Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pesem Prividi je izbrana iz sedemnajste samostojne pesniške knjige Cirila Berglesa Med angeli in vampirji. Izšla je leta 2012, leto dni pred ustvarjalčevo smrtjo. V knjigi erotične in ljubezenske poezije je Bergles pronicljivo in izpovedno močno tematiziral ne le minljive trenutke sreče, pač pa tudi reflektiral sebe in svoje želje, spomine, privide. Avtor literarnega dela: Ciril Bergles; interpret: dramski igralec Blaž Šef; produkcija 2013.
Pesem Prividi je izbrana iz sedemnajste samostojne pesniške knjige Cirila Berglesa Med angeli in vampirji. Izšla je leta 2012, leto dni pred ustvarjalčevo smrtjo. V knjigi erotične in ljubezenske poezije je Bergles pronicljivo in izpovedno močno tematiziral ne le minljive trenutke sreče, pač pa tudi reflektiral sebe in svoje želje, spomine, privide. Avtor literarnega dela: Ciril Bergles; interpret: dramski igralec Blaž Šef; produkcija 2013.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V prvi oddaji smo predstavili zgodbo o dveh profesorjih, ki sta si bila nasprotnika in tekmeca. To sta bila Slavko Osterc in Lucijan Marija Škerjanc. V drugi oddaji predstavljamo Osterčevega učenca Demetrija Žebreta in Škerjančevega učenca Zvonimirja Cigliča.
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V prvi oddaji smo predstavili zgodbo o dveh profesorjih, ki sta si bila nasprotnika in tekmeca. To sta bila Slavko Osterc in Lucijan Marija Škerjanc. V drugi oddaji predstavljamo Osterčevega učenca Demetrija Žebreta in Škerjančevega učenca Zvonimirja Cigliča.
Na sporedu Felix Mendelssohn Bartholdy: Klavirski trio v d-molu, op. 49; Pesmi brez besed (1. knjiga), op. 19B in samospev Beneška gondoljera, op. 57, št. 5.
Na sporedu Felix Mendelssohn Bartholdy: Klavirski trio v d-molu, op. 49; Pesmi brez besed (1. knjiga), op. 19B in samospev Beneška gondoljera, op. 57, št. 5.
Sodi med najpomembnejše aranžerje za veliki jazzovski orkester v zgodovini jazza. V njegovih orkestrih so vedno igrali prvovrstni glasbeniki, med njimi Clark Terry, Snooky Young, Bud Shank, Harold Land, Joe Pass, Bobby Hutcherson in Mel Lewis.
Sodi med najpomembnejše aranžerje za veliki jazzovski orkester v zgodovini jazza. V njegovih orkestrih so vedno igrali prvovrstni glasbeniki, med njimi Clark Terry, Snooky Young, Bud Shank, Harold Land, Joe Pass, Bobby Hutcherson in Mel Lewis.
Na programu koncerta Komornega orkestra iz Lozane 7. januarja sta bili dve emblematični značilni osebnosti dunajskega klasicizma, hkrati pa tudi dva svobodna duha, ki sta presegla svoj čas: Beethoven in Mozart. Sloviti pianist Francesco Piemontesi je izvedel Beethovnov 4. Klavirski koncert, Komorni orkester iz Lozane pa je pod taktirko Renauda Capuçona zaigral še Serenado št. 7, "Haffnerjevo" Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Na programu koncerta Komornega orkestra iz Lozane 7. januarja sta bili dve emblematični značilni osebnosti dunajskega klasicizma, hkrati pa tudi dva svobodna duha, ki sta presegla svoj čas: Beethoven in Mozart. Sloviti pianist Francesco Piemontesi je izvedel Beethovnov 4. Klavirski koncert, Komorni orkester iz Lozane pa je pod taktirko Renauda Capuçona zaigral še Serenado št. 7, "Haffnerjevo" Wolfganga Amadeusa Mozarta.
V tednu, ki se bo sklenil s kulturnim praznikom, se bomo posvetili letošnjim Prešernovim lavreatom. V oddaji Pol ure kulture predstavljamo nagrajence Prešernovega sklada za ustvarjalne dosežke zadnjih treh let – danes sta na vrsti Gregor Božič in Jasmina Cibic. Obiskali smo Muzej sodobne umetnosti v Vidmu, kjer je na ogled razstava 'Impresionizem in modernizem'. Glasbeno ogrlico po izboru Simone Moličnik bodo nizale popularne pesmi, ki so jih navdihnili verzi Franceta Prešerna.
V tednu, ki se bo sklenil s kulturnim praznikom, se bomo posvetili letošnjim Prešernovim lavreatom. V oddaji Pol ure kulture predstavljamo nagrajence Prešernovega sklada za ustvarjalne dosežke zadnjih treh let – danes sta na vrsti Gregor Božič in Jasmina Cibic. Obiskali smo Muzej sodobne umetnosti v Vidmu, kjer je na ogled razstava 'Impresionizem in modernizem'. Glasbeno ogrlico po izboru Simone Moličnik bodo nizale popularne pesmi, ki so jih navdihnili verzi Franceta Prešerna.
»Kdaj, če ne zdaj? Kje, če ne tu? Kdo, če ne ti? sporoča moja glasba tistemu, ki jo posluša.« – Tako piše skladatelj Salvatore Sciarrino ob pomoči talmudskega izročila. In nadaljuje: »Umetnik v zahodni kulturi uporablja svoj umetniški jezik za podajanje svojih občutij, jaz pa ne pravim: »To je moj zvok.« Temveč: »Ta zvok se mi zdi zanimiv. Kaj pa ti meniš?« »Moji zvoki so signali, signali medčloveške komunikacije, nanašajo se na okolje, na človekovo delo, na dan in še bolj na noč – še posebno pa na resničnost.« Pojejo Novi vokalni solisti iz Stuttgarta.
»Kdaj, če ne zdaj? Kje, če ne tu? Kdo, če ne ti? sporoča moja glasba tistemu, ki jo posluša.« – Tako piše skladatelj Salvatore Sciarrino ob pomoči talmudskega izročila. In nadaljuje: »Umetnik v zahodni kulturi uporablja svoj umetniški jezik za podajanje svojih občutij, jaz pa ne pravim: »To je moj zvok.« Temveč: »Ta zvok se mi zdi zanimiv. Kaj pa ti meniš?« »Moji zvoki so signali, signali medčloveške komunikacije, nanašajo se na okolje, na človekovo delo, na dan in še bolj na noč – še posebno pa na resničnost.« Pojejo Novi vokalni solisti iz Stuttgarta.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
V prejšnji oddaji smo slišali prvo dejanje muzikala Kamelot in zdaj je čas, da se predamo še drugemu. V Kamelotu je napeto, potem ko je Artur okoli sebe zbral viteze okrogle mize, je v svojo in ženino bližino spustil tudi Lancelota, ki je nesmrtno zaljubljen v kraljico, a kraljica, ki do Lancelota ni hladnokrvna, ostaja zvesta kralju. V drugo dejanje nas vpelje prihod Mordereda, Arturjevega nezakonskega sina, ki želi onečastiti očeta in prevzeti krono. Za pomoč se zanaša na svojo teto, ki je čarodejka in namerava neke noči v gozdu v past ujeti Arturja. Medtem ko Arturja ni, Lancelot obišče kraljico v njenih sobanah. Kraljica se zlomi in mu pove, kako zelo ga ljubi. V sobo vdre Mordred in še nekaj vitezev okrogle mize, obtoži Lancelota izdaje in ga odpelje v zapor. Lancelotu uspe pobegniti iz zapora, kraljico pa obsodijo na sežig na grmadi. Seveda jo Lancelot reši in odpelje s seboj v Francijo.
V prejšnji oddaji smo slišali prvo dejanje muzikala Kamelot in zdaj je čas, da se predamo še drugemu. V Kamelotu je napeto, potem ko je Artur okoli sebe zbral viteze okrogle mize, je v svojo in ženino bližino spustil tudi Lancelota, ki je nesmrtno zaljubljen v kraljico, a kraljica, ki do Lancelota ni hladnokrvna, ostaja zvesta kralju. V drugo dejanje nas vpelje prihod Mordereda, Arturjevega nezakonskega sina, ki želi onečastiti očeta in prevzeti krono. Za pomoč se zanaša na svojo teto, ki je čarodejka in namerava neke noči v gozdu v past ujeti Arturja. Medtem ko Arturja ni, Lancelot obišče kraljico v njenih sobanah. Kraljica se zlomi in mu pove, kako zelo ga ljubi. V sobo vdre Mordred in še nekaj vitezev okrogle mize, obtoži Lancelota izdaje in ga odpelje v zapor. Lancelotu uspe pobegniti iz zapora, kraljico pa obsodijo na sežig na grmadi. Seveda jo Lancelot reši in odpelje s seboj v Francijo.
Kaj ko bi kužku Pelerinci, preden odidete spat, pomagali poiskati pravo darilo? Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisal: Tony Ross. Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.
Kaj ko bi kužku Pelerinci, preden odidete spat, pomagali poiskati pravo darilo? Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisal: Tony Ross. Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.
Oddaja bo odzvanjala v atmosferah minulega koncertnega dogajanja ter prihajajočih dogodkov.
Oddaja bo odzvanjala v atmosferah minulega koncertnega dogajanja ter prihajajočih dogodkov.
Monika Kompaníková, ena najbolj prevajanih sodobnih slovaških pisateljic, je avtorica ponavljajočih se tem. V njeni prozi tako najpogosteje srečamo nepopolno družino, ranljive odraščajoče deklice in matere, ki se izmikajo starševstvu. Njeno poetiko predstavlja dr. Špela Sevšek Šramel. Avtorica scenarija: Špela Sevšek Šramel; avtorica literarnega dela: Monika Kompaníková; avtorja prevoda: Andrej Peric, Špela Sevšek Šramel; režiserka: Ana Krauthaker; bralca: Ana Bohte, Igor Velše; igralki: Barbara Medvešček, Anja Novak Anjuta; glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2017.
Monika Kompaníková, ena najbolj prevajanih sodobnih slovaških pisateljic, je avtorica ponavljajočih se tem. V njeni prozi tako najpogosteje srečamo nepopolno družino, ranljive odraščajoče deklice in matere, ki se izmikajo starševstvu. Njeno poetiko predstavlja dr. Špela Sevšek Šramel. Avtorica scenarija: Špela Sevšek Šramel; avtorica literarnega dela: Monika Kompaníková; avtorja prevoda: Andrej Peric, Špela Sevšek Šramel; režiserka: Ana Krauthaker; bralca: Ana Bohte, Igor Velše; igralki: Barbara Medvešček, Anja Novak Anjuta; glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2017.
Novinar se znajde v dilemi, ali naj se konformno podredi mnenju večine ali pa ostane zvest samemu sebi. Odloči se za drugo pot, na kateri pa naleti na veliko nevšečnosti, ki bistveno določajo njegovo nadaljnjo življenjsko usodo. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Staš Janež Novinar – Ivo Ban Oče – Vladimir Skrbinšek Žena – Marijana Brecelj Sin – Evelin Pristavec Šef – Boris Juh Prvi zasliševalec – Marko Okorn Drugi zasliševalec – Boris Kralj Uredništvo igranega programa. Posneto marca 1984 v studiih Radiotelevizije Ljubljana.
Novinar se znajde v dilemi, ali naj se konformno podredi mnenju večine ali pa ostane zvest samemu sebi. Odloči se za drugo pot, na kateri pa naleti na veliko nevšečnosti, ki bistveno določajo njegovo nadaljnjo življenjsko usodo. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Staš Janež Novinar – Ivo Ban Oče – Vladimir Skrbinšek Žena – Marijana Brecelj Sin – Evelin Pristavec Šef – Boris Juh Prvi zasliševalec – Marko Okorn Drugi zasliševalec – Boris Kralj Uredništvo igranega programa. Posneto marca 1984 v studiih Radiotelevizije Ljubljana.
Grace zaradi aplikacije izključijo iz šole. Od Allegre zahteva, naj ji pomaga, kakor ve in zna. Gigi priredi zabavo, da bi starši malo pozabili na težave z dekleti. Postreže jim s koktajli, začinjenimi z magičnimi gobicami. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Grace zaradi aplikacije izključijo iz šole. Od Allegre zahteva, naj ji pomaga, kakor ve in zna. Gigi priredi zabavo, da bi starši malo pozabili na težave z dekleti. Postreže jim s koktajli, začinjenimi z magičnimi gobicami. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Margaret Thatcher, predsednica britanske vlade med letoma 1979 in 1990, je bila ena najvplivnejših političark 20. stoletja, a tudi ena najbolj osovraženih: ob njeni smrti leta 2013 je na ulicah britanskih mest rajalo na tisoče ljudi. Thatcherjeva je prišla na oblast sredi hude gospodarske krize, s katero se je spopadla s trdo in neusmiljeno konservativno politiko. Bila je goreča zagovornica neoliberalizma in privatizacije državnih podjetij, v zgodovino pa se je zapisala tudi zaradi nepopustljivih stališč med dolgotrajno stavko rudarjev, s katero so ti nasprotovali zaprtju premogovnikov. Poleg arhivskih posnetkov življenja v Veliki Britaniji v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja dokumentarec prinaša komentarje premierkinih privržencev in nasprotnikov ter odlomke iz glasbenih uspešnic tistega časa. THATCHER'S NOT DEAD / Francija / 2022 / Režija: Guillaume Podrovnik
Margaret Thatcher, predsednica britanske vlade med letoma 1979 in 1990, je bila ena najvplivnejših političark 20. stoletja, a tudi ena najbolj osovraženih: ob njeni smrti leta 2013 je na ulicah britanskih mest rajalo na tisoče ljudi. Thatcherjeva je prišla na oblast sredi hude gospodarske krize, s katero se je spopadla s trdo in neusmiljeno konservativno politiko. Bila je goreča zagovornica neoliberalizma in privatizacije državnih podjetij, v zgodovino pa se je zapisala tudi zaradi nepopustljivih stališč med dolgotrajno stavko rudarjev, s katero so ti nasprotovali zaprtju premogovnikov. Poleg arhivskih posnetkov življenja v Veliki Britaniji v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja dokumentarec prinaša komentarje premierkinih privržencev in nasprotnikov ter odlomke iz glasbenih uspešnic tistega časa. THATCHER'S NOT DEAD / Francija / 2022 / Režija: Guillaume Podrovnik
V oddaji poslušamo skladbe: Horace Silver/Gil Evans: Sister Sadie – solisti trobentač Tomaž Gajšt, kitarist Primož Grašič, bobnar Aleš Rendla Bill Holman: Told you so – solista saksofonist (flavta) Lenart Krečič in pozavnist Klemen Repe Lenart Krečič/Tadej Tomšič: Baobab – solista saksofonist Lenart Krečič, pozavnist Emil Spruk Emil Spruk: Contradictions
V oddaji poslušamo skladbe: Horace Silver/Gil Evans: Sister Sadie – solisti trobentač Tomaž Gajšt, kitarist Primož Grašič, bobnar Aleš Rendla Bill Holman: Told you so – solista saksofonist (flavta) Lenart Krečič in pozavnist Klemen Repe Lenart Krečič/Tadej Tomšič: Baobab – solista saksofonist Lenart Krečič, pozavnist Emil Spruk Emil Spruk: Contradictions
Pesnica in pisateljica Sonja Koranter tudi s svojim novim pesemskim ciklom Potomci prvega dežja nadaljuje svojo prepoznavno ustvarjalno pot: ustvarja verjetno mitološki svet, nekoliko skrivnosten in temačen, ki pa ga blaži z zvočnostjo svoje poezije in koncem cikla. Interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2026.
Pesnica in pisateljica Sonja Koranter tudi s svojim novim pesemskim ciklom Potomci prvega dežja nadaljuje svojo prepoznavno ustvarjalno pot: ustvarja verjetno mitološki svet, nekoliko skrivnosten in temačen, ki pa ga blaži z zvočnostjo svoje poezije in koncem cikla. Interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2026.
Komična drama. Župan majhne gorske vasice ob vznožju Mont-Blanca Paul Barral se bori za ohranitev življenja v vasi. Naselju preti izumrtje, kakor veliko gorskim vasem v današnjem času. Paul se bori tudi za ohranitev šole pred napovedanim zaprtjem in selitvijo otrok drugam. Z županom tudi ostali vaščani računajo na prihodek z oddajanjem prelepih hotelskih apartmajev s čudovitimi razgledi gora turistom. Toda načrt pade v vodo in namesto turistov se prva prikaže Joe-Lynn, pevka z dvema otrokoma, ki se komaj prebija skozi življenje, saj beži pred nasilnim ex partnerjem in bi prav rada poiskala zatočišče v gorskem hotelu. Njen prihod vnese nemir v sicer mirno vasico in navda župana z odločnostjo in smelostjo, da poišče drugačno rešitev brez primere za vrnitev življenja na zapuščeno ozemlje ... TAKE ME HOME / MONSIEUR LE MAIRE / FRA / 2023 Režija: Karine Blanc, Michel Tavares / Scenarij: Karine Blanc, Michel Tavares / Igrajo: Clovis Cornillac, Eye Haïdara, Mehdi Senoussi …
Komična drama. Župan majhne gorske vasice ob vznožju Mont-Blanca Paul Barral se bori za ohranitev življenja v vasi. Naselju preti izumrtje, kakor veliko gorskim vasem v današnjem času. Paul se bori tudi za ohranitev šole pred napovedanim zaprtjem in selitvijo otrok drugam. Z županom tudi ostali vaščani računajo na prihodek z oddajanjem prelepih hotelskih apartmajev s čudovitimi razgledi gora turistom. Toda načrt pade v vodo in namesto turistov se prva prikaže Joe-Lynn, pevka z dvema otrokoma, ki se komaj prebija skozi življenje, saj beži pred nasilnim ex partnerjem in bi prav rada poiskala zatočišče v gorskem hotelu. Njen prihod vnese nemir v sicer mirno vasico in navda župana z odločnostjo in smelostjo, da poišče drugačno rešitev brez primere za vrnitev življenja na zapuščeno ozemlje ... TAKE ME HOME / MONSIEUR LE MAIRE / FRA / 2023 Režija: Karine Blanc, Michel Tavares / Scenarij: Karine Blanc, Michel Tavares / Igrajo: Clovis Cornillac, Eye Haïdara, Mehdi Senoussi …
Morf speče slastno pito, tako slastno, da si je vsi zaželijo. Carju jo uspe ukrasti in Morf se ne ustavi pred ničimer, da bi jo dobil nazaj. Pa čeprav to pomeni, da se lovita po vsem ateljeju.
Morf speče slastno pito, tako slastno, da si je vsi zaželijo. Carju jo uspe ukrasti in Morf se ne ustavi pred ničimer, da bi jo dobil nazaj. Pa čeprav to pomeni, da se lovita po vsem ateljeju.
Morf se zelo veseli zasluženega dopusta. V eni roki drži kovček, v drugi pa letalsko vozovnico. Vendar pa vse skupaj obvisi v zraku, ker je skrb za organizacijo dopusta prevzel Car.
Morf se zelo veseli zasluženega dopusta. V eni roki drži kovček, v drugi pa letalsko vozovnico. Vendar pa vse skupaj obvisi v zraku, ker je skrb za organizacijo dopusta prevzel Car.
Car se navdušuje nad 3D-tiskalnikom. Morf ugotovi, v kakšne težave sta zabredla, ko nenadoma na mizi sreča več primerkov samega sebe.
Car se navdušuje nad 3D-tiskalnikom. Morf ugotovi, v kakšne težave sta zabredla, ko nenadoma na mizi sreča več primerkov samega sebe.
Car pretirava z gnojenjem in Morf se lahko po paradižniku povzpne v višave. Ko se Morf in Car znajdeta v neznanem okolju, morata ostati prisebna, da ne pozabita, po kaj sta prišla.
Car pretirava z gnojenjem in Morf se lahko po paradižniku povzpne v višave. Ko se Morf in Car znajdeta v neznanem okolju, morata ostati prisebna, da ne pozabita, po kaj sta prišla.
Druščina na terasi opazi slastno klobaso in Morf skuje načrt, kako bodo prišli do nje. Vendar je to bolj zapleteno, kot je sprva videti. Kdo bo našel rešitev?
Druščina na terasi opazi slastno klobaso in Morf skuje načrt, kako bodo prišli do nje. Vendar je to bolj zapleteno, kot je sprva videti. Kdo bo našel rešitev?
Ko Morf išče mir in tišino, odkrije hišico za punčke. Prijatelji pridejo na obisk, a ko postanejo preglasni, Morf poskusi marsikaj, da bi jih pregnal iz hišice.
Ko Morf išče mir in tišino, odkrije hišico za punčke. Prijatelji pridejo na obisk, a ko postanejo preglasni, Morf poskusi marsikaj, da bi jih pregnal iz hišice.
Graditi grad je zabavno, dokler si ga ne prisvoji tvoj nadležni najboljši prijatelj. Morf si z vsemi srednjeveškimi potegavščinami triki skuša povrniti prestol.
Graditi grad je zabavno, dokler si ga ne prisvoji tvoj nadležni najboljši prijatelj. Morf si z vsemi srednjeveškimi potegavščinami triki skuša povrniti prestol.
Ko si Car zaželi, da bi bil višji kot Morf, se mu želja nepričakovano uresniči. Previdno z željami, Car! Včasih majhne stvari povzročijo velike težave.
Ko si Car zaželi, da bi bil višji kot Morf, se mu želja nepričakovano uresniči. Previdno z željami, Car! Včasih majhne stvari povzročijo velike težave.
Ah, neokrnjena narava, svež zrak, pripovedovanje zgodb ob tabornem ognju in peka penic pod zvezdami! Vse to je krasno, toda kje se napolni telefon?
Ah, neokrnjena narava, svež zrak, pripovedovanje zgodb ob tabornem ognju in peka penic pod zvezdami! Vse to je krasno, toda kje se napolni telefon?
Morf poskuša premagati Lilo v njeni najljubši videoigri. Odloči se, da se bo povzpel na višji nivo, kjer se mora izogibati digitalnemu pecivu in jeznemu kuharju! Igra se nadaljuje!
Morf poskuša premagati Lilo v njeni najljubši videoigri. Odloči se, da se bo povzpel na višji nivo, kjer se mora izogibati digitalnemu pecivu in jeznemu kuharju! Igra se nadaljuje!
Morf je še preveč zaspan, da bi Ščetko peljal na sprehod, zato se ta odpravi po svoje. Ker je ni domov, se Morf in Car odpravita ponjo in odkrijeta, da je tudi sama doživela pustolovščino.
Morf je še preveč zaspan, da bi Ščetko peljal na sprehod, zato se ta odpravi po svoje. Ker je ni domov, se Morf in Car odpravita ponjo in odkrijeta, da je tudi sama doživela pustolovščino.
Morf in Car odkrijeta slastno sirovo ploščo. Pojesta veliko preveč sira, na koncu pa se spoprimeta z nenavadnim sirovim izzivom.
Morf in Car odkrijeta slastno sirovo ploščo. Pojesta veliko preveč sira, na koncu pa se spoprimeta z nenavadnim sirovim izzivom.
Fotografiranje za družinsko fotografijo bi moralo biti preprosto, toda ko Morfovi tablici zmanjka energije, se s Carjem zapleteta bolj, kot sta pričakovala.
Fotografiranje za družinsko fotografijo bi moralo biti preprosto, toda ko Morfovi tablici zmanjka energije, se s Carjem zapleteta bolj, kot sta pričakovala.
Lila pridrvi z motorjem. Morf se ojunači in se z njim poda na rampo za začetnike. Carja spodbuja, naj stori enako. Car doživi najbolj razburljivo vožnjo svojega življenja.
Lila pridrvi z motorjem. Morf se ojunači in se z njim poda na rampo za začetnike. Carja spodbuja, naj stori enako. Car doživi najbolj razburljivo vožnjo svojega življenja.
Dan je siv in deževen in v ateljeju se nič ne dogaja. Vse se spremeni, ko Morf in Car nenadoma zaslišita ritem. Kar naenkrat namizje oživi.
Dan je siv in deževen in v ateljeju se nič ne dogaja. Vse se spremeni, ko Morf in Car nenadoma zaslišita ritem. Kar naenkrat namizje oživi.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Augusto Góngora, veteranski čilski novinar in pomemben kronist Pinochetovih zločinov, in Paulina Urrutia, igralka in nekdanja ministrica za kulturo, že več kot dvajset let živita v tesnem in ljubečem razmerju. Augustu so diagnosticirali Alzheimerjevo bolezen in od tedaj se par spopada z neizprosnim in vse hitrejšim upadanjem njegovih telesnih in duševnih moči. Zgodba o Paulinini globoki in brezkompromisni predanosti ter Augustovem srditem boju, da bi ohranil svojo identiteto, je srce parajoč in hkrati navdihujoč spomenik neuničljivi moči ljubezni. LA MEMORIA INFINITA / THE ETERNAL MEMORY / Čile, ZDA / 2023 / Režija: Maite Alberdi
Augusto Góngora, veteranski čilski novinar in pomemben kronist Pinochetovih zločinov, in Paulina Urrutia, igralka in nekdanja ministrica za kulturo, že več kot dvajset let živita v tesnem in ljubečem razmerju. Augustu so diagnosticirali Alzheimerjevo bolezen in od tedaj se par spopada z neizprosnim in vse hitrejšim upadanjem njegovih telesnih in duševnih moči. Zgodba o Paulinini globoki in brezkompromisni predanosti ter Augustovem srditem boju, da bi ohranil svojo identiteto, je srce parajoč in hkrati navdihujoč spomenik neuničljivi moči ljubezni. LA MEMORIA INFINITA / THE ETERNAL MEMORY / Čile, ZDA / 2023 / Režija: Maite Alberdi
V 14. stoletju se je na prehodu iz srednjega veka v moderno obdobje v Toskani začelo obdobje humanističnega in umetniškega razcveta. Ena izmed bogatih dejavnosti je bila tudi glasba, ki je v poznejših stoletjih Italijo postavila na vodilno mesto glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Od renesanse, baroka in klasicizma pa vse do glasbenega romanticizma in glasbe 20. stoletja je Italija obdržala osrednje mesto glasne misli.
V 14. stoletju se je na prehodu iz srednjega veka v moderno obdobje v Toskani začelo obdobje humanističnega in umetniškega razcveta. Ena izmed bogatih dejavnosti je bila tudi glasba, ki je v poznejših stoletjih Italijo postavila na vodilno mesto glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Od renesanse, baroka in klasicizma pa vse do glasbenega romanticizma in glasbe 20. stoletja je Italija obdržala osrednje mesto glasne misli.