Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V peti oddaji je na vrsti glasba Zvonimirja Cigliča: Simfonija št. 1 – Appasionata ter Triptih za srednji glas in orkester.
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V peti oddaji je na vrsti glasba Zvonimirja Cigliča: Simfonija št. 1 – Appasionata ter Triptih za srednji glas in orkester.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Tokrat v oddaji gostimo skladatelja Tomaža Sveteta, ki letos praznuje svojo 70-letnico. V studio smo ga povabili prav na njegov rojstni dan, 29. januarja, kjer sta z glasbeno urednico Katarino Radaljac Jazbec spregovorila o njegovi komorni, vokalno-instrumentalni in orkestralni glasbi, o spremembah v njegovem glasbenem jeziku in o glasbenikih, ki so pomembno zaznamovali njegovo ustvarjalnost v različnih časovnih obdobjih. Slišali bomo sedem Svetetovih del – zgodnejša: Suito za orkester, Gotska okna, Demonarhija in De profundis, ter tri skladbe, ki so nastale po letu 2000 – to pomeni za skladatelja pomemben mejnik v njegovem ustvarjanju – skladbe Anaxagoras, Dva ekmelična akvarela in odlomek iz Sonate za violino solo št. 2, poimenovane »Silhuete«.
Tokrat v oddaji gostimo skladatelja Tomaža Sveteta, ki letos praznuje svojo 70-letnico. V studio smo ga povabili prav na njegov rojstni dan, 29. januarja, kjer sta z glasbeno urednico Katarino Radaljac Jazbec spregovorila o njegovi komorni, vokalno-instrumentalni in orkestralni glasbi, o spremembah v njegovem glasbenem jeziku in o glasbenikih, ki so pomembno zaznamovali njegovo ustvarjalnost v različnih časovnih obdobjih. Slišali bomo sedem Svetetovih del – zgodnejša: Suito za orkester, Gotska okna, Demonarhija in De profundis, ter tri skladbe, ki so nastale po letu 2000 – to pomeni za skladatelja pomemben mejnik v njegovem ustvarjanju – skladbe Anaxagoras, Dva ekmelična akvarela in odlomek iz Sonate za violino solo št. 2, poimenovane »Silhuete«.
Tokrat se bomo podali v Dolomite. Ladinska družina nam bo pokazala, kako ohranja tradicijo in običaje, tako pri delu na kmetiji kot v kuhinji in v vaški skupnosti. Vodenje kmetije je prevzel osemnajstletni sin Matteo, petinpetdesetletni oče pa še aktivno sodeluje in sinu tudi rad svetuje. Čeprav se v marsičem razhajata, se strinjata, da je tradicijo treba ohranjati.
Tokrat se bomo podali v Dolomite. Ladinska družina nam bo pokazala, kako ohranja tradicijo in običaje, tako pri delu na kmetiji kot v kuhinji in v vaški skupnosti. Vodenje kmetije je prevzel osemnajstletni sin Matteo, petinpetdesetletni oče pa še aktivno sodeluje in sinu tudi rad svetuje. Čeprav se v marsičem razhajata, se strinjata, da je tradicijo treba ohranjati.
Kar pogosto predvajamo posnetke s priznane londonske Wigmorjeve dvorane, tokratni na sporedu so nastali 26. januarja letos. Na tamkajšnjem odru sta stala violončelistka Alisa Weilerstein in pianist Pavel Kolesnikov. Alisa Weilerstein je ameriška violončelistka, znana po izjemno intenzivni, čustveno nabiti interpretaciji in tehnični suverenosti. Že zelo mlada je nastopila z najuglednejšimi orkestri na svetu, med drugim z Newyorško filharmonijo in Berlinskimi filharmoniki. Pavel Kolesnikov pa je ruski pianist, ki slovi po izjemno prefinjeni, intimni interpretaciji in globokem razmisleku o glasbi. Mednarodno pozornost je pritegnil z zmago na tekmovanju Honens leta 2012, kar mu je odprlo vrata na najuglednejše koncertne odre.
Kar pogosto predvajamo posnetke s priznane londonske Wigmorjeve dvorane, tokratni na sporedu so nastali 26. januarja letos. Na tamkajšnjem odru sta stala violončelistka Alisa Weilerstein in pianist Pavel Kolesnikov. Alisa Weilerstein je ameriška violončelistka, znana po izjemno intenzivni, čustveno nabiti interpretaciji in tehnični suverenosti. Že zelo mlada je nastopila z najuglednejšimi orkestri na svetu, med drugim z Newyorško filharmonijo in Berlinskimi filharmoniki. Pavel Kolesnikov pa je ruski pianist, ki slovi po izjemno prefinjeni, intimni interpretaciji in globokem razmisleku o glasbi. Mednarodno pozornost je pritegnil z zmago na tekmovanju Honens leta 2012, kar mu je odprlo vrata na najuglednejše koncertne odre.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Najlepše je darilo, ki ga babici otroci naredijo sami. Pripoveduje: Urška Hlebec. Napisala: Zlata Volarič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Najlepše je darilo, ki ga babici otroci naredijo sami. Pripoveduje: Urška Hlebec. Napisala: Zlata Volarič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Top 17 je ena najstarejših glasbenih lestvic saj je na Radiu Maribor že od leta 1985. Sestavljena je iz desetih domačih in sedmih tujih uspešnic tedna, tedensko pa predstavimo še dve novosti in se pogovarjamo z glasbeniki. Premierno je na sporedu v petek ob 19.uri - ponovitev je v sredo ob 20.uri.
Britanska kraljica Elizabeta II. je svetovni javnosti ostala v spominu tudi po prepoznavnem slogu oblačenja: živobarvnih kostimih, z njimi usklajenih pokrivalih ter nepogrešljivih rokavicah in torbici. Dokumentarna oddaja z bogatim arhivskim gradivom predstavi njeno garderobo v skoraj 100 let dolgem življenju: od otroških oblačil v 30. letih prejšnjega stoletja do razkošnih oblačil mlade, še ne 30-letne kraljice, ki je z desetletji oblikovala svoj značilni slog in ga do smrti skoraj ni spremenila. Oblačila in modne dodatke je najraje naročala pri britanskih modnih oblikovalcih in tako v javnosti predstavljala domače ustvarjalce. Dobro se je zavedala sporočilne vrednosti posameznih kosov garderobe, zato je bila vsaka podrobnost skrbno premišljena – od barve oblačila do izbranega nakita. V oddaji bomo med drugim videli razkošno obleko, ki jo je nosila ob kronanju leta 1953 in jo nato še nekajkrat oblekla na svojem prvem potovanju po državah Britanske skupnosti narodov. Za to polletno turnejo so ji sicer sešili več kot 100 oblek. ELIZABETH: FASHIONING A MONARCH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Elaine Shepherd
Britanska kraljica Elizabeta II. je svetovni javnosti ostala v spominu tudi po prepoznavnem slogu oblačenja: živobarvnih kostimih, z njimi usklajenih pokrivalih ter nepogrešljivih rokavicah in torbici. Dokumentarna oddaja z bogatim arhivskim gradivom predstavi njeno garderobo v skoraj 100 let dolgem življenju: od otroških oblačil v 30. letih prejšnjega stoletja do razkošnih oblačil mlade, še ne 30-letne kraljice, ki je z desetletji oblikovala svoj značilni slog in ga do smrti skoraj ni spremenila. Oblačila in modne dodatke je najraje naročala pri britanskih modnih oblikovalcih in tako v javnosti predstavljala domače ustvarjalce. Dobro se je zavedala sporočilne vrednosti posameznih kosov garderobe, zato je bila vsaka podrobnost skrbno premišljena – od barve oblačila do izbranega nakita. V oddaji bomo med drugim videli razkošno obleko, ki jo je nosila ob kronanju leta 1953 in jo nato še nekajkrat oblekla na svojem prvem potovanju po državah Britanske skupnosti narodov. Za to polletno turnejo so ji sicer sešili več kot 100 oblek. ELIZABETH: FASHIONING A MONARCH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Elaine Shepherd
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Komornega zbora RIAS in Nemške komorne filharmonije iz Bremna. Novembra lani je v berlinski Koncertni hiši pod vodstvom Justina Doyla izvedel Kratko mašo/Misso brevis Zoltana Kodalyja. Kompozicija je nastala v času, ko je bila Evropa v ruševinah in pepelu. Zato je krstno izvedbo leta 1945 doživela v garderobi budimpeške opere. Glasbeniki, tudi Zoltan Kodaly in njegova žena, pa so med večtedenskim bombardiranjem mesta dobili zatočišče v kleti opere.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Komornega zbora RIAS in Nemške komorne filharmonije iz Bremna. Novembra lani je v berlinski Koncertni hiši pod vodstvom Justina Doyla izvedel Kratko mašo/Misso brevis Zoltana Kodalyja. Kompozicija je nastala v času, ko je bila Evropa v ruševinah in pepelu. Zato je krstno izvedbo leta 1945 doživela v garderobi budimpeške opere. Glasbeniki, tudi Zoltan Kodaly in njegova žena, pa so med večtedenskim bombardiranjem mesta dobili zatočišče v kleti opere.
Mlada Mia leta 1981 odide v New York študirat umetnost in se hitro ujame s profesorico fotografije Pauline Hawthorne, ki jo uvede v svet umetnosti in močno vpliva nanjo. Ko Mia ostane brez štipendije, sprejme težko odločitev, ki spremeni tok njenega življenja. Istočasno se v Ohiu mladi Eleni svet obrne na glavo in vse bolj se sprašuje o pravilnosti svojih odločitev. LITTLE FIRES EVERYWHERE / 2020 / ZDA Scenarij: Liz Tigelaar Režija: Lynn Shelton V glavnih vlogah: Reese Witherspoon, Kerry Washington, Joshua Jackson, Rosemarie DeWitt, Jade Pettyjohn, Lexi Underwood, Megan Stott, Gavin Lewis, Jordan Elsass, Jesse Williams, Colby French, Isabel Gravitt, Rob Nagle, John Pirruccello
Mlada Mia leta 1981 odide v New York študirat umetnost in se hitro ujame s profesorico fotografije Pauline Hawthorne, ki jo uvede v svet umetnosti in močno vpliva nanjo. Ko Mia ostane brez štipendije, sprejme težko odločitev, ki spremeni tok njenega življenja. Istočasno se v Ohiu mladi Eleni svet obrne na glavo in vse bolj se sprašuje o pravilnosti svojih odločitev. LITTLE FIRES EVERYWHERE / 2020 / ZDA Scenarij: Liz Tigelaar Režija: Lynn Shelton V glavnih vlogah: Reese Witherspoon, Kerry Washington, Joshua Jackson, Rosemarie DeWitt, Jade Pettyjohn, Lexi Underwood, Megan Stott, Gavin Lewis, Jordan Elsass, Jesse Williams, Colby French, Isabel Gravitt, Rob Nagle, John Pirruccello
Kratke zgodbe v zbirki z naslovom Podalpske odštekanke je avtorica Miša Gams postavila v Kamnik. Nekatere so precej bizarne, druge bolj realistične, skupno pa jim je, da jih ni dokončala, ampak je napisala tri konce, bralec pa je povabljen, naj si izbere svojega ali pa si ga izmisli sam. Igralec Željko Hrs, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka Saška Rakef. Posneto januarja 2026.
Kratke zgodbe v zbirki z naslovom Podalpske odštekanke je avtorica Miša Gams postavila v Kamnik. Nekatere so precej bizarne, druge bolj realistične, skupno pa jim je, da jih ni dokončala, ampak je napisala tri konce, bralec pa je povabljen, naj si izbere svojega ali pa si ga izmisli sam. Igralec Željko Hrs, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka Saška Rakef. Posneto januarja 2026.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Oddajo smo namenili Johnu Ruoccu, skladatelju in solistu na klarinetu in na različnih saksofonih. John Ruocco je manj znan, toda izvrsten ameriški jazzovski glasbenik, umrl je 21. maja lani v Haagu na Nizozemskem, star 72 let.
Oddajo smo namenili Johnu Ruoccu, skladatelju in solistu na klarinetu in na različnih saksofonih. John Ruocco je manj znan, toda izvrsten ameriški jazzovski glasbenik, umrl je 21. maja lani v Haagu na Nizozemskem, star 72 let.
Cikel filmov italijanskih režiserjev Film je sestavljen iz treh samostojnih zgodb, ki so postavljene v Neapelj, Milano in Rim. V Neaplju se revna in iznajdljiva Adelina z rojevanjem otrok izogiba zaporu zaradi dolgov, njen mož Carmine pa ji pomaga ohranjati iluzijo zakonske sreče, dokler nekega dne ne zmore več. V Milanu spremljamo Anno, zdolgočaseno ženo bogatega industrialca, ki v zvezi z mladim ljubimcem išče potrditev in pobeg iz praznine, ki jo ustvarja njeno materialistično življenje. V zadnji epizodi v Rimu pa se rimska prostitutka Mara zaplete v afero s sramežljivim semeniščnikom. Režiser Vittorio De Sica si je v tej lahkotni komediji po italijansko ustvaril nebeško ekipo. Scenarij prve zgodbe je napisal neapeljski prvak komedije Eduardo De Fillippo, scenarij drugih dveh zgodb pa scenaristični oče neorealizma Cesare Zavattini. V vlogah raznolikih parov sta nastopila šarmantna Sophia Loren in Marcello Mastroianni. Pod živahno glasbo se je podpisal Armando Trovajoli, De Sicov redni sodelavec. Skupaj so ustvarili eno od najčarobnejših italijanskih komedij iz 60. let, prežeto z ironijo in toplino. Nič čudnega, da je prejela oskarja za najboljši tujejezični film. Izvirni naslov: IERI, OGGI, DOMANI / Italijansk-francoski film, 1963 / Režija: Vittorio De Sica / Scenarij: Cesare Zavattini, Eduardo De Filippo / Igrajo: Sophia Loren, Marcello Mastroianni, Aldo Giuffré, Pasquale Nardella, Agostino Salvietti, Armando Trovajoli
Cikel filmov italijanskih režiserjev Film je sestavljen iz treh samostojnih zgodb, ki so postavljene v Neapelj, Milano in Rim. V Neaplju se revna in iznajdljiva Adelina z rojevanjem otrok izogiba zaporu zaradi dolgov, njen mož Carmine pa ji pomaga ohranjati iluzijo zakonske sreče, dokler nekega dne ne zmore več. V Milanu spremljamo Anno, zdolgočaseno ženo bogatega industrialca, ki v zvezi z mladim ljubimcem išče potrditev in pobeg iz praznine, ki jo ustvarja njeno materialistično življenje. V zadnji epizodi v Rimu pa se rimska prostitutka Mara zaplete v afero s sramežljivim semeniščnikom. Režiser Vittorio De Sica si je v tej lahkotni komediji po italijansko ustvaril nebeško ekipo. Scenarij prve zgodbe je napisal neapeljski prvak komedije Eduardo De Fillippo, scenarij drugih dveh zgodb pa scenaristični oče neorealizma Cesare Zavattini. V vlogah raznolikih parov sta nastopila šarmantna Sophia Loren in Marcello Mastroianni. Pod živahno glasbo se je podpisal Armando Trovajoli, De Sicov redni sodelavec. Skupaj so ustvarili eno od najčarobnejših italijanskih komedij iz 60. let, prežeto z ironijo in toplino. Nič čudnega, da je prejela oskarja za najboljši tujejezični film. Izvirni naslov: IERI, OGGI, DOMANI / Italijansk-francoski film, 1963 / Režija: Vittorio De Sica / Scenarij: Cesare Zavattini, Eduardo De Filippo / Igrajo: Sophia Loren, Marcello Mastroianni, Aldo Giuffré, Pasquale Nardella, Agostino Salvietti, Armando Trovajoli
Že od pradavnine zremo v nebo. Zvezde so oblikovale naše koledarje, vere, filozofijo in znanost. Dolgo smo verjeli, da je Zemlja v središču stvarstva, zdaj vemo, da je Sonce le ena izmed stotin milijard zvezd na obrobju naše galaksije. Neskončnost vesolja si je nemogoče predstavljati, zato se poraja temeljno vprašanje: je v tem ogromnem vesolju Zemlja res edini planet, na katerem je življenje? Statistično je to skorajda nemogoče. Toda kako prepoznati oblike življenja, za katere sploh ne vemo, da obstajajo, ali stopiti v stik z Nezemljani, o katerih ne vemo ničesar? Morda tudi oni iščejo nas? V dokumentarnem filmu bomo prisluhnili nekaterim najuglednejšim znanstvenikom, ki iščejo nezemeljsko življenje. ARE WE ALONE IN THE UNIVERSE? / SOMMES NOUS SEULS DANS L'UNIVERS? / Francija / 2024 / Režija: Hugo Hernandez, Thierry Fessard, Lisa Bouchet
Že od pradavnine zremo v nebo. Zvezde so oblikovale naše koledarje, vere, filozofijo in znanost. Dolgo smo verjeli, da je Zemlja v središču stvarstva, zdaj vemo, da je Sonce le ena izmed stotin milijard zvezd na obrobju naše galaksije. Neskončnost vesolja si je nemogoče predstavljati, zato se poraja temeljno vprašanje: je v tem ogromnem vesolju Zemlja res edini planet, na katerem je življenje? Statistično je to skorajda nemogoče. Toda kako prepoznati oblike življenja, za katere sploh ne vemo, da obstajajo, ali stopiti v stik z Nezemljani, o katerih ne vemo ničesar? Morda tudi oni iščejo nas? V dokumentarnem filmu bomo prisluhnili nekaterim najuglednejšim znanstvenikom, ki iščejo nezemeljsko življenje. ARE WE ALONE IN THE UNIVERSE? / SOMMES NOUS SEULS DANS L'UNIVERS? / Francija / 2024 / Režija: Hugo Hernandez, Thierry Fessard, Lisa Bouchet
V nov dan z glasbo Telemanna, Tartinija, Cherubinija, Vivaldija, Händla v prvem, Mozarta v drugem ter Paganinija, Haydna, Mozarta, Beethovna, Bizeta, Čerepnina, Bartóka, Ipavca in Smetane v tretjem delu.
V nov dan z glasbo Telemanna, Tartinija, Cherubinija, Vivaldija, Händla v prvem, Mozarta v drugem ter Paganinija, Haydna, Mozarta, Beethovna, Bizeta, Čerepnina, Bartóka, Ipavca in Smetane v tretjem delu.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Mamica Binki za lahko noč prebere pravljico o planetih in Binka se zaziba v sanje. S Flopkom ploveta med ozvezdji in doživljata čarobne trenutke. Binkino nemirno premetavanje pa vso noč krati spanec očiju in Binki.
Mamica Binki za lahko noč prebere pravljico o planetih in Binka se zaziba v sanje. S Flopkom ploveta med ozvezdji in doživljata čarobne trenutke. Binkino nemirno premetavanje pa vso noč krati spanec očiju in Binki.
Lily Novy (1885–1958) je bila ena izmed naših prvih pesnic in prevajalk, ki je enakovredno stopala ob boku svojih moških kolegov. Sprva je pisala v nemškem jeziku, po okupaciji leta 1941 pa nemščine ni več uporabljala za pesniški jezik. Ob poeziji za odrasle je pisala tudi za otroke in se uveljavila kot prevajalka zahtevne slovenske poezije v nemščino. Njena poezija pogosto kljub na prvi pogled nekoliko temačnejšim tonom izraža silovito življenjsko moč. To velja tudi za pesem Somrak. Interpretira: dramska igralka Maja Sever, posneto leta: 2013.
Lily Novy (1885–1958) je bila ena izmed naših prvih pesnic in prevajalk, ki je enakovredno stopala ob boku svojih moških kolegov. Sprva je pisala v nemškem jeziku, po okupaciji leta 1941 pa nemščine ni več uporabljala za pesniški jezik. Ob poeziji za odrasle je pisala tudi za otroke in se uveljavila kot prevajalka zahtevne slovenske poezije v nemščino. Njena poezija pogosto kljub na prvi pogled nekoliko temačnejšim tonom izraža silovito življenjsko moč. To velja tudi za pesem Somrak. Interpretira: dramska igralka Maja Sever, posneto leta: 2013.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na vesoljski ladji, s katero se vozijo Reaktivčki in Vodirog, se znajde robotek. Zuli ukrade letalni pokal. Ponj ga je poslal Zafrk, ki ga hoče na vsak način imeti. Reaktivčki se odpravijo na grad, kamor je Zafrk shranil ukradeni pokal.
Na vesoljski ladji, s katero se vozijo Reaktivčki in Vodirog, se znajde robotek. Zuli ukrade letalni pokal. Ponj ga je poslal Zafrk, ki ga hoče na vsak način imeti. Reaktivčki se odpravijo na grad, kamor je Zafrk shranil ukradeni pokal.
Na najbolj vroč dan poletja poskušajo Kuštra, Nino in Ema ohladiti delfinko Saro, ki je nasedla na plaži. Skok pa hoče na vsak način dokazati, da kengurujem žgoče sonce ne more do živega.
Na najbolj vroč dan poletja poskušajo Kuštra, Nino in Ema ohladiti delfinko Saro, ki je nasedla na plaži. Skok pa hoče na vsak način dokazati, da kengurujem žgoče sonce ne more do živega.
Balu prizna, da najraje je slastno ribo iz reke, kjer živi tiger Šir kan. Ker ima Balu rojstni dan, se Mavgli odpravi po darilo zanj. Pa čeprav mora na Šir kanovo ozemlje!
Balu prizna, da najraje je slastno ribo iz reke, kjer živi tiger Šir kan. Ker ima Balu rojstni dan, se Mavgli odpravi po darilo zanj. Pa čeprav mora na Šir kanovo ozemlje!