Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Latvijska organistka Iveta Apkalna je klavir in orgle študirala na Glasbeni akademiji v Latviji, pozneje se je izpopolnjevala še na Visoki šoli za glasbo in dramsko umetnost Guildhall v Londonu ter na Državni univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Stuttgartu. Nastopila je v številnih državah po Evropi, v Severni Ameriki in na Kitajskem, za svoje umetniško delovanje pa je prejela vrsto nagrad. Na njenem repertoarju je glasba od baroka do sodobnosti. Redno sodeluje s sodobnimi skladatelji in krstno izvaja njihova dela.
Latvijska organistka Iveta Apkalna je klavir in orgle študirala na Glasbeni akademiji v Latviji, pozneje se je izpopolnjevala še na Visoki šoli za glasbo in dramsko umetnost Guildhall v Londonu ter na Državni univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Stuttgartu. Nastopila je v številnih državah po Evropi, v Severni Ameriki in na Kitajskem, za svoje umetniško delovanje pa je prejela vrsto nagrad. Na njenem repertoarju je glasba od baroka do sodobnosti. Redno sodeluje s sodobnimi skladatelji in krstno izvaja njihova dela.
Ob kulturnem prazniku vas vabimo k poslušanju spominov Lenke Prešeren na brata pesnika dr. Franceta Prešerna. Spomini Prešernove sestre so manj znani od spominov pesnikove hčerke Ernestine Jelovšek, vendar polni konkretnih podatkov o Prešernovem življenju in osvetljujejo njegovo življenjsko zgodbo, tudi tisti del, ki ga Ernestina ni poznala. Spomine Lenke Prešeren, ki se je rodila leta 1811, je zapisal njen in pesnikov pranečak, duhovnik Tomo Zupan. Izbrali smo tisti del, v katerem se Lenka, ki se je z bratom pogosto srečevala vse do njegove smrti, spominja pesnikove mladosti. Avtor literarnega dela Tomo Zupan, režiser Igor Likar, nastopata Nevenka Sedlar in Zvone Hribar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednika oddaje Ingrid Kovač Brus in Matej Juh. Posneto leta 2009.
Ob kulturnem prazniku vas vabimo k poslušanju spominov Lenke Prešeren na brata pesnika dr. Franceta Prešerna. Spomini Prešernove sestre so manj znani od spominov pesnikove hčerke Ernestine Jelovšek, vendar polni konkretnih podatkov o Prešernovem življenju in osvetljujejo njegovo življenjsko zgodbo, tudi tisti del, ki ga Ernestina ni poznala. Spomine Lenke Prešeren, ki se je rodila leta 1811, je zapisal njen in pesnikov pranečak, duhovnik Tomo Zupan. Izbrali smo tisti del, v katerem se Lenka, ki se je z bratom pogosto srečevala vse do njegove smrti, spominja pesnikove mladosti. Avtor literarnega dela Tomo Zupan, režiser Igor Likar, nastopata Nevenka Sedlar in Zvone Hribar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednika oddaje Ingrid Kovač Brus in Matej Juh. Posneto leta 2009.
Ognjeni duhci se tako zelo radi vozijo z Gregorčki po potoku Pripoveduje: Jožef Ropoša. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.
Ognjeni duhci se tako zelo radi vozijo z Gregorčki po potoku Pripoveduje: Jožef Ropoša. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.
Na področju glasbe so Prešernove nagrade letos izpostavile delo skladateljice Petre Strahovnik. Njeno raziskovanje presečišč med zvokom, performansom, vizualno umetnostjo in znanostjo že od skladateljičinih začetkov presega klasične kompozicijske okvire, v zadnjem obdobju pa je Petra Strahovnik, ki živi in dela na Nizozemskem, še poglobila svoja iskanja in z njimi dosegla široko mednarodno javnost – v velikimi deli, nazadnje s simfoničnim delom 1945-, z redno prisotnostjo komornih in ansambelskih del na pomembnih festivalih ter z večjim večdisciplinarnim ciklusom disOrder.
Na področju glasbe so Prešernove nagrade letos izpostavile delo skladateljice Petre Strahovnik. Njeno raziskovanje presečišč med zvokom, performansom, vizualno umetnostjo in znanostjo že od skladateljičinih začetkov presega klasične kompozicijske okvire, v zadnjem obdobju pa je Petra Strahovnik, ki živi in dela na Nizozemskem, še poglobila svoja iskanja in z njimi dosegla široko mednarodno javnost – v velikimi deli, nazadnje s simfoničnim delom 1945-, z redno prisotnostjo komornih in ansambelskih del na pomembnih festivalih ter z večjim večdisciplinarnim ciklusom disOrder.
Renato Quaglia, rojen leta 1941 na Solbici v Reziji, je eden najpomembnejših sodobnih pesnikov v slovenski Benečiji. Piše v rezijanščini in italijanščini, v slovenski pesniški prostor pa je odmevno vstopil že s svojo prvo knjigo poezije Baside/Besede (Trst, 1985), za katero je pred štiridesetimi leti prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Njegova poezija nastaja pod močnim vtisom ljudske govorice in pesmi, zaznamuje pa jo tudi mistično doživetje stvarstva. V portretu, ki je nastal leta 1980, Quaglia bere svojo poezijo, ki jo v knjižni slovenščini nato interpretira dramski igralec Kristijan Muck. Prevajalec: Pavle Merku; interpret: dramski igralec Kristijan Muck; režiser: Aleš Jan; bralka: Barbara Berce; mojster zvoka: Jure Culiberg; produkcija 1980.
Renato Quaglia, rojen leta 1941 na Solbici v Reziji, je eden najpomembnejših sodobnih pesnikov v slovenski Benečiji. Piše v rezijanščini in italijanščini, v slovenski pesniški prostor pa je odmevno vstopil že s svojo prvo knjigo poezije Baside/Besede (Trst, 1985), za katero je pred štiridesetimi leti prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Njegova poezija nastaja pod močnim vtisom ljudske govorice in pesmi, zaznamuje pa jo tudi mistično doživetje stvarstva. V portretu, ki je nastal leta 1980, Quaglia bere svojo poezijo, ki jo v knjižni slovenščini nato interpretira dramski igralec Kristijan Muck. Prevajalec: Pavle Merku; interpret: dramski igralec Kristijan Muck; režiser: Aleš Jan; bralka: Barbara Berce; mojster zvoka: Jure Culiberg; produkcija 1980.
Oddaja raziskuje povezavo med barvno-poljsko umetnostjo Marka Rothka in sodobnim orkestralnim delom Finding Rothko skladatelja Adama Schoenberga. Glasba v štirih stavkih ne ilustrira slik, temveč prevaja njihovo čustveno in prostorsko izkušnjo v zvočno govorico, ki poslušalca povabi k zbranemu poslušanju in notranjemu odzivu.
Oddaja raziskuje povezavo med barvno-poljsko umetnostjo Marka Rothka in sodobnim orkestralnim delom Finding Rothko skladatelja Adama Schoenberga. Glasba v štirih stavkih ne ilustrira slik, temveč prevaja njihovo čustveno in prostorsko izkušnjo v zvočno govorico, ki poslušalca povabi k zbranemu poslušanju in notranjemu odzivu.
Ana Pepelnik (1979, Ljubljana) je letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada. Njen pesniški prvenec Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo je izšel leta 2007. Doslej je objavila osem pesniških zbirk, nagrado Prešernovega sklada pa ji je upravni odbor podelil za zbriki "to se ne pove" (2023) in "V drevo" (2025). Njena pesniška govorica, kot so zapisali v utemeljitvi, "ki se po zvočnosti in ritmičnosti pogosto približuje živemu pogovornemu registru, generira brezštevilne pomene tudi v pesničini zbirki V drevo. Tudi tu pesnica pod drobnogled postavlja domnevne samoumevnosti vsakdanjega življenja ter plete dialog med pesniškim glasom kot funkcijo v odnosu do sebe kot avtorice". Izbor iz pesniške zbirke "to se ne pove" smo na naših radijskih valovih že objavili, premierno pa predstavljamo naslovno pesem iz zbirke V drevo. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Ana Pepelnik (1979, Ljubljana) je letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada. Njen pesniški prvenec Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo je izšel leta 2007. Doslej je objavila osem pesniških zbirk, nagrado Prešernovega sklada pa ji je upravni odbor podelil za zbriki "to se ne pove" (2023) in "V drevo" (2025). Njena pesniška govorica, kot so zapisali v utemeljitvi, "ki se po zvočnosti in ritmičnosti pogosto približuje živemu pogovornemu registru, generira brezštevilne pomene tudi v pesničini zbirki V drevo. Tudi tu pesnica pod drobnogled postavlja domnevne samoumevnosti vsakdanjega življenja ter plete dialog med pesniškim glasom kot funkcijo v odnosu do sebe kot avtorice". Izbor iz pesniške zbirke "to se ne pove" smo na naših radijskih valovih že objavili, premierno pa predstavljamo naslovno pesem iz zbirke V drevo. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Črna komedija o raku. Zeko in Gogi sta stereotipna kriminalca, ki se morata na 1. november znebiti trupla. Na videz rutinska naloga se izkaže za precej težjo, sploh ko se v zgodbo vpletejo veterinar, mesar in prostitutka. Sliši se kot začetek vica, a zadeve so še kako resne. Navsezadnje je to zgodba o raku. Film, ki je na površju kriminalna črna komedija, v sebi pa skriva tudi bolj resne teme, je premiero doživel na letošnjem Festivalu slovenskega filma. Scenarij in režija: Luka Štigl Igrajo: Tim Lončar, Filip Đurić, Uroš Potočnik, Gregor Gruden, Živa Selan, Mitja Okorn... Pripovedovalec: Admir Baltić Produkcija: Squareme
Črna komedija o raku. Zeko in Gogi sta stereotipna kriminalca, ki se morata na 1. november znebiti trupla. Na videz rutinska naloga se izkaže za precej težjo, sploh ko se v zgodbo vpletejo veterinar, mesar in prostitutka. Sliši se kot začetek vica, a zadeve so še kako resne. Navsezadnje je to zgodba o raku. Film, ki je na površju kriminalna črna komedija, v sebi pa skriva tudi bolj resne teme, je premiero doživel na letošnjem Festivalu slovenskega filma. Scenarij in režija: Luka Štigl Igrajo: Tim Lončar, Filip Đurić, Uroš Potočnik, Gregor Gruden, Živa Selan, Mitja Okorn... Pripovedovalec: Admir Baltić Produkcija: Squareme
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Na sporedu Nokturno št. 9 v Es-duru Johna Fielda, Koncert v c-molu za kljunasto flavto, godala in basso continuo, RV 441 Antonia Vivaldija, Osem variacij na temo francoske pesmi za klavir štiriročno, op. 10, D. 624 Franza Schuberta, Suita Iz Holbergovih časov Edvarda Griega v priredbi za trobilni ansambel Leonharda Paula in Simfonija št. 1 v D-duru Johanna Christiana Bacha.
Na sporedu Nokturno št. 9 v Es-duru Johna Fielda, Koncert v c-molu za kljunasto flavto, godala in basso continuo, RV 441 Antonia Vivaldija, Osem variacij na temo francoske pesmi za klavir štiriročno, op. 10, D. 624 Franza Schuberta, Suita Iz Holbergovih časov Edvarda Griega v priredbi za trobilni ansambel Leonharda Paula in Simfonija št. 1 v D-duru Johanna Christiana Bacha.
Dve skladbi Ludwiga van Beethovna - Rondo za violino in klavir, WoO 41 in Turška koračnica iz scenske glasbe k igri Atenske razvaline - oklepata Mozartovo Glasbeno šalo - sekstet za dva rogova in godala v F-duru, K. 522.
Dve skladbi Ludwiga van Beethovna - Rondo za violino in klavir, WoO 41 in Turška koračnica iz scenske glasbe k igri Atenske razvaline - oklepata Mozartovo Glasbeno šalo - sekstet za dva rogova in godala v F-duru, K. 522.
Momtaza Mehri, rojena leta 1995, je somalijsko-britanska pesnica in esejistka, ki je za svoje ustvarjanje prejela že več nagrad. Pesem Kalne zaveze je nastala na podlagi podobe, ki jo je pesnica videla kot otrok in je ni nikoli pozabila: fotografije Jean-Marca Boujuja iz leta 2003, na kateri iraški zapornik v kapuci drži v naročju svojega štiriletnega sina v ameriškem taborišču v Nadžafu v Iraku. Prevajalka Katja Zakrajšek, režiserka Špela Kravogel, tonski mojster Matjaž Miklič, interpretka Saša Mihelčič, produkcija 2026.
Momtaza Mehri, rojena leta 1995, je somalijsko-britanska pesnica in esejistka, ki je za svoje ustvarjanje prejela že več nagrad. Pesem Kalne zaveze je nastala na podlagi podobe, ki jo je pesnica videla kot otrok in je ni nikoli pozabila: fotografije Jean-Marca Boujuja iz leta 2003, na kateri iraški zapornik v kapuci drži v naročju svojega štiriletnega sina v ameriškem taborišču v Nadžafu v Iraku. Prevajalka Katja Zakrajšek, režiserka Špela Kravogel, tonski mojster Matjaž Miklič, interpretka Saša Mihelčič, produkcija 2026.
Na sporedu Impromptu tarantellisé Gioacchina Rossinija, koncertna uvertura Hebridi, op. 26 Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Veliki nonet v F-duru, op. 31 Louisa Spohra, Sonata za violino in klavir Clauda Debussyja, Koncert št. 4 za fagot in orkester Françoisa Devienna, Scaramouche – suita za dva klavirja, op. 165b Dariusa Milhauda in Brigg Fair – Angleška rapsodija za orkester Fredericka Deliusa.
Na sporedu Impromptu tarantellisé Gioacchina Rossinija, koncertna uvertura Hebridi, op. 26 Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Veliki nonet v F-duru, op. 31 Louisa Spohra, Sonata za violino in klavir Clauda Debussyja, Koncert št. 4 za fagot in orkester Françoisa Devienna, Scaramouche – suita za dva klavirja, op. 165b Dariusa Milhauda in Brigg Fair – Angleška rapsodija za orkester Fredericka Deliusa.
Dve skladbi Ludwiga van Beethovna - Rondo za violino in klavir, WoO 41 in Turška koračnica iz scenske glasbe k igri Atenske razvaline - oklepata Mozartovo Glasbeno šalo - sekstet za dva rogova in godala v F-duru, K. 522.
Dve skladbi Ludwiga van Beethovna - Rondo za violino in klavir, WoO 41 in Turška koračnica iz scenske glasbe k igri Atenske razvaline - oklepata Mozartovo Glasbeno šalo - sekstet za dva rogova in godala v F-duru, K. 522.
Klasično obdobje ameriškega simfonizma se je porodilo sredi najhujše gospodarske krize, nekako na začetku Rooseveltovega New Deala, izzvenelo pa s prihodom Kennedyja in prevlado dodekafonije v ameriški klasični glasbi. Če je bil Virgil Thomson znan predvsem po ljudskem, preprostem izrazu, potem je Roy Harris, ki ga predstavljamo v prvi oddaji, že prvi resnični klasik te glasbe.
Klasično obdobje ameriškega simfonizma se je porodilo sredi najhujše gospodarske krize, nekako na začetku Rooseveltovega New Deala, izzvenelo pa s prihodom Kennedyja in prevlado dodekafonije v ameriški klasični glasbi. Če je bil Virgil Thomson znan predvsem po ljudskem, preprostem izrazu, potem je Roy Harris, ki ga predstavljamo v prvi oddaji, že prvi resnični klasik te glasbe.
Berlinske jedi so bile vedno precej preproste. Med njimi je tudi klobasa s karijevo omako. Kulinarični fotograf, Jan Wischnewski, klobase izdeluje sam, brata Lukas in Sebastian Dehl pa na svojem trajnostnem vrtu, nedaleč od osrčja Berlina, pridelujeta zelišča in solato. Od smuča na podušenih kumarah do solate s filejem grbastega goveda ali perzijske enolončnice z jajčevci – jedi sodobnega Berlina so ustvarjalne, mednarodne in zelo okusne. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtor: Peter Podjavorsek
Berlinske jedi so bile vedno precej preproste. Med njimi je tudi klobasa s karijevo omako. Kulinarični fotograf, Jan Wischnewski, klobase izdeluje sam, brata Lukas in Sebastian Dehl pa na svojem trajnostnem vrtu, nedaleč od osrčja Berlina, pridelujeta zelišča in solato. Od smuča na podušenih kumarah do solate s filejem grbastega goveda ali perzijske enolončnice z jajčevci – jedi sodobnega Berlina so ustvarjalne, mednarodne in zelo okusne. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtor: Peter Podjavorsek
V tokratni oddaji slovenskega jazza Samo muzika bomo poslušali skladbe v interpretaciji odlične slovenske pevke jazza Nine Strnad. Spremljali jo bodo različni slovenski veliki jazzovski orkestri.
V tokratni oddaji slovenskega jazza Samo muzika bomo poslušali skladbe v interpretaciji odlične slovenske pevke jazza Nine Strnad. Spremljali jo bodo različni slovenski veliki jazzovski orkestri.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
V duu Apollonis igrata uspešni violinistki Božena Angelova in Tanja Sonc. Prvi skupni recital sta izvedli na sklepnem koncertu Salona glasbenih umetnikov Festivala Lent 2015 v Mariboru, kjer sta predstavili izvirne skladbe za dve violini in priredbe del za to zasedbo.
V duu Apollonis igrata uspešni violinistki Božena Angelova in Tanja Sonc. Prvi skupni recital sta izvedli na sklepnem koncertu Salona glasbenih umetnikov Festivala Lent 2015 v Mariboru, kjer sta predstavili izvirne skladbe za dve violini in priredbe del za to zasedbo.