Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 1. del Nastopil je junij in Julius Roberts začenja pustolovščino na svoji domačiji v Dorsetu. Za zajtrk si privošči opečenec, ki ga obloži z beluši z domačega vrta, pečenimi v ponvi, in poširanim jajcem domačih kokoši. Na zelenjavnem vrtu v poskusno gredo brez prekopavanja zasadi različno zelenjavo, za brata, ki mu pomagata pri ogradi za koze, pa pripravi slastna nabodala s piščančjim mesom iz preverjene marinade, na žaru pečeno zelenjavo, med katero je celo solata. Zraven ponudi čimičuri, za posladek pa klasično ameriško sladico za k tabornemu ognju, s'more. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 1. del Nastopil je junij in Julius Roberts začenja pustolovščino na svoji domačiji v Dorsetu. Za zajtrk si privošči opečenec, ki ga obloži z beluši z domačega vrta, pečenimi v ponvi, in poširanim jajcem domačih kokoši. Na zelenjavnem vrtu v poskusno gredo brez prekopavanja zasadi različno zelenjavo, za brata, ki mu pomagata pri ogradi za koze, pa pripravi slastna nabodala s piščančjim mesom iz preverjene marinade, na žaru pečeno zelenjavo, med katero je celo solata. Zraven ponudi čimičuri, za posladek pa klasično ameriško sladico za k tabornemu ognju, s'more. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
V poslušanje ponujamo orkestrsko glasbo slovenskih skladateljev s programskimi povezavami z naravo. Spoznavali bomo dela Devant une neige Petra Šavlija, Jezero Pavla Mihelčiča, Naturae vox – Klic narave Alojza Srebotnjaka in Praznik vetra Marjana Šijanca.
V poslušanje ponujamo orkestrsko glasbo slovenskih skladateljev s programskimi povezavami z naravo. Spoznavali bomo dela Devant une neige Petra Šavlija, Jezero Pavla Mihelčiča, Naturae vox – Klic narave Alojza Srebotnjaka in Praznik vetra Marjana Šijanca.
Louis Tomlinson ohranja značilen sodoben zvok, medtem ko mu pisanje posebej zanimivih songov še vedno ne uspeva za odliko. Zato je tudi tretji album nekdanjega člana One Direction sonično bohoten, s pogosto uporabo klasičnega rockovskega instrumentarija in skrbno pridelanim vokalnim korpusom. Klasične pop pesmice po Tomlinsonovo ob robovih sem ter tja prijetno zadišijo celo po Pink Floydih in The Beatles.
Louis Tomlinson ohranja značilen sodoben zvok, medtem ko mu pisanje posebej zanimivih songov še vedno ne uspeva za odliko. Zato je tudi tretji album nekdanjega člana One Direction sonično bohoten, s pogosto uporabo klasičnega rockovskega instrumentarija in skrbno pridelanim vokalnim korpusom. Klasične pop pesmice po Tomlinsonovo ob robovih sem ter tja prijetno zadišijo celo po Pink Floydih in The Beatles.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Obredni obhodi so tudi del zimskega obredja, niso pa značilni samo za ta del leta. Predvsem so pri koledovanjih že od nekdaj pevce spremljali tudi godci, saj so s tem prispevali k prazničnosti, prepoznavnosti, ne nazadnje pa tudi k uspešnosti nabiranja darov. Posvečamo se torej koledovanju in nekaterim bolj ali manj značilnim oblikam glasbe, ki ga spremljajo.
Obredni obhodi so tudi del zimskega obredja, niso pa značilni samo za ta del leta. Predvsem so pri koledovanjih že od nekdaj pevce spremljali tudi godci, saj so s tem prispevali k prazničnosti, prepoznavnosti, ne nazadnje pa tudi k uspešnosti nabiranja darov. Posvečamo se torej koledovanju in nekaterim bolj ali manj značilnim oblikam glasbe, ki ga spremljajo.
Glede na to, da je Wolfgang Amadeus Mozart živel v 18. stoletju in le 36 let, je videl presenetljivo veliko Evrope: potoval je od Londona do Bratislave in od Amsterdama do Neaplja in – kako bi bilo drugače – dvakrat obiskal Frankfurt, do Amerike pa ni prišel. Vendar je Mozartova glasba zasedla osrednji del klasičnega kanona, s katerim se je morala spoprijeti generacija ameriških skladateljev, rojena okrog leta 1900, v prizadevanju, da bi na tej "evropski tradiciji" ustvarili pristno "ameriško" umetniško glasbo in jo hkrati zavestno razlikovali od nje. Nocoj sta na sporedu dva zelo različna predstavnika te generacije: William Grant Still, potomec temnopoltih sužnjev, in Aaron Copland, otrok judovskih priseljencev iz Litve. Coplandov koncert za klarinet, navdihnjen s tradicijo Severne in Južne Amerike, bo kot solist interpretiral švedski virtuoz na klarinetu Martin Fröst.
Glede na to, da je Wolfgang Amadeus Mozart živel v 18. stoletju in le 36 let, je videl presenetljivo veliko Evrope: potoval je od Londona do Bratislave in od Amsterdama do Neaplja in – kako bi bilo drugače – dvakrat obiskal Frankfurt, do Amerike pa ni prišel. Vendar je Mozartova glasba zasedla osrednji del klasičnega kanona, s katerim se je morala spoprijeti generacija ameriških skladateljev, rojena okrog leta 1900, v prizadevanju, da bi na tej "evropski tradiciji" ustvarili pristno "ameriško" umetniško glasbo in jo hkrati zavestno razlikovali od nje. Nocoj sta na sporedu dva zelo različna predstavnika te generacije: William Grant Still, potomec temnopoltih sužnjev, in Aaron Copland, otrok judovskih priseljencev iz Litve. Coplandov koncert za klarinet, navdihnjen s tradicijo Severne in Južne Amerike, bo kot solist interpretiral švedski virtuoz na klarinetu Martin Fröst.
Ples ob glasbi Špadnih fantov je ostal nepozaben. Ob imenitni glasbi glasbenikov iz Vipavske doline, so nas na odru Kulturne dvorane Vipava pozdravili župan Anton Lavrenčič, direktorica Zavoda za turizem Maja Košuta, peli so člani Kvarteta Bršljan, plesali pa folklorniki FS Vipava. Srečali smo se tudi z drugimi Vipavkami in Vipavci in spoznavali 'male Benetke', s katerimi se, ob enajstih krajevnih skupnostih, še kako ponašajo. Vabljeni k poslušanju!
Ples ob glasbi Špadnih fantov je ostal nepozaben. Ob imenitni glasbi glasbenikov iz Vipavske doline, so nas na odru Kulturne dvorane Vipava pozdravili župan Anton Lavrenčič, direktorica Zavoda za turizem Maja Košuta, peli so člani Kvarteta Bršljan, plesali pa folklorniki FS Vipava. Srečali smo se tudi z drugimi Vipavkami in Vipavci in spoznavali 'male Benetke', s katerimi se, ob enajstih krajevnih skupnostih, še kako ponašajo. Vabljeni k poslušanju!
Sue Perkins začne odisejo po Mekongu v Vietnamu, kjer obišče "kraljico rezancev" Si Hei, ki Sue vzame za vajenko. Že ob zori skupaj pripravita jedi, ki jih nato s čolna prodajata na plavajoči tržnici. Nato obišče družino pridelovalcev riža, ki si želi boljše prihodnosti za sinova, zato se ukvarja tudi z dobičkonosnim, a tveganim gojenjem kozic. V Kambodži se sestane z enim izmed zadnjih preživelih zapornikov Rdečih Kmerov in spoznava življenje domačinov v ribiški vasi na kolih na jezeru Tonle Sap. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Steve Robinson / BBC 2014 / Združeno kraljestvo
Sue Perkins začne odisejo po Mekongu v Vietnamu, kjer obišče "kraljico rezancev" Si Hei, ki Sue vzame za vajenko. Že ob zori skupaj pripravita jedi, ki jih nato s čolna prodajata na plavajoči tržnici. Nato obišče družino pridelovalcev riža, ki si želi boljše prihodnosti za sinova, zato se ukvarja tudi z dobičkonosnim, a tveganim gojenjem kozic. V Kambodži se sestane z enim izmed zadnjih preživelih zapornikov Rdečih Kmerov in spoznava življenje domačinov v ribiški vasi na kolih na jezeru Tonle Sap. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Steve Robinson / BBC 2014 / Združeno kraljestvo
Dvajsetdelni cikel je radiofonska predstavitev dvajsetih temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjevi Iliado in Odisejo ter Vergilovo Eneido. Prvi del cikla nosi naslov prvega verza iz Homerjeve Iliade v prevodu Antona Sovreta: ''Gorši je vsekakor kralj, kadar se ujezi na prostaka ...'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Miro Marinšek Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Ahil – Borut Veselko Agamemnon – Slavko Cerjak Atena – Jožica Avbelj Nestor – Saša Miklavc Tetis – Majda Grbac Zevs – Boris Kralj Hera – Štefka Drolc Hefaistos – Andrej Kurent Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1995.
Dvajsetdelni cikel je radiofonska predstavitev dvajsetih temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjevi Iliado in Odisejo ter Vergilovo Eneido. Prvi del cikla nosi naslov prvega verza iz Homerjeve Iliade v prevodu Antona Sovreta: ''Gorši je vsekakor kralj, kadar se ujezi na prostaka ...'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Miro Marinšek Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Ahil – Borut Veselko Agamemnon – Slavko Cerjak Atena – Jožica Avbelj Nestor – Saša Miklavc Tetis – Majda Grbac Zevs – Boris Kralj Hera – Štefka Drolc Hefaistos – Andrej Kurent Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1995.
V nocojšnji Etnofoniji z naslovom Sprehod skozi leto 2025, drugič bomo poslušali izbor skladb iz najboljših etnoalbumov, ki jih je v lanskem letu v oddaji predstavil njen soavtor Mario Batelić. Izbrali smo šest albumov; v prvem naboru bomo prisluhnili glasbi iz bolj oddaljenih dežel, v drugem pa se bomo za hip pomudili na Balkanu ter nato vrnili v Slovenijo.
V nocojšnji Etnofoniji z naslovom Sprehod skozi leto 2025, drugič bomo poslušali izbor skladb iz najboljših etnoalbumov, ki jih je v lanskem letu v oddaji predstavil njen soavtor Mario Batelić. Izbrali smo šest albumov; v prvem naboru bomo prisluhnili glasbi iz bolj oddaljenih dežel, v drugem pa se bomo za hip pomudili na Balkanu ter nato vrnili v Slovenijo.
Prevajalec, esejist in urednik Slavo Šerc je v preteklih letih in desetletjih obogatil prevodno književnost z vrsto prevodov iz književnosti v nemškem jeziku. Med drugim je prevedel tudi roman Sedem let švicarskega pisatelja Petra Stamma. V Literarnem nokturnu lahko slišite odlomek, v katerem romaneskni junak išče žensko svojega življenja. Eno izmed dveh. Prevajalec Slavo Šerc, režiser Jože Valentič, interpret Gašper Jarni, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstra zvoka Franci Moder, Miha Klemenčič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2019.
Prevajalec, esejist in urednik Slavo Šerc je v preteklih letih in desetletjih obogatil prevodno književnost z vrsto prevodov iz književnosti v nemškem jeziku. Med drugim je prevedel tudi roman Sedem let švicarskega pisatelja Petra Stamma. V Literarnem nokturnu lahko slišite odlomek, v katerem romaneskni junak išče žensko svojega življenja. Eno izmed dveh. Prevajalec Slavo Šerc, režiser Jože Valentič, interpret Gašper Jarni, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstra zvoka Franci Moder, Miha Klemenčič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2019.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Lani smo zaznamovali stoletnico rojstva Mala Waldrona, pianista, ki je pustil pomembno sled v jazzovski glasbi dvajsetega stoletja. Nocojšnjo oddajo bomo namenili njegovi glasbi. Waldron je bil pianist z ritmičnim, a introvertiranim slogom. Izšel je iz hard bopa, pozneje pa se je dobro znašel tudi v bolj svobodnih formah.
Lani smo zaznamovali stoletnico rojstva Mala Waldrona, pianista, ki je pustil pomembno sled v jazzovski glasbi dvajsetega stoletja. Nocojšnjo oddajo bomo namenili njegovi glasbi. Waldron je bil pianist z ritmičnim, a introvertiranim slogom. Izšel je iz hard bopa, pozneje pa se je dobro znašel tudi v bolj svobodnih formah.
Film prikazuje življenje najbolj priznane finske slikarke Helene Schjerfbeck (10. 7. 1862–23. 1. 1946) med letoma 1915 in 1923. Helene z ostarelo mamo živi na podeželju. Od zadnje razstave je minilo več let, vendar kljub temu ni prenehala slikati, saj je to njena strast. Trgovec z umetninami po naključju odkrije 159 Heleninih slik in želi organizirati samostojno razstavo. Dogodki, ki sledijo, prinesejo tudi najpomembnejši trenutek v njenem samotnem življenju, to je srečanje z amaterskim slikarjem Einarjem Reuterjem, ki je velik občudovalec Helenine umetnosti. Einar postane Helenin zaupnik, hkrati pa neuresničena ljubezen. HELENE / Finska / 2020 Scenarij: Antti J. Jokinen, Marko Leino Režija: Antti J. Jokinen V glavnih vlogah: Laura Birn, Johannes Holopainen, Pirkko Saisio, Krista Kosonen, Eero Aho, Jarkko Lahti
Film prikazuje življenje najbolj priznane finske slikarke Helene Schjerfbeck (10. 7. 1862–23. 1. 1946) med letoma 1915 in 1923. Helene z ostarelo mamo živi na podeželju. Od zadnje razstave je minilo več let, vendar kljub temu ni prenehala slikati, saj je to njena strast. Trgovec z umetninami po naključju odkrije 159 Heleninih slik in želi organizirati samostojno razstavo. Dogodki, ki sledijo, prinesejo tudi najpomembnejši trenutek v njenem samotnem življenju, to je srečanje z amaterskim slikarjem Einarjem Reuterjem, ki je velik občudovalec Helenine umetnosti. Einar postane Helenin zaupnik, hkrati pa neuresničena ljubezen. HELENE / Finska / 2020 Scenarij: Antti J. Jokinen, Marko Leino Režija: Antti J. Jokinen V glavnih vlogah: Laura Birn, Johannes Holopainen, Pirkko Saisio, Krista Kosonen, Eero Aho, Jarkko Lahti
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na praznik Svetih treh kraljev naj bi se trije kralji, Gašper, Miha in Boltežar prišli poklonit novorojenemu Jezusu. Ker so kralji razglasili novico o Jezusovem rojstvu, se ta praznik v Cerkvi uradno imenuje Gospodovo razglašenje ali epifanija. Za praznik Svetih treh kraljev smo izbrali pesem poljskega nobelovca Czesława Miłosza z naslovom Romajoč. Prevajalka Katarina Šalamun - Biedrzycka, interpret Gregor Gruden, režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Staša Grahek. Posneto leta 2025.
Na praznik Svetih treh kraljev naj bi se trije kralji, Gašper, Miha in Boltežar prišli poklonit novorojenemu Jezusu. Ker so kralji razglasili novico o Jezusovem rojstvu, se ta praznik v Cerkvi uradno imenuje Gospodovo razglašenje ali epifanija. Za praznik Svetih treh kraljev smo izbrali pesem poljskega nobelovca Czesława Miłosza z naslovom Romajoč. Prevajalka Katarina Šalamun - Biedrzycka, interpret Gregor Gruden, režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Staša Grahek. Posneto leta 2025.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Zaradi fašističnega nasilja v rojstni Reki se je Mihovil Logar po koncu študija v Pragi preselil v Beograd. Tam je ostal do konca življenja. Bil profesor, najprej na tedanji srednji glasbeni šoli. Takoj po vojni je bil izvoljen za izrednega, potem pa tudi rednega profesorja na Glasbeni akademiji v Beogradu, kjer bil vse do leta 1972. Poleg profesorskih dejavnosti je opravljal tudi funkcijo predsednika Združenja skladateljev Srbije, pogosto je nastopal kot pianist in bil dejaven na področju glasbene publicistike. Svoje prve kritike je prispeval za časopis Maska, podnaslovljen »gledališka revija«, ki je začel izhajati leta 1920. Takrat komaj osemnajstletni Logar je za Masko napisal kritiko koncerta Marija Kogoja.
Zaradi fašističnega nasilja v rojstni Reki se je Mihovil Logar po koncu študija v Pragi preselil v Beograd. Tam je ostal do konca življenja. Bil profesor, najprej na tedanji srednji glasbeni šoli. Takoj po vojni je bil izvoljen za izrednega, potem pa tudi rednega profesorja na Glasbeni akademiji v Beogradu, kjer bil vse do leta 1972. Poleg profesorskih dejavnosti je opravljal tudi funkcijo predsednika Združenja skladateljev Srbije, pogosto je nastopal kot pianist in bil dejaven na področju glasbene publicistike. Svoje prve kritike je prispeval za časopis Maska, podnaslovljen »gledališka revija«, ki je začel izhajati leta 1920. Takrat komaj osemnajstletni Logar je za Masko napisal kritiko koncerta Marija Kogoja.
Pod vodstvom Tadeja Tomšiča je naš orkester izvedel skladbe z nove plošče "80", ki je izšla ob visokem jubileju in navdušil občinstvo v Novem Sadu.
Pod vodstvom Tadeja Tomšiča je naš orkester izvedel skladbe z nove plošče "80", ki je izšla ob visokem jubileju in navdušil občinstvo v Novem Sadu.
Božični sadni kolač "stollen" je na Saškem nezgrešljiv del božiča, tako kot krompirjeva juha in krompirjeva solata. Pravi dresdenski "stollen" po tradicionalnem receptu poleg sadja vsebuje tudi veliko masla, zato mlada nutricionistka Marianne s pomočjo pekovskega mojstra poskusi ustvariti tudi vegansko različico z margarino. Jima bo uspelo prepričati komisijo, ki vsako leto ocenjuje božične "stollne" vseh dresdenskih pekarn? ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Božični sadni kolač "stollen" je na Saškem nezgrešljiv del božiča, tako kot krompirjeva juha in krompirjeva solata. Pravi dresdenski "stollen" po tradicionalnem receptu poleg sadja vsebuje tudi veliko masla, zato mlada nutricionistka Marianne s pomočjo pekovskega mojstra poskusi ustvariti tudi vegansko različico z margarino. Jima bo uspelo prepričati komisijo, ki vsako leto ocenjuje božične "stollne" vseh dresdenskih pekarn? ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Oddajo namenjamo glasbi nemškega skladatelja Maxa Brucha, ki se je rodil 6. januarja leta 1838. Na sporedu njegov Koncert za violino in orkester št. 1 v g - molu, op. 26; Kol Nidrei, op. 47 za violončelo in klavir ter Koncert za klarinet, violo in orkester v e – molu, op. 88.
Oddajo namenjamo glasbi nemškega skladatelja Maxa Brucha, ki se je rodil 6. januarja leta 1838. Na sporedu njegov Koncert za violino in orkester št. 1 v g - molu, op. 26; Kol Nidrei, op. 47 za violončelo in klavir ter Koncert za klarinet, violo in orkester v e – molu, op. 88.
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 1. del: Zamrznjeni svetovi Prvi del dokumentarne serije nam na potovanju od tečaja do tečaja razkriva presenetljive zamrznjene svetove, ki jih najdemo skoraj povsod na planetu, in izjemne živali, ki tam živijo. Z Antarktike se odpravimo v visoko gorovje Karakorum v Pakistanu, skrivnostno puščavo Gobi, prostrano mongolsko stepo, zasnežene gozdove in zimsko tundro. Potovanje po zamrznjenih svetovih se konča na vrhu planeta, na Arktiki, kjer ledena pokrajina zaradi segrevanja Zemlje prestaja velike spremembe. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Alex Lanchester
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 1. del: Zamrznjeni svetovi Prvi del dokumentarne serije nam na potovanju od tečaja do tečaja razkriva presenetljive zamrznjene svetove, ki jih najdemo skoraj povsod na planetu, in izjemne živali, ki tam živijo. Z Antarktike se odpravimo v visoko gorovje Karakorum v Pakistanu, skrivnostno puščavo Gobi, prostrano mongolsko stepo, zasnežene gozdove in zimsko tundro. Potovanje po zamrznjenih svetovih se konča na vrhu planeta, na Arktiki, kjer ledena pokrajina zaradi segrevanja Zemlje prestaja velike spremembe. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Alex Lanchester