Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Skrinjica zakladov Quentina Blaka
Jan in Nana sta brat in sestra. Živita v pristaniškem mestu, in to v času, ko po morjih še plujejo barke z jadri na veter in mornarji odkrivajo nove kraje in otoke. Kadar v mesto pripluje nova barka, poslušata njihove dogodivščine in si srčno želita, da bi tudi sama nekoč kot mornarja odpotovala na širno morje. Jima bo uspelo? Morda na krilih domišljije ali kako drugače?
Jan in Nana sta brat in sestra. Živita v pristaniškem mestu, in to v času, ko po morjih še plujejo barke z jadri na veter in mornarji odkrivajo nove kraje in otoke. Kadar v mesto pripluje nova barka, poslušata njihove dogodivščine in si srčno želita, da bi tudi sama nekoč kot mornarja odpotovala na širno morje. Jima bo uspelo? Morda na krilih domišljije ali kako drugače?
Skupaj se bomo prebujali v pustni torek, ki je med Slovenci priljubljen in pomemben ljudski praznik, predstavlja pa most med zimo in pomladjo, saj odganja mraz in v deželo privablja pomlad.
Skupaj se bomo prebujali v pustni torek, ki je med Slovenci priljubljen in pomemben ljudski praznik, predstavlja pa most med zimo in pomladjo, saj odganja mraz in v deželo privablja pomlad.
Pesnik in prevajalec Tone Škrjanec najverjetneje ni mislil na pustni torek, ko je v pesmi Ne vem ne vem zapisal verz postanite lahki, bodite svetloba, toda kot tolikokrat poprej je tudi v tej pesmi lepo ubesedil trenutke, iskanje, gotovost in negotovost. Interpret Saša Tabaković, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Pesnik in prevajalec Tone Škrjanec najverjetneje ni mislil na pustni torek, ko je v pesmi Ne vem ne vem zapisal verz postanite lahki, bodite svetloba, toda kot tolikokrat poprej je tudi v tej pesmi lepo ubesedil trenutke, iskanje, gotovost in negotovost. Interpret Saša Tabaković, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Pust je najbolj vesel in najbolj barvit čas v letu; to je čas za nenehne zabave.
Pust je najbolj vesel in najbolj barvit čas v letu; to je čas za nenehne zabave.
Skupaj se bomo prebujali v pustni torek, ki je med Slovenci priljubljen in pomemben ljudski praznik, predstavlja pa most med zimo in pomladjo, saj odganja mraz in v deželo privablja pomlad.
Skupaj se bomo prebujali v pustni torek, ki je med Slovenci priljubljen in pomemben ljudski praznik, predstavlja pa most med zimo in pomladjo, saj odganja mraz in v deželo privablja pomlad.
Osterc se je med študijem v Pragi, ki je bila v začetku 20. stoletja eno izmed središč evropske avantgarde, seznanil s sodobnimi pogledi na glasbeno ustvarjanje. Osterčeva estetska usmeritev se je oplemenitila in okrepila z novimi pogledi v neobaročni in neoklasicistični smeri, z elementi konstruktivizma, tehnikami atonalnosti in atematičnosti ter z elementi četrttonske tehnike, skladatelj pa je razvil prepoznaven skladateljski slog tudi z ekspresionističnimi značilnostmi.
Osterc se je med študijem v Pragi, ki je bila v začetku 20. stoletja eno izmed središč evropske avantgarde, seznanil s sodobnimi pogledi na glasbeno ustvarjanje. Osterčeva estetska usmeritev se je oplemenitila in okrepila z novimi pogledi v neobaročni in neoklasicistični smeri, z elementi konstruktivizma, tehnikami atonalnosti in atematičnosti ter z elementi četrttonske tehnike, skladatelj pa je razvil prepoznaven skladateljski slog tudi z ekspresionističnimi značilnostmi.
Gostoval je tudi pri nas. Leta 2003 je izvedel koncert z Big Bandom RTV Slovenija v legendarnem studiu 14, ki ga seveda že dolgo nimamo več.
Gostoval je tudi pri nas. Leta 2003 je izvedel koncert z Big Bandom RTV Slovenija v legendarnem studiu 14, ki ga seveda že dolgo nimamo več.
Posestvo Monaciano s čudovitim vrtom leži v stari vinorodni pokrajini Chianti. Tam živita Anna in Lamberto Piperno s sinovoma. Na posestvu delata tudi vrtnar Dino Manganelli in njegova žena Ottorina, ki je gospodinja. Ottorina bo pripravila piščančji galantin, jed po judovskem izročilu. Po zapletenem postopku priprave ga je treba kuhati tri ure in en dan hraniti v hladilniku. Za kosilo bo skuhala ribollito, tradicionalno toskansko juho iz sezonske zelenjave. Na krožnik položi rezine suhega belega kruha in jih prelije z juho. Tako jed najbolj tekne. Ottorina z dvanajstletnim Arielom pripravlja značilno italijansko pecivo iz krhkega testa, krostato. V testu ne sme manjkati kanček desertnega vina vin santa. Krostata je Arielova najljubša sladica. Čeprav Ottorina in Dino odhajata v pokoj, bosta s Pipernovimi ostala prijatelja.
Posestvo Monaciano s čudovitim vrtom leži v stari vinorodni pokrajini Chianti. Tam živita Anna in Lamberto Piperno s sinovoma. Na posestvu delata tudi vrtnar Dino Manganelli in njegova žena Ottorina, ki je gospodinja. Ottorina bo pripravila piščančji galantin, jed po judovskem izročilu. Po zapletenem postopku priprave ga je treba kuhati tri ure in en dan hraniti v hladilniku. Za kosilo bo skuhala ribollito, tradicionalno toskansko juho iz sezonske zelenjave. Na krožnik položi rezine suhega belega kruha in jih prelije z juho. Tako jed najbolj tekne. Ottorina z dvanajstletnim Arielom pripravlja značilno italijansko pecivo iz krhkega testa, krostato. V testu ne sme manjkati kanček desertnega vina vin santa. Krostata je Arielova najljubša sladica. Čeprav Ottorina in Dino odhajata v pokoj, bosta s Pipernovimi ostala prijatelja.
Izvrsten violinist in zelo produktiven skladatelj Tomaso Albinoni je ustvaril več kot osemdeset oper, številne kantate ter veliko inštrumentalnih del: sinfonije, sonate in koncerte. V številnih je zvok godal povezoval s pihali.
Izvrsten violinist in zelo produktiven skladatelj Tomaso Albinoni je ustvaril več kot osemdeset oper, številne kantate ter veliko inštrumentalnih del: sinfonije, sonate in koncerte. V številnih je zvok godal povezoval s pihali.
V svoji znani in priljubljeni Pastoralni simfoniji Beethoven opeva moč narave v vsej njeni lepoti in moči, Stravinski pa v svoji Simfoniji psalmov upira pogled v nebesa. Dirigent Tugan Sohijev vodi Simfonični orkester danskega radia in Danski nacionalni koncertni zbor v obeh ganljivih delih, pa tudi v Brittnovi očarljivi Preprosti simfoniji.
V svoji znani in priljubljeni Pastoralni simfoniji Beethoven opeva moč narave v vsej njeni lepoti in moči, Stravinski pa v svoji Simfoniji psalmov upira pogled v nebesa. Dirigent Tugan Sohijev vodi Simfonični orkester danskega radia in Danski nacionalni koncertni zbor v obeh ganljivih delih, pa tudi v Brittnovi očarljivi Preprosti simfoniji.
Osrednjo zgodbo namenjamo komornemu zboru Vikra iz Trsta, ki je povabljen na prestižno gostovanje v Raveno. V drugem delu oddaje se posvetimo novim izdajam leposlovja za otroke – v ospredju bo Svetlana Makarovič, ter vas opomnimo na javni poziv ministrstva za kulturo, ki je namenjen kroženju umetniških projektov izven večjih središč, doma in v zamejstvu. Z glasbo se poklanjamo kulturni dediščini današnjega praznika – Simona Moličnik je na glasbeno ogrlico namreč nanizala pustne pesmi in viže. Osredotočila se je na starejše ljudske prakse, ki jih je pred tremi desetletji obudila in restavrirala glasbena skupina Tolovaj Mataj.
Osrednjo zgodbo namenjamo komornemu zboru Vikra iz Trsta, ki je povabljen na prestižno gostovanje v Raveno. V drugem delu oddaje se posvetimo novim izdajam leposlovja za otroke – v ospredju bo Svetlana Makarovič, ter vas opomnimo na javni poziv ministrstva za kulturo, ki je namenjen kroženju umetniških projektov izven večjih središč, doma in v zamejstvu. Z glasbo se poklanjamo kulturni dediščini današnjega praznika – Simona Moličnik je na glasbeno ogrlico namreč nanizala pustne pesmi in viže. Osredotočila se je na starejše ljudske prakse, ki jih je pred tremi desetletji obudila in restavrirala glasbena skupina Tolovaj Mataj.
Zborovski mozaik posvečamo glasbi uveljavljene in izjemno uspešne slovenske skladateljice Larise Vrhunc, njenim skladbam z naslovi Verba non transibunt za otroški zbor in orkester, Regen Liebe za glas solo in Ubi est? za mešani zbor a cappella.
Zborovski mozaik posvečamo glasbi uveljavljene in izjemno uspešne slovenske skladateljice Larise Vrhunc, njenim skladbam z naslovi Verba non transibunt za otroški zbor in orkester, Regen Liebe za glas solo in Ubi est? za mešani zbor a cappella.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Sraka sploh ni opazila, da je spotaknila rogača, prestrašila nekaj klopov in prepodila dve srni Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Sara Kern. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Sraka sploh ni opazila, da je spotaknila rogača, prestrašila nekaj klopov in prepodila dve srni Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Sara Kern. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.
Minuli teden nas je zapustil pionir evropskega sodobnega jazza, francoski saksofonist in klarinetist Michel Portal. S svojo glasbo je postavil trdne temelje novi izraznosti.
Minuli teden nas je zapustil pionir evropskega sodobnega jazza, francoski saksofonist in klarinetist Michel Portal. S svojo glasbo je postavil trdne temelje novi izraznosti.
Slepci so na eni strani prispodoba nepopolnosti in izgubljenosti človeka, hkrati pa zaradi izgube vida niso obremenjeni s površinskim videzom vsakdana – zato lahko prisluhnejo svetu korespondenc in simbolov, ki se skriva za zunanjo podobo in dogodki običajnega sveta videčih. Radijska igra ustvarja sugestivno in napeto razpoloženje, v katerem nenehno slutimo prisotnost nečesa nevidnega, neizrekljivega, ki pa se neizogibno bliža. Režiser in prirejevalec: Andrej Jaka Vojevec Prevajalec: Pavle Jarc Dramaturg: Alen Jelen Tonski mojstri: Miro Marinšek, Matjaž Miklič, Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Prvi od rojstva slepi – Romeo Grebenšek Drugi od rojstva slepi – Rok Kunaver Tretji od rojstva slepi – Matija Stipanić Najstarejši slepec – Nejc Ropret Mlada slepka – Arna Hadžialjević Najstarejša slepka – Tjaša Ferme Molčeča stara slepka – Vesna Vončina Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2007 v produkciji AGRFT.
Slepci so na eni strani prispodoba nepopolnosti in izgubljenosti človeka, hkrati pa zaradi izgube vida niso obremenjeni s površinskim videzom vsakdana – zato lahko prisluhnejo svetu korespondenc in simbolov, ki se skriva za zunanjo podobo in dogodki običajnega sveta videčih. Radijska igra ustvarja sugestivno in napeto razpoloženje, v katerem nenehno slutimo prisotnost nečesa nevidnega, neizrekljivega, ki pa se neizogibno bliža. Režiser in prirejevalec: Andrej Jaka Vojevec Prevajalec: Pavle Jarc Dramaturg: Alen Jelen Tonski mojstri: Miro Marinšek, Matjaž Miklič, Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Prvi od rojstva slepi – Romeo Grebenšek Drugi od rojstva slepi – Rok Kunaver Tretji od rojstva slepi – Matija Stipanić Najstarejši slepec – Nejc Ropret Mlada slepka – Arna Hadžialjević Najstarejša slepka – Tjaša Ferme Molčeča stara slepka – Vesna Vončina Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2007 v produkciji AGRFT.
Lojze Krakar je globoko spoštovan med poznavalci slovenske poezije in proze kot avtor, pesnik in prejemnik številnih nagrad. Rodil se je 21. februarja pred 100 leti, umrl pa 24. decembra leta 1995. Deloval je ob boku generacije velikih štirih. Bil je urednik pri Državni založbi, urednik Cicibana, delal je pri RTV Ljubljana in v Mladinski knjigi, kjer je oblikoval eno temeljnih slovenskih zbirk Lirika in odlično prevajal. Tudi njegove pesmi so bile prevedene v vsaj dvajset jezikov. Med letoma 1965 in 1975 je bil zaposlen kot lektor na Goethejevi univerzi v Frankfurtu, kjer je tudi doktoriral z disertacijo Goethe pri Slovencih (1970). Po vrnitvi iz Nemčije se je še zaposlil kot profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Zadru. Njegovo ustvarjanje je močno zaznamovala internacija v koncentracijskih taboriščih Dachau in Buchenwald med 17. in 19. letom starosti. Postal in ostal je neizprosno samorasel iskalec resnice. Glavnina njegovega obsežnega opusa ostaja marsikomu neznana in si zagotovo zasluži večjo pozornost, saj se je posvečal vprašanju človečnega in razčlovečenega, tematik, ki morajo danes, stoletje po Krakarjevem rojstvu, zagotovo spet stopiti v ospredje. Avtor scenarija dr. Jaka Jarc, interpret Željko Hrs, bralca vezne besede Mateja Perpar in Renato Horvat, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Lojze Krakar je globoko spoštovan med poznavalci slovenske poezije in proze kot avtor, pesnik in prejemnik številnih nagrad. Rodil se je 21. februarja pred 100 leti, umrl pa 24. decembra leta 1995. Deloval je ob boku generacije velikih štirih. Bil je urednik pri Državni založbi, urednik Cicibana, delal je pri RTV Ljubljana in v Mladinski knjigi, kjer je oblikoval eno temeljnih slovenskih zbirk Lirika in odlično prevajal. Tudi njegove pesmi so bile prevedene v vsaj dvajset jezikov. Med letoma 1965 in 1975 je bil zaposlen kot lektor na Goethejevi univerzi v Frankfurtu, kjer je tudi doktoriral z disertacijo Goethe pri Slovencih (1970). Po vrnitvi iz Nemčije se je še zaposlil kot profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Zadru. Njegovo ustvarjanje je močno zaznamovala internacija v koncentracijskih taboriščih Dachau in Buchenwald med 17. in 19. letom starosti. Postal in ostal je neizprosno samorasel iskalec resnice. Glavnina njegovega obsežnega opusa ostaja marsikomu neznana in si zagotovo zasluži večjo pozornost, saj se je posvečal vprašanju človečnega in razčlovečenega, tematik, ki morajo danes, stoletje po Krakarjevem rojstvu, zagotovo spet stopiti v ospredje. Avtor scenarija dr. Jaka Jarc, interpret Željko Hrs, bralca vezne besede Mateja Perpar in Renato Horvat, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Allegro in Grace zaslišijo, a ju, čeprav sta osumljeni umora, proti varščini izpustijo. Jacob se pojavi pri Gigi, ki ga ni vesela, njun prepir sliši Juliet. Allegra in Grace se domislita, kdo bi lahko bil storilec. Skupaj z Juliet in Lorno se odpravijo na Francesin rojstni dan, da bi tam poiskale odgovore. Medtem Steven ugotovi, kaj pomeni skrivnostni stavek iz Irisinega sporočila. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Allegro in Grace zaslišijo, a ju, čeprav sta osumljeni umora, proti varščini izpustijo. Jacob se pojavi pri Gigi, ki ga ni vesela, njun prepir sliši Juliet. Allegra in Grace se domislita, kdo bi lahko bil storilec. Skupaj z Juliet in Lorno se odpravijo na Francesin rojstni dan, da bi tam poiskale odgovore. Medtem Steven ugotovi, kaj pomeni skrivnostni stavek iz Irisinega sporočila. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
V oddaji poslušamo skladbe: Bojan Adamič: Berda Blues - solist kontrabasist Boris Kofol Renata Chicco/Aleš Avbelj: Tobago - solista pianist Renato Chicco (hammond) in bobnar Andy Watson Jackie McLean/Peter Herborn: Melody for Melonae - solista pianist Silvo Stingl in saksofonist Miro Kadoić Marko Lackner: Green Dreams - solist pozavnist Lojze Krajnčan
V oddaji poslušamo skladbe: Bojan Adamič: Berda Blues - solist kontrabasist Boris Kofol Renata Chicco/Aleš Avbelj: Tobago - solista pianist Renato Chicco (hammond) in bobnar Andy Watson Jackie McLean/Peter Herborn: Melody for Melonae - solista pianist Silvo Stingl in saksofonist Miro Kadoić Marko Lackner: Green Dreams - solist pozavnist Lojze Krajnčan
Heinrich Heine (1797–1856) je bil pisatelj, dramatik, potopisec, esejist, predvsem pa pesnik. Leta 1843 se je po trinajstih letih vračal iz Pariza v Hamburg, leto pozneje pa je objavil satirično pesnitev Nemčija. Zimska pravljica. Podnaslov je seveda avtorjev poklon Shakespearju, uvodni odlomek iz pesnitve, ki jo je cenzura hitro prepovedala, pa je poklon avtorju ob okrogli obletnici njegove smrti. Pesnitev je poslovenila Mateja Gaber. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Saša Tabaković, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Heinrich Heine (1797–1856) je bil pisatelj, dramatik, potopisec, esejist, predvsem pa pesnik. Leta 1843 se je po trinajstih letih vračal iz Pariza v Hamburg, leto pozneje pa je objavil satirično pesnitev Nemčija. Zimska pravljica. Podnaslov je seveda avtorjev poklon Shakespearju, uvodni odlomek iz pesnitve, ki jo je cenzura hitro prepovedala, pa je poklon avtorju ob okrogli obletnici njegove smrti. Pesnitev je poslovenila Mateja Gaber. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Saša Tabaković, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Čeprav lahko začetke francoske glasbe najdemo že dvanajstem stoletju, ko sta delovala Leonin in Perotin, pa nam dolžina termina Glasbene jutranjice dovoljuje le predstavitev nekaterih izbranih poglavij iz zgodovine francoske glasbe. Naše glasbeno popotovanje bomo tako omejili na devetnajsto in dvajseto stoletje. Glasbeni izbor bomo začeli pri Danielu Auberju na začetku devetnajstega stoletja, končali pa pri skladateljski skupini Francoska šesterica, kot je pet skladateljev in eno skladateljico leta 1920 poimenoval francoski glasbeni kritik Henri Collet.
Čeprav lahko začetke francoske glasbe najdemo že dvanajstem stoletju, ko sta delovala Leonin in Perotin, pa nam dolžina termina Glasbene jutranjice dovoljuje le predstavitev nekaterih izbranih poglavij iz zgodovine francoske glasbe. Naše glasbeno popotovanje bomo tako omejili na devetnajsto in dvajseto stoletje. Glasbeni izbor bomo začeli pri Danielu Auberju na začetku devetnajstega stoletja, končali pa pri skladateljski skupini Francoska šesterica, kot je pet skladateljev in eno skladateljico leta 1920 poimenoval francoski glasbeni kritik Henri Collet.