Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
16. novembra 1905 se je rodil pesnik Preprostih pesmi in prevajalec Puškina Mile Klopčič. Ob iztekajočem se letu in ob okrogli obletnici njegovega rojstva se ga spominjamo še s pesmijo Nočno pokljanje. Pesnik je natančno introspekcijo napisal 13. septembra 1983, nekaj mesecev pred svojo smrtjo 19. marca naslednje leto. Pesem občuteno interpretira dramski igralec Aleš Valič.
16. novembra 1905 se je rodil pesnik Preprostih pesmi in prevajalec Puškina Mile Klopčič. Ob iztekajočem se letu in ob okrogli obletnici njegovega rojstva se ga spominjamo še s pesmijo Nočno pokljanje. Pesnik je natančno introspekcijo napisal 13. septembra 1983, nekaj mesecev pred svojo smrtjo 19. marca naslednje leto. Pesem občuteno interpretira dramski igralec Aleš Valič.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ko beseda nanese na inštrumentalne "popularnice" sodobnih koncertnih dvoran, se neizogibno srečamo z uverturami, ki jih je za svoje opere napisal Gioachino Rossini.
Ko beseda nanese na inštrumentalne "popularnice" sodobnih koncertnih dvoran, se neizogibno srečamo z uverturami, ki jih je za svoje opere napisal Gioachino Rossini.
Arthur Honegger je bil podoben primer kot dobrega pol stoletja prej César Franck: German, ki se je zavestno odločil delovati v galskem duhovnem, jezikovnem in civilizacijskem okolju. Honegger je v sodobno francosko glasbo vpeljal globoko tragičnost, dramatičnost in ekspresivni humanizem, s katerimi se je bolj kot sodobnim nemškim skladateljem približal tistim z vzhoda Evrope - Sovjetske zveze, Poljske in Madžarske.
Arthur Honegger je bil podoben primer kot dobrega pol stoletja prej César Franck: German, ki se je zavestno odločil delovati v galskem duhovnem, jezikovnem in civilizacijskem okolju. Honegger je v sodobno francosko glasbo vpeljal globoko tragičnost, dramatičnost in ekspresivni humanizem, s katerimi se je bolj kot sodobnim nemškim skladateljem približal tistim z vzhoda Evrope - Sovjetske zveze, Poljske in Madžarske.
Spored: 1. Wolfgang Amadeus Mozart: Godalni kvartet v D-duru, Kv575 Izv.: Godalni Kvartet Tartini: Viola: Aleksandar Milošev Violina (1.): Črtomir Šišković Violina (2.): Romeo Drucker Violončelo: Miloš Mlejnik 2.Claude Debussy: Igre – Plesna pesnitev za orkester Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Ernst Bour 3.Jean Michel Damase: Sonata in koncert Izv.: Flavta: Matej Zupan Violončelo: Miloš Mlejnik Klavir: Vlasta Doležal Rus
Spored: 1. Wolfgang Amadeus Mozart: Godalni kvartet v D-duru, Kv575 Izv.: Godalni Kvartet Tartini: Viola: Aleksandar Milošev Violina (1.): Črtomir Šišković Violina (2.): Romeo Drucker Violončelo: Miloš Mlejnik 2.Claude Debussy: Igre – Plesna pesnitev za orkester Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Ernst Bour 3.Jean Michel Damase: Sonata in koncert Izv.: Flavta: Matej Zupan Violončelo: Miloš Mlejnik Klavir: Vlasta Doležal Rus
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Skladatelj, ki je leta 1908 nasledil Antonína Dvořáka na Praškem konservatoriju, je bil Vítězslav Novák. Čeprav je danes širšemu občinstvu precej neznan, smo njegov Klavirski koncert izbrali za osrednjo točko oddaje. Delo je nastajalo leta 1895, ko je Novák končeval študij klavirja v Pragi. Njegov zapis iz dnevnika priča o tem, da stvari niso šle v želeno smer: "Bolj, ko sem vadil koncert, bolj neokusen mi je postajal … na koncu sem se odločil, da ne izvedem te pošasti." Delo je na svojo prvo izvedbo čakalo 20 let. Leta 1915 ga je prva izvedla Anna Praskova, skladateljeva svakinja. Občinstvo je do takrat doživelo veliko večje glasbene pošasti in je bilo koncertu bolj naklonjeno kot skladatelj, saj gre za odlično delo, ki je neupravičeno zapostavljeno.
Skladatelj, ki je leta 1908 nasledil Antonína Dvořáka na Praškem konservatoriju, je bil Vítězslav Novák. Čeprav je danes širšemu občinstvu precej neznan, smo njegov Klavirski koncert izbrali za osrednjo točko oddaje. Delo je nastajalo leta 1895, ko je Novák končeval študij klavirja v Pragi. Njegov zapis iz dnevnika priča o tem, da stvari niso šle v želeno smer: "Bolj, ko sem vadil koncert, bolj neokusen mi je postajal … na koncu sem se odločil, da ne izvedem te pošasti." Delo je na svojo prvo izvedbo čakalo 20 let. Leta 1915 ga je prva izvedla Anna Praskova, skladateljeva svakinja. Občinstvo je do takrat doživelo veliko večje glasbene pošasti in je bilo koncertu bolj naklonjeno kot skladatelj, saj gre za odlično delo, ki je neupravičeno zapostavljeno.
Boris že zna voziti kolo brez pomožnih kolesc. To zna tudi Rija. A ne brez Krokodila. Potiskati jo mora. Kar naprej potiskati. Ne sme odnehati. A Krokodilu spodrsne in Rija pade. Rija je besna. Krokodilu prepove, da bi se še kdaj dotaknil njenega kolesa. Sama pa težko vozi kolo. Le kje je Krokodil?
Boris že zna voziti kolo brez pomožnih kolesc. To zna tudi Rija. A ne brez Krokodila. Potiskati jo mora. Kar naprej potiskati. Ne sme odnehati. A Krokodilu spodrsne in Rija pade. Rija je besna. Krokodilu prepove, da bi se še kdaj dotaknil njenega kolesa. Sama pa težko vozi kolo. Le kje je Krokodil?
Poletna vročina. Rija in Krokodil se gresta kopat v bazen. Za kopalce v bazenu obstajajo pravila. Prepovedano je jesti, se potapljati in, ojoj, živali ne smejo v bazen. Rija gre sama plavat. A Rijina napihljiva račka poči. Pa tako rada bi plavala s prijatelji. Plavalna blazina Krokodil ji priskoči na pomoč.
Poletna vročina. Rija in Krokodil se gresta kopat v bazen. Za kopalce v bazenu obstajajo pravila. Prepovedano je jesti, se potapljati in, ojoj, živali ne smejo v bazen. Rija gre sama plavat. A Rijina napihljiva račka poči. Pa tako rada bi plavala s prijatelji. Plavalna blazina Krokodil ji priskoči na pomoč.
Vsako leto pred pepelnično sredo v Lötschentalu v švicarskem kantonu Valais poteka karneval "tschäggättä". Avstrijka Karin Ritler je tukaj pred 30 leti spoznala moža Danija, ki se kot veliko domačinov poleti ukvarja s kmetovanjem, pozimi pa je učitelj smučanja. V prazničnem času pripravijo številne tradicionalne jedi, kot sta sir raclette na odprtem ognju ter valaijska enolončnica gsottus. ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Friederike Schlumbom?
Vsako leto pred pepelnično sredo v Lötschentalu v švicarskem kantonu Valais poteka karneval "tschäggättä". Avstrijka Karin Ritler je tukaj pred 30 leti spoznala moža Danija, ki se kot veliko domačinov poleti ukvarja s kmetovanjem, pozimi pa je učitelj smučanja. V prazničnem času pripravijo številne tradicionalne jedi, kot sta sir raclette na odprtem ognju ter valaijska enolončnica gsottus. ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Friederike Schlumbom?
Med najzanimivejšimi pričami o nekdanjem glasbenem življenju na tleh današnje Slovenije je repertoar, ki ga povezujemo z ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom. Obsega renesančno polifonijo frankoflamskih in italijanskih mojstrov, ki je preživela v rokopisnih kornih knjigah, ki so bile nekoč njegova last, pa tudi glasbo iz nemških in italijanskih tiskov, ki so jih v začetku 17. stoletja hranili v arhivu ljubljanske stolnice. V njih je tako duhovna glasba kakor instrumentalni plesi in posvetni madrigali.
Med najzanimivejšimi pričami o nekdanjem glasbenem življenju na tleh današnje Slovenije je repertoar, ki ga povezujemo z ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom. Obsega renesančno polifonijo frankoflamskih in italijanskih mojstrov, ki je preživela v rokopisnih kornih knjigah, ki so bile nekoč njegova last, pa tudi glasbo iz nemških in italijanskih tiskov, ki so jih v začetku 17. stoletja hranili v arhivu ljubljanske stolnice. V njih je tako duhovna glasba kakor instrumentalni plesi in posvetni madrigali.
V tokratni oddaji boste slišali pogovor s pesnico Dorino Beržan, ki je nedavno izdala svojo drugo pesniško zbirko. Avtorica je po vrnitvi v Izolo svoj ustvarjalni izraz našla v domačem narečju, v njenih pesmih se oglašajo mesto, ljudje, morje in burja. Koprčanka Mirela Baruca se s knjižnim prvencem Štorje sz škrinje poklanja svojemu mestu, ljudem in istrskemu narečju none Vance. Med knjižnimi novostmi Slovenske matice pa smo našli Dnevniške zapise Alojza Rebule.
V tokratni oddaji boste slišali pogovor s pesnico Dorino Beržan, ki je nedavno izdala svojo drugo pesniško zbirko. Avtorica je po vrnitvi v Izolo svoj ustvarjalni izraz našla v domačem narečju, v njenih pesmih se oglašajo mesto, ljudje, morje in burja. Koprčanka Mirela Baruca se s knjižnim prvencem Štorje sz škrinje poklanja svojemu mestu, ljudem in istrskemu narečju none Vance. Med knjižnimi novostmi Slovenske matice pa smo našli Dnevniške zapise Alojza Rebule.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Dokumentarni film je zgodba o prvi palači francoskih kraljev. Stala je sredi Pariza, na najprestižnejšem pariškem otoku L'île de la Cité, zgodovinski zibelki Francije, nasproti katedrale Notre-Dame. Mnogo pred Versaillesem in Louvrom. Različni vladarji so pustili svoje sledi v tem srednjeveškem Versaillesu: od Rimljanov do Vikingov, od Svetega Ludvika do prekletih kraljev. Ta arhitekturni biser pa je sčasoma izginil in danes je na njegovem mestu središče pravosodne oblasti s Sodno palačo. Zakaj pa je Palais de la Cité izginil in kakšen je bil videti? Po zaslugi arheoloških izkopavanj in s pomočjo revolucionarne metode, ki se imenuje fotogrametrija, so strokovnjaki naredili rekonstrukcijo palače v tridimenzionalni tehniki in oživili duhove iz preteklosti. PARIS, THE MYSTERY OF THE LOST PALACE / LE PALAIS ENGLOUTI / Francija / 2023 / Režija: Stéphane Jacques
Dokumentarni film je zgodba o prvi palači francoskih kraljev. Stala je sredi Pariza, na najprestižnejšem pariškem otoku L'île de la Cité, zgodovinski zibelki Francije, nasproti katedrale Notre-Dame. Mnogo pred Versaillesem in Louvrom. Različni vladarji so pustili svoje sledi v tem srednjeveškem Versaillesu: od Rimljanov do Vikingov, od Svetega Ludvika do prekletih kraljev. Ta arhitekturni biser pa je sčasoma izginil in danes je na njegovem mestu središče pravosodne oblasti s Sodno palačo. Zakaj pa je Palais de la Cité izginil in kakšen je bil videti? Po zaslugi arheoloških izkopavanj in s pomočjo revolucionarne metode, ki se imenuje fotogrametrija, so strokovnjaki naredili rekonstrukcijo palače v tridimenzionalni tehniki in oživili duhove iz preteklosti. PARIS, THE MYSTERY OF THE LOST PALACE / LE PALAIS ENGLOUTI / Francija / 2023 / Režija: Stéphane Jacques
Pod mozaik skladb, ki ustvarjajo razpoloženje časa in kraja, se podpisuje škotski skladatelj Craig Armstrong, ki slovi po čutnih orkestralnih partiturah, kot sta tisti k filmoma Moulin Rouge in Veliki Gatsby. Zanj je značilna sposobnost, da čustvo ujame v en sam, nežen akord.
Pod mozaik skladb, ki ustvarjajo razpoloženje časa in kraja, se podpisuje škotski skladatelj Craig Armstrong, ki slovi po čutnih orkestralnih partiturah, kot sta tisti k filmoma Moulin Rouge in Veliki Gatsby. Zanj je značilna sposobnost, da čustvo ujame v en sam, nežen akord.
Mala čarovnica je zajahala metlo in obiskala kostanjarja. Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Otfried Preussler/Katja Ogrin. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Mala čarovnica je zajahala metlo in obiskala kostanjarja. Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Otfried Preussler/Katja Ogrin. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Tokrat vam v posluh ponujamo posnetek drugega dela koncerta ob trideset letnici delovanja kvinteta Dori. Posneli smo ga 20. novembra letos v Kulturnem centru Laško. Koncert je povezoval Tilen Artač, posnetek drugega dela pa je nekoliko krajši, zato do konca tokratnega Četrtkovega večera domačih pesmi in napevov poslušate glasbo po izboru članov kvinteta Dori. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Tokrat vam v posluh ponujamo posnetek drugega dela koncerta ob trideset letnici delovanja kvinteta Dori. Posneli smo ga 20. novembra letos v Kulturnem centru Laško. Koncert je povezoval Tilen Artač, posnetek drugega dela pa je nekoliko krajši, zato do konca tokratnega Četrtkovega večera domačih pesmi in napevov poslušate glasbo po izboru članov kvinteta Dori. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Ameriški pisatelj Theodore Herman Albert Dreiser (27. 8. 1971 – 28. 12. 1945) je bil utemeljitelj nove ameriške šole realizma z močnimi naturalističnimi sestavinami. V središče svojih romanov je postavil osebe, ki uspejo priti do svojega cilja kljub šibki moralni naravnanosti, pisatelj pa jih brezobzirno preučuje in opisuje. Avtor Marjan Kovačevič Beltram ob predstavitvi njegovega življenja in načina pisanja največ pozornosti nameni Dreiserjevima romanoma Sestra Carrie (1900) in Ameriška tragedija (1925). Prevajalca Mira Mihelič in Božo Vodušek, bralca Maja Moll in Ivan Lotrič, igralca Ivan Rupnik in Milan Štefe, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvok Matjaž Miklič, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto na Radiu Slovenija leta 2015.
Ameriški pisatelj Theodore Herman Albert Dreiser (27. 8. 1971 – 28. 12. 1945) je bil utemeljitelj nove ameriške šole realizma z močnimi naturalističnimi sestavinami. V središče svojih romanov je postavil osebe, ki uspejo priti do svojega cilja kljub šibki moralni naravnanosti, pisatelj pa jih brezobzirno preučuje in opisuje. Avtor Marjan Kovačevič Beltram ob predstavitvi njegovega življenja in načina pisanja največ pozornosti nameni Dreiserjevima romanoma Sestra Carrie (1900) in Ameriška tragedija (1925). Prevajalca Mira Mihelič in Božo Vodušek, bralca Maja Moll in Ivan Lotrič, igralca Ivan Rupnik in Milan Štefe, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvok Matjaž Miklič, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto na Radiu Slovenija leta 2015.
Prve oddaje v januarju nam narekujejo, da se spomnimo, katere glasbe ste poslušali v oddajah v lanskem letu. Silvij Skok je pripravil pregled izidov založbe Glitterbeat, napovedal pa tudi že nove izide za leto 2026.
Prve oddaje v januarju nam narekujejo, da se spomnimo, katere glasbe ste poslušali v oddajah v lanskem letu. Silvij Skok je pripravil pregled izidov založbe Glitterbeat, napovedal pa tudi že nove izide za leto 2026.
Dokumentarni film »Postati labod« popelje gledalca v fascinanten svet klasičnega baleta in prikazuje mlade plesalce z vsega sveta na njihovi poti do uresničitve sanj. Film odkrito govori tudi o temnih straneh baleta – od poškodb do motenj hranjenja. Z ganljivimi intervjuji, prepričljivimi vajami in dih jemajočimi odrskimi trenutki je dokumentarni film globok poklon lepoti in izzivom baleta ter ljudem, ki so svoja življenja posvetili tem sanjam. BECOMING A SWAN / Nemčija 2024 scenarij Deike Wilhelm, režija Benedict Mirow
Dokumentarni film »Postati labod« popelje gledalca v fascinanten svet klasičnega baleta in prikazuje mlade plesalce z vsega sveta na njihovi poti do uresničitve sanj. Film odkrito govori tudi o temnih straneh baleta – od poškodb do motenj hranjenja. Z ganljivimi intervjuji, prepričljivimi vajami in dih jemajočimi odrskimi trenutki je dokumentarni film globok poklon lepoti in izzivom baleta ter ljudem, ki so svoja življenja posvetili tem sanjam. BECOMING A SWAN / Nemčija 2024 scenarij Deike Wilhelm, režija Benedict Mirow
V trpko ločitveno sedanjost agonije razveznega postopka na sodišču se vpletajo drobci iz preteklih časov partnerstva in družinskega življenja z dvema otrokoma. Prihajajoči praznični čas pa je v svojem bistvu čas upanja – bo zakoncema Mojci in Jerneju božič prinesel pomiritev ali celo pravi božični čudež? Režiser: Vinko Möderndorfer Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Jernej – Borut Veselko Mojca – Barbara Cerar Sodnica – Silva Čušin Advokat – Zvone hribar Advokatinja – Majda Grbac Ana – Katja Kunej Andrej – Rok Hrovatin Medicinska sestra – Mojca Funkl Profesor – Evgen Car Meta – Maja Martina Merljak Blaž – Jan Bučar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2008.
V trpko ločitveno sedanjost agonije razveznega postopka na sodišču se vpletajo drobci iz preteklih časov partnerstva in družinskega življenja z dvema otrokoma. Prihajajoči praznični čas pa je v svojem bistvu čas upanja – bo zakoncema Mojci in Jerneju božič prinesel pomiritev ali celo pravi božični čudež? Režiser: Vinko Möderndorfer Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Jernej – Borut Veselko Mojca – Barbara Cerar Sodnica – Silva Čušin Advokat – Zvone hribar Advokatinja – Majda Grbac Ana – Katja Kunej Andrej – Rok Hrovatin Medicinska sestra – Mojca Funkl Profesor – Evgen Car Meta – Maja Martina Merljak Blaž – Jan Bučar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2008.
Dagmar Leupold se je rodila leta 1955 v Niederlahnsteinu, v Porenju - Pfalški. Študirala je germanistiko, filozofijo in klasično filologijo v Marburgu, Tübingenu in primerjalno književnost v New Yorku, kjer je tudi doktorirala. Živi kot avtorica in prevajalka v Münchnu. Njeno delo obsega romane, pripovedi, pesmi in eseje. Večkrat je bila nagrajena, nazadnje leta 2023 z nagrado mesta München. Za romane Pod roko (Unter der Hand, 2013), Vdove (Die Witwen, 2016) in Proti slonom! (Dagegen die Elefanten!, 2022) je bila nominirana za nemško knjižno nagrado. Letos je izšla njena zbirka Small Talk, v kateri na presenetljiv način prepleta intimne trenutke in motive iz narave z aktualnim vojnim dogajanjem in polpreteklo zgodovino. Izbrali smo nekaj pesmi iz omenjene zbirke. Prevajalka Manca Klun, interpretka Saša Pavlin Stošić, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Dagmar Leupold se je rodila leta 1955 v Niederlahnsteinu, v Porenju - Pfalški. Študirala je germanistiko, filozofijo in klasično filologijo v Marburgu, Tübingenu in primerjalno književnost v New Yorku, kjer je tudi doktorirala. Živi kot avtorica in prevajalka v Münchnu. Njeno delo obsega romane, pripovedi, pesmi in eseje. Večkrat je bila nagrajena, nazadnje leta 2023 z nagrado mesta München. Za romane Pod roko (Unter der Hand, 2013), Vdove (Die Witwen, 2016) in Proti slonom! (Dagegen die Elefanten!, 2022) je bila nominirana za nemško knjižno nagrado. Letos je izšla njena zbirka Small Talk, v kateri na presenetljiv način prepleta intimne trenutke in motive iz narave z aktualnim vojnim dogajanjem in polpreteklo zgodovino. Izbrali smo nekaj pesmi iz omenjene zbirke. Prevajalka Manca Klun, interpretka Saša Pavlin Stošić, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Dr. Matevž Dular je zaposlen na Katedri za energetsko strojništvo Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Področje njegovega znanstvenega delovanja je inženirska dinamika tekočin, predvsem pa kavitacija. Več let je vodil projekta za Evropsko vesoljsko agencijo, nato pa na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) pridobil petletni projekt, ki raziskuje možnost uporabe kavitacije za uničevanje virusov in bakterij, ki so prisotni v vodah; lani je pridobil še projekt ERC PoC (Proof of Concept), v okviru katerega bodo razvili in komercializirali napravo za obdelavo aktivnega blata iz komunalnih čistilnih naprav.
Dr. Matevž Dular je zaposlen na Katedri za energetsko strojništvo Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Področje njegovega znanstvenega delovanja je inženirska dinamika tekočin, predvsem pa kavitacija. Več let je vodil projekta za Evropsko vesoljsko agencijo, nato pa na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) pridobil petletni projekt, ki raziskuje možnost uporabe kavitacije za uničevanje virusov in bakterij, ki so prisotni v vodah; lani je pridobil še projekt ERC PoC (Proof of Concept), v okviru katerega bodo razvili in komercializirali napravo za obdelavo aktivnega blata iz komunalnih čistilnih naprav.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Jure Kravanja, ki se je šele v svojih štiridesetih letih začel zanimati za fotografijo. Hobi se je hitro razvil v strast in način življenja. Njegovo delo je osredotočeno predvsem na abstraktno, arhitekturno in krajinsko fotografijo. Pred desetimi leti je v praksi udejanjil idejo o fotografiji kot diagnostičnem, terapevtskem in izraznem sredstvu in jo izvajal kot kreativni terapevt v Kliničnem psihiatričnem centru Polje, Ljubljana.
Jure Kravanja, ki se je šele v svojih štiridesetih letih začel zanimati za fotografijo. Hobi se je hitro razvil v strast in način življenja. Njegovo delo je osredotočeno predvsem na abstraktno, arhitekturno in krajinsko fotografijo. Pred desetimi leti je v praksi udejanjil idejo o fotografiji kot diagnostičnem, terapevtskem in izraznem sredstvu in jo izvajal kot kreativni terapevt v Kliničnem psihiatričnem centru Polje, Ljubljana.
Dr. Ivan Šprajc, slovenski arheolog, eden vodilnih svetovnih strokovnjakov za arheoastronomijo, ki je zaslužen za nekatera od najpomembnejših odkritij davnih majevskih mest na mehiškem polotoku Jukatan. Med letoma 1992 in 2000 je bil zaposlen kot raziskovalec na mehiškem Instituto Nacional de Antropología e Historia (INAH). Od leta 2000 dela na ZRC SAZU v Ljubljani, kjer je predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije, ter predava na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Dr. Ivan Šprajc, slovenski arheolog, eden vodilnih svetovnih strokovnjakov za arheoastronomijo, ki je zaslužen za nekatera od najpomembnejših odkritij davnih majevskih mest na mehiškem polotoku Jukatan. Med letoma 1992 in 2000 je bil zaposlen kot raziskovalec na mehiškem Instituto Nacional de Antropología e Historia (INAH). Od leta 2000 dela na ZRC SAZU v Ljubljani, kjer je predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije, ter predava na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Dr. Robert Brus je redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in na različnih oddelkih predava predmete s področja dendrologije, gozdne genetike, žlahtnjenja gozdnega drevja ter gozdnega semenarstva in drevesničarstva. Je tudi prodekan Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter član več domačih in mednarodnih strokovnih in znanstvenih združenj ter uredniških odborov znanstvenih revij.
Dr. Robert Brus je redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in na različnih oddelkih predava predmete s področja dendrologije, gozdne genetike, žlahtnjenja gozdnega drevja ter gozdnega semenarstva in drevesničarstva. Je tudi prodekan Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter član več domačih in mednarodnih strokovnih in znanstvenih združenj ter uredniških odborov znanstvenih revij.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.