Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poznani verz: "V poletno noč odmeva: pet pedi?" je uvodni (in sklepni) stih iz Balade o prepelici. Pesem je spesnil pesnik, pripovednik in prevajalec Fran Gestrin. Rodil se je 1. decembra 1865 v Ljubljani; na Dunaju je študiral pravo, v Gradcu pa zgodovino in zemljepis. Poučeval je v Gorici in Mariboru, vendar je zaradi jetike kmalu opustil poučevanje in se vrnil v Ljubljano. Tam je 15. avgusta 1893 še ne osemindvajsetleten umrl. Tako se je dopolnila njegova slutnja o zgodnji smrti, izražena v mnogih njegovih pesmih. Pesnik jih je leta 1893 objavil v svoji edini zbirki z naslovom Izza mladih let. Iz te zbirke smo ob 160. obletnici rojstva Frana Gestrina izbrali nekaj značilnih pesmi, začenjamo pa s pesmijo Zvečer. Na koncu poslušamo samo revijalno objavljeno Balado o prepelici. Interpret Kristijan Muck, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2005.
Poznani verz: "V poletno noč odmeva: pet pedi?" je uvodni (in sklepni) stih iz Balade o prepelici. Pesem je spesnil pesnik, pripovednik in prevajalec Fran Gestrin. Rodil se je 1. decembra 1865 v Ljubljani; na Dunaju je študiral pravo, v Gradcu pa zgodovino in zemljepis. Poučeval je v Gorici in Mariboru, vendar je zaradi jetike kmalu opustil poučevanje in se vrnil v Ljubljano. Tam je 15. avgusta 1893 še ne osemindvajsetleten umrl. Tako se je dopolnila njegova slutnja o zgodnji smrti, izražena v mnogih njegovih pesmih. Pesnik jih je leta 1893 objavil v svoji edini zbirki z naslovom Izza mladih let. Iz te zbirke smo ob 160. obletnici rojstva Frana Gestrina izbrali nekaj značilnih pesmi, začenjamo pa s pesmijo Zvečer. Na koncu poslušamo samo revijalno objavljeno Balado o prepelici. Interpret Kristijan Muck, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2005.
Zlovešča hiša postane prizorišče grozljivega družinskega umora. Očeta in dva otroka najdejo mrtve, mati pa je pogrešana. Julia in Novak morata razrešiti primer skupaj s krajevno žandarmerijo. Ko mater najdejo v gozdu ob hiši, se ne spomni umorov in za vse obtoži hišo, v kateri naj bi strašilo. Je nora ali je hiša resnično prekleta? Pri preiskavi sodeluje tudi spiritistka, ki sproži sume, da gre za 25 let staro družinsko tragedijo. Julia pa prepozna podobnosti po načinu delovanja Malherba, serijskega morilca, ki že leta obseda njenega očeta. Boji se, da se je morilec vrnil. VISE LE COEUR (II.) / Aim for the Heart (II.) / 2023 / Francija, Belgija Scenarij: Alice van den Broek, Clélia Constantine, Adriana Barbato, Vinciane Mokry, : Cécile Lugiez, Isabelle Prot Režija: Jérémy Minui V glavnih vlogah: Claire Keim, Lannick Gautry, Noémie Chicheportiche, Zinedine Soualem, Nicolas Cazalé, Elodie Hesme, Juliette Plumecocq-Mech
Zlovešča hiša postane prizorišče grozljivega družinskega umora. Očeta in dva otroka najdejo mrtve, mati pa je pogrešana. Julia in Novak morata razrešiti primer skupaj s krajevno žandarmerijo. Ko mater najdejo v gozdu ob hiši, se ne spomni umorov in za vse obtoži hišo, v kateri naj bi strašilo. Je nora ali je hiša resnično prekleta? Pri preiskavi sodeluje tudi spiritistka, ki sproži sume, da gre za 25 let staro družinsko tragedijo. Julia pa prepozna podobnosti po načinu delovanja Malherba, serijskega morilca, ki že leta obseda njenega očeta. Boji se, da se je morilec vrnil. VISE LE COEUR (II.) / Aim for the Heart (II.) / 2023 / Francija, Belgija Scenarij: Alice van den Broek, Clélia Constantine, Adriana Barbato, Vinciane Mokry, : Cécile Lugiez, Isabelle Prot Režija: Jérémy Minui V glavnih vlogah: Claire Keim, Lannick Gautry, Noémie Chicheportiche, Zinedine Soualem, Nicolas Cazalé, Elodie Hesme, Juliette Plumecocq-Mech
Leta 1919 so v Hollywoodu posneli nemi film Dražba duš. Nastal je po resnični zgodbi Armenke Aurore Mardiganian, ki je v najstniških letih preživela turški genocid nad Armenci. Film je pritegnil veliko gledalcev, vendar so kmalu vse njegove kopije skrivnostno izginile. Leta 1994 so po Aurorini smrti v arhivih našli nekaj odlomkov in iz njih je nastal dokumentarni film, ki razkriva pozabljeno peklensko odisejado mlade Armenke. Izgubila je družino, zbežala iz suženjstva in postala žrtev pohlepnežev v filmski industriji. Kljub temu ji je uspelo rešiti mnogo armenskih sirot. Prepričana je bila, da ne bi bilo holokavsta, če bi Turkom po prvi svetovni vojni za genocid sodili in jih kaznovali. Leta 2021 so ZDA uradno priznale genocid nad Armenci, Turčija pa to zgodovinsko dejstvo še danes odločno zanika. AURORA'S SUNRISE / Armenija, Litva, Nemčija / 2022 / Režija: Ina Sahakjan
Leta 1919 so v Hollywoodu posneli nemi film Dražba duš. Nastal je po resnični zgodbi Armenke Aurore Mardiganian, ki je v najstniških letih preživela turški genocid nad Armenci. Film je pritegnil veliko gledalcev, vendar so kmalu vse njegove kopije skrivnostno izginile. Leta 1994 so po Aurorini smrti v arhivih našli nekaj odlomkov in iz njih je nastal dokumentarni film, ki razkriva pozabljeno peklensko odisejado mlade Armenke. Izgubila je družino, zbežala iz suženjstva in postala žrtev pohlepnežev v filmski industriji. Kljub temu ji je uspelo rešiti mnogo armenskih sirot. Prepričana je bila, da ne bi bilo holokavsta, če bi Turkom po prvi svetovni vojni za genocid sodili in jih kaznovali. Leta 2021 so ZDA uradno priznale genocid nad Armenci, Turčija pa to zgodovinsko dejstvo še danes odločno zanika. AURORA'S SUNRISE / Armenija, Litva, Nemčija / 2022 / Režija: Ina Sahakjan
Jurij Andruhovič je prejel nagrado vilenica leta 2017. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2017.
Jurij Andruhovič je prejel nagrado vilenica leta 2017. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2017.
Josef Winkler je prejel nagrado vilenica 2021. Avtor oddaje: Gregor Podlogar. Leto produkcije: 2021.
Josef Winkler je prejel nagrado vilenica 2021. Avtor oddaje: Gregor Podlogar. Leto produkcije: 2021.
Josip Osti je nagrado vilenica prejel 1994. Avtor oddaje: Vlado Motniikar. Leto produkcije: 2020.
Josip Osti je nagrado vilenica prejel 1994. Avtor oddaje: Vlado Motniikar. Leto produkcije: 2020.
David Albahari je nagrado vilenica prejel leta 2012. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2012.
David Albahari je nagrado vilenica prejel leta 2012. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2012.
Goran Stefanovski je nagrado vilenica prejel leta 2007. Avtorica oddaje: Saška Rakef Perko. Leto produkcije: 2014.
Goran Stefanovski je nagrado vilenica prejel leta 2007. Avtorica oddaje: Saška Rakef Perko. Leto produkcije: 2014.
Péter Esterházy je nagrado vilenica prejel leta 1988. Avtorica oddaje: Jutka Rudaš. Leto produkcije: 2014.
Péter Esterházy je nagrado vilenica prejel leta 1988. Avtorica oddaje: Jutka Rudaš. Leto produkcije: 2014.
Tomas Venclova je nagrado vilenica prejel leta 1990. Avtor oddaje: Dušan Rogelj. Leto produkcije: 2011.
Tomas Venclova je nagrado vilenica prejel leta 1990. Avtor oddaje: Dušan Rogelj. Leto produkcije: 2011.
Ottó Tolnai je nagrado vilenica prejel leta 2023. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2023.
Ottó Tolnai je nagrado vilenica prejel leta 2023. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2023.
Karl-Markus Gauß je nagrado vilenica prejel leta 2005. Avtorica oddaje: Staša Grahek. Leto produkcije: 2012.
Karl-Markus Gauß je nagrado vilenica prejel leta 2005. Avtorica oddaje: Staša Grahek. Leto produkcije: 2012.
Virtuozi, glasbeni šov talentov
Mednarodni glasbeni šov talentov Virtuozi letos zaznamuje 10-letnico. Oddaja, ki navdušuje gledalce vseh generacij, predstavlja najbolj nadarjene mlade klasične glasbenike iz petih evropskih držav. Leta 2022 je na tekmovanju Virtuozi zmagala slovenska violinistka Patricija Avšič. V drugem polfinalnem večeru bosta Slovenijo zastopala violinista Ema Dora Burstin in Mark Lev Krajnc.
Mednarodni glasbeni šov talentov Virtuozi letos zaznamuje 10-letnico. Oddaja, ki navdušuje gledalce vseh generacij, predstavlja najbolj nadarjene mlade klasične glasbenike iz petih evropskih držav. Leta 2022 je na tekmovanju Virtuozi zmagala slovenska violinistka Patricija Avšič. V drugem polfinalnem večeru bosta Slovenijo zastopala violinista Ema Dora Burstin in Mark Lev Krajnc.
Jáchym Topol je nagrado vilenica prejel leta 2015. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2015.
Jáchym Topol je nagrado vilenica prejel leta 2015. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2015.
Adam Zagajewski je nagrado vilenica prejel 1996. Avtor oddaje: Gregor Podlogar. Leto produkcije: 2012.
Adam Zagajewski je nagrado vilenica prejel 1996. Avtor oddaje: Gregor Podlogar. Leto produkcije: 2012.
Jaan Kaplinski je prejel nagrado vilenica leta 2001. Avtor oddaje: Marko Golja. Leto produkcije: 2002.
Jaan Kaplinski je prejel nagrado vilenica leta 2001. Avtor oddaje: Marko Golja. Leto produkcije: 2002.
Péter Nádas je nagrado vilenica prejel 1998. Avtorica oddaje: Maja Žvokelj. Leto produkcije: 2018.
Péter Nádas je nagrado vilenica prejel 1998. Avtorica oddaje: Maja Žvokelj. Leto produkcije: 2018.
László Krasznahorkai je prejel nagrado vilenica leta 2014. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2014.
László Krasznahorkai je prejel nagrado vilenica leta 2014. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2014.
Dubravka Ugrešić je nagrado prejela leta 2016. Avtor oddaje: Marko Golja. Leto produkcije: 2016.
Dubravka Ugrešić je nagrado prejela leta 2016. Avtor oddaje: Marko Golja. Leto produkcije: 2016.
Ilija Trojanow je prejel nagrado vilenica leta 2018. Avtorica oddaje: Staša Grahek. Leto produkcije: 2018.
Ilija Trojanow je prejel nagrado vilenica leta 2018. Avtorica oddaje: Staša Grahek. Leto produkcije: 2018.
Ilma Rakusa je nagrado vilenica prejela leta 2005. Avtorica oddaje: Tina Poglajen. Leto produkcije: 2018.
Ilma Rakusa je nagrado vilenica prejela leta 2005. Avtorica oddaje: Tina Poglajen. Leto produkcije: 2018.
Dževad Karahasan je nagrado vilenica prejel 2010. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2022.
Dževad Karahasan je nagrado vilenica prejel 2010. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2022.
Dragan Velikić je prejel nagrado vilenica leta 2019. Avtor oddaje: Rok Bozovičar. Leto produkcije: 2019.
Dragan Velikić je prejel nagrado vilenica leta 2019. Avtor oddaje: Rok Bozovičar. Leto produkcije: 2019.
Miljenko Jergović je nagrado vilenica prejel leta 2024. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2024.
Miljenko Jergović je nagrado vilenica prejel leta 2024. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2024.
Olga Tokarczuk je prejela nagrado vilenica leta 2013. Avtor oddaje: Janko Petrovec. Leto produkcije: 2013.
Olga Tokarczuk je prejela nagrado vilenica leta 2013. Avtor oddaje: Janko Petrovec. Leto produkcije: 2013.
Mircea Cărtărescu je nagrado vilenica prejel leta 2011. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2011.
Mircea Cărtărescu je nagrado vilenica prejel leta 2011. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2011.
Ana Blandiana je nagrado vilenica prejela leta 2002. Avtor oddaje: Marko Golja. Leto produkcije: 2002.
Ana Blandiana je nagrado vilenica prejela leta 2002. Avtor oddaje: Marko Golja. Leto produkcije: 2002.
Marc Garcia: Medtem ko nekateri deportiranci vidijo obveznost vrnitve na otok, kjer so se rodili kot prekletstvo ali celo konec njihovega življenja, vidi Marc Garcia kot katalizator. Zapustil je prazno in zlorabe drog polno življenje za seboj in prebudil umetnika in slikarja v sebi. Ampak, bo lahko premagal stigmo v okolju, kjer otočani diskriminirajo deportirance? Režija: Bruno Correia Ron Preinfalk aka Rone84 je nestor slovenske ulične subkulturne umetnosti in eden prvih, prepoznavnih uličnih umetnikov, ki je prenesel svojo ustvarjalno energijo iz svoje risalnice na ulice Ljubljane desetletja nazaj. Čeprav ima diplomo iz likovne umetnosti, so bila njegova dela zelo redko videna v akademskih ustanovah ali galerijah. Nasprotno, njegove stvaritve se večinoma vidijo na javnih ulicah, kjer večini je namenjena zelo kratka življenjska doba. Njegova življenjska zgodba je tudi zgodba o ulicah - zaradi njegovih gverilskih ustvarjalnih dejanj v preteklosti je dobro spoznal policijo, saj je risanje grafitov na nedodeljenih območjih prepovedano. Najverjetneje bi bil še vedno prisiljen slediti zvokom siren ulične umetnosti - če ne bi postal oče pred malo več kot desetimi leti ... Toda ali je mogoče tako močan ustvarjalni nagon razumno obvladati? Režija: Maja Pavlin Rafsan Iftekhar je vloger, ki izpostavlja restavracije, ki prodajajo predrage in subpar kakovostno hrano. Tako se sooča veliko grožnjami in diskriminacijo lastnikov lokalov. Že v zgodnjih letih so ga zaradi prekomerno telesno težo mnogi maltretirali. Svojo samozavest je dobil z naraščajočo prisotnostjo na spletu in odločil se je za izboljšanje telesne kondicije. Preobrazba njegovega življenja je bila vseskozi težavna pot. Prav zdaj se bori za pravice ljubiteljev hrane… Režija: Arnob Chakrabarty, Sabuj Miah
Marc Garcia: Medtem ko nekateri deportiranci vidijo obveznost vrnitve na otok, kjer so se rodili kot prekletstvo ali celo konec njihovega življenja, vidi Marc Garcia kot katalizator. Zapustil je prazno in zlorabe drog polno življenje za seboj in prebudil umetnika in slikarja v sebi. Ampak, bo lahko premagal stigmo v okolju, kjer otočani diskriminirajo deportirance? Režija: Bruno Correia Ron Preinfalk aka Rone84 je nestor slovenske ulične subkulturne umetnosti in eden prvih, prepoznavnih uličnih umetnikov, ki je prenesel svojo ustvarjalno energijo iz svoje risalnice na ulice Ljubljane desetletja nazaj. Čeprav ima diplomo iz likovne umetnosti, so bila njegova dela zelo redko videna v akademskih ustanovah ali galerijah. Nasprotno, njegove stvaritve se večinoma vidijo na javnih ulicah, kjer večini je namenjena zelo kratka življenjska doba. Njegova življenjska zgodba je tudi zgodba o ulicah - zaradi njegovih gverilskih ustvarjalnih dejanj v preteklosti je dobro spoznal policijo, saj je risanje grafitov na nedodeljenih območjih prepovedano. Najverjetneje bi bil še vedno prisiljen slediti zvokom siren ulične umetnosti - če ne bi postal oče pred malo več kot desetimi leti ... Toda ali je mogoče tako močan ustvarjalni nagon razumno obvladati? Režija: Maja Pavlin Rafsan Iftekhar je vloger, ki izpostavlja restavracije, ki prodajajo predrage in subpar kakovostno hrano. Tako se sooča veliko grožnjami in diskriminacijo lastnikov lokalov. Že v zgodnjih letih so ga zaradi prekomerno telesno težo mnogi maltretirali. Svojo samozavest je dobil z naraščajočo prisotnostjo na spletu in odločil se je za izboljšanje telesne kondicije. Preobrazba njegovega življenja je bila vseskozi težavna pot. Prav zdaj se bori za pravice ljubiteljev hrane… Režija: Arnob Chakrabarty, Sabuj Miah
Dan pred začetkom 105. dirke po Franciji boste v polurnem uvodu v 3351 kilometrov dolgo preizkušnjo spoznali traso in pasti, ki jih bo na poti do Pariza moralo premagati 176 kolesarjev. Pogovarjali se bomo z največjim slovenskim adutom Primožem Rogličem in se posvetili tudi najhitrejšim kolesarjem v karavani.
Dan pred začetkom 105. dirke po Franciji boste v polurnem uvodu v 3351 kilometrov dolgo preizkušnjo spoznali traso in pasti, ki jih bo na poti do Pariza moralo premagati 176 kolesarjev. Pogovarjali se bomo z največjim slovenskim adutom Primožem Rogličem in se posvetili tudi najhitrejšim kolesarjem v karavani.
Dan pred začetkom največjega kolesarskega spektakla leta, dirke po Franciji, boste v posebni oddaji spoznali traso letošnje dirke, si ogledali najlepše trenutke lanske, slišali pogovor z direktorjem dirke in mnenja favoritov ter seveda videli slovenske kolesarje. Pravšnji uvod v tritedensko spremljanje največje dirke na svetu!
Dan pred začetkom največjega kolesarskega spektakla leta, dirke po Franciji, boste v posebni oddaji spoznali traso letošnje dirke, si ogledali najlepše trenutke lanske, slišali pogovor z direktorjem dirke in mnenja favoritov ter seveda videli slovenske kolesarje. Pravšnji uvod v tritedensko spremljanje največje dirke na svetu!
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V oddaji se bomo posvetili glasbi francoskega kitarista Christiana Escoudeja. Igral je mešanico bebopa in gypsy jazza z uporabo vibrata in portamenta. Njegov opus obsega okrog 50 albumov.
V oddaji se bomo posvetili glasbi francoskega kitarista Christiana Escoudeja. Igral je mešanico bebopa in gypsy jazza z uporabo vibrata in portamenta. Njegov opus obsega okrog 50 albumov.
Adam Mickiewicz (24. 12. 1798– 26. 11. 1855), romantični pesnik, esejist, publicist in dramatik, velja za glavnega predstavnika romantike na Poljskem. Njegova najbolj znana dela so: poetična drama Praznik mrtvih, nacionalna epska pesnitev Gospod Tadej, zgodovinski pesnitvi Konrad Wallenrod in Gražina ter pesniška zbirka Poezije. 22-letni Mickiewicz se sredi nemirnega političnega dogajanja zaplete v strastno, a na propad obsojeno razmerje z Marylo Wereszczakówno. Kratek in intenziven odnos pusti močan pečat na Mickiewiczu, saj je bil navdih za nekatera njegova najpomembnejša dela, vključno s pesmijo Negotovost. Prešernovemu sodobniku Mickiewiczu, ki je v svojih delih izražal tudi boj za svobodo in željo po neodvisnosti, so marca 2024 v Kranju postavili doprsni kip. NIEPEWNOŚĆ. ZAKOCHANY MICKIEWICZ / Uncertainty / 2024 / Poljska Scenarij: Waldermar Szarek Režija: Waldemar Szarek V glavnih vlogah: Nikodem Rozbicki, Aleksandra Piotrowska, Dorota Landowska, Adrian Zaremba
Adam Mickiewicz (24. 12. 1798– 26. 11. 1855), romantični pesnik, esejist, publicist in dramatik, velja za glavnega predstavnika romantike na Poljskem. Njegova najbolj znana dela so: poetična drama Praznik mrtvih, nacionalna epska pesnitev Gospod Tadej, zgodovinski pesnitvi Konrad Wallenrod in Gražina ter pesniška zbirka Poezije. 22-letni Mickiewicz se sredi nemirnega političnega dogajanja zaplete v strastno, a na propad obsojeno razmerje z Marylo Wereszczakówno. Kratek in intenziven odnos pusti močan pečat na Mickiewiczu, saj je bil navdih za nekatera njegova najpomembnejša dela, vključno s pesmijo Negotovost. Prešernovemu sodobniku Mickiewiczu, ki je v svojih delih izražal tudi boj za svobodo in željo po neodvisnosti, so marca 2024 v Kranju postavili doprsni kip. NIEPEWNOŚĆ. ZAKOCHANY MICKIEWICZ / Uncertainty / 2024 / Poljska Scenarij: Waldermar Szarek Režija: Waldemar Szarek V glavnih vlogah: Nikodem Rozbicki, Aleksandra Piotrowska, Dorota Landowska, Adrian Zaremba
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Začenja se zadnji mesec tega leta, ki prinaša praznike in pričakovanja za leto, ki sledi; zato vam tokrat v posluh ponujamo pesem z naslovom December. Pesem bere Ana Pepelnik, urednica oddaje Petra Meterc. produkcija Radia Slovenija 2009.
Začenja se zadnji mesec tega leta, ki prinaša praznike in pričakovanja za leto, ki sledi; zato vam tokrat v posluh ponujamo pesem z naslovom December. Pesem bere Ana Pepelnik, urednica oddaje Petra Meterc. produkcija Radia Slovenija 2009.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Predstavljamo srečanja z mitom o Orfeju in njegovo vsebino v umetniških glasbenih upesnitvah 20. stoletja in današnjega časa. Tudi sodobni Orfej se navezuje na mit in izročilo v svoji težnji po sublimaciji, dvigu k božjemu, ko se prepusti hrepenenju in neukrotljivi želji, da bi se v ljubezni združil z Evridiko. Pri tem izgubi strah pred misterijem smrti in božjim zakonom. V današnji dobi avtomatizacije, dehumanizacije in prisile, ki jih uvaja vabljiv zdrs množic v strinjanje z neetičnim, pa njegovo hotenje sooznačujejo: groteska, banalnost, degradacija. Ob tem glasbene poti sledijo Orfejevi zgodbi in slikajo čustva, situacije in razpoloženja od pastorale in humorja do nakazanega patosa, groze in strahu.
Predstavljamo srečanja z mitom o Orfeju in njegovo vsebino v umetniških glasbenih upesnitvah 20. stoletja in današnjega časa. Tudi sodobni Orfej se navezuje na mit in izročilo v svoji težnji po sublimaciji, dvigu k božjemu, ko se prepusti hrepenenju in neukrotljivi želji, da bi se v ljubezni združil z Evridiko. Pri tem izgubi strah pred misterijem smrti in božjim zakonom. V današnji dobi avtomatizacije, dehumanizacije in prisile, ki jih uvaja vabljiv zdrs množic v strinjanje z neetičnim, pa njegovo hotenje sooznačujejo: groteska, banalnost, degradacija. Ob tem glasbene poti sledijo Orfejevi zgodbi in slikajo čustva, situacije in razpoloženja od pastorale in humorja do nakazanega patosa, groze in strahu.
Češki skladatelj Bohuslav Martinů je s svojim ustvarjanjem zaznamoval prvo polovico 20. stoletja. V njegovem opusu je okoli 400 del, med njimi šest simfonij, 15 oper in 14 baletov, pisal pa je tudi koncerte za solistične instrumente in orkester ter komorno in vokalno glasbo. Iz njegovega opusa predstavljamo Simfonijo št. 4 in Koncert za oboo in mali orkester v C-duru.
Češki skladatelj Bohuslav Martinů je s svojim ustvarjanjem zaznamoval prvo polovico 20. stoletja. V njegovem opusu je okoli 400 del, med njimi šest simfonij, 15 oper in 14 baletov, pisal pa je tudi koncerte za solistične instrumente in orkester ter komorno in vokalno glasbo. Iz njegovega opusa predstavljamo Simfonijo št. 4 in Koncert za oboo in mali orkester v C-duru.
V zaledju črnomorske obale je pokrajina Dobrudža, kjer živita Nicolae in Elene Migit. Njuna hči Mirabella živi v Nemčiji, vendar vsakih nekaj tednov s sinom Bennetom pride domov. Družina pripada aromunski manjšini, ki izvira iz Makedonije v severni Grčiji. Med tradicionalnimi aromunskimi jedmi so piperki, pečena paprika, kuhana v paradižniku, slana pita z repnimi listi in marinirano kozje meso, ki ga kuhajo na odprtem ognju. Za piperke po babičinem receptu najprej spečejo papriko na žaru, nato jo zmehčajo in olupijo. Vmešajo jo v paradižnikovo omako in na koncu dodajo še veliko kremnega sira. Vse skupaj kuhajo na odprtem ognju. Piperke vložijo v kozarce in jih pozneje uporabijo kot samostojno jed ali prilogo k rižu ali testeninam. Mirabella in njena mama Elena bosta spekli slano pito. Najprej zgneteta testo, ki ga nato nadevata z zmesjo kuhanih repnih listov in kozjega sira. Za večerjo bodo imeli kozje meso, ki ga prej marinirajo v mešanici česna, peteršilja, feferonov, mlete paprike, timijana, drobnjaka in lovorja. Meso bodo odnesli na pašnik, kjer ga bodo skuhali na ognju. Za prilogo bo polenta, kuhana na kozjem mleku. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Catalin Gagiu in Stefan Pannen
V zaledju črnomorske obale je pokrajina Dobrudža, kjer živita Nicolae in Elene Migit. Njuna hči Mirabella živi v Nemčiji, vendar vsakih nekaj tednov s sinom Bennetom pride domov. Družina pripada aromunski manjšini, ki izvira iz Makedonije v severni Grčiji. Med tradicionalnimi aromunskimi jedmi so piperki, pečena paprika, kuhana v paradižniku, slana pita z repnimi listi in marinirano kozje meso, ki ga kuhajo na odprtem ognju. Za piperke po babičinem receptu najprej spečejo papriko na žaru, nato jo zmehčajo in olupijo. Vmešajo jo v paradižnikovo omako in na koncu dodajo še veliko kremnega sira. Vse skupaj kuhajo na odprtem ognju. Piperke vložijo v kozarce in jih pozneje uporabijo kot samostojno jed ali prilogo k rižu ali testeninam. Mirabella in njena mama Elena bosta spekli slano pito. Najprej zgneteta testo, ki ga nato nadevata z zmesjo kuhanih repnih listov in kozjega sira. Za večerjo bodo imeli kozje meso, ki ga prej marinirajo v mešanici česna, peteršilja, feferonov, mlete paprike, timijana, drobnjaka in lovorja. Meso bodo odnesli na pašnik, kjer ga bodo skuhali na ognju. Za prilogo bo polenta, kuhana na kozjem mleku. ZU TISCH / Nemčija / 2018 / Catalin Gagiu in Stefan Pannen
Simfonični orkester Finskega radia je na koncertu 10. oktobra v Helisinkih izvedel skladbo Predsednikovi plesi, fokstrot za orkester in Simfonijo “Doctor Atomic” Johna Adamsa. V osrednjem delu večera pa je solist violinist Nikita Borisoglebski krstno izvedel Koncert za violino in orkester št. 2 z naslovom “Nosilec sveta” finskega skladatelja Saulija Zinovjeva. Dirigirala je Elim Chan.
Simfonični orkester Finskega radia je na koncertu 10. oktobra v Helisinkih izvedel skladbo Predsednikovi plesi, fokstrot za orkester in Simfonijo “Doctor Atomic” Johna Adamsa. V osrednjem delu večera pa je solist violinist Nikita Borisoglebski krstno izvedel Koncert za violino in orkester št. 2 z naslovom “Nosilec sveta” finskega skladatelja Saulija Zinovjeva. Dirigirala je Elim Chan.
V oddaji predstavimo novo glasbeno-scensko delo DATA VRT, ki ga je ustvarila Karmina Šilec. To je bila tudi iztočnica za Simono Moličnik pri ustvarjanju glasbene ogrlice oddaje, v kateri je združila dva ansambla, ki delujeta pod umetniškim vodstvom Šilčeve – Kebataola in Carmina Slovenica. V Trevisu je na ogled razstava "Od Picassa do Van Gogha". Dela prihajajo iz ameriškega umetniškega muzeja 'Toledo museum of Art', omenjena razstava pa je edina priložnost za ogled mojstrovin v Evropi. Pomudimo se še v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru, ki gosti razstavo, posvečeno pisatelju Rudiju Šeligu ob 90-obletnici njegovega rojstva.
V oddaji predstavimo novo glasbeno-scensko delo DATA VRT, ki ga je ustvarila Karmina Šilec. To je bila tudi iztočnica za Simono Moličnik pri ustvarjanju glasbene ogrlice oddaje, v kateri je združila dva ansambla, ki delujeta pod umetniškim vodstvom Šilčeve – Kebataola in Carmina Slovenica. V Trevisu je na ogled razstava "Od Picassa do Van Gogha". Dela prihajajo iz ameriškega umetniškega muzeja 'Toledo museum of Art', omenjena razstava pa je edina priložnost za ogled mojstrovin v Evropi. Pomudimo se še v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru, ki gosti razstavo, posvečeno pisatelju Rudiju Šeligu ob 90-obletnici njegovega rojstva.
Zborovski mozaik namenjamo "originalnemu" Wolfgangu Amadeusu Mozartu in »slovenskemu Mozartu«, Jakobu Frančišku Zupanu.
Zborovski mozaik namenjamo "originalnemu" Wolfgangu Amadeusu Mozartu in »slovenskemu Mozartu«, Jakobu Frančišku Zupanu.
Donal Skehan: Recepti za vsak dan
Donal Skehan, uveljavljeni kuharski mojster in televizijski voditelj, nam v tej oddaji predstavi štiri recepte za hitro pripravljene jedi, s katerimi si lahko olajšamo in popestrimo kuho med tednom: njoke z omako cacio e pepe in gobami, piščančji satay z rižem in zelenjavo, testenine s kozicami pil pil in instantne rezance ramen s tofujem. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Donal Skehan, uveljavljeni kuharski mojster in televizijski voditelj, nam v tej oddaji predstavi štiri recepte za hitro pripravljene jedi, s katerimi si lahko olajšamo in popestrimo kuho med tednom: njoke z omako cacio e pepe in gobami, piščančji satay z rižem in zelenjavo, testenine s kozicami pil pil in instantne rezance ramen s tofujem. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, „a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. „Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, pa tudi vztrajanje pri svojih lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, spada med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, „a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. „Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, pa tudi vztrajanje pri svojih lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, spada med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Ameriški film Peter Pan iz leta 2003 je v pol stoletja, po Disneyjevi različici iz leta 1953, prva filmska ali televizijska avtorizirana različica igre sira Jamesa Matthewa Barrieja. Sir James Matthew Barrie, rodil se je 9. maja 1860, umrl pa 19. junija 1937, je bil škotski pisatelj, ki je v našem spominu zapisan predvsem kot tisti, ki je napisal Petra Pana. Rodil in izobraževal se je na Škotskem, v Londonu, kamor se je pozneje preselil, pa je napisal precej uspešnih rom anov in iger. V Londonu je spoznal tudi fante družine Llewelyn Davies (Georgea, Johna, Petra, Michaela in Nicholasa), fante, ki so mu bili navdih za pisanje, med drugim tudi Petra Pana.
Ameriški film Peter Pan iz leta 2003 je v pol stoletja, po Disneyjevi različici iz leta 1953, prva filmska ali televizijska avtorizirana različica igre sira Jamesa Matthewa Barrieja. Sir James Matthew Barrie, rodil se je 9. maja 1860, umrl pa 19. junija 1937, je bil škotski pisatelj, ki je v našem spominu zapisan predvsem kot tisti, ki je napisal Petra Pana. Rodil in izobraževal se je na Škotskem, v Londonu, kamor se je pozneje preselil, pa je napisal precej uspešnih rom anov in iger. V Londonu je spoznal tudi fante družine Llewelyn Davies (Georgea, Johna, Petra, Michaela in Nicholasa), fante, ki so mu bili navdih za pisanje, med drugim tudi Petra Pana.
Snežaki z glasbo kličejo zimo. Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.
Snežaki z glasbo kličejo zimo. Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.
V postojnskem kulturnem domu je bilo zadnje dni jazzovsko pestro. 20-letnico Jazz hrama so pred dobrim tednom podčrtali s koncertom zasedbe Just friends in odprtjem razstave glasbenega fotografa Jožeta Požrla, v soboto pa je trio Mind Tree, ki ga sestavljajo pianist Matic Štemberger, basist Peter Smrdel in bobnar Žiga Smrdel, predstavil nov album, Suito za razdrobljene sanje. Prisluhnite pogovorom z glasbenimi protagonisti in suiti, ki se poslušalca dotakne ne le z glasbenega stališča, ampak tudi s svojo družbeno angažiranostjo.
V postojnskem kulturnem domu je bilo zadnje dni jazzovsko pestro. 20-letnico Jazz hrama so pred dobrim tednom podčrtali s koncertom zasedbe Just friends in odprtjem razstave glasbenega fotografa Jožeta Požrla, v soboto pa je trio Mind Tree, ki ga sestavljajo pianist Matic Štemberger, basist Peter Smrdel in bobnar Žiga Smrdel, predstavil nov album, Suito za razdrobljene sanje. Prisluhnite pogovorom z glasbenimi protagonisti in suiti, ki se poslušalca dotakne ne le z glasbenega stališča, ampak tudi s svojo družbeno angažiranostjo.
V Literarnem večeru se ob 140. obletnici njegovega rojstva, ki jo praznujemo 4. decembra, v okviru cikla Mojstri poustvarjalne besede posvečamo prevajalcu in jezikoslovcu Antonu Sovretu. V slovenščino je prevedel 40 knjig in bil vse življenje vodilen prevajalec grške in rimske književnosti pri nas. Sodeloval je tudi pri sestavljanju slovenskih slovnic. Oddajo je leta 1981 pripravil njegov učenec in nadaljevalec njegovega dela prof. dr. Kajetan Gantar. Avtor scenarija oddaje Kajetan Gantar, avtorji literarnih del Anton Sovre, Homer, Pindar, Anakreon, Teognis, Mimnermo, Ajshil, Sofoklej, Evripid, Platon, avtor prevodov Anton Sovre, režiser Aleš Jan, bralka Barbara Berce, interpreti Rudi Kosmač, Boris Kralj in Jerica Mrzel glasbena opremljevalka Marjeta Gačeša, mojster zvoka Jure Culiberg, redaktorja Drago Bajt in Petra Meterc. Produkcija 1981.
V Literarnem večeru se ob 140. obletnici njegovega rojstva, ki jo praznujemo 4. decembra, v okviru cikla Mojstri poustvarjalne besede posvečamo prevajalcu in jezikoslovcu Antonu Sovretu. V slovenščino je prevedel 40 knjig in bil vse življenje vodilen prevajalec grške in rimske književnosti pri nas. Sodeloval je tudi pri sestavljanju slovenskih slovnic. Oddajo je leta 1981 pripravil njegov učenec in nadaljevalec njegovega dela prof. dr. Kajetan Gantar. Avtor scenarija oddaje Kajetan Gantar, avtorji literarnih del Anton Sovre, Homer, Pindar, Anakreon, Teognis, Mimnermo, Ajshil, Sofoklej, Evripid, Platon, avtor prevodov Anton Sovre, režiser Aleš Jan, bralka Barbara Berce, interpreti Rudi Kosmač, Boris Kralj in Jerica Mrzel glasbena opremljevalka Marjeta Gačeša, mojster zvoka Jure Culiberg, redaktorja Drago Bajt in Petra Meterc. Produkcija 1981.
Toneta Čufarja je k pisanju drame v treh dejanjih napeljalo dramatično obdobje v tridesetih letih prejšnjega stoletja v jeseniški železarni, ko sta Nemca Westen in Pfeifer z nekaterimi slovenskimi tajkuni od Italijanov kupila delnice Kranjske industrijske družbe. Razmere za delavce so se s tem zelo poslabšale, odnosi pa so se še posebej zaostrili v novem obratu fine pločevine na Slovenskem Javorniku. Obrat so vodili upravniki nemškega rodu, ki so grdo ravnali s slovenskimi delavci, to pa je rodilo odpor, ki ga je Tone Čufar opisal subtilno in z vso jedkostjo. Radijska igra je posneta v avtentičnem železarskem okolju, interpretirali pa so jo igralke in igralci Gledališča Toneta Čufarja. Radijsko igro na program uvrščamo ob 120. obletnici rojstva delavskega pisatelja, pesnika in dramatika ter 80-letnici Gledališča Toneta Čufarja Jesenice. Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstra: Jure Culiberg in Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Oskar Brum – Rado Mužan Melita Brum – Jasna Koron Albin Perne – Borut Verovšek Gregor Kos – Milan Trkulja Lojze Rojnik – Franci Koražija Olga Rupnik – Eva Leskovšek Matevž Rupnik – Franc Černe Štefan Ogris – Klemen Klemenc Ivan Jurman – Klemen Košir Anka – Lidija Grilc Uredništvo igranega programa Posneto na Jesenicah oktobra 2007
Toneta Čufarja je k pisanju drame v treh dejanjih napeljalo dramatično obdobje v tridesetih letih prejšnjega stoletja v jeseniški železarni, ko sta Nemca Westen in Pfeifer z nekaterimi slovenskimi tajkuni od Italijanov kupila delnice Kranjske industrijske družbe. Razmere za delavce so se s tem zelo poslabšale, odnosi pa so se še posebej zaostrili v novem obratu fine pločevine na Slovenskem Javorniku. Obrat so vodili upravniki nemškega rodu, ki so grdo ravnali s slovenskimi delavci, to pa je rodilo odpor, ki ga je Tone Čufar opisal subtilno in z vso jedkostjo. Radijska igra je posneta v avtentičnem železarskem okolju, interpretirali pa so jo igralke in igralci Gledališča Toneta Čufarja. Radijsko igro na program uvrščamo ob 120. obletnici rojstva delavskega pisatelja, pesnika in dramatika ter 80-letnici Gledališča Toneta Čufarja Jesenice. Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstra: Jure Culiberg in Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Oskar Brum – Rado Mužan Melita Brum – Jasna Koron Albin Perne – Borut Verovšek Gregor Kos – Milan Trkulja Lojze Rojnik – Franci Koražija Olga Rupnik – Eva Leskovšek Matevž Rupnik – Franc Černe Štefan Ogris – Klemen Klemenc Ivan Jurman – Klemen Košir Anka – Lidija Grilc Uredništvo igranega programa Posneto na Jesenicah oktobra 2007
Policija in sodišča v ZDA že uporabljajo umetno inteligenco za pomoč pri odločanju o tem, kam preventivno napotiti patrulje, kdo bo izpuščen ob varščini in kakšna naj bo kazen za obsojenca. Podjetje Amazon pa je razvilo algoritem za zaposlovanje, da bi dobilo najboljše kadre. Pa so ti sistemi resnično pošteni in pravični? Strokovnjaki z različnih področij v oddaji razkrivajo skrito pristranskost, predsodke, tveganja za zasebnost in napake v zasnovi te kontroverzne tehnologije. COMPUTERS V. CRIME / ZDA / 2022 / Režija: Llewellyn M. Smith
Policija in sodišča v ZDA že uporabljajo umetno inteligenco za pomoč pri odločanju o tem, kam preventivno napotiti patrulje, kdo bo izpuščen ob varščini in kakšna naj bo kazen za obsojenca. Podjetje Amazon pa je razvilo algoritem za zaposlovanje, da bi dobilo najboljše kadre. Pa so ti sistemi resnično pošteni in pravični? Strokovnjaki z različnih področij v oddaji razkrivajo skrito pristranskost, predsodke, tveganja za zasebnost in napake v zasnovi te kontroverzne tehnologije. COMPUTERS V. CRIME / ZDA / 2022 / Režija: Llewellyn M. Smith
V oddaji poslušamo: Silvester Stingl/Jože Privšek: Zgodaj decembra - solist trobentač Petar Ugrin Steve Katz/Jože Privšek: Sometimes in Winter - solist pozavnist Franci Puhar Lenart Krečič: United We Stand - solisti saksofonist Blaž Trček, pozavnist Matjaž Mikuletič, pianist Blaž Jurjevčič, trobentač Tomaž Gajšt, saksofonista Adam Klemm in Lenart Krečič, basist Boris Kozlov, bobnar Gene Lake Bob Mintzer: Run for your life - solista saksofonist Bob Mintzer in kitarist Primož Grašič
V oddaji poslušamo: Silvester Stingl/Jože Privšek: Zgodaj decembra - solist trobentač Petar Ugrin Steve Katz/Jože Privšek: Sometimes in Winter - solist pozavnist Franci Puhar Lenart Krečič: United We Stand - solisti saksofonist Blaž Trček, pozavnist Matjaž Mikuletič, pianist Blaž Jurjevčič, trobentač Tomaž Gajšt, saksofonista Adam Klemm in Lenart Krečič, basist Boris Kozlov, bobnar Gene Lake Bob Mintzer: Run for your life - solista saksofonist Bob Mintzer in kitarist Primož Grašič