Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Po Južni Ameriki s Simonom Reevom
Tretjo etapo potovanja po Južni Ameriki Simon Reeve preživi med prebivalci Andov v Peruju in Boliviji. Pot začne v Machu Picchuju, enem najsijajnejših čudes sveta. Nato se poda v perujsko Dolino kokaina, od koder vsako leto izvozijo od 200 do 400 ton kokaina, tudi v Evropsko unijo. Obišče kmete, ki pridelujejo koko, in spremlja delo elitne policijske enote za boj proti mamilom. Potem je na vrsti La Rinconada, najviše ležeča stalna naselbina na Zemlji, ki s svojimi rudniki zlata privablja vse več ljudi, čeprav je leglo bolezni in kriminala. Na koncu odpotuje v Bolivijo, kjer z radijsko voditeljico Jolando spregovori o položaju domorodnih Bolivijk nekoč in danes. Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
Tretjo etapo potovanja po Južni Ameriki Simon Reeve preživi med prebivalci Andov v Peruju in Boliviji. Pot začne v Machu Picchuju, enem najsijajnejših čudes sveta. Nato se poda v perujsko Dolino kokaina, od koder vsako leto izvozijo od 200 do 400 ton kokaina, tudi v Evropsko unijo. Obišče kmete, ki pridelujejo koko, in spremlja delo elitne policijske enote za boj proti mamilom. Potem je na vrsti La Rinconada, najviše ležeča stalna naselbina na Zemlji, ki s svojimi rudniki zlata privablja vse več ljudi, čeprav je leglo bolezni in kriminala. Na koncu odpotuje v Bolivijo, kjer z radijsko voditeljico Jolando spregovori o položaju domorodnih Bolivijk nekoč in danes. Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Znanstvenik Jadran Lenarčič je tudi slikar. Po dvanajstih letih premora zdaj znova razstavlja v rodnem Kopru, razstava pa nosi naslov Modre Venere. V drugem prispevku tokratne oddaje smo obiskali še eno razstavo: Hommage Černigoju v Ljubljani. V zaključku lahko slišite še napoved pestrega glasbenega tedna v Kopru, ki ga bosta zaznamovala zborovski festival Aegis Carminis ter kitarski festival Kitarika.
Znanstvenik Jadran Lenarčič je tudi slikar. Po dvanajstih letih premora zdaj znova razstavlja v rodnem Kopru, razstava pa nosi naslov Modre Venere. V drugem prispevku tokratne oddaje smo obiskali še eno razstavo: Hommage Černigoju v Ljubljani. V zaključku lahko slišite še napoved pestrega glasbenega tedna v Kopru, ki ga bosta zaznamovala zborovski festival Aegis Carminis ter kitarski festival Kitarika.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: Radio Slovenija - Ars - Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija, 2023.
Dogodivščine žvečilnega gumija … Pripoveduje: Matej Puc. Napisala: Staša Tajana Grgovič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.
Dogodivščine žvečilnega gumija … Pripoveduje: Matej Puc. Napisala: Staša Tajana Grgovič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, glasbe Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, glasbe Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Na otvoritvenem koncertu 18. Festivala Maribor 2025 sta pod vodstvom Marka Letonje nastopila Simfonični orkester in Ženski zbor SNG Maribor. Kot solist in skladatelj je sodeloval akordeonist Marko Hatlak.
Na otvoritvenem koncertu 18. Festivala Maribor 2025 sta pod vodstvom Marka Letonje nastopila Simfonični orkester in Ženski zbor SNG Maribor. Kot solist in skladatelj je sodeloval akordeonist Marko Hatlak.
Lestvica Top 17 prinaša tedenski pregled najpopularnejših domačih in tujih skladb našega radia. Naj vam namignemo, da sta za predloga tedna poskrbeli dve odlični pevki - Nina Pušlar in Taylor Swift. Ker pa je 40 let oddaje, smo gostili njenega prvega urednika Tea Pajnika.
Lestvica Top 17 prinaša tedenski pregled najpopularnejših domačih in tujih skladb našega radia. Naj vam namignemo, da sta za predloga tedna poskrbeli dve odlični pevki - Nina Pušlar in Taylor Swift. Ker pa je 40 let oddaje, smo gostili njenega prvega urednika Tea Pajnika.
26. septembra je srebrni abonma Cankarjevega doma odprl koncert komornega zbora Tenebrae z naslovom Nebeško darilo. Ansambel, znan po svojih izvajalskih presežkih in širokem pristopu do različnih slogov, je spomnil predvsem na 500. obletnico rojstva Giovannija Pierluigija da Palestrine: začel je pri gregorijanskem koralu in glasbeno zgodbo sklenil z angleškimi, ameriškimi in škotskimi sodobnimi ustvarjalci. Nocoj se posvečamo drugemu delu koncerta.
26. septembra je srebrni abonma Cankarjevega doma odprl koncert komornega zbora Tenebrae z naslovom Nebeško darilo. Ansambel, znan po svojih izvajalskih presežkih in širokem pristopu do različnih slogov, je spomnil predvsem na 500. obletnico rojstva Giovannija Pierluigija da Palestrine: začel je pri gregorijanskem koralu in glasbeno zgodbo sklenil z angleškimi, ameriškimi in škotskimi sodobnimi ustvarjalci. Nocoj se posvečamo drugemu delu koncerta.
Prečudovit film, katerega ogled odsvetujemo na prazen želodec. Ljubezensko pismo (francoski) gastronomiji preraste v odo življenju z vsemi njegovimi preprostimi – in malo manj preprostimi – užitki. Film je režiserju in scenaristu Tran Anh Hungu leta 2023 v Cannesu prinesel nagrado za najboljšo režijo. 1885. Kuharska mojstrica Eugénie na idiličnem francoskem podeželju že dvajset let kuha za znamenitega sladokusca Dodina. Skupaj ustvarjata jedi, ki zadovoljijo celo najbolj razvajene brbončice. Medsebojno občudovanje sčasoma preraste v romantično razmerje, toda Eugénie je rada svobodna, zato se ne želi poročiti. Nekega poletnega dne pa se Dodin odloči, da bo prvič kuhal za svojo ljubljeno … Originalni naslov: LA PASSION DE DODIN BOUFFANT Leto produkcije: 2023 Država: Francija, Belgija Žanr: romantična drama Režija: Anh Hung Tran Scenarij: Anh Hung Tran po romanu Marcela Rouffa Igrajo: Juliette Binoche, Benoît Magimel, Bonnie Chagneau-Ravoire, Patrick d'Assumçao
Prečudovit film, katerega ogled odsvetujemo na prazen želodec. Ljubezensko pismo (francoski) gastronomiji preraste v odo življenju z vsemi njegovimi preprostimi – in malo manj preprostimi – užitki. Film je režiserju in scenaristu Tran Anh Hungu leta 2023 v Cannesu prinesel nagrado za najboljšo režijo. 1885. Kuharska mojstrica Eugénie na idiličnem francoskem podeželju že dvajset let kuha za znamenitega sladokusca Dodina. Skupaj ustvarjata jedi, ki zadovoljijo celo najbolj razvajene brbončice. Medsebojno občudovanje sčasoma preraste v romantično razmerje, toda Eugénie je rada svobodna, zato se ne želi poročiti. Nekega poletnega dne pa se Dodin odloči, da bo prvič kuhal za svojo ljubljeno … Originalni naslov: LA PASSION DE DODIN BOUFFANT Leto produkcije: 2023 Država: Francija, Belgija Žanr: romantična drama Režija: Anh Hung Tran Scenarij: Anh Hung Tran po romanu Marcela Rouffa Igrajo: Juliette Binoche, Benoît Magimel, Bonnie Chagneau-Ravoire, Patrick d'Assumçao
Leta 2010 je izšla pesniška zbirka Končne avtobusne postaje, s katero se je avtor Milan Kleč po dvajsetih letih ukvarjanja s pripovedništvom vrnil k poeziji – z njo je svojo leposlovno pot tudi začel. Ljubitelji Klečeve poezije so takrat znova prišli na svoj račun, saj je avtor v knjigi nadaljeval in nadgrajeval pesniško poetiko zgodnjih del. Tudi v Končnih avtobusnih postajah tako najdemo naivnega govorca, polnega vitalizma v svetu, ki se podreja nekim drugim zakonom kot naša vsakdanja resničnost, v svetu absurda in klečevskega humorja. Iz omenjene knjige smo izbrali daljši pesmi Palčki in Te generacije. Interpret Matej Puc, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Posneto leta 2025.
Leta 2010 je izšla pesniška zbirka Končne avtobusne postaje, s katero se je avtor Milan Kleč po dvajsetih letih ukvarjanja s pripovedništvom vrnil k poeziji – z njo je svojo leposlovno pot tudi začel. Ljubitelji Klečeve poezije so takrat znova prišli na svoj račun, saj je avtor v knjigi nadaljeval in nadgrajeval pesniško poetiko zgodnjih del. Tudi v Končnih avtobusnih postajah tako najdemo naivnega govorca, polnega vitalizma v svetu, ki se podreja nekim drugim zakonom kot naša vsakdanja resničnost, v svetu absurda in klečevskega humorja. Iz omenjene knjige smo izbrali daljši pesmi Palčki in Te generacije. Interpret Matej Puc, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Posneto leta 2025.
Po petih letih državljanske vojne je bila 30. decembra 1922 ustanovljena Sovjetska zveza, prva socialistična država na svetu, ki je vtisnila neizbrisen pečat vsemu dvajsetemu stoletju. Dokumentarna serija v treh delih spremlja njen razvoj od ustanovitve do razpada. 2. del: Z zaostrovanjem hladne vojne v 50. letih 20. stoletja, vesoljsko tekmo in gradnjo berlinskega zidu se je svet ob kubanski raketni krizi znašel na robu jedrske vojne. Voditeljema velesil je uspelo najti mirno rešitev, a sta kmalu oba zapustila oder zgodovine. V Sovjetski zvezi, ki si je z vsemi silami prizadevala dohiteti Zahod, so zaradi neuspešne kmetijske politike odstavili Hruščova, Kennedy pa je umrl v atentatu. THE SOVIET UNION, 100TH ANNIVERSARY 1922 / Velika Britanija / 2022 / Režija: Lyndy Saville
Po petih letih državljanske vojne je bila 30. decembra 1922 ustanovljena Sovjetska zveza, prva socialistična država na svetu, ki je vtisnila neizbrisen pečat vsemu dvajsetemu stoletju. Dokumentarna serija v treh delih spremlja njen razvoj od ustanovitve do razpada. 2. del: Z zaostrovanjem hladne vojne v 50. letih 20. stoletja, vesoljsko tekmo in gradnjo berlinskega zidu se je svet ob kubanski raketni krizi znašel na robu jedrske vojne. Voditeljema velesil je uspelo najti mirno rešitev, a sta kmalu oba zapustila oder zgodovine. V Sovjetski zvezi, ki si je z vsemi silami prizadevala dohiteti Zahod, so zaradi neuspešne kmetijske politike odstavili Hruščova, Kennedy pa je umrl v atentatu. THE SOVIET UNION, 100TH ANNIVERSARY 1922 / Velika Britanija / 2022 / Režija: Lyndy Saville
Oddajo smo ob njegovi stoletnici namenili skladbam vokalista Jimmyja Scotta. Zaradi svojega osupljivega deškega glasu je bil eden najizrazitejših interpretov predvsem baladnega repertoarja. Zaradi redke genske motnje, imenovane Kallmanov sindrom, ki zavira spolno dozorevanje, ni nikoli mutiral in njegov glas je ostal nežen, pogosto so ga zamenjevali za pevko.
Oddajo smo ob njegovi stoletnici namenili skladbam vokalista Jimmyja Scotta. Zaradi svojega osupljivega deškega glasu je bil eden najizrazitejših interpretov predvsem baladnega repertoarja. Zaradi redke genske motnje, imenovane Kallmanov sindrom, ki zavira spolno dozorevanje, ni nikoli mutiral in njegov glas je ostal nežen, pogosto so ga zamenjevali za pevko.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V novi dan z glasbo Dolarja, Ivančiča in Novaka v prvem, Janija Goloba in Benjamina Ipavca v drugem ter Adamiča, Lipovška, Kozine, Gustava Ipavca, Žebreta, Gabrijelčiča in Arniča v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Dolarja, Ivančiča in Novaka v prvem, Janija Goloba in Benjamina Ipavca v drugem ter Adamiča, Lipovška, Kozine, Gustava Ipavca, Žebreta, Gabrijelčiča in Arniča v tretjem delu.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Razmršeni Kodrček se baha s svojo urejeno pričesko. A v vetrovnem travnatem skalovju se ne more izogniti sunkom vetra, ki mu razmršijo kodre. Mu bo uspelo spet urediti pričesko, da bo Boti lahko opravil svojo nalogo?
Razmršeni Kodrček se baha s svojo urejeno pričesko. A v vetrovnem travnatem skalovju se ne more izogniti sunkom vetra, ki mu razmršijo kodre. Mu bo uspelo spet urediti pričesko, da bo Boti lahko opravil svojo nalogo?
Edvardu Kocbeku (1904–1981) so bile v poeziji blizu teme, kot so na primer nepredvidljivost, skrivnostnost in preseganje človeškega. Prav zato njegove pesmi skoraj vedno vodijo v jedro bivanja, kjer se pesniku razpira prostor za raziskovanje najbolj notranje pokrajine. In tudi ta ima svojo melodijo, ki jo je Kocbek v pesmi s tem naslovom pretanjeno ubesedil. Interpret Pavle Ravnohrib, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2005.
Edvardu Kocbeku (1904–1981) so bile v poeziji blizu teme, kot so na primer nepredvidljivost, skrivnostnost in preseganje človeškega. Prav zato njegove pesmi skoraj vedno vodijo v jedro bivanja, kjer se pesniku razpira prostor za raziskovanje najbolj notranje pokrajine. In tudi ta ima svojo melodijo, ki jo je Kocbek v pesmi s tem naslovom pretanjeno ubesedil. Interpret Pavle Ravnohrib, urednik oddaje Gregor Podlogar. Posneto leta 2005.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ajda in Egon po nesreči razbijeta Skovikarjevo skledico. Egon je prepričan, da je Skovikarju najljubša, in jo morata zato zlepiti skupaj. To pa ni tako preprosto, kot se sliši. Ko otroka že skoraj obupata, namig za rešitev odkrijeta na rečnem dnu.
Ajda in Egon po nesreči razbijeta Skovikarjevo skledico. Egon je prepričan, da je Skovikarju najljubša, in jo morata zato zlepiti skupaj. To pa ni tako preprosto, kot se sliši. Ko otroka že skoraj obupata, namig za rešitev odkrijeta na rečnem dnu.
Med igro, imenovano najljubši trenutki, Brina nehote spravi Binko v slabo voljo. Potem se na vse pretege trudi, da bi jo spet odobrovoljila, spremeni celo pravila igre. A vsa prizadevanja so kot bob ob steno.
Med igro, imenovano najljubši trenutki, Brina nehote spravi Binko v slabo voljo. Potem se na vse pretege trudi, da bi jo spet odobrovoljila, spremeni celo pravila igre. A vsa prizadevanja so kot bob ob steno.
Na Akademiji poteka usposabljanje pilotov. Zuli uspešno usvoji prvo lekcijo, pri drugi pa ima nekaj preglavic. V zalivu San Francisca je namreč gosta megla. Običajno pilote pod mostom vodijo zvočni signali, toda tokrat teh ni. Tega je seveda kriv Velemojster Zafrk.
Na Akademiji poteka usposabljanje pilotov. Zuli uspešno usvoji prvo lekcijo, pri drugi pa ima nekaj preglavic. V zalivu San Francisca je namreč gosta megla. Običajno pilote pod mostom vodijo zvočni signali, toda tokrat teh ni. Tega je seveda kriv Velemojster Zafrk.
Tib ugotovi, da se Tamtam na smrt boji miši. Skuša ga pomiriti, a Tamtamov strah je videti nepremagljiv. Ko zanj izve Lud, si izmisli načrt, da bi se dinozavra znebil. Morda se bo ujel v lastno past?
Tib ugotovi, da se Tamtam na smrt boji miši. Skuša ga pomiriti, a Tamtamov strah je videti nepremagljiv. Ko zanj izve Lud, si izmisli načrt, da bi se dinozavra znebil. Morda se bo ujel v lastno past?
Igra nogometa se konča precej nenavadno, ko vsi igralci obvisijo v zraku.
Igra nogometa se konča precej nenavadno, ko vsi igralci obvisijo v zraku.
Festival Flores Musicae, ki ga od leta 2011 organizira Kulturni dom Nova Gorica, vsako leto na Goriškem ponudi koncerte srednjeveške in renesančne glasbe. Umetniški vodja festivala je mednarodno uveljavljen kitarist in lutnjist Bor Zuljan, ki od študijskih let živi in ustvarja med Švico in Francijo. V nagovoru k tokratnemu festivalu, ki je potekal med 18. in 21. septembrom, s koncerti v Novi Gorici, Kromberku in v Vili Vipolže v Goriških brdih, je poudaril, da je »že« 15. edicija festivala v letu 2025 pripravila vrsto presenečenj. V preteklih letih so se pojavljali posamezni koncerti, ki so se od strogo historične prakse bolj ali manj oddaljevali, v tem letu pa je bila to glavna nit. Bor Zuljan izpostavi, da se veliko glasbenikov, ki se ukvarja s staro glasbo, zanima za druge glasbene zvrsti in se z njimi aktivno ukvarja. Na odprtje festivala je povabil trio Trëi, v katerem pojejo in igrajo Abélia Nordmann, Gizem Şimşek in Mara Miribung. V svojem dojemanju sebe kot državljanke sveta tri ženske prepletajo svoja različna okolja in kulture: renesančni, baročni in folklorni repertoar, glasbo vzhoda, zahoda in svoje lastne skladbe.
Festival Flores Musicae, ki ga od leta 2011 organizira Kulturni dom Nova Gorica, vsako leto na Goriškem ponudi koncerte srednjeveške in renesančne glasbe. Umetniški vodja festivala je mednarodno uveljavljen kitarist in lutnjist Bor Zuljan, ki od študijskih let živi in ustvarja med Švico in Francijo. V nagovoru k tokratnemu festivalu, ki je potekal med 18. in 21. septembrom, s koncerti v Novi Gorici, Kromberku in v Vili Vipolže v Goriških brdih, je poudaril, da je »že« 15. edicija festivala v letu 2025 pripravila vrsto presenečenj. V preteklih letih so se pojavljali posamezni koncerti, ki so se od strogo historične prakse bolj ali manj oddaljevali, v tem letu pa je bila to glavna nit. Bor Zuljan izpostavi, da se veliko glasbenikov, ki se ukvarja s staro glasbo, zanima za druge glasbene zvrsti in se z njimi aktivno ukvarja. Na odprtje festivala je povabil trio Trëi, v katerem pojejo in igrajo Abélia Nordmann, Gizem Şimşek in Mara Miribung. V svojem dojemanju sebe kot državljanke sveta tri ženske prepletajo svoja različna okolja in kulture: renesančni, baročni in folklorni repertoar, glasbo vzhoda, zahoda in svoje lastne skladbe.
V oddaji Glasbeni radiogram smo tokrat odpotovali pod Pekrsko gorco, kjer je zadišalo po Buenos Airesu.Gostili smo ansambel Piazzoleky, mojstre tanga, ki so vse skladbe zaigrali v živo in z nami delili zgodbe o glasbi, svobodi in ritmu srca. Tango, ki ni le ples – ampak način dihanja, pogleda in spomina.
V oddaji Glasbeni radiogram smo tokrat odpotovali pod Pekrsko gorco, kjer je zadišalo po Buenos Airesu.Gostili smo ansambel Piazzoleky, mojstre tanga, ki so vse skladbe zaigrali v živo in z nami delili zgodbe o glasbi, svobodi in ritmu srca. Tango, ki ni le ples – ampak način dihanja, pogleda in spomina.
Poslušamo nove in stare muzike Brazilije, Kenije, Finske, Belgije, Italije, Avstralije, Republike Južne Afrike ... Novi albumi hiphoperskega dvojca 40 Winks, spiritualnega folk jazza projekta Oiro Pena. Na obratu tudi obsežna zbirka živih nastopov bobnarja Makaye McCravena, 25. del serijalke Jazz is Dead (tokrat v navezi z brazilskim vokalistom Carlosom Daféjem) in ponovna izdaja kenijskega funk rocka zasedbe The Mighty Cavaliers iz sredine 70. let. João do Pife - Garoto Do Pife Carlos Dafé & Adrian Younge – Jazz Esta Morto Carlos Dafé & Adrian Younge – O Baile Funk Vai Rolar The Mighty Cavaliers - Wacho Maneno The Mighty Cavaliers - Mambo Bado Oiro Pena - Puhkea lehteen ja kukkaan Oiro Pena - Rannalla itkijä 40 Winks - Antwerp After Hours 40 Winks - Downbeat Catharsis Women In Jazz & Rosa Brunello – Uno Punto Uno Women In Jazz - Bounding (with Emma Johnson) Makaya McCraven – Imafan Makaya McCraven – Boom Bapped (feat. Theon Cross & Benjamin Lamar Gay) Temporary Blessings – Goblin Mode Madala Kunene & Sibusile Xaba - Wemfana
Poslušamo nove in stare muzike Brazilije, Kenije, Finske, Belgije, Italije, Avstralije, Republike Južne Afrike ... Novi albumi hiphoperskega dvojca 40 Winks, spiritualnega folk jazza projekta Oiro Pena. Na obratu tudi obsežna zbirka živih nastopov bobnarja Makaye McCravena, 25. del serijalke Jazz is Dead (tokrat v navezi z brazilskim vokalistom Carlosom Daféjem) in ponovna izdaja kenijskega funk rocka zasedbe The Mighty Cavaliers iz sredine 70. let. João do Pife - Garoto Do Pife Carlos Dafé & Adrian Younge – Jazz Esta Morto Carlos Dafé & Adrian Younge – O Baile Funk Vai Rolar The Mighty Cavaliers - Wacho Maneno The Mighty Cavaliers - Mambo Bado Oiro Pena - Puhkea lehteen ja kukkaan Oiro Pena - Rannalla itkijä 40 Winks - Antwerp After Hours 40 Winks - Downbeat Catharsis Women In Jazz & Rosa Brunello – Uno Punto Uno Women In Jazz - Bounding (with Emma Johnson) Makaya McCraven – Imafan Makaya McCraven – Boom Bapped (feat. Theon Cross & Benjamin Lamar Gay) Temporary Blessings – Goblin Mode Madala Kunene & Sibusile Xaba - Wemfana
Marie Curie (1867–1934) je uspelo, kar ni pred njo uspelo še nobeni ženski, pa tudi nobenemu moškemu; prejela je kar dve Nobelovi nagradi. Marie oziroma Manja je odraščala v Varšavi na Poljskem, ki je bila v tistem času pod rusko oblastjo, zato se je šolala v ruski šoli. Poljskim otrokov v teh šolah ni bilo lahko, toda Marie je s trudom, vztrajnostjo in pogumom uspelo, da je šla študirat v Pariz in uresničila svoje sanje.
Marie Curie (1867–1934) je uspelo, kar ni pred njo uspelo še nobeni ženski, pa tudi nobenemu moškemu; prejela je kar dve Nobelovi nagradi. Marie oziroma Manja je odraščala v Varšavi na Poljskem, ki je bila v tistem času pod rusko oblastjo, zato se je šolala v ruski šoli. Poljskim otrokov v teh šolah ni bilo lahko, toda Marie je s trudom, vztrajnostjo in pogumom uspelo, da je šla študirat v Pariz in uresničila svoje sanje.
Še drugič zapored se srečujemo z arabsko instrumentalno glasbo in najpomembnejšimi glasbili v njej. Poslušamo značilne taksime na solistična glasbila in ljudske melodije iz Libanona v izvedbi instrumentalnih skupin. V skupinah v ljudski glasbi so pobudo prevzemala predvsem pihala, še posebej glasnejše piščali z dvojnimi trstenimi jezički: mijviz in mizmar, pomembno vlogo pa so igrala tudi tolkala, najpogosteje table.
Še drugič zapored se srečujemo z arabsko instrumentalno glasbo in najpomembnejšimi glasbili v njej. Poslušamo značilne taksime na solistična glasbila in ljudske melodije iz Libanona v izvedbi instrumentalnih skupin. V skupinah v ljudski glasbi so pobudo prevzemala predvsem pihala, še posebej glasnejše piščali z dvojnimi trstenimi jezički: mijviz in mizmar, pomembno vlogo pa so igrala tudi tolkala, najpogosteje table.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Delta Donave leži na severovzhodu Romunije, kjer se Donava izliva v Črno morje. Družina Burduja živi v majhni in odmaknjeni vasi Letea. Mož in oče Mitica je ribič, družina pa živi od njegovega vsakodnevnega ulova in tega, kar njegova žena Rodica zasluži v lokalni vaški trgovini. Ribjih jedi v Letei ne zmanjka – od pite do juhe, ki jo dopolnijo z vsem, kar gojijo na svojih vrtovih.
Delta Donave leži na severovzhodu Romunije, kjer se Donava izliva v Črno morje. Družina Burduja živi v majhni in odmaknjeni vasi Letea. Mož in oče Mitica je ribič, družina pa živi od njegovega vsakodnevnega ulova in tega, kar njegova žena Rodica zasluži v lokalni vaški trgovini. Ribjih jedi v Letei ne zmanjka – od pite do juhe, ki jo dopolnijo z vsem, kar gojijo na svojih vrtovih.