Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na sporedu Bedřich Smetana: Šest preludijev za orgle, Tri skladbe za ženski zbor, Dva plesa iz cikla 10 čeških plesov, Uvertura k operi Prodana nevesta in duet Janka in Kecala, Vltava iz cikla Moja domovina.
Na sporedu Bedřich Smetana: Šest preludijev za orgle, Tri skladbe za ženski zbor, Dva plesa iz cikla 10 čeških plesov, Uvertura k operi Prodana nevesta in duet Janka in Kecala, Vltava iz cikla Moja domovina.
V ponovitvi osme oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija bomo poslušali skladbe, ki jih je za orkester napisal dirigent, pozavnist, skladatelj in aranžer Lojze Krajnčan. Pri enaintridesetih letih – leta 1992 je Krajnčan postal tudi umetniški vodja in dirigent Big Banda RTV Slovenija. Nasledil je karizmatičnega Jožeta Privška, kar je bil velik zalogaj. Zdaj se poslavlja tudi Krajnčan.
V ponovitvi osme oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija bomo poslušali skladbe, ki jih je za orkester napisal dirigent, pozavnist, skladatelj in aranžer Lojze Krajnčan. Pri enaintridesetih letih – leta 1992 je Krajnčan postal tudi umetniški vodja in dirigent Big Banda RTV Slovenija. Nasledil je karizmatičnega Jožeta Privška, kar je bil velik zalogaj. Zdaj se poslavlja tudi Krajnčan.
Evropska zveza radijskih postaj že 60 let organizira izjenmen projekt, Evroradijski jazzovski orkester. Vsako leto z drugimi glasbeniki, drugim dirigentom, drugim programom in v drugi državi. Organizacijo jubilejnega dogodka so zaupali RTV Slovenija, oziroma Programu Ars. Slovenski predstavniki so bili dirigent, komponist in aranžer Matjaž Mikuletič, basist Jošt Lampret in vokalna solistka Joliette Anžlovar.
Evropska zveza radijskih postaj že 60 let organizira izjenmen projekt, Evroradijski jazzovski orkester. Vsako leto z drugimi glasbeniki, drugim dirigentom, drugim programom in v drugi državi. Organizacijo jubilejnega dogodka so zaupali RTV Slovenija, oziroma Programu Ars. Slovenski predstavniki so bili dirigent, komponist in aranžer Matjaž Mikuletič, basist Jošt Lampret in vokalna solistka Joliette Anžlovar.
Orkester Romanske Švice je 26. novembra lani v Viktorijini dvorani v Ženevi izvedel koncert pod taktirko Jonathana Notta. V vlogi solista se je predstavil pianist Nelson Goerner, ki je zaigral Mozartov Klavirski koncert, št. 23, zazveneli pa sta še Simfonija št. 3 Petra Iljiča Čajkovskega in skladba Molitev za godalni orkester britanske skladateljice Roxanne Panufnik. Gre za revizijo skladbe , ki jo je v letih 1990 in 1997 za zbor napisal njen oče Andrzej Panufnik.
Orkester Romanske Švice je 26. novembra lani v Viktorijini dvorani v Ženevi izvedel koncert pod taktirko Jonathana Notta. V vlogi solista se je predstavil pianist Nelson Goerner, ki je zaigral Mozartov Klavirski koncert, št. 23, zazveneli pa sta še Simfonija št. 3 Petra Iljiča Čajkovskega in skladba Molitev za godalni orkester britanske skladateljice Roxanne Panufnik. Gre za revizijo skladbe , ki jo je v letih 1990 in 1997 za zbor napisal njen oče Andrzej Panufnik.
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 2. del: Versailles, Ludvik XIV. in njegova usoda Drugi del dokumentarne serije Čudesa Evrope razkriva osupljivo zgodovino enega najznamenitejših vladarskih domovanj vseh časov, Versajske palače. Leta 1661 je finančni minister Nicolas Fouquet povabil Ludvika XIV. na slovesno odprtje svojega dvorca Vaux-le-Vicomte, ki naj bi kralja tako očaral, da je ministra iz same zavisti obtožil poneverbe in ga vrgel v ječo, nato pa po zgledu njegove čudovite stvaritve preoblikoval skromni lovski dvorec svojega očeta v mogočno palačo, ki jo še danes občuduje ves svet. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Angèle Berland
Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 2. del: Versailles, Ludvik XIV. in njegova usoda Drugi del dokumentarne serije Čudesa Evrope razkriva osupljivo zgodovino enega najznamenitejših vladarskih domovanj vseh časov, Versajske palače. Leta 1661 je finančni minister Nicolas Fouquet povabil Ludvika XIV. na slovesno odprtje svojega dvorca Vaux-le-Vicomte, ki naj bi kralja tako očaral, da je ministra iz same zavisti obtožil poneverbe in ga vrgel v ječo, nato pa po zgledu njegove čudovite stvaritve preoblikoval skromni lovski dvorec svojega očeta v mogočno palačo, ki jo še danes občuduje ves svet. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Angèle Berland
Michael Palin se odpravi na potovanje po Venezueli, deželi ostrih nasprotij, za katero sta med drugim značilna avtoritarna oblast in množično izseljevanje prebivalcev, tudi zaradi gospodarskega zloma, a obenem spoznava izjemne naravne lepote. Od Caracasa do Amazonije, Karibov in Andov razkriva državo, ki velja za nevarno in zaprto, a očara z osupljivimi pokrajinami, bogato kulturo in neuklonljivim duhom ljudi. 2. del: Michael obišče karibske otoke Los Roques, skriti raj, v katerem je politična nestabilnost skoraj popolnoma ohromila turizem. Potem se odpravi na dolgo pot v notranjost Venezuele, v Araguo, kjer si ogleda destilarno ruma in spozna poseben projekt športne rehabilitacije zapornikov – članov tolp. V Sabaneti, rojstnem kraju Huga Cháveza, Michaela in ekipo pridržijo pripadniki obveščevalne službe, kar pusti močan občutek nelagodja. Pot nadaljuje v Los Llanos, kjer pomaga v naravo vrniti anakondo in se sreča z ogroženim krokodilom, nato pa se po nevarnih gorskih cestah povzpne v Ande do kolonialne Meride. Drugi del potovanja zaključi z vožnjo z najvišjo žičnico na svetu. MICHAEL PALIN IN VENEZUELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Neil Ferguson
Michael Palin se odpravi na potovanje po Venezueli, deželi ostrih nasprotij, za katero sta med drugim značilna avtoritarna oblast in množično izseljevanje prebivalcev, tudi zaradi gospodarskega zloma, a obenem spoznava izjemne naravne lepote. Od Caracasa do Amazonije, Karibov in Andov razkriva državo, ki velja za nevarno in zaprto, a očara z osupljivimi pokrajinami, bogato kulturo in neuklonljivim duhom ljudi. 2. del: Michael obišče karibske otoke Los Roques, skriti raj, v katerem je politična nestabilnost skoraj popolnoma ohromila turizem. Potem se odpravi na dolgo pot v notranjost Venezuele, v Araguo, kjer si ogleda destilarno ruma in spozna poseben projekt športne rehabilitacije zapornikov – članov tolp. V Sabaneti, rojstnem kraju Huga Cháveza, Michaela in ekipo pridržijo pripadniki obveščevalne službe, kar pusti močan občutek nelagodja. Pot nadaljuje v Los Llanos, kjer pomaga v naravo vrniti anakondo in se sreča z ogroženim krokodilom, nato pa se po nevarnih gorskih cestah povzpne v Ande do kolonialne Meride. Drugi del potovanja zaključi z vožnjo z najvišjo žičnico na svetu. MICHAEL PALIN IN VENEZUELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Neil Ferguson
Johann Adolf Hasse je bil v drugi polovici 18. stoletja eden izmed najslavnejših skladateljev. Rodil se je leta 1699 v Bergedorfu pri Hamburgu. Po prvih pevskih uspehih se je posvetil komponiranju in bil v Neaplju eden izmed zadnjih učencev Alessandra Scarlattija. Leta 1730 se je v Benetkah poročil s slavno pevko Faustino Bordoni, s katero je leto pozneje prišel na dresdenski dvor. Izvedba njegove opere Cleofide je bil pravi triumf za zakonca. Po smrti Avgusta Močnega, leta 1733, je njegov sin Friderik Avgust Drugi skladatelja zaposlil v službi kapelnika dresdenskega dvora. Med 30-letno Hassejevo službo v Dresdnu je tamkajšnje glasbeno življenje naravnost vzcvetelo: marsikdo je nevoščljivo pogledoval ali prisluškoval živahnemu dresdenskemu kulturnemu življenju in skladateljevim mojstrovinam.
Johann Adolf Hasse je bil v drugi polovici 18. stoletja eden izmed najslavnejših skladateljev. Rodil se je leta 1699 v Bergedorfu pri Hamburgu. Po prvih pevskih uspehih se je posvetil komponiranju in bil v Neaplju eden izmed zadnjih učencev Alessandra Scarlattija. Leta 1730 se je v Benetkah poročil s slavno pevko Faustino Bordoni, s katero je leto pozneje prišel na dresdenski dvor. Izvedba njegove opere Cleofide je bil pravi triumf za zakonca. Po smrti Avgusta Močnega, leta 1733, je njegov sin Friderik Avgust Drugi skladatelja zaposlil v službi kapelnika dresdenskega dvora. Med 30-letno Hassejevo službo v Dresdnu je tamkajšnje glasbeno življenje naravnost vzcvetelo: marsikdo je nevoščljivo pogledoval ali prisluškoval živahnemu dresdenskemu kulturnemu življenju in skladateljevim mojstrovinam.
Tudi današnje popoldne vam v izteku ponuja Pol ure kulture. Tokratno glasbeno ogrlico posvečamo reviji Primorska poje ter hkrati tudi Dragotinu Ketteju; pesnik s Prema bo našel pot tudi v naš prvi prispevek, v katerem bomo predstavili faksimile pesnikove zbirke Poezij. V nadaljevanju bomo predstavili obsežno retrospektivo filmov Wernerja Herzoga v Slovenski kinoteki v Ljubljani ter se podali še v Rim, kjer so ob 400-letnici vatikanske bazilike pripravili veliko razstavo del kiparja Gian Lorenza Berninija. Zaključili bomo v sežanski osnovni šoli, kjer so s predstavo znova obudili Srečka Kosovela.
Tudi današnje popoldne vam v izteku ponuja Pol ure kulture. Tokratno glasbeno ogrlico posvečamo reviji Primorska poje ter hkrati tudi Dragotinu Ketteju; pesnik s Prema bo našel pot tudi v naš prvi prispevek, v katerem bomo predstavili faksimile pesnikove zbirke Poezij. V nadaljevanju bomo predstavili obsežno retrospektivo filmov Wernerja Herzoga v Slovenski kinoteki v Ljubljani ter se podali še v Rim, kjer so ob 400-letnici vatikanske bazilike pripravili veliko razstavo del kiparja Gian Lorenza Berninija. Zaključili bomo v sežanski osnovni šoli, kjer so s predstavo znova obudili Srečka Kosovela.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Oliver! je angleški muzikal, nastal je po romanu Charlesa Dickensa z naslovom Oliver Twist, pod katerega se je podpisal Lionel Bart. Delo je na W est Endu doživelo premiero leta 1960, na Broadwayju pa leta 1963. Po dobrega pol stoletja pa se je Oliver znašel tudi med nami ...
Oliver! je angleški muzikal, nastal je po romanu Charlesa Dickensa z naslovom Oliver Twist, pod katerega se je podpisal Lionel Bart. Delo je na W est Endu doživelo premiero leta 1960, na Broadwayju pa leta 1963. Po dobrega pol stoletja pa se je Oliver znašel tudi med nami ...
Juhuhu, cvetoča pomlad je že tu! Pripoveduje: Brane Grubar. Napisala: Valerija Skrinjar-Tvrz. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Juhuhu, cvetoča pomlad je že tu! Pripoveduje: Brane Grubar. Napisala: Valerija Skrinjar-Tvrz. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
V tokratni oddaji Jazz in jaz se poklanjamo glasbi Joaa Gilberta oz. njegovemu albumu Voz e violao.
V tokratni oddaji Jazz in jaz se poklanjamo glasbi Joaa Gilberta oz. njegovemu albumu Voz e violao.
Sodobni francoski literarni ustvarjalec Antoine Volodine je eden najbolj samosvojih sodobnih literatov. Volodine, njegovo pravo ime je Jean Desvignes, skupaj s svojimi alter egi, Lutzem Bassmannom, Elli Kronauer in Manuelo Draeger, ustvarja literaturo, ki jo sam označuje z izrazom "posteksotizem" in ki se nikakor ne uvršča v žanr znanstvene fantastike. Protagonisti njegovih del se gibljejo in delujejo na obrobju, njihov svet je pogosto svet revolucij, svet vojn in koncentracijskih taborišč, umaknjen v razdejana, obskurna, imaginarna mesta ali za zidove umobolnic in kaznilnic. Avtorica scenarija: Anuša Trunkelj; prevajalki: Suzana Koncut; Anuša Trunkelj; režiser: Gregor Tozon; bralca: Miha Zor, Maja Moll; igralca: Aleš Valič, Pavle Ravnohrib; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Jure Culiberg; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2011.
Sodobni francoski literarni ustvarjalec Antoine Volodine je eden najbolj samosvojih sodobnih literatov. Volodine, njegovo pravo ime je Jean Desvignes, skupaj s svojimi alter egi, Lutzem Bassmannom, Elli Kronauer in Manuelo Draeger, ustvarja literaturo, ki jo sam označuje z izrazom "posteksotizem" in ki se nikakor ne uvršča v žanr znanstvene fantastike. Protagonisti njegovih del se gibljejo in delujejo na obrobju, njihov svet je pogosto svet revolucij, svet vojn in koncentracijskih taborišč, umaknjen v razdejana, obskurna, imaginarna mesta ali za zidove umobolnic in kaznilnic. Avtorica scenarija: Anuša Trunkelj; prevajalki: Suzana Koncut; Anuša Trunkelj; režiser: Gregor Tozon; bralca: Miha Zor, Maja Moll; igralca: Aleš Valič, Pavle Ravnohrib; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Jure Culiberg; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2011.
"Da bi resnica delovala bolj verodostojno, ji je potrebno brezpogojno dodati malo laži." Tako hudomušno razmišlja ruski romanopisec Fjodor Mihajlovič Dostojevski, z antologijskimi romani kot so Zločin in kazen, Bratje Karamazovi in Idiot eden največjih avtorjev sploh. Čeravno znan predvsem kot romanopisec, so zanj značilne tudi novele oziroma kratke zgodbe. Ena takšnih je tudi humoreska Tuja žena. Prevajalec: Janko Moder Režiser: Hinko Košak Tonski mojster: Dušan Mauser Ivan Andrejevič Šabrin, tajni legacijski svetnik – Stane Sever Glafira Ivanovna, njegova žena – Duša Počkaj Stjepan Maksimovič Tvorogov, njen ljubimec – Boris Kralj Bobinicin, njen drugi ljubimec – Janko Hočevar Vladni prisednik Novikov – Dušan Škedl Nastopajo še – Mina Jeraj, Jana Osojnik, Marjan Benedičič in Stane Česnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1961
"Da bi resnica delovala bolj verodostojno, ji je potrebno brezpogojno dodati malo laži." Tako hudomušno razmišlja ruski romanopisec Fjodor Mihajlovič Dostojevski, z antologijskimi romani kot so Zločin in kazen, Bratje Karamazovi in Idiot eden največjih avtorjev sploh. Čeravno znan predvsem kot romanopisec, so zanj značilne tudi novele oziroma kratke zgodbe. Ena takšnih je tudi humoreska Tuja žena. Prevajalec: Janko Moder Režiser: Hinko Košak Tonski mojster: Dušan Mauser Ivan Andrejevič Šabrin, tajni legacijski svetnik – Stane Sever Glafira Ivanovna, njegova žena – Duša Počkaj Stjepan Maksimovič Tvorogov, njen ljubimec – Boris Kralj Bobinicin, njen drugi ljubimec – Janko Hočevar Vladni prisednik Novikov – Dušan Škedl Nastopajo še – Mina Jeraj, Jana Osojnik, Marjan Benedičič in Stane Česnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1961
Zakonca Lise in Martin sta voditeljski par televizijskega programa, katerega gledanost se zmanjšuje, zaradi česar bi ga lahko ukinili. Poleg tega imata težave tudi zasebno, saj si Martin želi otroka, Lise pa daje prednost karieri. Da bi oddaja pridobila gledalce, se voditelja odpravita na teren, kjer Lise spozna kuharja Johannesa, nad katerim je navdušena. Prepriča ga, da med oddajo v studiu vedno kaj skuha. Kljub povečanju števila gledalcev je oddaja tik pred ukinitvijo, Lise in Martin pa na pragu velikih sprememb. 1. del: Lise in Martin vodita televizijsko oddajo Dobro jutro, Danska. Nova urednica želi oddajo ukiniti, toda Lise jo prepriča, naj da ustvarjalcem še eno priložnost. Lise in Martin pa nista le voditeljski par, par sta tudi zasebno. Martin si želi otroke, Lise pa nad malčki ni niti najmanj navdušena. CHAOS / 2024 / Danska Scenarij: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin Režija: Lars Kaalund V glavnih vlogah: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin, Andreas Jebro, Lila Nobel, Silje Havmøller Schmidt, Tina Gylling Mortensen, Kurt Ravn, Janni Fauershou
Zakonca Lise in Martin sta voditeljski par televizijskega programa, katerega gledanost se zmanjšuje, zaradi česar bi ga lahko ukinili. Poleg tega imata težave tudi zasebno, saj si Martin želi otroka, Lise pa daje prednost karieri. Da bi oddaja pridobila gledalce, se voditelja odpravita na teren, kjer Lise spozna kuharja Johannesa, nad katerim je navdušena. Prepriča ga, da med oddajo v studiu vedno kaj skuha. Kljub povečanju števila gledalcev je oddaja tik pred ukinitvijo, Lise in Martin pa na pragu velikih sprememb. 1. del: Lise in Martin vodita televizijsko oddajo Dobro jutro, Danska. Nova urednica želi oddajo ukiniti, toda Lise jo prepriča, naj da ustvarjalcem še eno priložnost. Lise in Martin pa nista le voditeljski par, par sta tudi zasebno. Martin si želi otroke, Lise pa nad malčki ni niti najmanj navdušena. CHAOS / 2024 / Danska Scenarij: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin Režija: Lars Kaalund V glavnih vlogah: Katrine Greis-Rosenthal, Hadi Ka-Koush, Jacob Lohmann, Amanda Collin, Andreas Jebro, Lila Nobel, Silje Havmøller Schmidt, Tina Gylling Mortensen, Kurt Ravn, Janni Fauershou
V oddaji poslušamo skladbe: Janez Gregorc: Croquis - solisti saksofonista Tone Janša in Andy Arnol ter trobentač Petar Ugrin Duško Gojković: From Way Back - solist trobentač Duško Gojković Karlheinz Miklin/Michael Abene: Next Page - solista saksofonista Karlheinz Miklin in Aleš Suša Elvis Stanič/Aleš Avbelj: Waking the Spring - solisti kitarist Elvis Stanić, saksofonista Blaž Trček in Lenart Krečič
V oddaji poslušamo skladbe: Janez Gregorc: Croquis - solisti saksofonista Tone Janša in Andy Arnol ter trobentač Petar Ugrin Duško Gojković: From Way Back - solist trobentač Duško Gojković Karlheinz Miklin/Michael Abene: Next Page - solista saksofonista Karlheinz Miklin in Aleš Suša Elvis Stanič/Aleš Avbelj: Waking the Spring - solisti kitarist Elvis Stanić, saksofonista Blaž Trček in Lenart Krečič
3. marca 1846 se je v Tolminu rodil Alojz Carli, slovenski duhovnik in pisatelj. Trideset let pozneje je v časopisu Slovenec začel izhajati njegov "izviren roman iz petega stoletja", kot je pisalo v časniku, z naslovom Zadnji dnevi v Ogleju. Ob okrogli obletnici smo izbrali začetek besedila, ki je verjetno bolj povest kot roman, pa vendar. Alojz Carli opisuje v njem družbenozgodovinsko dogajanje v času, ko je rimskemu imperiju s poganskega Vzhoda vse bolj grozila barbarska nevarnost in med prvimi žrtvami je bilo mesto Oglej. Pripoved o obleganju tega imenitnega kraja prepleta tudi z ljubezensko zgodbo in zgodbo o izdajalcu. Igralec Zvone Hribar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2016.
3. marca 1846 se je v Tolminu rodil Alojz Carli, slovenski duhovnik in pisatelj. Trideset let pozneje je v časopisu Slovenec začel izhajati njegov "izviren roman iz petega stoletja", kot je pisalo v časniku, z naslovom Zadnji dnevi v Ogleju. Ob okrogli obletnici smo izbrali začetek besedila, ki je verjetno bolj povest kot roman, pa vendar. Alojz Carli opisuje v njem družbenozgodovinsko dogajanje v času, ko je rimskemu imperiju s poganskega Vzhoda vse bolj grozila barbarska nevarnost in med prvimi žrtvami je bilo mesto Oglej. Pripoved o obleganju tega imenitnega kraja prepleta tudi z ljubezensko zgodbo in zgodbo o izdajalcu. Igralec Zvone Hribar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2016.
Petdeset let po vojaškem udaru v Čilu, s katerim je general Augusto Pinochet strmoglavil predsednika Salvadorja Allendeja, se britanska dokumentarna oddaja posveča mednarodnim vidikom diktature, ki je sledila prevratu. Združene države Amerike so si dejavno prizadevale, da bi se znebile socialista Allendeja, saj so se bale vdora komunizma v Latinsko Ameriko. Velika Britanija pa se je zanašala na pomoč Pinochetovega režima med falklandsko vojno, za kar je bila ministrska predsednica Margaret Thatcher diktatorju hvaležna vse do njegove smrti. Usoda je hotela, da so ga več kot desetletje po koncu diktature priprli prav v Londonu, vendar se mu je po zapleteni pravni bitki uspelo izogniti sojenju za zločine, zagrešene v Čilu med vladavino njegove vojaške hunte. AUGUSTO PINOCHET: THE COUP, THE TORTURE & THE WEST / Velika Britanija / 2023 / Režija: Lyndy Saville
Petdeset let po vojaškem udaru v Čilu, s katerim je general Augusto Pinochet strmoglavil predsednika Salvadorja Allendeja, se britanska dokumentarna oddaja posveča mednarodnim vidikom diktature, ki je sledila prevratu. Združene države Amerike so si dejavno prizadevale, da bi se znebile socialista Allendeja, saj so se bale vdora komunizma v Latinsko Ameriko. Velika Britanija pa se je zanašala na pomoč Pinochetovega režima med falklandsko vojno, za kar je bila ministrska predsednica Margaret Thatcher diktatorju hvaležna vse do njegove smrti. Usoda je hotela, da so ga več kot desetletje po koncu diktature priprli prav v Londonu, vendar se mu je po zapleteni pravni bitki uspelo izogniti sojenju za zločine, zagrešene v Čilu med vladavino njegove vojaške hunte. AUGUSTO PINOCHET: THE COUP, THE TORTURE & THE WEST / Velika Britanija / 2023 / Režija: Lyndy Saville
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Hočemo funk je popotovanje skozi zgodovino funka, od njegovih afriških in džezovskih korenin do zgodnjega dela Jamesa Browna, vzpona skupine Parliament-Funkadelic in vpliva na nastanek hiphopa. Funk je bil pomemben del gibanja za državljanske pravice. Film razkriva simbiotično razmerje med eksplozijo funka ter političnimi razmerami in rasizmom v ZDA v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. WE WANT THE FUNK! / ZDA / 2025 / Režija: Stanley Nelson, Nicole London
Hočemo funk je popotovanje skozi zgodovino funka, od njegovih afriških in džezovskih korenin do zgodnjega dela Jamesa Browna, vzpona skupine Parliament-Funkadelic in vpliva na nastanek hiphopa. Funk je bil pomemben del gibanja za državljanske pravice. Film razkriva simbiotično razmerje med eksplozijo funka ter političnimi razmerami in rasizmom v ZDA v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. WE WANT THE FUNK! / ZDA / 2025 / Režija: Stanley Nelson, Nicole London
William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. V prvi uri poslušamo glasbo Ludwiga van Beethovna, Felixa Mendelssohna, Franza Liszta in Richarda Straussa.
William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. V prvi uri poslušamo glasbo Ludwiga van Beethovna, Felixa Mendelssohna, Franza Liszta in Richarda Straussa.
William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. V prvi uri poslušamo glasbo Ludwiga van Beethovna, Felixa Mendelssohna, Franza Liszta in Richarda Straussa.
William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. V prvi uri poslušamo glasbo Ludwiga van Beethovna, Felixa Mendelssohna, Franza Liszta in Richarda Straussa.
Slovenski pesnik in slikar Andrej Ciuha se je rodil 1961 v Ljubljani, po izobrazbi je magister prava in managementa nepremičnin in diplomirani ekonomist. Ukvarja se s poezijo od leta 2004, ko je izdal svojo prvo pesniško zbirko pri založbi Mondena z naslovom : "Ti si tako lepa". Njegova druga pesniška zbirka Črni in beli biseri je izšla leta 2012. Andrej Ciuha ta hip pripravlja svojo sedmo samostojno razstavo slik na Gradu Bogenšperk z naslovom: "Tretji kamen od sonca". Odprli jo bodo v maju. Interpret Blaž Šef, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Slovenski pesnik in slikar Andrej Ciuha se je rodil 1961 v Ljubljani, po izobrazbi je magister prava in managementa nepremičnin in diplomirani ekonomist. Ukvarja se s poezijo od leta 2004, ko je izdal svojo prvo pesniško zbirko pri založbi Mondena z naslovom : "Ti si tako lepa". Njegova druga pesniška zbirka Črni in beli biseri je izšla leta 2012. Andrej Ciuha ta hip pripravlja svojo sedmo samostojno razstavo slik na Gradu Bogenšperk z naslovom: "Tretji kamen od sonca". Odprli jo bodo v maju. Interpret Blaž Šef, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. Poslušamo uglasbitve Shakespearove tragedije Romeo in Julija, ene najbolj znanih ljubezenskih zgodb vseh časov, izpod peresa Petra Iljiča Čajkovskega, Sergeja Prokofjeva in Leonarda Bernsteina.
William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. Poslušamo uglasbitve Shakespearove tragedije Romeo in Julija, ene najbolj znanih ljubezenskih zgodb vseh časov, izpod peresa Petra Iljiča Čajkovskega, Sergeja Prokofjeva in Leonarda Bernsteina.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Charpentierjev triindvajset let mlajši sodobnik François Couperin je zase trdil, da je bil v Franciji prvi, ki je napisal sonato po italijanskem zgledu ter v njej združil Corellijev in Lullyjev slog. Pod skladbo se je sprva podpisal s psevdonimom Francesco Coperuni in jo objavil šele petintrideset let po nastanku. Toda prva znana tovrstna skladba izpod peresa francoskega skladatelja je Charpentierjeva sonata za osem instrumentov, ki je nastala že okrog leta 1685, več let pred nastankom Couperinove sonate. Verjetno so jo izvajali glasbeniki guiške vojvodinje Marije Lorenske, pri kateri je bil Charpentier zaposlen kar osemnajst let.
Charpentierjev triindvajset let mlajši sodobnik François Couperin je zase trdil, da je bil v Franciji prvi, ki je napisal sonato po italijanskem zgledu ter v njej združil Corellijev in Lullyjev slog. Pod skladbo se je sprva podpisal s psevdonimom Francesco Coperuni in jo objavil šele petintrideset let po nastanku. Toda prva znana tovrstna skladba izpod peresa francoskega skladatelja je Charpentierjeva sonata za osem instrumentov, ki je nastala že okrog leta 1685, več let pred nastankom Couperinove sonate. Verjetno so jo izvajali glasbeniki guiške vojvodinje Marije Lorenske, pri kateri je bil Charpentier zaposlen kar osemnajst let.