v D-duru Igorja Stravinskega, na koncu pa je bila izvedena še Simfonija št. 4 Petra Iljiča Čajkovskega.
Simfonični orkester Berlinskega radia je na koncertu 24. oktobra lani v Koncertni hiši v Berlinu gostil ameriškega dirigenta Rodericka Coxa in ameriško kanadsko violinistko Leilo Josefowicz. Večer se je odprl s skladbo Helix Ese-Pekke Salonena, sledil je Koncert za violino in orkester v D-duru Igorja Stravinskega, na koncu pa je bila izvedena še Simfonija št. 4 Petra Iljiča Čajkovskega.
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 6. del: Južna Amerika se razprostira od južne konice Ognjene zemlje do Karibskega otočja, od južne do severne poloble. Milijone let je bila popolnoma izolirana celina, ločena od svoje severne sestre. Naravni habitati, ki so se oblikovali v preteklosti, še danes zaznamujejo življenja ljudi. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Friederike Schmidt-Vogt, Sigrun Laste
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 6. del: Južna Amerika se razprostira od južne konice Ognjene zemlje do Karibskega otočja, od južne do severne poloble. Milijone let je bila popolnoma izolirana celina, ločena od svoje severne sestre. Naravni habitati, ki so se oblikovali v preteklosti, še danes zaznamujejo življenja ljudi. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Friederike Schmidt-Vogt, Sigrun Laste
Kulturni dom Gorica je v pričakovanju festivala komičnega gledališča, ko bodo gostili osem predstav: pet jih bo v slovenskem jeziku, dve bosta v italijanskem in ena v furlanskem. Ustavimo se v koprski galeriji Meduza, kjer se prvič predstavlja Luka Širok, predstavimo pa tudi Grošljev simpozij, ki se posveča delu starorimskega zgodovinarja Tita Livija. Glasbena ogrlica Simone Moličnik pa nas ovije z ustvarjalnostjo Srečka Kosovela, ki je stalni vir navdiha mnogim glasbenikom različnih zvrsti. Jutri bo njegov rojstni dan.
Kulturni dom Gorica je v pričakovanju festivala komičnega gledališča, ko bodo gostili osem predstav: pet jih bo v slovenskem jeziku, dve bosta v italijanskem in ena v furlanskem. Ustavimo se v koprski galeriji Meduza, kjer se prvič predstavlja Luka Širok, predstavimo pa tudi Grošljev simpozij, ki se posveča delu starorimskega zgodovinarja Tita Livija. Glasbena ogrlica Simone Moličnik pa nas ovije z ustvarjalnostjo Srečka Kosovela, ki je stalni vir navdiha mnogim glasbenikom različnih zvrsti. Jutri bo njegov rojstni dan.
Zborovski mozaik posvečamo litovskemu skladatelju, dirigentu in pedagogu Vytautasu Miškinisu.
Zborovski mozaik posvečamo litovskemu skladatelju, dirigentu in pedagogu Vytautasu Miškinisu.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Radijsko izvedbo sta pod vodstvom urednika in režiserja Alena Jelena pripravili tonska mojstrica Sonja Strenar in glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Radijsko izvedbo sta pod vodstvom urednika in režiserja Alena Jelena pripravili tonska mojstrica Sonja Strenar in glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Oddajo namenjamo glasbi iz severnoameriške serije z naslovom Glee, katere dobršen del je namenjen vokalnim poustvarjalcem (v našem primeru gre za igralce, vokaliste in tudi plesalce) in seveda predvsem skladbam, s katerimi nadaljujejo, poglabljajo in širijo zgodbo, ki jo prinaša vsaka posamezna serija. Čeprav je iskanje skladb, ustvarjalci serije so se morali ozirati na zgodbo posamezne serije, vodilo tudi v zakladnico uspešnic popularne glasbe, bomo v oddaji poslušali le tiste, ki so sestavni del različnih muzikalov.
Oddajo namenjamo glasbi iz severnoameriške serije z naslovom Glee, katere dobršen del je namenjen vokalnim poustvarjalcem (v našem primeru gre za igralce, vokaliste in tudi plesalce) in seveda predvsem skladbam, s katerimi nadaljujejo, poglabljajo in širijo zgodbo, ki jo prinaša vsaka posamezna serija. Čeprav je iskanje skladb, ustvarjalci serije so se morali ozirati na zgodbo posamezne serije, vodilo tudi v zakladnico uspešnic popularne glasbe, bomo v oddaji poslušali le tiste, ki so sestavni del različnih muzikalov.
Na jasi so se sončili gad, krastača, kuščar in močerad … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Jože Sevljak. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.
Na jasi so se sončili gad, krastača, kuščar in močerad … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Jože Sevljak. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.
Tokrat bomo v družbi z Zlatkom Kaučičem, ki je pred kratkim izdal album Oblaki življenja / Le nuvole della vita. Gre za še en njegov poklon poeziji Srečka Kosovela, ki tokrat tudi z recitacijami v slovenskem in italijanskem jeziku bogati Kaučičevo novo glasbeno zgodbo. Vabljeni, da na naših valovih prisluhnete Oblakom življenja v izvedbi kvarteta Zvočni izviri, z recitali Ane Geršak in Pierluigija Pintarja. Marsikaj zanimivega boste seveda izvedeli tudi v pogovoru z Zlatkom Kaučičem in Tomijem Novakom.
Tokrat bomo v družbi z Zlatkom Kaučičem, ki je pred kratkim izdal album Oblaki življenja / Le nuvole della vita. Gre za še en njegov poklon poeziji Srečka Kosovela, ki tokrat tudi z recitacijami v slovenskem in italijanskem jeziku bogati Kaučičevo novo glasbeno zgodbo. Vabljeni, da na naših valovih prisluhnete Oblakom življenja v izvedbi kvarteta Zvočni izviri, z recitali Ane Geršak in Pierluigija Pintarja. Marsikaj zanimivega boste seveda izvedeli tudi v pogovoru z Zlatkom Kaučičem in Tomijem Novakom.
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
Komedija znamenitega ameriškega satirika je bila posneta leta 1957 in spada v sklop t. i. antologijskih iger arhiva Radia Slovenija. Sicer pa v povojnem času nastanka igre ni šlo le za smeh zaradi smeha, pač pa je komedija morala in želela imeti tudi satirično ost. Namreč Tom hoče od države izterjati star dolg za tri tone govedine, ki ga je podedoval od strica, da bi imel dovolj denarja za ženitev. Prevajalka: Maja Sever Režiserka: Maša Slavec Tonski mojster: Borut Jeras Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Nastopajo – Boris Kralj, Jana Osojnik in Jurij Souček. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1957.
Komedija znamenitega ameriškega satirika je bila posneta leta 1957 in spada v sklop t. i. antologijskih iger arhiva Radia Slovenija. Sicer pa v povojnem času nastanka igre ni šlo le za smeh zaradi smeha, pač pa je komedija morala in želela imeti tudi satirično ost. Namreč Tom hoče od države izterjati star dolg za tri tone govedine, ki ga je podedoval od strica, da bi imel dovolj denarja za ženitev. Prevajalka: Maja Sever Režiserka: Maša Slavec Tonski mojster: Borut Jeras Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Nastopajo – Boris Kralj, Jana Osojnik in Jurij Souček. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1957.
Martin ima 40. rojstni dan in med oddajo ga presenetijo s torto. Presenetijo tudi Lise, ki je na njegov rojstni dan pozabila. Na rojstnodnevni večerji Lisina mama reče, da Lise noče otrok, in vsem pokvari večer. Johannes pripelje avto, ki ga je Lise pustila pri njem, in povabijo ga na avdicijo za novega kuharja. CHAOS / 2024 / Danska Scenarij: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin Režija: Lars Kaalund V glavnih vlogah: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin, Andreas Jebro, Lila Nobel, Silje Havmøller Schmidt, Tina Gylling Mortensen, Kurt Ravn, Janni Fauershou
Martin ima 40. rojstni dan in med oddajo ga presenetijo s torto. Presenetijo tudi Lise, ki je na njegov rojstni dan pozabila. Na rojstnodnevni večerji Lisina mama reče, da Lise noče otrok, in vsem pokvari večer. Johannes pripelje avto, ki ga je Lise pustila pri njem, in povabijo ga na avdicijo za novega kuharja. CHAOS / 2024 / Danska Scenarij: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin Režija: Lars Kaalund V glavnih vlogah: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin, Andreas Jebro, Lila Nobel, Silje Havmøller Schmidt, Tina Gylling Mortensen, Kurt Ravn, Janni Fauershou
Oddajo posvečamo Jožetu Privšku. Poslušamo skladbe: Jože Privšek: Rožnik – solist: saksofonist Andy Arnol Jože Privšek: H. T. 1967 – solisti: trobentača Mojmir Sepe in Urban Koder, saksofonisti Dušan Veble, Albert Podgornik in Ati Soss, pozavnista Franci Puhar in Mišo Trtnik, bobnar Franc Jagodic Jože Privšek. Križanke 71 – solista: pianist Silvo Stingl in saksofonist Ati Soss Jože Privšek: That's for Ending – solist: pianist Silvo Stingl
Oddajo posvečamo Jožetu Privšku. Poslušamo skladbe: Jože Privšek: Rožnik – solist: saksofonist Andy Arnol Jože Privšek: H. T. 1967 – solisti: trobentača Mojmir Sepe in Urban Koder, saksofonisti Dušan Veble, Albert Podgornik in Ati Soss, pozavnista Franci Puhar in Mišo Trtnik, bobnar Franc Jagodic Jože Privšek. Križanke 71 – solista: pianist Silvo Stingl in saksofonist Ati Soss Jože Privšek: That's for Ending – solist: pianist Silvo Stingl
Josip Mlakić (1962) je plodovit in pogosto nagrajen bosansko-hercegovski pisatelj. V Literarnem nokturnu lahko slišite odlomek iz njegovega romana Božja jeza (2014). Prvoosebni pripovedovalec izve, da je v neodobreni vojaški akciji umrl njegov brat, ob njem pa še osem pripadnikov hrvaške vojske. Mlakićev roman je na prvi pogled kriminalka, na drugi pa noir opis grozot in nesmiselnosti vojne. Režiserka Špela Kravogel, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, prevod in urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Josip Mlakić (1962) je plodovit in pogosto nagrajen bosansko-hercegovski pisatelj. V Literarnem nokturnu lahko slišite odlomek iz njegovega romana Božja jeza (2014). Prvoosebni pripovedovalec izve, da je v neodobreni vojaški akciji umrl njegov brat, ob njem pa še osem pripadnikov hrvaške vojske. Mlakićev roman je na prvi pogled kriminalka, na drugi pa noir opis grozot in nesmiselnosti vojne. Režiserka Špela Kravogel, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, prevod in urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Prvi del diptiha razvpitega Ulricha Seidla o dveh odtujenih bratih, sinovih bivšega nacista, ki se po dolgem času spet srečata po smrti njune matere. V prvem filmu spremljamo vsakdan sina z umetniškim imenom Richie Bravo. Živi ali – bolje rečeno – se prebija iz dneva v dan s prepevanjem nemških šlagerjev v napol praznih hotelih v italijanskem letoviškem mestu Rimini. Originalni naslov: RIMINI Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Ulrich Seidl Scenarij: Ulrich Seidl in Veronika Franz Igrajo: Michael Thomas, Tessa Göttlicher, Hans-Michael Rehberg, Georg Friedrich
Prvi del diptiha razvpitega Ulricha Seidla o dveh odtujenih bratih, sinovih bivšega nacista, ki se po dolgem času spet srečata po smrti njune matere. V prvem filmu spremljamo vsakdan sina z umetniškim imenom Richie Bravo. Živi ali – bolje rečeno – se prebija iz dneva v dan s prepevanjem nemških šlagerjev v napol praznih hotelih v italijanskem letoviškem mestu Rimini. Originalni naslov: RIMINI Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Ulrich Seidl Scenarij: Ulrich Seidl in Veronika Franz Igrajo: Michael Thomas, Tessa Göttlicher, Hans-Michael Rehberg, Georg Friedrich
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Odličen politični triler, postavljen v jedro islamske teokracije, je bil v Cannesu leta 2022 nagrajen z zlato palmo za najboljši scenarij. Al Azhar v Kairu je najprestižnejša sunitska univerza. Njeni diplomanti zasedajo najvišje položaje v cerkveni hierarhiji in imajo močan vpliv tudi na politične odločitve v širši regiji. Biti na čelu take ustanove seveda pomeni imeti velik vpliv na javnost, zato si tudi egiptovska država prizadeva, da bi bil na tem položaju človek po njenem okusu. Po smrti velikega imama, vrhovnega vodje univerze, se za zidovi spoštovane institucije začne neusmiljen in brutalen boj za njegovo nasledstvo. Pomembno vlogo v vsej spletki ima tudi tajna služba, ki s pomočjo agenta, polkovnika Ibrahima, in infiltranta Adama, preprostega in nadarjenega študenta, poskuša vplivati na kandidate in na glasovanje za izpraznjen »prestol«. Originalni naslov: WALAD MIN AL-JANNA Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: politični triler Režija: Tarik Saleh Scenarij: Tarik Saleh Igrajo: Tawfeek Barhom, Fares Fares, Mohammad Bakri, Makram Khoury
Odličen politični triler, postavljen v jedro islamske teokracije, je bil v Cannesu leta 2022 nagrajen z zlato palmo za najboljši scenarij. Al Azhar v Kairu je najprestižnejša sunitska univerza. Njeni diplomanti zasedajo najvišje položaje v cerkveni hierarhiji in imajo močan vpliv tudi na politične odločitve v širši regiji. Biti na čelu take ustanove seveda pomeni imeti velik vpliv na javnost, zato si tudi egiptovska država prizadeva, da bi bil na tem položaju človek po njenem okusu. Po smrti velikega imama, vrhovnega vodje univerze, se za zidovi spoštovane institucije začne neusmiljen in brutalen boj za njegovo nasledstvo. Pomembno vlogo v vsej spletki ima tudi tajna služba, ki s pomočjo agenta, polkovnika Ibrahima, in infiltranta Adama, preprostega in nadarjenega študenta, poskuša vplivati na kandidate in na glasovanje za izpraznjen »prestol«. Originalni naslov: WALAD MIN AL-JANNA Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: politični triler Režija: Tarik Saleh Scenarij: Tarik Saleh Igrajo: Tawfeek Barhom, Fares Fares, Mohammad Bakri, Makram Khoury
Trideset let po genocidu – prvem v Evropi po drugi svetovni vojni – preživeli v Bosni in Hercegovini še vedno iščejo pogrešane svojce. Dokumentarni film Kje si spremlja bosansko-ameriško umetnico Aido Šehović in njen svojevrstni nomadski spomenik žrtvam genocida v Srebrenici, ki se po petnajstih letih potovanja po svetu vrača na kraj zločina. Ob postavitvi na končno lokacijo se preživeli in svojci žrtev zberejo ter v spomin na umrle s kavo napolnijo na tisoče keramičnih skodelic, fildžanov. Skupaj žalujejo in se soočajo z bolečimi vprašanji: Kaj pomeni »nikoli več« v svetu, kjer storilci velikokrat ostajajo nekaznovani? Kako lahko umetnost in sočutje zapolnita praznino, ki so jo povzročile neizmerne izgube in travme? WHERE HAVE YOU BEEN / ŠTO TE NEMA / Bosna in Hercegovina, Velika Britanija, ZDA / Režija: Mirko Pincelli
Trideset let po genocidu – prvem v Evropi po drugi svetovni vojni – preživeli v Bosni in Hercegovini še vedno iščejo pogrešane svojce. Dokumentarni film Kje si spremlja bosansko-ameriško umetnico Aido Šehović in njen svojevrstni nomadski spomenik žrtvam genocida v Srebrenici, ki se po petnajstih letih potovanja po svetu vrača na kraj zločina. Ob postavitvi na končno lokacijo se preživeli in svojci žrtev zberejo ter v spomin na umrle s kavo napolnijo na tisoče keramičnih skodelic, fildžanov. Skupaj žalujejo in se soočajo z bolečimi vprašanji: Kaj pomeni »nikoli več« v svetu, kjer storilci velikokrat ostajajo nekaznovani? Kako lahko umetnost in sočutje zapolnita praznino, ki so jo povzročile neizmerne izgube in travme? WHERE HAVE YOU BEEN / ŠTO TE NEMA / Bosna in Hercegovina, Velika Britanija, ZDA / Režija: Mirko Pincelli
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
18. marca leta 1904 se je rodil Srečko Kosovel, pesnik, ki je v svojem kratkem življenju (umrl je pri dvaindvajsetih letih) napisal izjemen opus. Ta zajema še tradicionalistično pesnjenje pa tudi modernistične poskuse. Pesem Jutro na gori je izjemno kratek in z ostrimi potezami naslikan trenutek doživetja in morda celo spoznanja. Interpret Boris Ostan. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2004.
18. marca leta 1904 se je rodil Srečko Kosovel, pesnik, ki je v svojem kratkem življenju (umrl je pri dvaindvajsetih letih) napisal izjemen opus. Ta zajema še tradicionalistično pesnjenje pa tudi modernistične poskuse. Pesem Jutro na gori je izjemno kratek in z ostrimi potezami naslikan trenutek doživetja in morda celo spoznanja. Interpret Boris Ostan. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2004.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Pred nedeljskim koncertom dua Lenart Krečič / Peter Mihelič v Jazz klubu Kazina smo v studiju Programa Ars v živo gostili saksofonista Lenarta Krečiča. Z njim se je pogovarjal Hugo Šekoranja.
Pred nedeljskim koncertom dua Lenart Krečič / Peter Mihelič v Jazz klubu Kazina smo v studiju Programa Ars v živo gostili saksofonista Lenarta Krečiča. Z njim se je pogovarjal Hugo Šekoranja.
Leta 1916 sta bili v Münchnu v tamkajšnjem Narodnem gledališču premierno izvedeni prvi operi Ericha Wolfganga Korngolda z naslovoma Polikratov prstan in Violanta. Korngold je bil takrat star devetnajst let. Njegove skladbe so se izvajale po celotni Evropi, za skladateljev zgodnji in nadvse osupljivi talent pa so slišali tudi v Ameriki, kjer so v tistem času prav tako že izvedli več njegovih del. V letih od 1917 do 1920 je nastalo več novih skladb, med najpomembnejšimi sta zagotovo Korngoldova scenska glasba za Shakespearjevo dramo Mnogo hrupa za nič, op. 11 in njegova prva opera v treh dejanjih z naslovom Mrtvo mesto, op. 12.
Leta 1916 sta bili v Münchnu v tamkajšnjem Narodnem gledališču premierno izvedeni prvi operi Ericha Wolfganga Korngolda z naslovoma Polikratov prstan in Violanta. Korngold je bil takrat star devetnajst let. Njegove skladbe so se izvajale po celotni Evropi, za skladateljev zgodnji in nadvse osupljivi talent pa so slišali tudi v Ameriki, kjer so v tistem času prav tako že izvedli več njegovih del. V letih od 1917 do 1920 je nastalo več novih skladb, med najpomembnejšimi sta zagotovo Korngoldova scenska glasba za Shakespearjevo dramo Mnogo hrupa za nič, op. 11 in njegova prva opera v treh dejanjih z naslovom Mrtvo mesto, op. 12.