Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
"...Cvet vsega društva pa so bili poglavni naši znanci: Kvas, deseti brat in Dolef, dasi so se različno vedli. Kvas je tiho sedel na oglu in opazoval ljudi in navade. Kmetje, posebno starešina Matevžek, ki je sedel v kotu in razdrl nekatero neumno in smešno, so si imeli in šteli za veliko čast, da je svatovščina imela gosposkega gosta. Zato so pa pokladali najtolstejše in najlepše grižljaje predenj. Deseti brat ni hotel sedeti med gosti. V svoji navadni obleki je stal sredi hiše, zdaj pa zdaj seglasno zagrohotal, in kadar so godci kako novo ubrali, je vzdigoval nerodno bose noge, jih metal visoko od sebe in s peto bil ob tla, kakor bi hotel plesati..." Mladi razumnik, grajska gospoda, gostilniško omizje in vaški posebnež, svobodoljubne ideje in ljudsko izročilo, realizem in romantika, patina 19. stoletja in brezčasnost – vse to je slovenska literarna klasika, Jurčičev Deseti brat iz leta 1866. Ob pisateljevem postopnem razpletanju skrivnosti romanesknih likov in občasnih humornih vložkih je zgodba še vedno napeta in privlačna: dogajanje, ki so ga začrtali koristoljubje in pretekli grehi, poganjajo ljubezen in ljubosumje ter maščevalnost. A ta prvi slovenski roman ni ostal le na papirju, preselil se je že na gledališke deske, na operni oder in na filmsko platno, zdaj pa še v zvočno knjigo. Bere dramski igralec Iztok Mlakar. Režiser: Alen Jelen Asistentka režiserja: Renata Vidič Tonski mojster: Vojko Kokot Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mastering: Vjekoslav Mikez Posneto v RC RTV Koper-Capodistria, Studio 6, junij - julij 2021 v sodelovanju s SNG Nova Gorica.
Na smetišču ovce najdejo dude, ki jih zamenjajo za bolnega emuja. Odločijo se, da bodo »emuja« negovale, dokler ne ozdravi, preden ga bodo spet spustile nazaj v divjino.
»Pravi medved mora imeti velik, okrogel trebuh,« pravi očka. Po drugi strani se mu zdi, da bi moral sina naučiti, kako naj postane vitkejši in ohranja dobro telesno pripravljenost. To jutro mu po zelo obilnem zajtrku pokaže nekaj telovadnih vaj. Tedi noče sodelovati – zadnjih nekaj dni ni dobro spal, ker ga je zbujalo očkovo glasno smrčanje. Skupaj spoznata, da je telovadba v resnici zelo dolgočasna. Očka in Tedi se odločita, da se bosta še malo najedla, preden se bosta vrnila v domači brlog, da bi se dobro naspala.
Bela in Sebastijan z neugnano razigranostjo vaščanom povzročata preglavice. Županja Helena besni! Pripravi ljudsko glasovanje, na katerem bodo vaščani odločali, ali bodo Beli še naprej dovolili prihajati v vas ali ne. Jih bo Beli in Sebastijanu s prijatelji uspelo prepričati, naj glasujejo za?
Vladek se z zborom pripravlja na nastop, a nihče ne razume, kaj kaže z rokami. Apolon mu zato posodi svojo taktirko. Vladek jo kmalu izgubi, a na srečo najde novo. Nato pa se začno dogajati nenavadno reči. Prebivalci vrta tonejo v spanec. Nova taktirka je Karlina čarobna paličica.
Tib in Tamtam naletita na malčka Mijula. Ugotovita, da je mlajši brat njunega sovražnika Urfa iz klana Medvedov. Ko ga spremljata domov, pa se njihova pot spremeni v pravo pustolovščino.
Zafrk obožuje puding. Ker ga poje preveč, ga boli trebuh. Zato robotkom ukaže, naj se znebijo sodov pudinga. Kripa takrat leti ravno nad Mrtvim morjem, v katerem tudi težke reči težko potonejo. Bo Reaktivčkom uspelo preprečiti, da bi ga Zafrk onesnažil?
Lesko odide na taborjenje z Ludvikom in njegovim očetom. Skavtek je kar naenkrat sam. Leskova odsotnost ga precej pretrese. Prepričan je, da ju z bratom druži posebna vez in čuti, da je Lesko v nevarnosti. Rad bi ugotovil, kaj se dogaja.
Prijatelji so za tekmovanje vzgojili ogromno bučo. Imenovali so jo Kleopatra. Kleopatra pa je ime tudi pajkovki, ki pobegne iz muzejskega terarija. Ekipa lovcev se poda na lov za Kleopatro, otroci pa mislijo, da jim hočejo zaradi tekmovanja ukrasti bučo. Kakšen nesporazum!
Simon in Lija med kolesarjenjem v parku zagledata bratranca Benjamina, ki s prijateljem Rajkom igra nogomet. Rada bi se jima pridružila, a mladeniča se jima posmehujeta, da sta še premajhna. Malčka dokažeta ravno nasprotno. Benjamin in Rajko se hočeta pobahati pred njima še z rolko, a Simon in Lija uprizorita pravo parado rolkanja. Hura, velika malčka!
Zajček Rjavček komaj čaka, da spet pride pomlad. Ga bodo cingljanje ledenih sveč, okus bodikinih jagod in nenavadne sledi v snegu prepričali, da je tudi zima nekaj posebnega?
Pepa in Jure se hočeta igrati s Katko in njenimi prijatelji, a starejši otroci se nočejo igrati "otročjih" iger.
Žan je opazil, da v njegovem novem mestu pogosto kdo pride na obisk. Žanovo družino obišče tetka Ana iz Snežnika ter prosi Žana in Borisa, da ji razkažeta Medvedji dol. Fanta se izvrstno zabavata, ko tetko Ano peljeta na svoja najljubša mesta. Skupaj obiščejo trgovine, park in disko, najdejo pa tudi čas za dričanje. A potem se zgodi nesreča – tetka Ana razbije svoj fotoaparat in ostane brez vseh fotografij, ki bi jo spominjale na čudoviti dan v Medvedjem dolu. Žan stisne Mislija in se domisli – uporabi vrečko, škatlo, palčke in celo pladenj za dričanje in skupaj z Borisom tetki Ani naredita imeniten spomin na Medvedji dol.
Elvis igra pava v novi igri. Publika ga obožuje, zato se zelo prevzame, čeprav je pela Petja, on pa je samo odpiral usta. Obnaša se kot zvezda, zato Ezop napiše igro o pavu in vranah. Samovšečno vrano, ki se okrasi s pavovimi peresi ostali pavi takoj spregledajo in izločijo. Vrane, ki jih je prej zaničevala, pa je nočejo sprejeti nazaj medse.
Žan je opazil, da se v njegovem novem mestu vsi zelo trudijo, da bi bili čisti. Boris se skriva pred Doris, saj se noče okopati. Žan mu pomaga, a bolj ko se fanta skrivata, bolj in bolj sta umazana in bolj in bolj potrebujeta kopel. A Boris je odločen – kopanje je dolgočasno! Žan stisne Mislija in se domisli, kaj bi lahko storil, da bi kopanje postalo bolj zabavno. Le kaj? Kad mora napolniti z mehurčki, seveda!
Dobrodošli v Trala trali – svet Muzikalčkov.
Pepa in družina gredo kolesarit. Pepa vozi svoje kolo. Mami in oči pujs vozita tandem. Z njim se pelje tudi Jure. Pepa rada pelje po hribu navzdol, navkreber pa ne mara.
V Mandija med piknikom udari strela. Zdaj je nabit z energijo kot baterija. Zdravnik mu da zdravilo, a Mandi lahko še vedno spravi v red električno napravo. Le kdaj se bo izpraznil?
Slastni prigrizki so preproste in prikupne sličice, ki jih iz različnih živil, zlasti iz sadja in zelenjave, lahko na krožniku sestavi vsak otrok. Zabavno jih je izdelovati, še bolj zabavno pa pohrustati. Dober tek!
Teo bi rad sredi popoldanske poletne pripeke zadremal, a ga predramijo ovčke, ki bi rade, da jih Teo s svojimi krempeljci odreši pretoplega volnenega plaščka.
Janis Joplin je ena izmed najbolj cenjenih, slovitih rokovskih glasbenic vseh časov. Čeprav nikoli ni bila zares razumljena in sprejeta, je navdušila milijone poslušalcev. Poslovila se je zgodaj, leta 1970, stara komaj 27 let. Dokumentarni film režiserke, nominiranke za oskarja Amy Berg, je intimen in pronicljiv portret glasbenice, ki sodi med osrednje osebnosti kulturne revolucije šestdesetih let prejšnjega stoletja. Film se opira na številne intervjuje s člani družine Janis Joplin, njenimi prijatelji iz otroštva in glasbenimi sodelavci. Posebej dragocena in v filmu večinoma tudi prvič objavljena pa so Janisina pisma staršem, skozi katera se gledalcu razkrivajo njena najgloblja čustva in notranji boji. JANIS: LITTLE GIRL BLUE / ZDA / 2015 / režija: Amy Berg
Bossa de Novo z novim albumom dokazujejo, da so vedno boljši. Turško-nizozemska naveza Altin Gün ponuja v poslušanje četrti album Âlem. Svojega drugega je posnela samozavestna Catherine Graindorge. Z izvirnim pristopom se predstavijo Shiran iz Jemna. Nekaj posebnega pa so tudi ameriški folk rockerji Woods iz Brooklyna.
Božič se bliža. Pepa, Jure in njuni prijatelji skupaj oddajo svoja pisma za Božička. Vsak si želi nekaj posebnega: jojo, lokomotivo, skiro, trobento, raketo. Poštar jim obljubi, da bo pisma hitro dostavil na pravi naslov. Ko končno napoči božični večer, Pepa od vznemirjenja ne more spati. V dnevni sobi sreča Božičke in še sreča, da ga! Božiček je namreč izgubil spisek otrok in daril in Pepa mu priskoči na pomoč.
Film Ben Hur je zaznamoval leto 1960 in celotno zgodovino filmske industrije. Za film Ben Hur je skladatelj Miklos Rozsa zložil izjemno zgodovinsko partituro, saj je uporabil tako rekoč vsa glasbena sredstva velikega klasičnega orkestra, ki so bila takrat na voljo. Orkestracija in aranžma sta zaobjela tudi zvoke od velikega mešanega zbora, vse do večkanalnega instrumentalnega snemanja in stereo zvočne montaže. Projekt je bil tako tudi iz glasbenega stališča gigantski in temu je sledil zaslužen uspeh. Glasba je kompozicijsko dodelana, prav tako odlično izvedena in posneta. Partitura je prelomna, saj se z njo začenja nekakšen čas spektakularnih in epsko široko naravnanih kompozicij, ki bodo v naslednjih letih kraljevale na filmskih platnih. Prav po tem času se prepoznava hollywoodsko glasbeno produkcijo: kot velik simfonični zvok, ki stopa v prve plane umetnosti. Filmska glasba postaja namreč eden izmed nosilnih stebrov prepoznavnosti žanra, veliki zgodovinski projekti pa popularni za množice ljubiteljev temačnih kinodvoran.
Lady Lavender je svoje delnice v Podjetju za pridelavo kavčuka najprej ponujala Ivy, nato jih je obljubila Stokesu, navsezadnje pa je certifikat izročila mlademu služabniku Henryju. Stokes, ki se je že videl, kako bo z izkupičkom od prodaje delnic brezskrbno živel do konca življenja, takoj ukrepa. Gospodu Teddyju pove, kako je po srečnem naključju v zastavljalnici videl smaragd, ki mu ga je 'neznani zlikovec' ukradel iz prstana, ko je med vojno nezavesten ležal v bojnem jarku. Cena za smaragd je seveda veliko višja od resnične, razlika pa bi zadoščala za delnice. Načrt se izjalovi, zato Stokes hitro naplete drugega. Kuharici, ki ji tudi sicer večkrat piha na dušo, potoži, kako se je kot mlad fant nepremišljeno poročil, zdaj pa nima denarja za ločitev. Ivy obupano opazuje, kaj je pohlep storil iz očeta. Vse njeno rotenje in prepričevanje ne pomaga, zato se lahko samo še v svojem rednem večernem pogovoru z Bogom temu priporoči za pomoč. YOU RANG, M'LORD? / Velika Britanija / 1988–1993 scenarij: David Croft, Jimmy Perry režija: David Croft, Roy Gould v glavnih vlogah: Paul Shane (Alf Stokes), Jeffrey Holland (James Twelvetrees), Su Pollard (Ivy Teasdale), Perry Benson (Henry), Barbara New (Mabel), Brenda Cowling (gospodinja Lipton), Donald Hewlett (Lord George Meldrum), Michael Knowles (Teddy Meldrum), Mavis Pugh (Lady Lavender), Susie Brann (Poppy), Catherine Rabett (Cissy), Angela Scoular (Lady Angela Shawcross), John Horsley (Sir Ralph Shawcross), Bill Pertwee (policist Wilson) in drugi
Enourni aktualni pogovori s slovenskimi skladatelji in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.
Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Posebna ljubezen Uroša Kreka so bila godala. Pravijo, da zmore več izraziti le še človeški glas. Tudi ta je bil Urošu Kreku zelo ljub. Tako godalom kot glasu je namenil precej kompozicij, vse pa je odel v osebne emocije.
Božič je praznik otroka, je ključ, ki odpira zaklenjena vrata. Otrok pooseblja prihodnost in upanje, ki je v čistosti in iskrenosti srca. Božič je družinski praznik. V domove pride duhovna toplina, polna pričakovanj. Božič je praznik ponižnosti, ki je izraz človekove svobode.
Z glasbo Benjamina Ipavca se bomo spomnili še na obletnico njegovega rojstva, kajti rodil se je 24. decembra leta 1829. Za Glasbeno jutranjico ima prav poseben pomen, saj je ravno odlomek njegove Serenade za godalni orkester – začetek drugega stavka avizo naše Glasbene jutranjice. BENJAMIN IPAVEC: SERENADA ZA GODALA KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE ANDRÉ JOLIVET: BOŽIČNA PASTORALA Flavta: DOROTEA SENICA, Fagot: LUKA MITEV, Harfa: LARA HRASTNIK
Čeprav je danes nekoliko poseben dan, bomo jutro začeli tako, kot preostale petke – z obletnicami. Začenjamo z Josephom Wölflom, ki se je rodil na današnji dan leta 1773. JOSEPH WÖLFL: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR V D-MOLU OP.31 Klavir: HERMINA HUDNIK, Violončelo: LEONARD RAZBORŠEK Peter Cornelius, nemški skladatelj, pesnik in prevajalec, se je rodil na današnji dan leta 1824. PETER CORNELIUS: BOŽIČNE PESMI, OP. 8 BOŽIČNO DREVO, PASTIRJI, KRALJI, SIMEON, KRISTUS PRIJATELJ OTROK, PRINAŠALEC DARIL CHRISTKIND Tenor: EDVARD STRAH, Klavir: KLEMEN GOLNER Nemško-ameriški pianist Claude Frank se je rodil na današnji dan leta 1925. ROBERT SCHUMANN: ARABESKA V C-DURU, OP. 18 Klavir: CLAUDE FRANK Franz Waxman, nemški skladatelj judovskega rodu, se je rodil 24. decembra leta 1906. FRANZ WAXMAN: CARMEN FANTAZIJA, ZA VIOLINO IN ORKESTER ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Violina: JULIAN RACHLIN, Dirigent: GEORGE PEHLIVANIAN Ameriški skladatelj Charles Wakefield Cadman se je rodil na današnji dan leta 1881. CHARLES WAKEFIELD CADMAN: SUITA IZ SCENSKE GLASBE THUNDERBIRD, OP. 63 PRED SONČNIM VZHODOM in VOJNI PLES – VOLČJA PESEM Klavir: DARIO MÜLLER
Napoleon Bonaparte se je vsaj šestkrat soočil s smrtjo in ji ušel. Do živega mu niso mogli ne podtaknjeno razstrelivo na vozu, mimo katerega se je peljal s svojo kočijo, ne strup ob poskusu samomora. To ga je navdalo s prepričanjem, da je izbranec usode, da je nepremagljiv. Animirano-dokumentarna oddaja ob 200. obletnici smrti generala in cesarja Napoleona I. poda psihološki profil znamenitega francoskega vodje. NAPOLEON, DESTINY AND DEATH / Francija / 2021 / Režija: Mathieu Schwartz
Španski pesnik Juan Ramón Jiménez se je rodil leta 1881 v Mogueru v provinci Huelva, umrl pa leta 1958. Šolal se je pri jezuitih, študiral je pravo. Po izbruhu državljanske vojne je leta 1936 emigriral na Kubo in potem v Združene države, nazadnje se je naselil v Portoriku. Sodi med pomembne španske pesnike 20. stoletja; pisal je intelektualno intimno liriko, s katero je vplival tudi na svetovno poezijo. Leta 1956 je dobil Nobelovo nagrado.
Helverjeva noč je drama o nenavadnem paru, umsko zaostalem mladeniču Helverju in njegovi resignirani rejnici Karli, ki živita v majhnem prostoru, v mraku, revščini, osamljenosti, obkrožena s fanatičnim nacizmom, ki z ulic vdira tudi v njun dom. Ideologija zla, ki z vso brutalnostjo vdre v intimni svet in zapleteni odnos med Helverjem in Karlo. Drama poljskega pisatelja Ingmarja Villqista je metafizična refleksija jeze in skrajnega obupa ter nemoči ob zmeraj hujši in neizbežni grožnji nacizma. Besedilo iskreno, intimno in pretresljivo govori o eksistencialnih in esencialnih tesnobah sodobnega človeka. Gre za psihološko izjemno pretanjeno in aktualno radijsko igro, ki prikazuje Nemčijo med razcvetom nacizma in se dogaja v siromašni mestni četrti, v kateri je prav vse vzrok ali posledica nasilja. Nastopata Karla – Darja Reichman Helver – Blaž Setnikar Izvirni naslov: Noc Helvera Prevajalka: Darja Dominkuš Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Traja 52'35 Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija 2021.
Midsomerski glumači, amaterski pevci, ki jih vodi vnukinja pokojnega ustanovitelja, premožnega posestnika in plemiča, se pripravljajo na dobrodelni koncert pesmi iz operete Pirati iz Penzanca. Vaje v kostumih je hitro konec, ko v skrinji z zakladom odkrijejo truplo, ki pa ga nihče ne prepozna. Fleur ugotovi, da je žrtev v skrinji ležala vsaj en dan. Barnaby in Winter morata odkriti, kdo je neznanec in kako je povezan z ljubiteljskim gledališčem, preden bo morilec znova udaril. MIDSOMER MURDERS (XXII.) / Velika Britanija / 2021 scenarij: Chris Murray, Jeff Povey, Nick Hicks-Beach, Helen Jenkins, Julia Gilbert režija: Matt carter, Roberto Bangura, Audrey Cooke, Christine Lalla, Toby Frow, Gill Wilkinson v glavnih vlogah: Neil Dudgeon, Nick Hendrix, Fiona Dolman, Annette Badlan
V četrtkovi večerni glasbeni oddaji DR. JAZZ štajerski kitarist in avtor predstavlja zanimive izvajalce in njihove zgoščenke, napoveduje festivale in koncerte doma in v tujini, del oddaje pa namenja tudi zgodovini jazza.
Razpoloženjsko lepljenko izpod peres nekaterih najbolj znanih nemških književnikov je leta 1998 pripravil Jaroslav Novak. Izognil se je poenostavljenim ali razčustvovanim spominom na ta praznik in iz kanona nemške književnosti izbral nekaj presenetljivih doživljanj božiča: Wilhelma Buscha, Roberta Walserja, Hermanna Hesseja, Petra Altenberga, Bertolda Brechta, Friedricha Dürrenmatta, Carla Sceliga, Rainerja Marie Rilkeja in Georga Trakla. Odlomke interpretirata Uroš Fürst in Igor Samobor.
Zgodovinar Dan Snow, egiptologinja Raksha Dave in prekaljeni novinar John Sergeant v Egiptu raziskujejo življenje, rano smrt in zapuščino bržkone najbolj znanega faraona, Tutankamona, ki je umrl pri rosnih 19 letih, pa tudi življenje v starem Egiptu nasploh. Vzporedno spremljajo tudi zgodbo njegovega najditelja, arheologa Howarda Carterja, ki je leta 1922 pod puščavskim peskom v Dolini kraljev odkril Tutankamonovo grobnico in jo po treh tisočletjih pozabe znova odprl, da je svet lahko uzrl čuda v njeni notranjosti. V zadnjem delu serije oddaj o Tutankamonu bo ekipa iz prve roke spoznavala postopke mumificiranja in staroegipčanske pogrebne navade ter raziskovala vzroke za površno izdelano in nenavadno majhno kraljevo grobnico. Na dan bodo prišle tudi podrobnosti o boju za oblast po Tutankamonovi smrti in razvpitem prekletstvu, ki naj bi pogubilo vse, ki bi si drznili stopiti v posvečene prostore s faraonovim sarkofagom. TUTANKHAMUN: LIFE, DEATH AND LEGACY / Velika Britanija / 2019 / Režija: Jamie Simpson
V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali nekaj značilnih pesmi in viž, ki so bile nekdaj del zimskih obredij, ki so potekala predvsem na podeželju od Miklavža pa do svečnice, največji del seveda ob božiču in okrog novega leta pa do Svetih treh kraljev …
NULL
Hrepenenje naroda je zgodba o vojni za Slovenijo z rekonstrukcijami najbolj znanih spopadov z JLA in pričevanjem udeležencev. Igrano dokumentarni film nas v 50 minutah popelje skozi osrednje dogodke vojne. To je dokumentarno-igrana pripoved z rekonstrukcijami bitk in ključnih dogodkov, uprizorjenih na avtentičnih lokacijah. Zanimiva dogajanja (Pekre, ukaz za ofenzivo, prvi spopad, Medvedjek, Trzin, Krakovski gozd, diverzantska akcija skladišče Borovnica, Holmec, prevzem vojašnic ter predaja JLA) dopolnjujejo nastopi nekaterih ključnih akterjev osamosvojitve, vojakov in njihovih najožjih sodelavcev. Osrednji pripovedovalci vzpostavljajo drugačen, zelo zanimiv oseben pogled na dogajanje, obenem pa je to pripoved o ljudeh, ki so ob pravem času na pravem mestu s svojim pogumom in odločnostjo izbojevali samostojno Slovenijo. Film dopolnjujejo arhivski posnetki vojne za Slovenijo. To je bil čas, kot bi ga opisal Trubar: »Vstati in obstati«. V filmu so nastopili Alenka Puhar, Igor Omerza, Slavko Kmetič, Franci Feltrin, Janez Janša, Igor Bavčar, Zoran Dernovšek, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel. Scenarij in režija Matjaž Mihelčič, direktor fotografije Bernard Perme.
