Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Michael Palin se odpravi na potovanje po Venezueli, deželi ostrih nasprotij, za katero sta med drugim značilna avtoritarna oblast in množično izseljevanje prebivalcev, tudi zaradi gospodarskega zloma, a obenem spoznava izjemne naravne lepote. Od Caracasa do Amazonije, Karibov in Andov razkriva državo, ki velja za nevarno in zaprto, a očara z osupljivimi pokrajinami, bogato kulturo in neuklonljivim duhom ljudi. 1. del: Michael začne potovanje v Caracasu, kjer spozna težko vsakdanje življenje ljudi in obišče Petare, enega izmed največjih slumov v Južni Ameriki. A v glavnem mestu doživi tudi drugo plat: razkošni hotel Humboldt, večerjo z znano umetnico Valentino Quintero in televizijski spektakel predsednika Madura. Nato se odpravi v Amazonijo in že na letalu prelista strip, v katerem je Maduro v vlogi superjunaka. Ob srečanju s staroselskim ljudstvom Pemon izve za uničujoče posledice nezakonitega rudarjenja zlata in prvi del potovanja zaključi z obiskom mogočnega Angelovega slapa. MICHAEL PALIN IN VENEZUELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Neil Ferguson
Michael Palin se odpravi na potovanje po Venezueli, deželi ostrih nasprotij, za katero sta med drugim značilna avtoritarna oblast in množično izseljevanje prebivalcev, tudi zaradi gospodarskega zloma, a obenem spoznava izjemne naravne lepote. Od Caracasa do Amazonije, Karibov in Andov razkriva državo, ki velja za nevarno in zaprto, a očara z osupljivimi pokrajinami, bogato kulturo in neuklonljivim duhom ljudi. 1. del: Michael začne potovanje v Caracasu, kjer spozna težko vsakdanje življenje ljudi in obišče Petare, enega izmed največjih slumov v Južni Ameriki. A v glavnem mestu doživi tudi drugo plat: razkošni hotel Humboldt, večerjo z znano umetnico Valentino Quintero in televizijski spektakel predsednika Madura. Nato se odpravi v Amazonijo in že na letalu prelista strip, v katerem je Maduro v vlogi superjunaka. Ob srečanju s staroselskim ljudstvom Pemon izve za uničujoče posledice nezakonitega rudarjenja zlata in prvi del potovanja zaključi z obiskom mogočnega Angelovega slapa. MICHAEL PALIN IN VENEZUELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Neil Ferguson
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Minuli petek se je z otvoritvenim koncertom v Vili Vipolže pričela 57. izvedba revije Primorska poje. Do 26. aprila bo na različnih lokacijah Primorske in čez mejo potekalo kar 38 revij, nastopilo bo 218 pevskih zborov s skoraj 4000 pevci iz šestih držav. V Centru humanističnih znanosti ZRS Koper so minuli teden odprli razstavo Vizije Gregorja Žitka. Z njo avtor mlajše slikarske generacije odpira nov cikel, v keterem se posveča predvsem figuraliki. Pred tremi leti je slovenska skladateljica Nina Šenk prejela Nagrado Johanna Josepha Fuxa za sodobno operno ustvarjalnost, njena opera Platno, zložena na libreto Simone Semenič pa je bila takrat izvedena v avstrijskem Gradcu na festivalu Musikprotokoll. Danes in jutri bodo opero v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma izvedle Laure-Catherine Beyers, sopranistka iz graške izvedbe, ob njej pa Gaja Sorč, Katja Konvalinka, Irena Yebuah Tiran in Aja Markovič z Ansamblom Slovenskega komornega glasbenega gledališča in dirigentom Simonom Dvoršakom.
Minuli petek se je z otvoritvenim koncertom v Vili Vipolže pričela 57. izvedba revije Primorska poje. Do 26. aprila bo na različnih lokacijah Primorske in čez mejo potekalo kar 38 revij, nastopilo bo 218 pevskih zborov s skoraj 4000 pevci iz šestih držav. V Centru humanističnih znanosti ZRS Koper so minuli teden odprli razstavo Vizije Gregorja Žitka. Z njo avtor mlajše slikarske generacije odpira nov cikel, v keterem se posveča predvsem figuraliki. Pred tremi leti je slovenska skladateljica Nina Šenk prejela Nagrado Johanna Josepha Fuxa za sodobno operno ustvarjalnost, njena opera Platno, zložena na libreto Simone Semenič pa je bila takrat izvedena v avstrijskem Gradcu na festivalu Musikprotokoll. Danes in jutri bodo opero v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma izvedle Laure-Catherine Beyers, sopranistka iz graške izvedbe, ob njej pa Gaja Sorč, Katja Konvalinka, Irena Yebuah Tiran in Aja Markovič z Ansamblom Slovenskega komornega glasbenega gledališča in dirigentom Simonom Dvoršakom.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Na sporedu Sonatino za klavir, nenavadni big band in godala Bojana Adamiča, simfonična slika Piranski pejsaži Tomaža Habeta, Scherzo rustico Emila Glavnika v priredbi Vladimirja Mustajbašića, Majska suita Jožeta Privška in Gorgonzola tango Bojana Cvetrežnika v priredbi avtorja in Davida Beoviča.
Na sporedu Sonatino za klavir, nenavadni big band in godala Bojana Adamiča, simfonična slika Piranski pejsaži Tomaža Habeta, Scherzo rustico Emila Glavnika v priredbi Vladimirja Mustajbašića, Majska suita Jožeta Privška in Gorgonzola tango Bojana Cvetrežnika v priredbi avtorja in Davida Beoviča.
Kadarkoli uspešna filmska igralka navdušeno predstavlja svoj albumski debi, se predznaki in z njimi predsodki, ki ga spremljajo, močno okrepijo. Prav enako se ta čas godi Naomi Scott, londonski lepotici, ki so jo povzdignile hollywoodske upsešnice Aladdin, Charile’s Angels in Smile 2. Igralka in zdaj dokočno tudi etablirana pevka je ljubezen do glasbe prinesla od doma, ki je ostal poln gospelovskega petja. Naomina songovska zbirka F.I.G. je pop v več smereh. Power-electro pop, ki ima tudi očitne funky in soul zametke naj ostane kot raje bolj groba vsebinska definicija zanjo. Šarm in soliden glas Naomi Scott zdaj prevzame tudi Cederamo.
Kadarkoli uspešna filmska igralka navdušeno predstavlja svoj albumski debi, se predznaki in z njimi predsodki, ki ga spremljajo, močno okrepijo. Prav enako se ta čas godi Naomi Scott, londonski lepotici, ki so jo povzdignile hollywoodske upsešnice Aladdin, Charile’s Angels in Smile 2. Igralka in zdaj dokočno tudi etablirana pevka je ljubezen do glasbe prinesla od doma, ki je ostal poln gospelovskega petja. Naomina songovska zbirka F.I.G. je pop v več smereh. Power-electro pop, ki ima tudi očitne funky in soul zametke naj ostane kot raje bolj groba vsebinska definicija zanjo. Šarm in soliden glas Naomi Scott zdaj prevzame tudi Cederamo.
Dvanajst jedi v dvanajstih urah
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 5. del: Nikozija Big Zuu se v Nikoziji, prestolnici Cipra, pridruži komični legendi Eddieju Kadiju. Med okušanjem dvanajstih jedi na obeh straneh mesta, ki je od leta 1974 razdeljeno na turško-ciprski sever in grško-ciprski jug, odkrivata presenetljivo talilnico okusov, kultur in zgodb, ki so veliko več kot le sonce, morje in divje zabave, po katerih je otok najbolj znan. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 5. del: Nikozija Big Zuu se v Nikoziji, prestolnici Cipra, pridruži komični legendi Eddieju Kadiju. Med okušanjem dvanajstih jedi na obeh straneh mesta, ki je od leta 1974 razdeljeno na turško-ciprski sever in grško-ciprski jug, odkrivata presenetljivo talilnico okusov, kultur in zgodb, ki so veliko več kot le sonce, morje in divje zabave, po katerih je otok najbolj znan. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Leta 1980 je izšla knjiga Mirka Ramovša Plesat me pelji, v kateri so bili zapisi najbolj znanih slovenskih ljudskih plesov skupaj z melodijami. Knjiga je bila namenjena predvsem poustvarjalcem izročila, ki doslej na tak način zbranega gradiva še niso imeli. Kot primere, kako igrati ljudsko glasbo za ples, je nekaj priredb ustvaril Julijan Strajnar. Poslušamo primere teh priredb, dopolnjene z nekaterimi izvirnimi izvedbami.
Leta 1980 je izšla knjiga Mirka Ramovša Plesat me pelji, v kateri so bili zapisi najbolj znanih slovenskih ljudskih plesov skupaj z melodijami. Knjiga je bila namenjena predvsem poustvarjalcem izročila, ki doslej na tak način zbranega gradiva še niso imeli. Kot primere, kako igrati ljudsko glasbo za ples, je nekaj priredb ustvaril Julijan Strajnar. Poslušamo primere teh priredb, dopolnjene z nekaterimi izvirnimi izvedbami.
O cesarju, ki je na neobičajen način spoznal lastnost oblačila, ki so za neumne kot noč – nevidna … Pripovedujejo: Vesna Jevnikar, Zvone Hribar, Marko Mandič, Dare Valič, Ivo Ban, Aleš Valič, Ljerka Belak, Polona Juh. Napisal: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Režirala: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
O cesarju, ki je na neobičajen način spoznal lastnost oblačila, ki so za neumne kot noč – nevidna … Pripovedujejo: Vesna Jevnikar, Zvone Hribar, Marko Mandič, Dare Valič, Ivo Ban, Aleš Valič, Ljerka Belak, Polona Juh. Napisal: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Režirala: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Predvajamo koncert Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, ki je 16. januarja nastopil v Filharmoniji na Isarju v Münchnu pod taktirko Paava Järvija. Na sporedu sta bili dve simfoniji: Simfonija št. 38, »Praška« Wolfganga Adameusa Mozarta in Simfonija št. 3 v Es-duru, »Romantična« Antona Brucknerja
Predvajamo koncert Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, ki je 16. januarja nastopil v Filharmoniji na Isarju v Münchnu pod taktirko Paava Järvija. Na sporedu sta bili dve simfoniji: Simfonija št. 38, »Praška« Wolfganga Adameusa Mozarta in Simfonija št. 3 v Es-duru, »Romantična« Antona Brucknerja
Obiskali smo t. i. Radgonski kot. Bili smo v Gornji Radgoni, Radgoni/Bad Radkersburgu in v Pavlovi hiši v Potrni/Laafeldu. Druženje na Most prijateljstva čez reko Muro, je bilo za nas izjemno lepo doživetje, saj smo se srečali z županjo Gornje Radgone Urško Mauko Tuš, županom Radgone/Bad Radkersburga Karlom Lautnerjem, prišla pa je tudi predsednica KD Člen 7 za avstrijske Štajerce in direktorica Pavlove hiše/Pavelhaus Suzzane Weitlaner. V Pavlovi hiši v Potrni/Laafeld nam je direktorica predstavila delovanje društva in življenje Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Umetnostni fotograf Branko Lenart, ki živi v Gradcu in v Piranu nam je prav tako orisal življenje tamkajšnjih Slovencev nekoč in danes, predvsem pa smo slišali zgodbo o istrskih Krkavčah, kjer so v letih 1976 do 1985 nastajale črno-bele fotografije življenja ljudi in nastala je knjiga o Krkavčah na 200 straneh, ki je že razprodana. V Pavlovi hiši nam je zapel Zbor Pavlove hiše z zborovodjem Matijem Horvatom, mi pa smo jih naučili zapeti istrsko ljudsko pesem Moja mati ćuha kafe. S pevkami in pevci smo, na pustno soboto, ob pustnih krofih in kavi, s čimer so nas prijazno postregli, zapeli še številne ljudske pesmi. Ja, tudi tisto Pojdem na Štajersko ... Vabljeni k poslušanju reportažnega zapisa!
Obiskali smo t. i. Radgonski kot. Bili smo v Gornji Radgoni, Radgoni/Bad Radkersburgu in v Pavlovi hiši v Potrni/Laafeldu. Druženje na Most prijateljstva čez reko Muro, je bilo za nas izjemno lepo doživetje, saj smo se srečali z županjo Gornje Radgone Urško Mauko Tuš, županom Radgone/Bad Radkersburga Karlom Lautnerjem, prišla pa je tudi predsednica KD Člen 7 za avstrijske Štajerce in direktorica Pavlove hiše/Pavelhaus Suzzane Weitlaner. V Pavlovi hiši v Potrni/Laafeld nam je direktorica predstavila delovanje društva in življenje Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Umetnostni fotograf Branko Lenart, ki živi v Gradcu in v Piranu nam je prav tako orisal življenje tamkajšnjih Slovencev nekoč in danes, predvsem pa smo slišali zgodbo o istrskih Krkavčah, kjer so v letih 1976 do 1985 nastajale črno-bele fotografije življenja ljudi in nastala je knjiga o Krkavčah na 200 straneh, ki je že razprodana. V Pavlovi hiši nam je zapel Zbor Pavlove hiše z zborovodjem Matijem Horvatom, mi pa smo jih naučili zapeti istrsko ljudsko pesem Moja mati ćuha kafe. S pevkami in pevci smo, na pustno soboto, ob pustnih krofih in kavi, s čimer so nas prijazno postregli, zapeli še številne ljudske pesmi. Ja, tudi tisto Pojdem na Štajersko ... Vabljeni k poslušanju reportažnega zapisa!
Spremljamo dogodek, na katerem se je zbralo največje število vernikov v zgodovini človeštva: indijski festival Kumbh Mela. Romarji so se tam zbrali z enim ciljem: da bi se umili na ustju svetih rek prav v času, ko se Jupiter, Sonce in Luna poravnajo, kar se zgodil le vsakih 144 let. Na pot se je odpravilo več kot pol milijarde romarjev, zato so za to priložnost zgradili mesto, ki so ga morali kmalu po dogodku zaradi naraščajočih rek podreti. Indijska vlada je za dogodek namenila več kot 500 milijonov ameriških dolarjev. Pa je vsem romarjem uspelo priti do reke? EARTH'S BIGGEST FESTIVAL, KUMBH MELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Brigid McFall
Spremljamo dogodek, na katerem se je zbralo največje število vernikov v zgodovini človeštva: indijski festival Kumbh Mela. Romarji so se tam zbrali z enim ciljem: da bi se umili na ustju svetih rek prav v času, ko se Jupiter, Sonce in Luna poravnajo, kar se zgodil le vsakih 144 let. Na pot se je odpravilo več kot pol milijarde romarjev, zato so za to priložnost zgradili mesto, ki so ga morali kmalu po dogodku zaradi naraščajočih rek podreti. Indijska vlada je za dogodek namenila več kot 500 milijonov ameriških dolarjev. Pa je vsem romarjem uspelo priti do reke? EARTH'S BIGGEST FESTIVAL, KUMBH MELA / Velika Britanija / 2025 / Režija: Brigid McFall
Archibald Alexander Leach, bolj znan kot Cary Grant, za domače pa vedno Archie, se je rodil leta 1904 v Bristolu očetu Eliasu in mami Elsie, ki si nikoli ni opomogla po smrti prvorojenca Johna. Archie je bil navdušen nad gledališčem in zelo mlad se je pridružil potujoči akrobatsko-igralski skupini. Med gostovanjem v Ameriki se je odločil, da bo ostal tam in postal slaven. Začetki so bili težki, hodil je na avdicije, oviral ga je njegov naglas, a sčasoma mu je vendarle uspelo, da so ga opazili. Leta 1932 je prevzel umetniško ime Cary Grant. Poročen je bil petkrat, njegova edina potomka je hči Jennifer. Serija prikazuje igralčevo otroštvo, karierni vzpon in zrela leta, najbolj pa se posveča njegovemu odnosu z mamo Elsie in četrto ženo Dyan Cannon, ki je o življenju s slavnim igralcem napisala tudi knjigo spominov. ep1 Prvi del življenjepisne serije o Caryju Grantu vpelje tri pripovedne niti, ki se bodo prepletale do konca. Prva se začenja v njegovem otroštvu, ki ga zaznamujejo bratova smrt, mamine duševne težave in očetova brezbrižnost. Druga nit predstavi začetke burnega razmerja z njegovo pozneje četrto ženo Dyan Cannon. Tretja ga spremlja v starosti, na njegovih nastopih, na katerih pripoveduje o svojem življenju in odgovarja na vprašanja občinstva. ARCHIE / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Jeff Pope Režija: Paul Andrew Williams V glavnih vlogah: Jason Isaacs, Laura Aikman, Harriet Walter, Dainton Anderson, Calam Lynch, Oaklee Pendergast, Kara Tointon
Archibald Alexander Leach, bolj znan kot Cary Grant, za domače pa vedno Archie, se je rodil leta 1904 v Bristolu očetu Eliasu in mami Elsie, ki si nikoli ni opomogla po smrti prvorojenca Johna. Archie je bil navdušen nad gledališčem in zelo mlad se je pridružil potujoči akrobatsko-igralski skupini. Med gostovanjem v Ameriki se je odločil, da bo ostal tam in postal slaven. Začetki so bili težki, hodil je na avdicije, oviral ga je njegov naglas, a sčasoma mu je vendarle uspelo, da so ga opazili. Leta 1932 je prevzel umetniško ime Cary Grant. Poročen je bil petkrat, njegova edina potomka je hči Jennifer. Serija prikazuje igralčevo otroštvo, karierni vzpon in zrela leta, najbolj pa se posveča njegovemu odnosu z mamo Elsie in četrto ženo Dyan Cannon, ki je o življenju s slavnim igralcem napisala tudi knjigo spominov. ep1 Prvi del življenjepisne serije o Caryju Grantu vpelje tri pripovedne niti, ki se bodo prepletale do konca. Prva se začenja v njegovem otroštvu, ki ga zaznamujejo bratova smrt, mamine duševne težave in očetova brezbrižnost. Druga nit predstavi začetke burnega razmerja z njegovo pozneje četrto ženo Dyan Cannon. Tretja ga spremlja v starosti, na njegovih nastopih, na katerih pripoveduje o svojem življenju in odgovarja na vprašanja občinstva. ARCHIE / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Jeff Pope Režija: Paul Andrew Williams V glavnih vlogah: Jason Isaacs, Laura Aikman, Harriet Walter, Dainton Anderson, Calam Lynch, Oaklee Pendergast, Kara Tointon
V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. Osma slušna epska upodobitev z naslovom Ljubemu oču sem dal božanskega Rektorja truplo ..., govori o boju med Ahilom in Rektorjem in Hektorjevi smrti v odlomkih iz 22. in 24. speva Iliade v prevodu Antona Sovreta. Pobudnik in urednik cikla iz leta 1995 je bil Vladimir Kocijančič. Prevajalec: Anton Sovre Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Zeus – Boris Kralj Atena – Jožica Avbelj Hektor – Milan Štefe Ahil – Borut Veselko Apolon – Boris Kerč Hera – Štefka Drolc Irida – Maja Končar Hermes – Dario Varga Priam – Tone Kuntner Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.
V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. Osma slušna epska upodobitev z naslovom Ljubemu oču sem dal božanskega Rektorja truplo ..., govori o boju med Ahilom in Rektorjem in Hektorjevi smrti v odlomkih iz 22. in 24. speva Iliade v prevodu Antona Sovreta. Pobudnik in urednik cikla iz leta 1995 je bil Vladimir Kocijančič. Prevajalec: Anton Sovre Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Zeus – Boris Kralj Atena – Jožica Avbelj Hektor – Milan Štefe Ahil – Borut Veselko Apolon – Boris Kerč Hera – Štefka Drolc Irida – Maja Končar Hermes – Dario Varga Priam – Tone Kuntner Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.
Nocoj v Etnofoniji poslušamo album San Paolo di Galatina, na katerem katalonski producent Raül Refree in italijanska pevka Maria Mazzotta reinterpretirata tradicionalne pesmi z juga Italije.
Nocoj v Etnofoniji poslušamo album San Paolo di Galatina, na katerem katalonski producent Raül Refree in italijanska pevka Maria Mazzotta reinterpretirata tradicionalne pesmi z juga Italije.
Švicarsko-nemški pisatelj in esejist Jonas Lüscher (1976) je eden od gostov letošnjega Festivala Literature sveta – Fabula 2026 (odprtje - 4. marec). Med temami, o katerih razmišlja v romanu Uročena usojenost, so vprašanje svobodne volje, tehnološki determinizem in kriza človeške avtonomije. Roman izide v sklopu festivala pri založbi Beletrina. Prevajalec Aleš Učakar, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Švicarsko-nemški pisatelj in esejist Jonas Lüscher (1976) je eden od gostov letošnjega Festivala Literature sveta – Fabula 2026 (odprtje - 4. marec). Med temami, o katerih razmišlja v romanu Uročena usojenost, so vprašanje svobodne volje, tehnološki determinizem in kriza človeške avtonomije. Roman izide v sklopu festivala pri založbi Beletrina. Prevajalec Aleš Učakar, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Pianist Sullivan Fortner bo v družbi kontrabasista Tyrona Allena in bobnarja Kayvona Gordona v torek, 3. marca nastopil v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. »Sullivan Fortner je eden najboljših pianistov na svetu danes in ima vse glasbene lastnosti, ki jih obožujem: ustvarjalnost, tehniko, ki je vedno v službi izražanja, veselje in humor, neustrašnost in pianistično mojstrstvo,« je o njem zapisal njegov mentor in producent pianist Fred Hersch.
Pianist Sullivan Fortner bo v družbi kontrabasista Tyrona Allena in bobnarja Kayvona Gordona v torek, 3. marca nastopil v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. »Sullivan Fortner je eden najboljših pianistov na svetu danes in ima vse glasbene lastnosti, ki jih obožujem: ustvarjalnost, tehniko, ki je vedno v službi izražanja, veselje in humor, neustrašnost in pianistično mojstrstvo,« je o njem zapisal njegov mentor in producent pianist Fred Hersch.
Film Munch je intimen portret norveškega slikarja Edvarda Muncha (1863–1944), avtorja mojstrovine Krik in enega najslavnejših umetnikov vseh časov. Izšolal se je na Kraljevi risarski šoli v Oslu, ki je bila pod vplivom francoskega slikarstva. Pogosto je upodabljal žalost, bolečino in gorje, odlično je znal upodobiti bivanjsko tesnobo človeka, ki mu ni bila tuja. Sodobniki za njegovo delo niso pokazali razumevanja, vplivni umetniki so ga zavračali, bil je pretresen zaradi izgube mlajše sestre in zaznamovan z odvisnostjo. Film nas popelje skozi štiri pomembna poglavja umetnikovega življenja: prva ljubezen, polemika okoli njegove zgodnje razstave v Berlinu, sprejem na psihiatrično kliniko, kjer je bil prisiljen sprejeti največjo življenjsko odločitev, in bitka ob koncu življenja, da bi svoja dela rešil pred nacisti. MUNCH / Norveška / 2023 Scenarij in režija: Henrik Martin Dahlsbakken V glavnih vlogah: Anne Krigsvoll, Alfred Ekker Strande, Mattis Herman Nyquist, Ola G. Furuseth, Anders Baasmo, Jesper Christensen, Lisa Carlehed, Ida Elise Broch
Film Munch je intimen portret norveškega slikarja Edvarda Muncha (1863–1944), avtorja mojstrovine Krik in enega najslavnejših umetnikov vseh časov. Izšolal se je na Kraljevi risarski šoli v Oslu, ki je bila pod vplivom francoskega slikarstva. Pogosto je upodabljal žalost, bolečino in gorje, odlično je znal upodobiti bivanjsko tesnobo človeka, ki mu ni bila tuja. Sodobniki za njegovo delo niso pokazali razumevanja, vplivni umetniki so ga zavračali, bil je pretresen zaradi izgube mlajše sestre in zaznamovan z odvisnostjo. Film nas popelje skozi štiri pomembna poglavja umetnikovega življenja: prva ljubezen, polemika okoli njegove zgodnje razstave v Berlinu, sprejem na psihiatrično kliniko, kjer je bil prisiljen sprejeti največjo življenjsko odločitev, in bitka ob koncu življenja, da bi svoja dela rešil pred nacisti. MUNCH / Norveška / 2023 Scenarij in režija: Henrik Martin Dahlsbakken V glavnih vlogah: Anne Krigsvoll, Alfred Ekker Strande, Mattis Herman Nyquist, Ola G. Furuseth, Anders Baasmo, Jesper Christensen, Lisa Carlehed, Ida Elise Broch
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Poljski pesnik Tadeusz Różewicz je leta 1947 izdal zbirko Nemir, s katero je vstopil v poljsko poezijo nov, prepoznaven pesniški glas. Izoblikovala ga je travmatična vojna izkušnja, ki ga je ves čas spremljala. Ena izmed njegovih značilnih tem je preprost, anonimen človek, ki ni idealiziran, ampak je "siv človek z malo kamnitno neizprosno domišljijo". Różewiczev verz je jedrnat, brez okrasja, pogosto na meji molka. Mars je ena izmed njegovih protivojnih pesmi. Prevajalec Lojze Krakar, interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Staša Grahek, Matej Juh. Posneto leta 2022.
Poljski pesnik Tadeusz Różewicz je leta 1947 izdal zbirko Nemir, s katero je vstopil v poljsko poezijo nov, prepoznaven pesniški glas. Izoblikovala ga je travmatična vojna izkušnja, ki ga je ves čas spremljala. Ena izmed njegovih značilnih tem je preprost, anonimen človek, ki ni idealiziran, ampak je "siv človek z malo kamnitno neizprosno domišljijo". Różewiczev verz je jedrnat, brez okrasja, pogosto na meji molka. Mars je ena izmed njegovih protivojnih pesmi. Prevajalec Lojze Krakar, interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Staša Grahek, Matej Juh. Posneto leta 2022.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
"Bil sem glasbenik; med dobrimi sem veljal za dobrega, med nevednimi pa za nevednega." Tako je zapisal francoski skladatelj Marc-Antoine Charpentier v eni svojih najbolj nenavadnih skladb, latinski kantati z naslovom "Epitaphium Carpentarii" ali "Charpentierjev nagrobni napis". V kratkem stavku občutimo nekoliko grenkobe. Charpentier si je gotovo želel nekoliko več slave in malenkost manj truda in nepravičnosti. Dolgo je stal v senci svojega enajst let starejšega sodobnika Jean-Baptista Lullyja in vsi učbeniki glasbene zgodovine mu namenjajo neprimerno manj pozornosti. A sodeč po številu posnetkov in koncertnih izvedb je njegova glasba danes veliko bolj priljubljena od Lullyjeve.
"Bil sem glasbenik; med dobrimi sem veljal za dobrega, med nevednimi pa za nevednega." Tako je zapisal francoski skladatelj Marc-Antoine Charpentier v eni svojih najbolj nenavadnih skladb, latinski kantati z naslovom "Epitaphium Carpentarii" ali "Charpentierjev nagrobni napis". V kratkem stavku občutimo nekoliko grenkobe. Charpentier si je gotovo želel nekoliko več slave in malenkost manj truda in nepravičnosti. Dolgo je stal v senci svojega enajst let starejšega sodobnika Jean-Baptista Lullyja in vsi učbeniki glasbene zgodovine mu namenjajo neprimerno manj pozornosti. A sodeč po številu posnetkov in koncertnih izvedb je njegova glasba danes veliko bolj priljubljena od Lullyjeve.
Na sporedu Bedřich Smetana: Šest preludijev za orgle, Tri skladbe za ženski zbor, Dva plesa iz cikla 10 čeških plesov, Uvertura k operi Prodana nevesta in duet Janka in Kecala, Vltava iz cikla Moja domovina.
Na sporedu Bedřich Smetana: Šest preludijev za orgle, Tri skladbe za ženski zbor, Dva plesa iz cikla 10 čeških plesov, Uvertura k operi Prodana nevesta in duet Janka in Kecala, Vltava iz cikla Moja domovina.
V ponovitvi osme oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija bomo poslušali skladbe, ki jih je za orkester napisal dirigent, pozavnist, skladatelj in aranžer Lojze Krajnčan. Pri enaintridesetih letih – leta 1992 je Krajnčan postal tudi umetniški vodja in dirigent Big Banda RTV Slovenija. Nasledil je karizmatičnega Jožeta Privška, kar je bil velik zalogaj. Zdaj se poslavlja tudi Krajnčan.
V ponovitvi osme oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija bomo poslušali skladbe, ki jih je za orkester napisal dirigent, pozavnist, skladatelj in aranžer Lojze Krajnčan. Pri enaintridesetih letih – leta 1992 je Krajnčan postal tudi umetniški vodja in dirigent Big Banda RTV Slovenija. Nasledil je karizmatičnega Jožeta Privška, kar je bil velik zalogaj. Zdaj se poslavlja tudi Krajnčan.
Evropska zveza radijskih postaj že 60 let organizira izjenmen projekt, Evroradijski jazzovski orkester. Vsako leto z drugimi glasbeniki, drugim dirigentom, drugim programom in v drugi državi. Organizacijo jubilejnega dogodka so zaupali RTV Slovenija, oziroma Programu Ars. Slovenski predstavniki so bili dirigent, komponist in aranžer Matjaž Mikuletič, basist Jošt Lampret in vokalna solistka Joliette Anžlovar.
Evropska zveza radijskih postaj že 60 let organizira izjenmen projekt, Evroradijski jazzovski orkester. Vsako leto z drugimi glasbeniki, drugim dirigentom, drugim programom in v drugi državi. Organizacijo jubilejnega dogodka so zaupali RTV Slovenija, oziroma Programu Ars. Slovenski predstavniki so bili dirigent, komponist in aranžer Matjaž Mikuletič, basist Jošt Lampret in vokalna solistka Joliette Anžlovar.