Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Bodo tržaški Kulturni dom, v katerem deluje Slovensko stalno gledališče, prodali? Tako si želijo lastniki iz Nepremičninske družbe Dom, ki se je znašla v milijonskih dolgovih. Kaj prinaša dan na ljubljanskem filmskem festivalu Liffe, ki se je sinoči začel s premiero filma režiserja Marka Naberšnika z »romanesknim« naslovom Perilo se pere na devetdeset? Ter kam obrniti radijski gumb za umetniško izkušnjo Cankarjevega romana Na klancu? To so teme tokratne oddaje Pol ure kulture, prepletene z izborom »hrupnih« popevk.
Bodo tržaški Kulturni dom, v katerem deluje Slovensko stalno gledališče, prodali? Tako si želijo lastniki iz Nepremičninske družbe Dom, ki se je znašla v milijonskih dolgovih. Kaj prinaša dan na ljubljanskem filmskem festivalu Liffe, ki se je sinoči začel s premiero filma režiserja Marka Naberšnika z »romanesknim« naslovom Perilo se pere na devetdeset? Ter kam obrniti radijski gumb za umetniško izkušnjo Cankarjevega romana Na klancu? To so teme tokratne oddaje Pol ure kulture, prepletene z izborom »hrupnih« popevk.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na šestem koncertu letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je nastopil ameriški virtuoz na renesančni lutnji Paul Kieffer. Njegov recital je bil v celoti posvečen glasbi Giacoma Gorzanisa, ki je v drugi polovici 16. stoletja muziciral za radovljiškega graščaka Mavricija Dietrichsteina in druge plemiče na Kranjskem.
Na šestem koncertu letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je nastopil ameriški virtuoz na renesančni lutnji Paul Kieffer. Njegov recital je bil v celoti posvečen glasbi Giacoma Gorzanisa, ki je v drugi polovici 16. stoletja muziciral za radovljiškega graščaka Mavricija Dietrichsteina in druge plemiče na Kranjskem.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh med širšim občinstvom in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vseh mogočnikov in prikazal njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela. Izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh med širšim občinstvom in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vseh mogočnikov in prikazal njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela. Izšel je leta 1903.
Glasba k filmu Feničanska spletka, ki jo je napisal Alexandre Desplat, predstavlja sofisticirano zvočno nadgradnjo vizualno prepoznavnega pripovednega sloga režiserja Wesa Andersona. Osnovna kompozicijska zasnova izhaja iz motivnega gradiva baleta Ognjeni ptič Igorja Stravinskega, ki ga Desplat preoblikuje in variira skozi celoten film, s čimer doseže tematsko kontinuiteto in dramaturško povezanost posameznih sekvenc.
Glasba k filmu Feničanska spletka, ki jo je napisal Alexandre Desplat, predstavlja sofisticirano zvočno nadgradnjo vizualno prepoznavnega pripovednega sloga režiserja Wesa Andersona. Osnovna kompozicijska zasnova izhaja iz motivnega gradiva baleta Ognjeni ptič Igorja Stravinskega, ki ga Desplat preoblikuje in variira skozi celoten film, s čimer doseže tematsko kontinuiteto in dramaturško povezanost posameznih sekvenc.
Kaj vse delajo polhki pred spanjem … Pripoveduje: Jelena Sitar. Napisala: Jelena Sitar. Avtor glasbe: Igor Cvetko. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Kaj vse delajo polhki pred spanjem … Pripoveduje: Jelena Sitar. Napisala: Jelena Sitar. Avtor glasbe: Igor Cvetko. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
V tej oddaji se spominjamo enega velikih mojstrov slovenske zabavne in predvsem narodno-zabavne glasbe Borisa Kovačiča. Rojen je bil na trinajstega novembra leta 1934 v Celju, torej bi danes praznoval enaindevetdeseti rojstni dan. Svoj ansambel je ustanovil leta 1960, prav gotovo pa ta šteje med najbolj prepoznavne, priljubljene in uveljavljene, čeprav se je na veselicah pojavljal bolj malo, zaradi službe pa tudi ni nikdar gostoval daleč od doma. Podrobneje pa se ne bomo spuščali v suhoparno kronološko opisovanje življenja Borisa Kovačiča. Prisluhnili bomo njegovim melodijam, ki povedo več kot vse besede. Nežne, melodične, z mehkim glasom njegove Stanke, na odlična besedila predvsem Gregorja Strniše (s katerim je veliko sodeloval) vam ponujamo v posluh in spomin nanj. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
V tej oddaji se spominjamo enega velikih mojstrov slovenske zabavne in predvsem narodno-zabavne glasbe Borisa Kovačiča. Rojen je bil na trinajstega novembra leta 1934 v Celju, torej bi danes praznoval enaindevetdeseti rojstni dan. Svoj ansambel je ustanovil leta 1960, prav gotovo pa ta šteje med najbolj prepoznavne, priljubljene in uveljavljene, čeprav se je na veselicah pojavljal bolj malo, zaradi službe pa tudi ni nikdar gostoval daleč od doma. Podrobneje pa se ne bomo spuščali v suhoparno kronološko opisovanje življenja Borisa Kovačiča. Prisluhnili bomo njegovim melodijam, ki povedo več kot vse besede. Nežne, melodične, z mehkim glasom njegove Stanke, na odlična besedila predvsem Gregorja Strniše (s katerim je veliko sodeloval) vam ponujamo v posluh in spomin nanj. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
15. novembra bo minilo sto šestdeset let, odkar se je v Zagorju rodila slovenska pisateljica, pesnica in dramatičarka Lea Fatur. Ustvarjalka je manj znana in morda tudi po krivici prezrta. Napisala je namreč kakih šestnajst proznih del, se zanimala za ljudsko pripovedništvo in zgodovino, bila je poliglotka. Njenemu življenju in delu se je posvetila Tadeja Šergán. Igralca Stannia Boninsegna in Zvone Hribar, bralka Lucija Grm, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič. Posneto na Radiu Slovenija, 2013.
15. novembra bo minilo sto šestdeset let, odkar se je v Zagorju rodila slovenska pisateljica, pesnica in dramatičarka Lea Fatur. Ustvarjalka je manj znana in morda tudi po krivici prezrta. Napisala je namreč kakih šestnajst proznih del, se zanimala za ljudsko pripovedništvo in zgodovino, bila je poliglotka. Njenemu življenju in delu se je posvetila Tadeja Šergán. Igralca Stannia Boninsegna in Zvone Hribar, bralka Lucija Grm, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič. Posneto na Radiu Slovenija, 2013.
Tinkara Kovač predstavi svoj novi album duetov in napove koncert v Cankarjevem domu, Franci Čelhar bo govoril o novih načrtih skupine Prizma, s katero bo v Jazz klubu Kazina predstavil dvojno vinilno ploščo, s Simonom Phillipsom pa bomo poslušali njegov tretji protokol.
Tinkara Kovač predstavi svoj novi album duetov in napove koncert v Cankarjevem domu, Franci Čelhar bo govoril o novih načrtih skupine Prizma, s katero bo v Jazz klubu Kazina predstavil dvojno vinilno ploščo, s Simonom Phillipsom pa bomo poslušali njegov tretji protokol.
Ob letošnji stoti obletnici rojstva slovenskega pisatelja, dramatika, režiserja, scenarista in dramaturga Andreja Hienga predvajamo eno od njegovoh štirih radijskih del, ki tako kot v njegovi dramatiki, sestavljajo njegov španski cikel. Značilna zanj je tematska osredotočenost na osvajalstvo, oblastništvo, politično emigracijo in usodo umetnika. Znamenite osebnosti umešča v zgodovinski kontekst, izpostavi pa njihove etične dileme. V tej igri je to znameniti slikar grškega rodu iz šestnajstega stoletja s pravim imenom Doménikos Theotokópoulos, v zgodovini slikarstva pa znan kot El Greco, špansko Grk. Režiser in dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec El Greco - Vladimir Skrbinšek Geronima - Štefka Drolc Padre Cargana - Rudi Kosmač Juana - Slavka Glavina Manusso - Janez Albreht Godec - Janez Hočevar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1972.
Ob letošnji stoti obletnici rojstva slovenskega pisatelja, dramatika, režiserja, scenarista in dramaturga Andreja Hienga predvajamo eno od njegovoh štirih radijskih del, ki tako kot v njegovi dramatiki, sestavljajo njegov španski cikel. Značilna zanj je tematska osredotočenost na osvajalstvo, oblastništvo, politično emigracijo in usodo umetnika. Znamenite osebnosti umešča v zgodovinski kontekst, izpostavi pa njihove etične dileme. V tej igri je to znameniti slikar grškega rodu iz šestnajstega stoletja s pravim imenom Doménikos Theotokópoulos, v zgodovini slikarstva pa znan kot El Greco, špansko Grk. Režiser in dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec El Greco - Vladimir Skrbinšek Geronima - Štefka Drolc Padre Cargana - Rudi Kosmač Juana - Slavka Glavina Manusso - Janez Albreht Godec - Janez Hočevar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1972.
Skupino švedskih pripadnikov mirovnih sil z novim vodjem Forssom pošljejo v Stupni Do. Na kontrolni točki vidijo, da v vasi gori, toda pripadniki HVO jih ne spustijo mimo. Vodja skupine prosi za okrepitve. Polkovnik jim pošlje na pomoč stotnico Hedbom, sam pa se odpravi na pogovor s poveljnikom hrvaških sil. A LIFE'S WORTH / 2025 / koprodukcija Scenarij: Mona Masri, Oliver Dixon Režija: Ahmed Abdullahi V glavnih vlogah: Edvin Ryding, Maxwell Cunningham, Erik Enge, Toni Prince, Johan Rheborg, Niclas Fransson, Sandra Stojiljković, Björn Elgerd, Johannes Kuhnke, Lazar Dragojević, Eva Porobić, Faketa Salihbegović-Avdagić, Teodora Dragičević, Alban Ukaj, Pavle Marković, Ivana Roščić
Skupino švedskih pripadnikov mirovnih sil z novim vodjem Forssom pošljejo v Stupni Do. Na kontrolni točki vidijo, da v vasi gori, toda pripadniki HVO jih ne spustijo mimo. Vodja skupine prosi za okrepitve. Polkovnik jim pošlje na pomoč stotnico Hedbom, sam pa se odpravi na pogovor s poveljnikom hrvaških sil. A LIFE'S WORTH / 2025 / koprodukcija Scenarij: Mona Masri, Oliver Dixon Režija: Ahmed Abdullahi V glavnih vlogah: Edvin Ryding, Maxwell Cunningham, Erik Enge, Toni Prince, Johan Rheborg, Niclas Fransson, Sandra Stojiljković, Björn Elgerd, Johannes Kuhnke, Lazar Dragojević, Eva Porobić, Faketa Salihbegović-Avdagić, Teodora Dragičević, Alban Ukaj, Pavle Marković, Ivana Roščić
Yoko Ogawa, rojena leta 1962, je od leta 1988 objavila že več kot petdeset del leposlovja in stvarne literature. Doslej je prejela vse pomembnejše japonske literarne nagrade in mnoge mednarodne nagrade. Njen roman Tiha kristalizacija, katerega odlomek predstavljamo v tokratnem Literarnem nokturnu, je bil med drugim uvrščen na ožji seznam za mednarodno nagrado booker in preveden v več kot deset jezikov. Alegorična distopija se dogaja na neimenovanem otoku, s katerega kar naprej izginjajo stvari, otočani pa jih slej ko prej pozabijo. Avtoritarna država z ukrepi tajne policije ali t. i. lovcev na spomine zatira vsak preostali spomin nanje ter preganja ljudi, ki sposobnost spominjanja ohranjajo. Protagonistka romana je pisateljica, ki zato, ker se boji, da bodo odpeljali tudi njenega urednika, skuje prav poseben načrt. Prevajalec Domen Kavčič, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Mojka Končar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
Yoko Ogawa, rojena leta 1962, je od leta 1988 objavila že več kot petdeset del leposlovja in stvarne literature. Doslej je prejela vse pomembnejše japonske literarne nagrade in mnoge mednarodne nagrade. Njen roman Tiha kristalizacija, katerega odlomek predstavljamo v tokratnem Literarnem nokturnu, je bil med drugim uvrščen na ožji seznam za mednarodno nagrado booker in preveden v več kot deset jezikov. Alegorična distopija se dogaja na neimenovanem otoku, s katerega kar naprej izginjajo stvari, otočani pa jih slej ko prej pozabijo. Avtoritarna država z ukrepi tajne policije ali t. i. lovcev na spomine zatira vsak preostali spomin nanje ter preganja ljudi, ki sposobnost spominjanja ohranjajo. Protagonistka romana je pisateljica, ki zato, ker se boji, da bodo odpeljali tudi njenega urednika, skuje prav poseben načrt. Prevajalec Domen Kavčič, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Mojka Končar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
Nežna oda ljubezni v vseh njenih oblikah. Nagrada FIPRESCI v sekciji Posebni pogled festivala v Cannesu leta 2022. Dogajanje je postavljeno v tradicionalno maroško medino, kjer starejši krojač Halim in njegova žena Mina vodita trgovinico z ročno izdelanimi kaftani. Halim je mojster svojega poklica in predan ohranjanju tradicionalnih tehnik šivanja. Mina že dolgo ve za Halimovo drugačno spolno usmerjenost, ki jo ta prikriva zaradi konservativne okolice. Kljub temu njun zakon temelji na spoštovanju in globoki povezanosti. Ko v trgovino pride nov vajenec, se napetost in čustva začnejo razkrivati. Medtem ko se Mina bori z zdravstvenimi težavami, se med Halimom in novim vajencem razvije tiha in nežna čustvena vez. Režiserka z veliko natančnosti, potrpežljivosti in občutkom za detajle splete zgodbo o neobičajnem ljubezenskem trikotniku. Originalni naslov: LE BLEU DU CAFTAN Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: ljubezenska drama Režija: Maryam Touzani Scenarij: Maryam Touzani in Nabil Ayouch Igrajo: Lubna Azabal, Saleh Bakri, Ayoub Missioui, Mounia Lamkimel
Nežna oda ljubezni v vseh njenih oblikah. Nagrada FIPRESCI v sekciji Posebni pogled festivala v Cannesu leta 2022. Dogajanje je postavljeno v tradicionalno maroško medino, kjer starejši krojač Halim in njegova žena Mina vodita trgovinico z ročno izdelanimi kaftani. Halim je mojster svojega poklica in predan ohranjanju tradicionalnih tehnik šivanja. Mina že dolgo ve za Halimovo drugačno spolno usmerjenost, ki jo ta prikriva zaradi konservativne okolice. Kljub temu njun zakon temelji na spoštovanju in globoki povezanosti. Ko v trgovino pride nov vajenec, se napetost in čustva začnejo razkrivati. Medtem ko se Mina bori z zdravstvenimi težavami, se med Halimom in novim vajencem razvije tiha in nežna čustvena vez. Režiserka z veliko natančnosti, potrpežljivosti in občutkom za detajle splete zgodbo o neobičajnem ljubezenskem trikotniku. Originalni naslov: LE BLEU DU CAFTAN Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: ljubezenska drama Režija: Maryam Touzani Scenarij: Maryam Touzani in Nabil Ayouch Igrajo: Lubna Azabal, Saleh Bakri, Ayoub Missioui, Mounia Lamkimel
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V Glasbeni jutranjici nas danes čakajo obletnice. Današnji dan pa je bil pomemben za toliko glasbenikov, da se jim ne bomo posvetili samo v prvi uri jutranjice, ampak vse do desetih JENŐ TAKÁCS: SERENADA SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV: Klarinet - JOŽE KOTAR, ANDREJ ZUPAN, DUŠAN SODJA in ALJOŠA DEFERRI WOLFGANG AMADEUS MOZART: KONCERT ZA TRI KLAVIRJE IN ORKESTER V F-DURU, K. 242 Klavirji: DUO SCHNABEL in ILSE VON ALPENHEIM, DUNAJSKI SIMFONIKI, Dirigent: BERNHARD PAUMGARTNER ALFONSO X EL SABO: CANTIGAS DE SANTA MARÍA REGINO SAINZ DE LA MAZA: PETENERA PARA GUITARRA (DANZA) Kitara: NARCISO YEPES PETER ILJIČ ČAJKOVSKI: MELANHOLIČNA SERENADA ZA VIOLINO IN ORKESTER V B-MOLU, OP.26 VELIKI SIMFONIČNI ORKESTER VSEZVEZNE RTV SOVJETSKE ZVEZE, Violina: LEONID BORISOVIČ KOGAN, Dirigent: GENADIJ ROŽDESTVENSKI FRIEDRICH WILHELM ZACHOW: PRÄLUDIUM in FUGA Orgle: ANGELA TOMANIČ
V Glasbeni jutranjici nas danes čakajo obletnice. Današnji dan pa je bil pomemben za toliko glasbenikov, da se jim ne bomo posvetili samo v prvi uri jutranjice, ampak vse do desetih JENŐ TAKÁCS: SERENADA SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV: Klarinet - JOŽE KOTAR, ANDREJ ZUPAN, DUŠAN SODJA in ALJOŠA DEFERRI WOLFGANG AMADEUS MOZART: KONCERT ZA TRI KLAVIRJE IN ORKESTER V F-DURU, K. 242 Klavirji: DUO SCHNABEL in ILSE VON ALPENHEIM, DUNAJSKI SIMFONIKI, Dirigent: BERNHARD PAUMGARTNER ALFONSO X EL SABO: CANTIGAS DE SANTA MARÍA REGINO SAINZ DE LA MAZA: PETENERA PARA GUITARRA (DANZA) Kitara: NARCISO YEPES PETER ILJIČ ČAJKOVSKI: MELANHOLIČNA SERENADA ZA VIOLINO IN ORKESTER V B-MOLU, OP.26 VELIKI SIMFONIČNI ORKESTER VSEZVEZNE RTV SOVJETSKE ZVEZE, Violina: LEONID BORISOVIČ KOGAN, Dirigent: GENADIJ ROŽDESTVENSKI FRIEDRICH WILHELM ZACHOW: PRÄLUDIUM in FUGA Orgle: ANGELA TOMANIČ
Brigitte Fontaine, rojena leta 1939, je legendarna francoska avantgardna kantavtorica in pisateljica, ki je napisala več kot dvajset proznih knjig. Za njeno poetiko je značilno združevanje slogov, registrov in občutij. Avtorica pogosto postavlja v središče zaostrene, krvave eksistence z družbenega obrobja in slika protislovja človeškega bivanja. To velja tudi za pesem Gospa učiteljica v prevodu Andreja Perica. Igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija, 2021.
Brigitte Fontaine, rojena leta 1939, je legendarna francoska avantgardna kantavtorica in pisateljica, ki je napisala več kot dvajset proznih knjig. Za njeno poetiko je značilno združevanje slogov, registrov in občutij. Avtorica pogosto postavlja v središče zaostrene, krvave eksistence z družbenega obrobja in slika protislovja človeškega bivanja. To velja tudi za pesem Gospa učiteljica v prevodu Andreja Perica. Igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija, 2021.
14. november je 318. dan v letu, za glasbeno zgodovino zanimiv tudi zato, ker danes zaznamujemo celo vrsto obletnic. JOHANN GEORG LEOPOLD MOZART: SIMFONIJA V G-DURU, NOVA LAMBAŠKA AKADEMIJA ST. MARTIN IN THE FIELDS, Dirigent: SIR NEVILLE MARRINER JOHANN NEPOMUK HUMMEL: VELIKI TRIO V ES-DURU, OP. 93 ZA KLAVIR, VIOLINO IN VIOLONČELO TRIO ARCADIA: Violina - GORJAN KOŠUTA, Violončelo - MILOŠ MLEJNIK, Klavir - RAINER GEPP FANNY MENDELSSOHN HENSEL: SEKSTET ZA KLAVIR IN GODALA V D-DURU, OP. 110 I SOLISTI FILARMONICI ITALIANI, Klavir: JOLANDA VIOLANTE MANUEL DE FALLA / ŠPANSKA NARODNA: SEDEM ŠPANSKIH LJUDSKIH PESMI Alt: MILKA EFTIMOVA, Klavir: LJUBO RANČIGAJ AARON COPLAND: APALAŠKA POMLAD (BALET ZA MARTO) FILHARMONIČNI ORKESTER IZ LOS ANGELESA, Dirigent: LEONARD BERNSTEIN PIET SWERTS: KLONOS ZA SAKSOFON IN KLAVIR Saksofon: BETKA BIZJAK KOTNIK, Klavir: MILANKA ČREŠNIK
14. november je 318. dan v letu, za glasbeno zgodovino zanimiv tudi zato, ker danes zaznamujemo celo vrsto obletnic. JOHANN GEORG LEOPOLD MOZART: SIMFONIJA V G-DURU, NOVA LAMBAŠKA AKADEMIJA ST. MARTIN IN THE FIELDS, Dirigent: SIR NEVILLE MARRINER JOHANN NEPOMUK HUMMEL: VELIKI TRIO V ES-DURU, OP. 93 ZA KLAVIR, VIOLINO IN VIOLONČELO TRIO ARCADIA: Violina - GORJAN KOŠUTA, Violončelo - MILOŠ MLEJNIK, Klavir - RAINER GEPP FANNY MENDELSSOHN HENSEL: SEKSTET ZA KLAVIR IN GODALA V D-DURU, OP. 110 I SOLISTI FILARMONICI ITALIANI, Klavir: JOLANDA VIOLANTE MANUEL DE FALLA / ŠPANSKA NARODNA: SEDEM ŠPANSKIH LJUDSKIH PESMI Alt: MILKA EFTIMOVA, Klavir: LJUBO RANČIGAJ AARON COPLAND: APALAŠKA POMLAD (BALET ZA MARTO) FILHARMONIČNI ORKESTER IZ LOS ANGELESA, Dirigent: LEONARD BERNSTEIN PIET SWERTS: KLONOS ZA SAKSOFON IN KLAVIR Saksofon: BETKA BIZJAK KOTNIK, Klavir: MILANKA ČREŠNIK
Danes celotno Glasbeno jutranjico posvečamo jubilejem glasbenikov. IGNAZ JOSEPH PLEYEL: KVARTET ZA OBOO V D-DURU, OP. 25, 1 Oboa: PIERRE W. FEIT, Violina: GÜNTHER VOLMER, Viola: PAVLE ŠKABAR, Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC GABRIEL GROVLEZ: L'ALMANACH AUX IMAGES Klavir: PETER KATIN
Danes celotno Glasbeno jutranjico posvečamo jubilejem glasbenikov. IGNAZ JOSEPH PLEYEL: KVARTET ZA OBOO V D-DURU, OP. 25, 1 Oboa: PIERRE W. FEIT, Violina: GÜNTHER VOLMER, Viola: PAVLE ŠKABAR, Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC GABRIEL GROVLEZ: L'ALMANACH AUX IMAGES Klavir: PETER KATIN
Danes celotno Glasbeno jutranjico posvečamo jubilejem glasbenikov. IGNAZ JOSEPH PLEYEL: KVARTET ZA OBOO V D-DURU, OP. 25, 1 Oboa: PIERRE W. FEIT, Violina: GÜNTHER VOLMER, Viola: PAVLE ŠKABAR, Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC GABRIEL GROVLEZ: L'ALMANACH AUX IMAGES Klavir: PETER KATIN
Danes celotno Glasbeno jutranjico posvečamo jubilejem glasbenikov. IGNAZ JOSEPH PLEYEL: KVARTET ZA OBOO V D-DURU, OP. 25, 1 Oboa: PIERRE W. FEIT, Violina: GÜNTHER VOLMER, Viola: PAVLE ŠKABAR, Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC GABRIEL GROVLEZ: L'ALMANACH AUX IMAGES Klavir: PETER KATIN
György Ligeti velja za enega najvplivnejših in najbolj inovativnih skladateljev dvajsetega stoletja in ga upravičeno postavljamo ob bok zvenečim imenom, kot so Pierre Boulez, Karlheinz Stockhausen, John Cage in Luciano Berio. Njegov glasbeno-umetniški vzpon se je začel v petdesetih letih prejšnjega stoletja, dokončno pa se je uveljavil z iznajdbo kompozicijskega postopka, imenovanega mikropolifonija.
György Ligeti velja za enega najvplivnejših in najbolj inovativnih skladateljev dvajsetega stoletja in ga upravičeno postavljamo ob bok zvenečim imenom, kot so Pierre Boulez, Karlheinz Stockhausen, John Cage in Luciano Berio. Njegov glasbeno-umetniški vzpon se je začel v petdesetih letih prejšnjega stoletja, dokončno pa se je uveljavil z iznajdbo kompozicijskega postopka, imenovanega mikropolifonija.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.