Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk v Glasbeni jutranjici nadaljujemo spoznavanje različnih, barvitih glasbenih slogov slovenskih skladateljic. Če so lani zazvenela dela Klare Mlakar, Nane Forte, Tadeje Vulc, Katarine Pustinek Rakar, Brine Zupančič, Josipine Turnograjske, Nine Šenk, Brine Jež Brezavšček, Larise Vrhunc, Uršule Jašovec, Bojane Šaljič Podešva, Petre Strahovnik in Blaženke Arnič Lemež, bomo v tokratni oddaji poslušali Milotinke Josipine Turnograjske, skladbo Most Klare Mlakar, komorno delo z naslovom Večer Urške Pompe, Meditacijo B za citre Urške Orešič Šantavec, skladbo Zlom Tine Mauko, delo z naslovom Hrepenenje Teje Merhar na besedilo Franceta Zbašnika, Rapsodijo na belokranjske ljudske, poimenovano Kresna Helene Vidic, skladbo Za trio Jerice Oblak, Good time suito Ane Zlobko in Promenadno suito za rog in klavir Blaženke Arnič Lemež.
Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk v Glasbeni jutranjici nadaljujemo spoznavanje različnih, barvitih glasbenih slogov slovenskih skladateljic. Če so lani zazvenela dela Klare Mlakar, Nane Forte, Tadeje Vulc, Katarine Pustinek Rakar, Brine Zupančič, Josipine Turnograjske, Nine Šenk, Brine Jež Brezavšček, Larise Vrhunc, Uršule Jašovec, Bojane Šaljič Podešva, Petre Strahovnik in Blaženke Arnič Lemež, bomo v tokratni oddaji poslušali Milotinke Josipine Turnograjske, skladbo Most Klare Mlakar, komorno delo z naslovom Večer Urške Pompe, Meditacijo B za citre Urške Orešič Šantavec, skladbo Zlom Tine Mauko, delo z naslovom Hrepenenje Teje Merhar na besedilo Franceta Zbašnika, Rapsodijo na belokranjske ljudske, poimenovano Kresna Helene Vidic, skladbo Za trio Jerice Oblak, Good time suito Ane Zlobko in Promenadno suito za rog in klavir Blaženke Arnič Lemež.
Tiger naj bi izvedel drzni cirkuški trik. Vendar ga je preveč strah, da bi ga izvedel do konca.
Tiger naj bi izvedel drzni cirkuški trik. Vendar ga je preveč strah, da bi ga izvedel do konca.
Sobota zjutraj je. Zunaj sije sonce in dežuje hkrati. Sara se prebudi in zagleda čudovito kapljico mavričnih barv. Ko pride v sobo Raček, kapljica izgine. Potem gresta naša prijatelja zajtrkovat. Sara ožame limono. Tudi voda z limono je mavrična! In to še ni vse. Kaj kmalu spoznata gospoda Mavrico.
Sobota zjutraj je. Zunaj sije sonce in dežuje hkrati. Sara se prebudi in zagleda čudovito kapljico mavričnih barv. Ko pride v sobo Raček, kapljica izgine. Potem gresta naša prijatelja zajtrkovat. Sara ožame limono. Tudi voda z limono je mavrična! In to še ni vse. Kaj kmalu spoznata gospoda Mavrico.
Mišo je žalosten, saj ne zna leteti kot Robi. Mimo pa se v zračnem balonu pripelje krtek in druščina se skupaj dvigne pod nebo ter uživa v poletu.
Mišo je žalosten, saj ne zna leteti kot Robi. Mimo pa se v zračnem balonu pripelje krtek in druščina se skupaj dvigne pod nebo ter uživa v poletu.
Poslušamo Concertino za harfo in orkester skladateljice Marcelle Germaine Tailleferre ter prvi stavek Tria za klavir, violino in violončelo v d-molu, op. 11 skladateljice Fanny Mendelssohn Hensel. Kar 25 let mlajši Hans Von Bülow, prominentni nemški pianist, skladatelj in dirigent, se ne bi strinjal s to oznako. Trdil je namreč, da nikoli ne bo obstajala skladateljica. „Mogoče slaba kopistka“. Poudarjal je tudi, da sam preprosto ne verjame v žensko besedo „kreator“. Emil Naumann, pomemben glasbeni zgodovinar, je konec 19. stoletja zapisal, da je glasba najbolj moška umetnost med vsemi, ker njen obstoj temelji na ustvarjalni ideji. Za ustvarjalno delo pa naj bi bilo splošno znano, da je na voljo le moškemu intelektu. Podobno so se do tega v 20. stoletju opredeljevali Theodor Adorno, Carl Dahlhaus in Heinrich Schenker. Kot pravi ena od pomembnejših feminističnih muzikologinj Marcia Citron, so se ženske po večini sramovale svojih avtorskih skladb ter celo zavračale njihove izdaje. Prav Fanny Mendelssohn Hensel je v svoj dnevnik zapisala: „Ženska ni sposobna pisati glasbe in arogantno bi bilo, če bi verjela, da je prav ona sposobna skladati“.
Poslušamo Concertino za harfo in orkester skladateljice Marcelle Germaine Tailleferre ter prvi stavek Tria za klavir, violino in violončelo v d-molu, op. 11 skladateljice Fanny Mendelssohn Hensel. Kar 25 let mlajši Hans Von Bülow, prominentni nemški pianist, skladatelj in dirigent, se ne bi strinjal s to oznako. Trdil je namreč, da nikoli ne bo obstajala skladateljica. „Mogoče slaba kopistka“. Poudarjal je tudi, da sam preprosto ne verjame v žensko besedo „kreator“. Emil Naumann, pomemben glasbeni zgodovinar, je konec 19. stoletja zapisal, da je glasba najbolj moška umetnost med vsemi, ker njen obstoj temelji na ustvarjalni ideji. Za ustvarjalno delo pa naj bi bilo splošno znano, da je na voljo le moškemu intelektu. Podobno so se do tega v 20. stoletju opredeljevali Theodor Adorno, Carl Dahlhaus in Heinrich Schenker. Kot pravi ena od pomembnejših feminističnih muzikologinj Marcia Citron, so se ženske po večini sramovale svojih avtorskih skladb ter celo zavračale njihove izdaje. Prav Fanny Mendelssohn Hensel je v svoj dnevnik zapisala: „Ženska ni sposobna pisati glasbe in arogantno bi bilo, če bi verjela, da je prav ona sposobna skladati“.
Očka in mamica nimata časa, da bi Njambu pomagala narediti klobuk za šolsko tekmovanje, zato ga naredi čisto sam. Gospa Jokinstok mu pokaže, kaj vse lahko dosežeš, kadar se zares potrudiš.
Očka in mamica nimata časa, da bi Njambu pomagala narediti klobuk za šolsko tekmovanje, zato ga naredi čisto sam. Gospa Jokinstok mu pokaže, kaj vse lahko dosežeš, kadar se zares potrudiš.
Simon se s prijatelji Lijo, Matevžem in Ferdinandom igra na dvorišču. Ferdinand drugim kar naprej pod nos moli žuželke in jih z njimi straši. Saj so le drobcene žuželke, jih draži. Da bi se ga znebili, se mu skrijejo na podstrešje. Tam zagledajo pajka in zavreščijo. Ferdinand jih najde. A zdaj mu oni pod nos pomolijo pajka in ga prestrašijo. Tako mu vrnejo milo za drago.
Simon se s prijatelji Lijo, Matevžem in Ferdinandom igra na dvorišču. Ferdinand drugim kar naprej pod nos moli žuželke in jih z njimi straši. Saj so le drobcene žuželke, jih draži. Da bi se ga znebili, se mu skrijejo na podstrešje. Tam zagledajo pajka in zavreščijo. Ferdinand jih najde. A zdaj mu oni pod nos pomolijo pajka in ga prestrašijo. Tako mu vrnejo milo za drago.
Mojstrica poljske poezije Wisława Szymborska v pesmi natančno povzame hkrati perspektivo vojnih žrtev in tistih, ki jih nemo opazujejo ali ki se celo znašajo nad njimi. Prevajalec Niko Jež, interpret pa Gašper Lovrec, režiserka Živa Bizovičar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik Matej Juh. Leto nastanka 2022.
Mojstrica poljske poezije Wisława Szymborska v pesmi natančno povzame hkrati perspektivo vojnih žrtev in tistih, ki jih nemo opazujejo ali ki se celo znašajo nad njimi. Prevajalec Niko Jež, interpret pa Gašper Lovrec, režiserka Živa Bizovičar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik Matej Juh. Leto nastanka 2022.
Z nami je glasbena kritičarka in pianistka Marina Žlender, ki je v poslušanje izbrala raznovrsten nabor glasbe vse od baroka do impresionizma. Zakaj prav te skladbe? Kaj ji pomeni glasba in kakšen vpliv ima na njeno vsakodnevno življenje? Kako so običajno videti njena nedeljska jutra in na koliko različnih načinov lahko posluša glasbo? O vsem tem in še čem v pogovoru z našo gostjo.
Z nami je glasbena kritičarka in pianistka Marina Žlender, ki je v poslušanje izbrala raznovrsten nabor glasbe vse od baroka do impresionizma. Zakaj prav te skladbe? Kaj ji pomeni glasba in kakšen vpliv ima na njeno vsakodnevno življenje? Kako so običajno videti njena nedeljska jutra in na koliko različnih načinov lahko posluša glasbo? O vsem tem in še čem v pogovoru z našo gostjo.
Mala kraljična sme postaviti šotor kjerkoli v gradu – če obljubi, da ne bo vsega razmetala. Ko se zavzeto loti dela, nevede za sabo pusti pravo malo razdejanje. Po krivici obtožijo psička Lina in ga zaprejo v pesjak zunaj gradu. Mala kraljična ne ve, kaj bi storila … Naj prizna in sprejme posledice ali naj Lina prepusti žalostni usodi?
Mala kraljična sme postaviti šotor kjerkoli v gradu – če obljubi, da ne bo vsega razmetala. Ko se zavzeto loti dela, nevede za sabo pusti pravo malo razdejanje. Po krivici obtožijo psička Lina in ga zaprejo v pesjak zunaj gradu. Mala kraljična ne ve, kaj bi storila … Naj prizna in sprejme posledice ali naj Lina prepusti žalostni usodi?
Nekatera bitja imajo več nog kot dve. Nekatera šest, nekatera osem, obstaja pa tudi bitje, ki ima več deset mrgolečih nožic. Ljudje ji pravijo stonoga. Naša današnja igra pripoveduje prav o taki Stonogi, njeni mami in njeni babici in kajpak tudi o njenih smešnih težavah s čevlji in copati, pa tudi o minevanju časa in tem, kako ugnati gospo, ki pride po nas ob zadnji uri. Močni in izjemni ženski liki v poetični in igrivi zgodbi Borisa A. Novaka pa nas na 8. marec spomnijo tudi na izvirno lutkovno-dramsko upodobitev te zgodbe v produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana iz leta 1992 v režiji Mileta Koruna in osrednjih upodobitvah Urške Hlebec kot Stonoge in Nadje Vidmar kot njene mame Tisočnoge in babice Stotisočnoge. Tonska mojstrica in režija: Metka Rojc Dramaturg: Ervin Fritz Avtor izvirne glasbe: Borut Lesjak Stonoga – Janja Majzelj Tisočnoga – Marjana Klanjšek Stotisočnoga – Ivanka Mežan Prodajalec čevljev – Aleksander Valič Gospa Snažilka – Mila Kačič Gospa Turšica – Stanislava Bonisegna Gospa Matilda – Majda Potokar Nastopata še – Tanja Žagar in Martin Petrovčič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v Studiih Radia Slovenija v decembru 1994.
Nekatera bitja imajo več nog kot dve. Nekatera šest, nekatera osem, obstaja pa tudi bitje, ki ima več deset mrgolečih nožic. Ljudje ji pravijo stonoga. Naša današnja igra pripoveduje prav o taki Stonogi, njeni mami in njeni babici in kajpak tudi o njenih smešnih težavah s čevlji in copati, pa tudi o minevanju časa in tem, kako ugnati gospo, ki pride po nas ob zadnji uri. Močni in izjemni ženski liki v poetični in igrivi zgodbi Borisa A. Novaka pa nas na 8. marec spomnijo tudi na izvirno lutkovno-dramsko upodobitev te zgodbe v produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana iz leta 1992 v režiji Mileta Koruna in osrednjih upodobitvah Urške Hlebec kot Stonoge in Nadje Vidmar kot njene mame Tisočnoge in babice Stotisočnoge. Tonska mojstrica in režija: Metka Rojc Dramaturg: Ervin Fritz Avtor izvirne glasbe: Borut Lesjak Stonoga – Janja Majzelj Tisočnoga – Marjana Klanjšek Stotisočnoga – Ivanka Mežan Prodajalec čevljev – Aleksander Valič Gospa Snažilka – Mila Kačič Gospa Turšica – Stanislava Bonisegna Gospa Matilda – Majda Potokar Nastopata še – Tanja Žagar in Martin Petrovčič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v Studiih Radia Slovenija v decembru 1994.
Zim, Zam in Zum morajo zgraditi most na bližnji otok. Pri delu jim pomaga veliki robot Stane. Pa bo most res tako trden, kot obetajo Zamini izračuni?
Zim, Zam in Zum morajo zgraditi most na bližnji otok. Pri delu jim pomaga veliki robot Stane. Pa bo most res tako trden, kot obetajo Zamini izračuni?
Vili in Žanko gresta skupaj z zajčki nabirat lešnike. Kmalu srečajo nenavadnega lovca, ki lovi divje lešnike. Trdi, da so ti še okusnejši. Prijatelja se ponudita, da mu bosta pomagala. Pride Suzi, tej pa se zdi vse skupaj sumljivo, in res se izkaže, da je lovec v resnici zamaskirani Lisjak. Spet ugrabi zajčke in jih odpelje v svoj brlog. Trije prijatelji jim sledijo in se skupaj z Bizonom domislijo odlične ukane, s katero rešijo zajčke.
Vili in Žanko gresta skupaj z zajčki nabirat lešnike. Kmalu srečajo nenavadnega lovca, ki lovi divje lešnike. Trdi, da so ti še okusnejši. Prijatelja se ponudita, da mu bosta pomagala. Pride Suzi, tej pa se zdi vse skupaj sumljivo, in res se izkaže, da je lovec v resnici zamaskirani Lisjak. Spet ugrabi zajčke in jih odpelje v svoj brlog. Trije prijatelji jim sledijo in se skupaj z Bizonom domislijo odlične ukane, s katero rešijo zajčke.
Opičje sestre nadlegujejo merjasca Rano. Mavgli mu priskoči na pomoč. Opicam pripravita past z bananami, a Maša ju ukani, da sama padeta vanjo.
Opičje sestre nadlegujejo merjasca Rano. Mavgli mu priskoči na pomoč. Opicam pripravita past z bananami, a Maša ju ukani, da sama padeta vanjo.
Med igranjem kriketa na plaži Ema odkrije gnezdo želvjih jajc. Kadeti prisežejo, da jih bodo zaščitili pred galebi, raki in letečimi žogicami za kriket.
Med igranjem kriketa na plaži Ema odkrije gnezdo želvjih jajc. Kadeti prisežejo, da jih bodo zaščitili pred galebi, raki in letečimi žogicami za kriket.
Črv in Živa hočeta sodelovati na tekmovanju lova za največjo ribo in zadeti denarno nagrado. Na lov se odpravita z ogromnim trnkom, Črv pa bo sodeloval kot vaba. Naenkrat ga požre ogromna riba. A uspe mu pobegniti, saj ga strašno napenja.
Črv in Živa hočeta sodelovati na tekmovanju lova za največjo ribo in zadeti denarno nagrado. Na lov se odpravita z ogromnim trnkom, Črv pa bo sodeloval kot vaba. Naenkrat ga požre ogromna riba. A uspe mu pobegniti, saj ga strašno napenja.
Tib in Tamtam naletita na malčka Mijula. Ugotovita, da je mlajši brat njunega sovražnika Urfa iz klana Medvedov. Ko ga spremljata domov, pa se njihova pot spremeni v pravo pustolovščino.
Tib in Tamtam naletita na malčka Mijula. Ugotovita, da je mlajši brat njunega sovražnika Urfa iz klana Medvedov. Ko ga spremljata domov, pa se njihova pot spremeni v pravo pustolovščino.
Dedek in babica se hudo sporečeta in ob tem poškodujeta prababičin portret. Lili v sanjah spozna, da ga bo mogoče popraviti le, če njihove družinske vezi ne bodo pretrgane.
Dedek in babica se hudo sporečeta in ob tem poškodujeta prababičin portret. Lili v sanjah spozna, da ga bo mogoče popraviti le, če njihove družinske vezi ne bodo pretrgane.
Gregorijanski napevi, posvečeni svetim devicam mučenkam, ki bodo zveneli v izvedbi ansambla Schola Cantorum Karol Magnus iz Nizozemske, pod vodstvom Stana Hollaardta, so del tako imenovanega Agnesinega oficija oz. Nežinega brevirja, tá pa je hkrati del zelo starega obreda v čast deviškim mučenkam, ki se začenja in končuje z litanijami.
Gregorijanski napevi, posvečeni svetim devicam mučenkam, ki bodo zveneli v izvedbi ansambla Schola Cantorum Karol Magnus iz Nizozemske, pod vodstvom Stana Hollaardta, so del tako imenovanega Agnesinega oficija oz. Nežinega brevirja, tá pa je hkrati del zelo starega obreda v čast deviškim mučenkam, ki se začenja in končuje z litanijami.
Jonova druščina se preizkusi v slikanju po živem modelu, ki pa ni nihče drug kot raca.
Jonova druščina se preizkusi v slikanju po živem modelu, ki pa ni nihče drug kot raca.
Pred nami je Evroradijski koncert, v katerem bomo predvajali posnetke, ki so nastali 19. februarja letos, in sicer v Državni dvorani v Glasgowu. Tam so se predstavili dirigent Ryan Wigglesworth, Škotski simfonični orkester BBC ter pianistka Imogen Cooper. Na začetku je premierno zazvenela skladba There, where I call home sodobnega skladatelja Philipa Duttona, sledila sta še Koncert za klavir št. 27 v B-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88 Antonína Dvořáka.
Pred nami je Evroradijski koncert, v katerem bomo predvajali posnetke, ki so nastali 19. februarja letos, in sicer v Državni dvorani v Glasgowu. Tam so se predstavili dirigent Ryan Wigglesworth, Škotski simfonični orkester BBC ter pianistka Imogen Cooper. Na začetku je premierno zazvenela skladba There, where I call home sodobnega skladatelja Philipa Duttona, sledila sta še Koncert za klavir št. 27 v B-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88 Antonína Dvořáka.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Humoreske tega tedna so marca posvečene dogodivščinam Hendrika Groena, ki v nizozemskem domu za ostarele leta 2013 pri triinosemdesetih letih in četrt piše skrivni dnevnik. Knjigo, polno črnega humorja, je poslovenila Stana Anželj. V drugem delu izvemo, kako se razvija zgodba o ribah v akvariju, ki jim je zavdal kolač. Tega je Hendrik Groen vrgel vanj, ker je bil zanj presuh. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Humoreske tega tedna so marca posvečene dogodivščinam Hendrika Groena, ki v nizozemskem domu za ostarele leta 2013 pri triinosemdesetih letih in četrt piše skrivni dnevnik. Knjigo, polno črnega humorja, je poslovenila Stana Anželj. V drugem delu izvemo, kako se razvija zgodba o ribah v akvariju, ki jim je zavdal kolač. Tega je Hendrik Groen vrgel vanj, ker je bil zanj presuh. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Arlena, Offenbacha, Bizeta, Gounoda, Ravela, Verdija, Puccinija in Donizettija.
Arlena, Offenbacha, Bizeta, Gounoda, Ravela, Verdija, Puccinija in Donizettija.
Predvajamo dve mojstrovini, nastali ob zori oziroma izdihljajih romantičnega obdobja v glasbi – 3. klavirski koncert v c-molu Ludwiga van Beethovna in Simfonijo št. 4 v Es-duru, 'Romantično' Antona Brucknerja. Kot solist se je v Beethovnovem koncertu predstavil danes 31-letni južnokorejski pianist Seong-Jin Cho, zmagovalec 17. mednarodnega klavirskega tekmovanja Frédérica Chopina v Varšavi. Igral je orkester Festivala Luzern, za dirigentskim pultom pa je bil ta hip eden najbolj vročih dirigentov na svetu Yannick Nézet-Séguin. Posnetki so nastali 26. avgusta lani v Koncertni dvorani Kulturnega in kongresnega centra Luzern v sklopu tamkajšnjega poletnega glasbenega festivala.
Predvajamo dve mojstrovini, nastali ob zori oziroma izdihljajih romantičnega obdobja v glasbi – 3. klavirski koncert v c-molu Ludwiga van Beethovna in Simfonijo št. 4 v Es-duru, 'Romantično' Antona Brucknerja. Kot solist se je v Beethovnovem koncertu predstavil danes 31-letni južnokorejski pianist Seong-Jin Cho, zmagovalec 17. mednarodnega klavirskega tekmovanja Frédérica Chopina v Varšavi. Igral je orkester Festivala Luzern, za dirigentskim pultom pa je bil ta hip eden najbolj vročih dirigentov na svetu Yannick Nézet-Séguin. Posnetki so nastali 26. avgusta lani v Koncertni dvorani Kulturnega in kongresnega centra Luzern v sklopu tamkajšnjega poletnega glasbenega festivala.
Osmi marec: biografska drama o pedagoginji Marii Montessori Pariška pevka Lili d'Alengy v mladosti zapusti hčer z razvojno motnjo, da bi uspela v pariški eliti. Po smrti Lilijine matere pa se deklica po imenu Tina vrne v njeno naročje. Lili jo odpelje v znano ustanovo, ki jo vodi zdravnica Maria Montessori. Ta razvija prelomne metode za izobraževanje otrok z motnjami v razvoju in je prepričana v to, da so se zmožni šolati. Sprva si trmasta Parižanka in predana znanstvenica nista naklonjeni, a se sčasoma bolje spoznata in spoprijateljita. Obe morata krmariti skozi svet, ki pripada moškim, ter sprejemati težke življenjske odločitve, da bi si v njem zagotovili ščepec svobode in neodvisnosti. Film temelji na resnični osebnosti znamenite pedagoginje Marie Montessori, ki je s svojo inovativno metodo spremenila pogled na otroke z razvojnimi motnjami v izobraževalnem sistemu. V ospredju pripovedi so njena osebna prizadevanja, ljubezenski zapleti in družbeni pritiski, ki jih je morala premagovati, da bi svoje ideje uveljavila v patriarhalnem okolju na začetku 20. stoletja. Izvirni naslov: MARIA MONTESSORI / Francosko-italijanski film, 2024 / Režija in scenarij: Lea Todorov / Igrajo: Jasmine Trinca, Leïla Bekhti, Rafael Quenard
Osmi marec: biografska drama o pedagoginji Marii Montessori Pariška pevka Lili d'Alengy v mladosti zapusti hčer z razvojno motnjo, da bi uspela v pariški eliti. Po smrti Lilijine matere pa se deklica po imenu Tina vrne v njeno naročje. Lili jo odpelje v znano ustanovo, ki jo vodi zdravnica Maria Montessori. Ta razvija prelomne metode za izobraževanje otrok z motnjami v razvoju in je prepričana v to, da so se zmožni šolati. Sprva si trmasta Parižanka in predana znanstvenica nista naklonjeni, a se sčasoma bolje spoznata in spoprijateljita. Obe morata krmariti skozi svet, ki pripada moškim, ter sprejemati težke življenjske odločitve, da bi si v njem zagotovili ščepec svobode in neodvisnosti. Film temelji na resnični osebnosti znamenite pedagoginje Marie Montessori, ki je s svojo inovativno metodo spremenila pogled na otroke z razvojnimi motnjami v izobraževalnem sistemu. V ospredju pripovedi so njena osebna prizadevanja, ljubezenski zapleti in družbeni pritiski, ki jih je morala premagovati, da bi svoje ideje uveljavila v patriarhalnem okolju na začetku 20. stoletja. Izvirni naslov: MARIA MONTESSORI / Francosko-italijanski film, 2024 / Režija in scenarij: Lea Todorov / Igrajo: Jasmine Trinca, Leïla Bekhti, Rafael Quenard
Na ustvarjanje Césarja Francka za orgle je močno vplivalo njegovo delovanje v pariški cerkvi svete Klotilde, kjer je bil organist od leta 1858 do svoje smrti leta 1890. Nad novimi orglami v cerkvi je bil navdušen, svojo pedalno tehniko je izboljševal z dolgimi urami igranja. Postal je tudi odličen improvizator, ki je pri nedeljskih mašah navduševal številne poslušalce. V svojih orgelskih delih je polifoni slog obogatil s harmonsko govorico svoje dobe, ki ji je obenem dal močan osebni izraz.
Na ustvarjanje Césarja Francka za orgle je močno vplivalo njegovo delovanje v pariški cerkvi svete Klotilde, kjer je bil organist od leta 1858 do svoje smrti leta 1890. Nad novimi orglami v cerkvi je bil navdušen, svojo pedalno tehniko je izboljševal z dolgimi urami igranja. Postal je tudi odličen improvizator, ki je pri nedeljskih mašah navduševal številne poslušalce. V svojih orgelskih delih je polifoni slog obogatil s harmonsko govorico svoje dobe, ki ji je obenem dal močan osebni izraz.
Ameriška pesnica Edna St. Vincent Millay se je rodila leta 1892; umrla je leta 1950. Že v svojem času je bila eno najbolj spoštovanih imen ameriške poezije. Javnost je opozorila nase po srečnem naključju. Na pesniškem natečaju zbornika The Lyric Year za leto 1911 se njena pesnitev Prerojenje sicer ni uvrstila na prvo mesto, vendar jo je urednik objavil in vzbudila je splošno občudovanje, ki je mladi pesnici prineslo štipendijo za elitni kolidž Vassar. Pesnitev Prerojenje je zasnovana kot romanje duše, ki je tradicionalna tema anglosaške literature. Lirski subjekt se poistoveti s celotnim človeštvom, umre, vstane od mrtvih, v igri naravnih sil prepozna Boga in se odpre polnejšemu življenju. V času, ko je pesnitev Prerojenje nastajala in je Edna St. Vincent Millay razčiščevala svoj odnos do presežnega, je pisala dnevnik. Nekaj strani je oblikovala kot Bedenje z namišljenim ljubimcem. Prevajalec Matej Venier, igralka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten Produkcija 2026.
Ameriška pesnica Edna St. Vincent Millay se je rodila leta 1892; umrla je leta 1950. Že v svojem času je bila eno najbolj spoštovanih imen ameriške poezije. Javnost je opozorila nase po srečnem naključju. Na pesniškem natečaju zbornika The Lyric Year za leto 1911 se njena pesnitev Prerojenje sicer ni uvrstila na prvo mesto, vendar jo je urednik objavil in vzbudila je splošno občudovanje, ki je mladi pesnici prineslo štipendijo za elitni kolidž Vassar. Pesnitev Prerojenje je zasnovana kot romanje duše, ki je tradicionalna tema anglosaške literature. Lirski subjekt se poistoveti s celotnim človeštvom, umre, vstane od mrtvih, v igri naravnih sil prepozna Boga in se odpre polnejšemu življenju. V času, ko je pesnitev Prerojenje nastajala in je Edna St. Vincent Millay razčiščevala svoj odnos do presežnega, je pisala dnevnik. Nekaj strani je oblikovala kot Bedenje z namišljenim ljubimcem. Prevajalec Matej Venier, igralka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten Produkcija 2026.
Zleknite se na orehovo lupino in na njej odplavajte na medeno potico! Pripovedujeta: Brane Grubar in Judita Zidar Napisal: Miroslav Slana. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Zleknite se na orehovo lupino in na njej odplavajte na medeno potico! Pripovedujeta: Brane Grubar in Judita Zidar Napisal: Miroslav Slana. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Miloška Venera, znameniti kip boginje ljubezni, že dolgo velja za ideal ženske lepote, simbol ljubezni in večne ženskosti. Je brezčasna ikona, ki jo neprenehoma poustvarjamo in posnemamo. Oddaja predstavi njeno pot od odkritja na grškem otoku Milos, kjer je znana kot grška boginja Afrodita in neskončno priljubljena, do razcveta in slave v pariškem muzeju Louvre, kamor je prispela leta 1821 ter postala senzacija. Prevzela je umetnike 19. in 20. stoletja; številni so projicirali svoje fantazije na njeno marmornato telo in tako izvirnik nenehno spreminjali. V sodobnem času pa se s poustvarjanjem Miloške Venere umetnice spoprijemajo z različnimi ženskimi vprašanji. VENUS DE MILO, DISARMING BEAUTY / Francija, Grčija / 2022 / Režija: Natacha Giler
Miloška Venera, znameniti kip boginje ljubezni, že dolgo velja za ideal ženske lepote, simbol ljubezni in večne ženskosti. Je brezčasna ikona, ki jo neprenehoma poustvarjamo in posnemamo. Oddaja predstavi njeno pot od odkritja na grškem otoku Milos, kjer je znana kot grška boginja Afrodita in neskončno priljubljena, do razcveta in slave v pariškem muzeju Louvre, kamor je prispela leta 1821 ter postala senzacija. Prevzela je umetnike 19. in 20. stoletja; številni so projicirali svoje fantazije na njeno marmornato telo in tako izvirnik nenehno spreminjali. V sodobnem času pa se s poustvarjanjem Miloške Venere umetnice spoprijemajo z različnimi ženskimi vprašanji. VENUS DE MILO, DISARMING BEAUTY / Francija, Grčija / 2022 / Režija: Natacha Giler
V večerni oddaji Legende ob 21. je Tomaž Cindrić predstavil glasbo jamajške zvezdnice Grace Jones, elegantne figure globokega glasu, manekenke in filmske igralke.
V večerni oddaji Legende ob 21. je Tomaž Cindrić predstavil glasbo jamajške zvezdnice Grace Jones, elegantne figure globokega glasu, manekenke in filmske igralke.
Pesnica Lucija Stupica je leta 2001 za zbirko Čelo na soncu prejela nagrado za najboljši literarni prvenec, v njej pa že lahko prepoznamo nekatere značilnosti pesničine poetike. Avtorica je pozneje izdala še štiri pesniške zbirke in prejela tudi dve mednarodni nagradi: leta 2010 nemško nagrado Huberta Burde, ki so jo podeljevali v sklopu Petrarcovih nagrad, in štiri leta pozneje še švedsko nagrado za priseljene avtorje Klas de Vylder. Pred nekaj meseci pa je britanska univerza Warwick prevod zbirke Točke izginjanja nominirala za nagrado Ženske v prevodu. Za primerjavo: med desetimi nominirankami sta bili tudi dve nobelovki. Scenaristka Vladimira Rejc, igralka Violeta Tomič, bralec Gorazd Logar, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Staš Janež. Režiser: Boštjan Vrhovec. Posneto junija 2002.
Pesnica Lucija Stupica je leta 2001 za zbirko Čelo na soncu prejela nagrado za najboljši literarni prvenec, v njej pa že lahko prepoznamo nekatere značilnosti pesničine poetike. Avtorica je pozneje izdala še štiri pesniške zbirke in prejela tudi dve mednarodni nagradi: leta 2010 nemško nagrado Huberta Burde, ki so jo podeljevali v sklopu Petrarcovih nagrad, in štiri leta pozneje še švedsko nagrado za priseljene avtorje Klas de Vylder. Pred nekaj meseci pa je britanska univerza Warwick prevod zbirke Točke izginjanja nominirala za nagrado Ženske v prevodu. Za primerjavo: med desetimi nominirankami sta bili tudi dve nobelovki. Scenaristka Vladimira Rejc, igralka Violeta Tomič, bralec Gorazd Logar, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Staš Janež. Režiser: Boštjan Vrhovec. Posneto junija 2002.
Birgitte Nyborg pridobi ključne podatke o ruskih solastnikih kanadskega naftno-vrtalnega podjetja. Asger Kirkegaard, vršilec dolžnosti veleposlanika za Arktiko, poskuša 365na grenlandskih tleh pomagati svoji ministrici, obenem pa imeti pod nadzorom grenlandskega ministra Hansa Eliassena. Nyborgova želi ustreči tesnemu političnemu zavezniku Danske pri obveščevalni operaciji in se odloči za karierno tvegano dejanje. BORGEN – RIGET, MAGTEN OG ÆREN / Borgen – Power and Glory / Danska / 2022 Scenarij: Adam Price Režija: Per Fly, Mogens Hagedorn Dagur Kari V glavnih vlogah: Sidse Babett Knudsen, Birgitte Hjort SØrensen, Mikkel Boe FØlsgaard, Lars Mikkelsen
Birgitte Nyborg pridobi ključne podatke o ruskih solastnikih kanadskega naftno-vrtalnega podjetja. Asger Kirkegaard, vršilec dolžnosti veleposlanika za Arktiko, poskuša 365na grenlandskih tleh pomagati svoji ministrici, obenem pa imeti pod nadzorom grenlandskega ministra Hansa Eliassena. Nyborgova želi ustreči tesnemu političnemu zavezniku Danske pri obveščevalni operaciji in se odloči za karierno tvegano dejanje. BORGEN – RIGET, MAGTEN OG ÆREN / Borgen – Power and Glory / Danska / 2022 Scenarij: Adam Price Režija: Per Fly, Mogens Hagedorn Dagur Kari V glavnih vlogah: Sidse Babett Knudsen, Birgitte Hjort SØrensen, Mikkel Boe FØlsgaard, Lars Mikkelsen
V dolini reke Hudson stoji majhna cerkev Union Church v Pocantico Hills, ki v svoji preprosti notranjosti skriva izjemno zbirko vitrajev Henrija Matissea in Marca Chagalla. Barvna okna, nastala po naročilu družine Rockefeller, predstavljajo enega najzanimivejših srečanj modernizma in sakralne umetnosti 20. stoletja. Ameriški skladatelj James Matheson je leta 2016 ustvaril klavirsko skladbo Okna, ki jo je navdihnilo pet vitrajev te cerkve. Vsako okno dobi svojo zvočno podobo – od temne kontemplacije in dramatične napetosti do svetlobe, upanja in spokojnosti. Oddaja raziskuje, kako se barva, svetloba in simbolika vitrajev prelijejo v klavirski zvok ter kako lahko arhitektura in likovna umetnost postaneta glasbeni prostor refleksije.
V dolini reke Hudson stoji majhna cerkev Union Church v Pocantico Hills, ki v svoji preprosti notranjosti skriva izjemno zbirko vitrajev Henrija Matissea in Marca Chagalla. Barvna okna, nastala po naročilu družine Rockefeller, predstavljajo enega najzanimivejših srečanj modernizma in sakralne umetnosti 20. stoletja. Ameriški skladatelj James Matheson je leta 2016 ustvaril klavirsko skladbo Okna, ki jo je navdihnilo pet vitrajev te cerkve. Vsako okno dobi svojo zvočno podobo – od temne kontemplacije in dramatične napetosti do svetlobe, upanja in spokojnosti. Oddaja raziskuje, kako se barva, svetloba in simbolika vitrajev prelijejo v klavirski zvok ter kako lahko arhitektura in likovna umetnost postaneta glasbeni prostor refleksije.
Leta 2015 umrla alžirska pisateljica in filmska ustvarjalka Assia Djebar je v kanon zapisana kot eden najpomembnejših literarnih ustvarjalcev Severne Afrike, za njena dela pa je značilen feminističen naboj, ki veje iz zamolčanih in utišanih ženskih glasov. Prevajalka Ana Barič Moder, igralka Darja Reichman, urednica oddaje Maja Žvokelj, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Mirta Berlan. Režiser Milan Golob. Oddaja je bila posneta marca 2020.
Leta 2015 umrla alžirska pisateljica in filmska ustvarjalka Assia Djebar je v kanon zapisana kot eden najpomembnejših literarnih ustvarjalcev Severne Afrike, za njena dela pa je značilen feminističen naboj, ki veje iz zamolčanih in utišanih ženskih glasov. Prevajalka Ana Barič Moder, igralka Darja Reichman, urednica oddaje Maja Žvokelj, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Mirta Berlan. Režiser Milan Golob. Oddaja je bila posneta marca 2020.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Biografska drama o avstralski pevki in ikoni feminističnega gibanja Helen Reddy. Film prikazuje njeno pot od neznane pevke do mednarodne zvezde ter njeno vlogo v boju za enakopravnost spolov. Piše se leto 1966. Helen Reddy prispe v New York z 230 dolarji, kovčkom in triletno hčerko, potem ko ji je bilo obljubljeno snemanje plošče. Kljub začetnim zavrnitvam v glasbeni industriji vztraja in si prizadeva za uspeh. S pomočjo prijateljice Lilian Roxon in menedžerja Jeffa Walda postopoma doseže slavo, vrhunec pa predstavlja njena pesem "I Am Woman", ki postane himna ženskega gibanja v 70. letih. Originalni naslov: I AM A WOMAN Leto produkcije: 2019 Država: Avstralija Žanr: biografski film Režija: Unjoo Moon Scenarij: Emma Jensen Igrajo: Tilda Cobham-Hervey, Danielle Macdonald, Evan Peters, Chris Parnell
Biografska drama o avstralski pevki in ikoni feminističnega gibanja Helen Reddy. Film prikazuje njeno pot od neznane pevke do mednarodne zvezde ter njeno vlogo v boju za enakopravnost spolov. Piše se leto 1966. Helen Reddy prispe v New York z 230 dolarji, kovčkom in triletno hčerko, potem ko ji je bilo obljubljeno snemanje plošče. Kljub začetnim zavrnitvam v glasbeni industriji vztraja in si prizadeva za uspeh. S pomočjo prijateljice Lilian Roxon in menedžerja Jeffa Walda postopoma doseže slavo, vrhunec pa predstavlja njena pesem "I Am Woman", ki postane himna ženskega gibanja v 70. letih. Originalni naslov: I AM A WOMAN Leto produkcije: 2019 Država: Avstralija Žanr: biografski film Režija: Unjoo Moon Scenarij: Emma Jensen Igrajo: Tilda Cobham-Hervey, Danielle Macdonald, Evan Peters, Chris Parnell