Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Zadnja priložnost

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica 06:00

5. 3. 2026

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

59 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 21h

3. 4. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Novice Radia Slovenija

Novice ob 23h

3. 4. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Lirični utrinek

Franc Mihael Paglovec: Kako brati

5. 3. 2026

5. 3. 2026 sploh prvič praznujemo nacionalni dan branja - datum je bil v začetku februarja izbran kot počastitev rojstnega dne Mance Košir, novinarke, publicistke in znane ambasadorke branja. Pomena branja so se na Slovenskem zavedali že naši stari, med njimi Franc Mihael Paglovec. Rodil se je leta 1679 v Kamniku, sodi pa med predhodnike slovenskega razsvetljenstva. Njegova pesmarica je sicer ostala v rokopisu, izdal pa je pet nabožnih knjig, med njimi svoj prevod Hoje za Kristusom Tomaža Kempčana. V uvodu je bralcu med drugim svetoval, kako naj se loti branja. Ta Paglovčeva navodila, ki - kot je opozoril Jaro Dolar - gotovo ne veljajo samo za nabožne knjige, so pa odličen nasvet za dan branja. Interpret Tomaž Gubenšek, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Matej Juh. Leto nastanka 2014.

2 min

5. 3. 2026 sploh prvič praznujemo nacionalni dan branja - datum je bil v začetku februarja izbran kot počastitev rojstnega dne Mance Košir, novinarke, publicistke in znane ambasadorke branja. Pomena branja so se na Slovenskem zavedali že naši stari, med njimi Franc Mihael Paglovec. Rodil se je leta 1679 v Kamniku, sodi pa med predhodnike slovenskega razsvetljenstva. Njegova pesmarica je sicer ostala v rokopisu, izdal pa je pet nabožnih knjig, med njimi svoj prevod Hoje za Kristusom Tomaža Kempčana. V uvodu je bralcu med drugim svetoval, kako naj se loti branja. Ta Paglovčeva navodila, ki - kot je opozoril Jaro Dolar - gotovo ne veljajo samo za nabožne knjige, so pa odličen nasvet za dan branja. Interpret Tomaž Gubenšek, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Matej Juh. Leto nastanka 2014.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica

5. 3. 2026

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

54 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica 07:30

5. 3. 2026

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

31 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Operna jutranjica

Dvoje brivskih rezil

5. 3. 2026

Glasbena dramatika je tista, ki najbolj loči Paisiellovega in Rossinijevega Figara. Pri prvem je bolj zadržana in postopna, tok je mirnejši, napetost se stopnjuje subtilno, ansambli so krajši in manj kompleksni, dogajanje se razvija bolj linearno. Rossini pa dramatiko gradi z izrazitimi kontrasti, hitrim tempom in krepkim stopnjevanjem; ansambli so daljši, večplastni, značilni "rossinijevski crescendo" pa privede do eksplozije komičnega učinka.

63 min

Glasbena dramatika je tista, ki najbolj loči Paisiellovega in Rossinijevega Figara. Pri prvem je bolj zadržana in postopna, tok je mirnejši, napetost se stopnjuje subtilno, ansambli so krajši in manj kompleksni, dogajanje se razvija bolj linearno. Rossini pa dramatiko gradi z izrazitimi kontrasti, hitrim tempom in krepkim stopnjevanjem; ansambli so daljši, večplastni, značilni "rossinijevski crescendo" pa privede do eksplozije komičnega učinka.

Skladatelj tedna

Marc-Antoine Charpentier, 4. del

5. 3. 2026

Drugače kakor nekateri sodobniki, ki so sloveli kot virtuozi na instrumentih s tipkami, lutnji ali violi da gamba, Charpentier ni imel svojega najljubšega instrumenta, temveč je nastopal le kot pevec. V primerjavi s svojim sijajnim opusom vokalne glasbe je zapustil zelo malo instrumentalnih skladb. Kot pevec je nastopal predvsem v službi guiške vojvodinje Marije Lotarinške, saj je bil pri njej zaposlen kar osemnajst let. Ta plemkinja je bila strastna ljubiteljica glasbe in je v svoji palači vzdrževala manjši glasbeni ansambel. Charpentier je v svojih rokopisih zraven vsakega glasu po navadi navedel ime glasbenika, ki ga je izvajal. Svoj glas je večinoma označil z okrajšavo Charp.

50 min

Drugače kakor nekateri sodobniki, ki so sloveli kot virtuozi na instrumentih s tipkami, lutnji ali violi da gamba, Charpentier ni imel svojega najljubšega instrumenta, temveč je nastopal le kot pevec. V primerjavi s svojim sijajnim opusom vokalne glasbe je zapustil zelo malo instrumentalnih skladb. Kot pevec je nastopal predvsem v službi guiške vojvodinje Marije Lotarinške, saj je bil pri njej zaposlen kar osemnajst let. Ta plemkinja je bila strastna ljubiteljica glasbe in je v svoji palači vzdrževala manjši glasbeni ansambel. Charpentier je v svojih rokopisih zraven vsakega glasu po navadi navedel ime glasbenika, ki ga je izvajal. Svoj glas je večinoma označil z okrajšavo Charp.

Za sosedovo mizo

Mazurija

5. 3. 2026

Mazurija leži v severovzhodni Poljski, nekdanji južni Vzhodni Prusiji. Njeno glavno mesto je Olsztyn. To je dežela z burno zgodovino, ki je vplivala tudi na mazursko kuhinjo. Številni narodi, ki so živeli v stari poljski republiki, so namreč s sabo prinesli svoje recepte. Tako tu najdemo rusko in ukrajinsko kuhinjo, pa tudi nemške, litovske, judovske, madžarske, armenske in italijanske vplive. Tu živita Ewa in Tadeusz Piórkowski s svojimi štirimi otroki in tremi psi. So veliki mazurski kmeti, saj imajo 500 hektarov veliko kmetijo ter 50 konjev in 300 krav, ki brez težav prosto živijo skupaj na ogromnih pašnikih. Tako kot skoraj vsi mazurski lastniki kobilarn tudi družina Piórkowski ponuja učne ure jahanja in prenočišča, saj je za številne kobilarne in kmetije kmečki turizem pomemben dodaten vir zaslužka.

26 min

Mazurija leži v severovzhodni Poljski, nekdanji južni Vzhodni Prusiji. Njeno glavno mesto je Olsztyn. To je dežela z burno zgodovino, ki je vplivala tudi na mazursko kuhinjo. Številni narodi, ki so živeli v stari poljski republiki, so namreč s sabo prinesli svoje recepte. Tako tu najdemo rusko in ukrajinsko kuhinjo, pa tudi nemške, litovske, judovske, madžarske, armenske in italijanske vplive. Tu živita Ewa in Tadeusz Piórkowski s svojimi štirimi otroki in tremi psi. So veliki mazurski kmeti, saj imajo 500 hektarov veliko kmetijo ter 50 konjev in 300 krav, ki brez težav prosto živijo skupaj na ogromnih pašnikih. Tako kot skoraj vsi mazurski lastniki kobilarn tudi družina Piórkowski ponuja učne ure jahanja in prenočišča, saj je za številne kobilarne in kmetije kmečki turizem pomemben dodaten vir zaslužka.

Arsove spominčice

Gllasba Igorja Krivokapiča, Pavla Šivica, Milana Potočnika in Sama Vremšaka

5. 3. 2026

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

56 min

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Naši operni umetniki

Naši operni umetniki

5. 3. 2026

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

28 min

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Tretje uho

Guillermo McGill - La danza de un angel

5. 3. 2026

V duhu nedeljskega koncerta v okviru cikla Ars in Drama, ki je sicer razprodan, vendar ga bomo tudi neposredno prenašali, tako avdio kot video, bomo v današnjem Tretjem ušesu predvajali ploščo La danza de un angel (Ples angela).

54 min

V duhu nedeljskega koncerta v okviru cikla Ars in Drama, ki je sicer razprodan, vendar ga bomo tudi neposredno prenašali, tako avdio kot video, bomo v današnjem Tretjem ušesu predvajali ploščo La danza de un angel (Ples angela).

Po belih in črnih tipkah

Brailowsky, Arrau in Lamond - trije pianisti

5. 3. 2026

Tokratno oddajo smo pripravili skladno s tistim, kar na površini sporoča njeno ime. Nismo se odpravili v iskanje globokih zgodovinskih povezav, socialnih vzročnosti in kulturnih dejstev. Včasih so potrebni le neznaten vzgib, asociacija, navdušenje; torej nič pretirano zamotanega. Pogled nam je zaplaval na police s ploščami ter po raznih seznamih del, ki smo jih uredili po bolj ali manj uspešnem ključu. Nebo je omejitev. Glasba Frédérica Chopina, Roberta Schumanna, Frederica Lamonda in Ludwiga van Beethovna v izvedbah pianistov Alexandra Brailowskega, Claudia Arrauja in Lamonda.

80 min

Tokratno oddajo smo pripravili skladno s tistim, kar na površini sporoča njeno ime. Nismo se odpravili v iskanje globokih zgodovinskih povezav, socialnih vzročnosti in kulturnih dejstev. Včasih so potrebni le neznaten vzgib, asociacija, navdušenje; torej nič pretirano zamotanega. Pogled nam je zaplaval na police s ploščami ter po raznih seznamih del, ki smo jih uredili po bolj ali manj uspešnem ključu. Nebo je omejitev. Glasba Frédérica Chopina, Roberta Schumanna, Frederica Lamonda in Ludwiga van Beethovna v izvedbah pianistov Alexandra Brailowskega, Claudia Arrauja in Lamonda.

Knjižni molj

Pravljice

5. 3. 2026

Pok in Pak bereta veliko knjigo pravljic in kar naenkrat se znajdeta v gozdu, v katerem srečata junake iz kar treh izmed njih: Rdečo kapico, volka in tri prašičke.

7 min

Pok in Pak bereta veliko knjigo pravljic in kar naenkrat se znajdeta v gozdu, v katerem srečata junake iz kar treh izmed njih: Rdečo kapico, volka in tri prašičke.

Pol ure kulture

5. marec je prvič nacionalni dan branja

5. 3. 2026

V osredje tokratne oddaje smo postavili prvi nacionalni dan branja. Branje kot branik pred širjenjem laži, neresnic, medsebojnega sovraštva in predsodkov. Branje, ki terja trud, hkrati pa prinaša tudi veselje in užitek ter prispeva tako k osebni rasti kot k družbenemu napredku. Na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem so pripravili poseben dogodek, posvečen kulturi branja v akademskem prostoru. Pred drevišnjo premiero avtorskega projekta Amo essere Amaterskega mladinskega odra smo se odpravili še v Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici. V drugem delu še postanek v Vidmu, kje rje na ogled razstava Ulay, Marina, Igor. Nova zgodba. Glasbeno ogrlico po izboru Armanda Šturmana tokrat nizajo 'pesmi za dinar'.

23 min

V osredje tokratne oddaje smo postavili prvi nacionalni dan branja. Branje kot branik pred širjenjem laži, neresnic, medsebojnega sovraštva in predsodkov. Branje, ki terja trud, hkrati pa prinaša tudi veselje in užitek ter prispeva tako k osebni rasti kot k družbenemu napredku. Na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem so pripravili poseben dogodek, posvečen kulturi branja v akademskem prostoru. Pred drevišnjo premiero avtorskega projekta Amo essere Amaterskega mladinskega odra smo se odpravili še v Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici. V drugem delu še postanek v Vidmu, kje rje na ogled razstava Ulay, Marina, Igor. Nova zgodba. Glasbeno ogrlico po izboru Armanda Šturmana tokrat nizajo 'pesmi za dinar'.

Banchetto musicale

Seviqc: Stylus Phantasticus, Bach Collegium Barcelona

5. 3. 2026

Stylus phantasticus je edinstven glasbeni prispevek, ki ponuja vpogled v določen zgodovinski trenutek, prežet z družbenimi in umetniškimi pretresi. "Razvil se je v nemirnih vojnih časih, ko je bila glasba še posebno potrebna. Skladatelji in izvajalci so živeli z občutkom, da je življenje kratko in da ga je treba polno živeti, zato so si upali skladati drzno, ustvarjalno, na sami meji glasbenega izraza, da bi izrazili močna življenjska čustva. Izbrala sem dela, ki jih dobro poznam in jih posebej cenim zaradi njihove izrazne moči. V tem okviru obstaja omejen krog skladateljev – recimo Biber, Westhoff, Rosenmüller in Schmelzer." Adriana Alcaide Koncert festivala Seviqc je potekal 17. avgusta 2025 v Stari grofiji v Celju. Bach Collegium Barcelona: Adriana Alcaide - baročna violina in umetniško vodstvo, Mojca Jerman - baročna violina, Bruno Hurtado Gosálvez - viola da gamba, Ana Marija Krajnc - čembalo.

79 min

Stylus phantasticus je edinstven glasbeni prispevek, ki ponuja vpogled v določen zgodovinski trenutek, prežet z družbenimi in umetniškimi pretresi. "Razvil se je v nemirnih vojnih časih, ko je bila glasba še posebno potrebna. Skladatelji in izvajalci so živeli z občutkom, da je življenje kratko in da ga je treba polno živeti, zato so si upali skladati drzno, ustvarjalno, na sami meji glasbenega izraza, da bi izrazili močna življenjska čustva. Izbrala sem dela, ki jih dobro poznam in jih posebej cenim zaradi njihove izrazne moči. V tem okviru obstaja omejen krog skladateljev – recimo Biber, Westhoff, Rosenmüller in Schmelzer." Adriana Alcaide Koncert festivala Seviqc je potekal 17. avgusta 2025 v Stari grofiji v Celju. Bach Collegium Barcelona: Adriana Alcaide - baročna violina in umetniško vodstvo, Mojca Jerman - baročna violina, Bruno Hurtado Gosálvez - viola da gamba, Ana Marija Krajnc - čembalo.

Odprta knjiga na radiu

Darinka Kozinc: Les Goriciennes (12/16)

5. 3. 2026

Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.

17 min

Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.

Filmska glasba

Animirani film Spider-Man: Prek pajkovega sveta in glasba Daniela Pembertona

5. 3. 2026

Daniel Pemberton je britanski skladatelj, znan po svoji žanrski različnosti in drznih, sodobnih zvočnih podobah. Za animirani film Spider-Man: Prek pajkovega sveta je ustvaril energično in večplastno glasbeno partituro, ki združuje orkestralne razsežnosti z elektronskimi ter hiphopovskimi vplivi. Z njo je poudaril čustveno globino zgodbe in dinamičnost različnih vzporednih svetov ter še dodatno utrdil prepoznavni zvočni pečat pajkove sage.

27 min

Daniel Pemberton je britanski skladatelj, znan po svoji žanrski različnosti in drznih, sodobnih zvočnih podobah. Za animirani film Spider-Man: Prek pajkovega sveta je ustvaril energično in večplastno glasbeno partituro, ki združuje orkestralne razsežnosti z elektronskimi ter hiphopovskimi vplivi. Z njo je poudaril čustveno globino zgodbe in dinamičnost različnih vzporednih svetov ter še dodatno utrdil prepoznavni zvočni pečat pajkove sage.

Lahko noč, otroci!

Nagajivi čopič

5. 4. 2023

Kako je čopič izbral Mihca za lastnika. Pripoveduje: Jurij Souček Napisala: Emiljana Pfeifer. Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

9 min

Kako je čopič izbral Mihca za lastnika. Pripoveduje: Jurij Souček Napisala: Emiljana Pfeifer. Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov

Pomladno prebujenje

5. 3. 2026

Vsak prvi četrtek v mesecu vam ponudimo v poslušanje melodije iz bogatega arhiva Radia Slovenija. Avsenikov valček Povej mi kje pomlad gostuje (prva skladba tokratne oddaje po izboru glasbenega urednika Tomaža Gučka) in napoveduje, o čem se bo tokrat pelo in igralo: o pomladi! Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem..

59 min

Vsak prvi četrtek v mesecu vam ponudimo v poslušanje melodije iz bogatega arhiva Radia Slovenija. Avsenikov valček Povej mi kje pomlad gostuje (prva skladba tokratne oddaje po izboru glasbenega urednika Tomaža Gučka) in napoveduje, o čem se bo tokrat pelo in igralo: o pomladi! Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem..

Literarni večer

Amélie Nothomb in japonska nostalgija

5. 3. 2026

Belgijska pisateljica Amélie Nothomb je ena najbolj prepoznavnih in prevajanih sodobnih frankofonskih avtoric. Od svojega literarnega prvenca v začetku devetdesetih let je ustvarila izjemno obsežen opus, ki ga zaznamujejo avtobiografski elementi, eksotične izkušnje otroštva na Japonskem ter prepoznavna kombinacija ironije in eksistencialne resnosti. Njeni romani pogosto raziskujejo meje identitete, moči in intimnosti. Avtorica scenarija: Urša Jernejc; avtorja prevoda: Urša Jernejc, Vilko Novak; režiserka: Špela Kravogel; bralec: Miha Zor; igralka: Saša Mihelčič; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Nejc Zupančič, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2017.

43 min

Belgijska pisateljica Amélie Nothomb je ena najbolj prepoznavnih in prevajanih sodobnih frankofonskih avtoric. Od svojega literarnega prvenca v začetku devetdesetih let je ustvarila izjemno obsežen opus, ki ga zaznamujejo avtobiografski elementi, eksotične izkušnje otroštva na Japonskem ter prepoznavna kombinacija ironije in eksistencialne resnosti. Njeni romani pogosto raziskujejo meje identitete, moči in intimnosti. Avtorica scenarija: Urša Jernejc; avtorja prevoda: Urša Jernejc, Vilko Novak; režiserka: Špela Kravogel; bralec: Miha Zor; igralka: Saša Mihelčič; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Nejc Zupančič, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2017.

Glasba svetov

Glasba svetov

28. 3. 2026

Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne zasledite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.

116 min

Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne zasledite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.

Radijska igra

August Strindberg: Materinska ljubezen

5. 3. 2026

Igra po enodejanki švedskega dramskega klasika odpira večno živ in problematičen odnos prikritih mehanizmov manipulacije med materjo in hčerko. Narcisistična mati namreč ne uresniči tega, kar si je želela v svojem življenju, pač pa to programira za hčerko, zanjo sprevrača dejstva in ne upošteva njenih želja in potreb. Zdi se, da so prav narcisistične motnje in akutno pomanjkanje empatije eden bolj temeljnih izzivov zlasti sodobne zahodne civilizacije. Prevajalka: Nada Marija Grošelj. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Mati – Nataša Barbara Gračner Hčerka – Nina Rakovec Liza – Tina Potočnik Garderoberka – Ljerka Belak Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015.

30 min

Igra po enodejanki švedskega dramskega klasika odpira večno živ in problematičen odnos prikritih mehanizmov manipulacije med materjo in hčerko. Narcisistična mati namreč ne uresniči tega, kar si je želela v svojem življenju, pač pa to programira za hčerko, zanjo sprevrača dejstva in ne upošteva njenih želja in potreb. Zdi se, da so prav narcisistične motnje in akutno pomanjkanje empatije eden bolj temeljnih izzivov zlasti sodobne zahodne civilizacije. Prevajalka: Nada Marija Grošelj. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Mati – Nataša Barbara Gračner Hčerka – Nina Rakovec Liza – Tina Potočnik Garderoberka – Ljerka Belak Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015.

Literarni nokturno

Elizabeth Barrett Browning: Portugiški soneti

5. 3. 2026

Elizabeth Barrett Browning, angleška romantična pesnica, se je rodila marca 1806 in umrla leta 1861. Znana je predvsem po svojih ljubezenskih pesmih, Portugiških sonetih, in po romanu v verzih z naslovom Aurora Leigh, ki velja za zgodnje feministično delo. Spomnimo, da je danes 5. marec - vlada ga je razglasila za nacionalni dan branja v spomin na Manco Košir, ki se je rodila na ta dan in je bila neutrudna promotorka branja, kulture in medijske pismenosti v Sloveniji. Prevod Alojz Gradnik, interpretacija Damjana Černe glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Ana Krauthaker. Posneto 2006. Redakcija Vida Curk, Staša Grahek.

10 min

Elizabeth Barrett Browning, angleška romantična pesnica, se je rodila marca 1806 in umrla leta 1861. Znana je predvsem po svojih ljubezenskih pesmih, Portugiških sonetih, in po romanu v verzih z naslovom Aurora Leigh, ki velja za zgodnje feministično delo. Spomnimo, da je danes 5. marec - vlada ga je razglasila za nacionalni dan branja v spomin na Manco Košir, ki se je rodila na ta dan in je bila neutrudna promotorka branja, kulture in medijske pismenosti v Sloveniji. Prevod Alojz Gradnik, interpretacija Damjana Černe glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Ana Krauthaker. Posneto 2006. Redakcija Vida Curk, Staša Grahek.

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno 00:00

6. 3. 2026

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

min


Čakalna vrsta

Prispevki

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine