Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pesnik, prevajalec in urednik Brane Mozetič je doslej objavil šestnajst samostojnih knjig poezije. Pesem Berlin je iz zbirke z naslovom Mesta, ure, leta, ki je izšla leta 2011. Čeprav v njenem naslovu izpostavlja prostorske in časovne razsežnosti, sega prek njih, saj so pogosto samo izhodišča za vprašanje o sebi in o identiteti sploh. Tako tudi v pesmi Berlin. Interpretira: Uroš Potočnik, urednica oddaje: Tina Kozin.
Pesnik, prevajalec in urednik Brane Mozetič je doslej objavil šestnajst samostojnih knjig poezije. Pesem Berlin je iz zbirke z naslovom Mesta, ure, leta, ki je izšla leta 2011. Čeprav v njenem naslovu izpostavlja prostorske in časovne razsežnosti, sega prek njih, saj so pogosto samo izhodišča za vprašanje o sebi in o identiteti sploh. Tako tudi v pesmi Berlin. Interpretira: Uroš Potočnik, urednica oddaje: Tina Kozin.
FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 64 Violina: STEFAN MILENKOVIĆ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: ANTON NANUT ROBERT SCHUMANN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 1 V FIS-MOLU, OP. 11 Klavir: ANNE BAKOWSKI
FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 64 Violina: STEFAN MILENKOVIĆ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: ANTON NANUT ROBERT SCHUMANN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 1 V FIS-MOLU, OP. 11 Klavir: ANNE BAKOWSKI
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Storacejeva opera tako po motivu kot po sižeju sodi med standardne komične opere 18. stoletja. In kljub Beogradu v naslovu bi se dogajanje lahko odvijalo v katerem koli geografskem prostoru.
Storacejeva opera tako po motivu kot po sižeju sodi med standardne komične opere 18. stoletja. In kljub Beogradu v naslovu bi se dogajanje lahko odvijalo v katerem koli geografskem prostoru.
Chopin je oktobra 1837 o George Sand zapisal: »Trikrat sem jo videl. Medtem ko sem igral, mi je gledala globoko v oči. To je bila nekoliko žalostna muzika, Donavske legende; moje srce je plesalo z njo po polju. In njene oči v mojih očeh, temne oči, posebne oči, kaj so govorile? Naslanjala se je na piano in njeni vroči pogledi so me zalivali … Okrog naju cvetice. Moje srce je ujeto! Potem sem jo videl še dvakrat … Ljubi me … Aurora, kako očarljivo ime!«
Chopin je oktobra 1837 o George Sand zapisal: »Trikrat sem jo videl. Medtem ko sem igral, mi je gledala globoko v oči. To je bila nekoliko žalostna muzika, Donavske legende; moje srce je plesalo z njo po polju. In njene oči v mojih očeh, temne oči, posebne oči, kaj so govorile? Naslanjala se je na piano in njeni vroči pogledi so me zalivali … Okrog naju cvetice. Moje srce je ujeto! Potem sem jo videl še dvakrat … Ljubi me … Aurora, kako očarljivo ime!«
Armenija je malo znana država v goratem Zakavkazju. Po razglasitvi neodvisnosti leta 1991 je veliko Armencev odšlo po svetu s trebuhom za kruhom, vendar se za družinska slavja in verske praznike radi vračajo domov, ko se za bogato obloženo mizo zbere širša družina. Tako je tudi pri Karapetjanovih, ki živijo na podeželju in se ukvarjajo s pridelovanjem sadja in zelenjave. Česar ne porabijo zase, oče Zos s sinom proda na tržnici v Erevanu, mati Melanija pa s hčerjo skrbi za hišo. Za praznike zakurijo tradicionalno glineno peč in v njej spečejo tako značilni armenski kruh kot tudi ražnjiče z jagnjetino in krompirjem.
Armenija je malo znana država v goratem Zakavkazju. Po razglasitvi neodvisnosti leta 1991 je veliko Armencev odšlo po svetu s trebuhom za kruhom, vendar se za družinska slavja in verske praznike radi vračajo domov, ko se za bogato obloženo mizo zbere širša družina. Tako je tudi pri Karapetjanovih, ki živijo na podeželju in se ukvarjajo s pridelovanjem sadja in zelenjave. Česar ne porabijo zase, oče Zos s sinom proda na tržnici v Erevanu, mati Melanija pa s hčerjo skrbi za hišo. Za praznike zakurijo tradicionalno glineno peč in v njej spečejo tako značilni armenski kruh kot tudi ražnjiče z jagnjetino in krompirjem.
Spored: 1. Vilko Ukmar: Koncert za violončelo in orkester Izv.: Violončelo: Miloš Mlejnik Orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Anton Kolar 2. Matija Bravničar: Etudi Izv.: Klavir: Aci Bertoncelj 3. Peter Kopač: Concertino za flavto in godala Izv.: Flavta: Aleš Kacjan Godalni orkester Slovenske filharmonije Dir.: Marko Letonja
Spored: 1. Vilko Ukmar: Koncert za violončelo in orkester Izv.: Violončelo: Miloš Mlejnik Orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Anton Kolar 2. Matija Bravničar: Etudi Izv.: Klavir: Aci Bertoncelj 3. Peter Kopač: Concertino za flavto in godala Izv.: Flavta: Aleš Kacjan Godalni orkester Slovenske filharmonije Dir.: Marko Letonja
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Val Gardena, ki leži na severozahodu Dolomitov, je obdana z množico alpskih pašnikov in mogočnih gora. Glavno mesto Ortisei s 6000 prebivalci je bilo nekoč zaspana vasica, danes pa je privlačno turistično središče – poleti za pohodnike, pozimi za smučarje. Tam živi tudi družina Bernardi, ki se preživlja z rezbarjenjem svetopisemskih kipcev, nekateri člani družine pa delajo tudi v turizmu. Sin Florian je tudi strasten kuhar, ki obožuje tradicionalne jedi in že od otroštva rad peče sladke dobrote, svoje znanje pa rad deli tudi z drugimi vaščani.
Val Gardena, ki leži na severozahodu Dolomitov, je obdana z množico alpskih pašnikov in mogočnih gora. Glavno mesto Ortisei s 6000 prebivalci je bilo nekoč zaspana vasica, danes pa je privlačno turistično središče – poleti za pohodnike, pozimi za smučarje. Tam živi tudi družina Bernardi, ki se preživlja z rezbarjenjem svetopisemskih kipcev, nekateri člani družine pa delajo tudi v turizmu. Sin Florian je tudi strasten kuhar, ki obožuje tradicionalne jedi in že od otroštva rad peče sladke dobrote, svoje znanje pa rad deli tudi z drugimi vaščani.
Leto 1849 je bilo za Bedřicha Smetano eno srečnejših. Njegova klavirska šola je cvetela, finančno je bil preskrbljen in tistega leta je poročil svojo študentsko ljubezen, pianistko Kateřino Kolářovo. Naslednje leto je prevzel službo pianista na dvoru Ferdinanda v Pragi in hkrati obdržal klavirski inštitut. Kmalu se je v zakonu rodila prva hčerka, ki so ji sledile še tri. V tem času je nastalo mnogo klavirskih skladb, ki tvorijo osnovo klavirskega opusa Bedřicha Smetane.
Leto 1849 je bilo za Bedřicha Smetano eno srečnejših. Njegova klavirska šola je cvetela, finančno je bil preskrbljen in tistega leta je poročil svojo študentsko ljubezen, pianistko Kateřino Kolářovo. Naslednje leto je prevzel službo pianista na dvoru Ferdinanda v Pragi in hkrati obdržal klavirski inštitut. Kmalu se je v zakonu rodila prva hčerka, ki so ji sledile še tri. V tem času je nastalo mnogo klavirskih skladb, ki tvorijo osnovo klavirskega opusa Bedřicha Smetane.
Druščina na terasi opazi slastno klobaso in Morf skuje načrt, kako bodo prišli do nje. Vendar je to bolj zapleteno, kot je sprva videti. Kdo bo našel rešitev?
Druščina na terasi opazi slastno klobaso in Morf skuje načrt, kako bodo prišli do nje. Vendar je to bolj zapleteno, kot je sprva videti. Kdo bo našel rešitev?
Film Dedek gre na jug je zgodba o življenju, pričakovanjih in iskanju smisla. Je zgodba o prijateljstvu in ljubezni. Vlado ugrabi svojega najboljšega prijatelja Borisa iz bolnišnice, saj se ne želi sprijazniti z dejstvom, da Boris umira. Odloči se ga odpeljati v Srbijo, da bi ponovno srečal svojo dolgoletno, nikoli izsanjano ljubezen Nedo, s katero je zaradi nesrečnega spleta okoliščin pred leti prekinil stike. Sprva gre vse po planu, potem pa jima pot prekriža Rominja Esma in življenje gre od tu naprej po svoji poti. Scenarij in režija: Vinci Vogue Anžlovar / Igrajo: Vlado Novak, Boris Cavazza, Zala Djurić, ...
Film Dedek gre na jug je zgodba o življenju, pričakovanjih in iskanju smisla. Je zgodba o prijateljstvu in ljubezni. Vlado ugrabi svojega najboljšega prijatelja Borisa iz bolnišnice, saj se ne želi sprijazniti z dejstvom, da Boris umira. Odloči se ga odpeljati v Srbijo, da bi ponovno srečal svojo dolgoletno, nikoli izsanjano ljubezen Nedo, s katero je zaradi nesrečnega spleta okoliščin pred leti prekinil stike. Sprva gre vse po planu, potem pa jima pot prekriža Rominja Esma in življenje gre od tu naprej po svoji poti. Scenarij in režija: Vinci Vogue Anžlovar / Igrajo: Vlado Novak, Boris Cavazza, Zala Djurić, ...
Septembrski koncert cikla Harmonia Concertans — Stara glasba na Novem trgu je pod naslovom Kot ptičji spev združil angleško glasbo iz obdobja okrog leta 1700 za dve kljunasti flavti in basso continuo. Posebej za ta koncert je nastal tako spored kakor zasedba s flavtistkama Marušo Brezavšček in Urško Cvetko, gambistom Maurom Colantoniom in čembalistko Anno Kiskachi.
Septembrski koncert cikla Harmonia Concertans — Stara glasba na Novem trgu je pod naslovom Kot ptičji spev združil angleško glasbo iz obdobja okrog leta 1700 za dve kljunasti flavti in basso continuo. Posebej za ta koncert je nastal tako spored kakor zasedba s flavtistkama Marušo Brezavšček in Urško Cvetko, gambistom Maurom Colantoniom in čembalistko Anno Kiskachi.
Koprčanka Selma Skenderovič prinaša v slovensko literaturo dragocene poglede na migracije, večkulturnost, jezik in pripadnost. Svoje delo razume kot orodje za krepitev strpnosti in medsebojnega razumevanja. Tako so med drugim zapisali v reviji Forbes Slovenija, ki je mlado pesnico uvrstila na svoj prvi slovenski izbor 30 pod 30. Ob tej priložnosti smo jo povabili k pogovoru. Ogledali smo si premiero fantazijske satire Zmaj v Mestnem gledališču ljubljanskem, pa tudi razstavo Fragmenti v galeriji Miklova hiša v Ribnici. Glasbeno ogrlico je Armando Šturman posvetil preminulemu Alešu Hadalinu, med drugim ustanovnemu članu skupine Tantadruj in enemu naših najizvirnejših raziskovalcev človeškega glasu in petja.
Koprčanka Selma Skenderovič prinaša v slovensko literaturo dragocene poglede na migracije, večkulturnost, jezik in pripadnost. Svoje delo razume kot orodje za krepitev strpnosti in medsebojnega razumevanja. Tako so med drugim zapisali v reviji Forbes Slovenija, ki je mlado pesnico uvrstila na svoj prvi slovenski izbor 30 pod 30. Ob tej priložnosti smo jo povabili k pogovoru. Ogledali smo si premiero fantazijske satire Zmaj v Mestnem gledališču ljubljanskem, pa tudi razstavo Fragmenti v galeriji Miklova hiša v Ribnici. Glasbeno ogrlico je Armando Šturman posvetil preminulemu Alešu Hadalinu, med drugim ustanovnemu članu skupine Tantadruj in enemu naših najizvirnejših raziskovalcev človeškega glasu in petja.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Opuščene naftne vrtine onesnažujejo naš planet ter svoj zahrbtni strup neopazno širijo globoko pod površje in v ozračje. So prezrt vir metana, enega najmočnejših toplogrednih plinov. Postale so tempirana bomba toda pod nadzorom so le nekatere. Avtorji oddaje so obiskali več območij in preverjali, v kakšnem stanju so opuščene vrtine oziroma kaj vse ponekod počnejo lastniki, da bi se izognili stroškom, povezanih z zapiranjem vrtin in preprečevanjem okoljske škode. V ZDA recimo zakon naftnim in plinskim podjetjem nalaga, da morajo opuščene vrtine takoj zamašiti. Toda ta zakon je pogosto le mrtva črka na papirju. THE GHOSTS OF OIL / Francija / 2022 / Režija: Audrey Gloaguen
Opuščene naftne vrtine onesnažujejo naš planet ter svoj zahrbtni strup neopazno širijo globoko pod površje in v ozračje. So prezrt vir metana, enega najmočnejših toplogrednih plinov. Postale so tempirana bomba toda pod nadzorom so le nekatere. Avtorji oddaje so obiskali več območij in preverjali, v kakšnem stanju so opuščene vrtine oziroma kaj vse ponekod počnejo lastniki, da bi se izognili stroškom, povezanih z zapiranjem vrtin in preprečevanjem okoljske škode. V ZDA recimo zakon naftnim in plinskim podjetjem nalaga, da morajo opuščene vrtine takoj zamašiti. Toda ta zakon je pogosto le mrtva črka na papirju. THE GHOSTS OF OIL / Francija / 2022 / Režija: Audrey Gloaguen
The Man Who Would Be King - Mož, ki bi želel postati kralj je pustolovski film iz leta 1975, posnet po noveli Rudyarda Kiplinga iz leta 1888. Priredil in režiral ga je John Huston, v njem pa so igrali znani obrazi, kot so Sean Connery, Michael Caine, Saeed Jaffrey in Christopher Plummer. Glasbo za film je napisal Maurice Jarre. Filmu se je skladatelj predal z vsem srcem, tako da je k sodelovanju povabil indijske klasične glasbenike, kjer bi se na snemanju pridružili tradicionalnemu evropskemu simfoničnemu orkestru.
The Man Who Would Be King - Mož, ki bi želel postati kralj je pustolovski film iz leta 1975, posnet po noveli Rudyarda Kiplinga iz leta 1888. Priredil in režiral ga je John Huston, v njem pa so igrali znani obrazi, kot so Sean Connery, Michael Caine, Saeed Jaffrey in Christopher Plummer. Glasbo za film je napisal Maurice Jarre. Filmu se je skladatelj predal z vsem srcem, tako da je k sodelovanju povabil indijske klasične glasbenike, kjer bi se na snemanju pridružili tradicionalnemu evropskemu simfoničnemu orkestru.
Majhen poljski mišek je rad nabiral lepe kamenčke. Pripoveduje: Brane Grubar. Napisal: Leo Leonni. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Majhen poljski mišek je rad nabiral lepe kamenčke. Pripoveduje: Brane Grubar. Napisal: Leo Leonni. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Tokrat vam v posluh ponujamo posnetek prvega dela Koncerta ob trideset letnici delovanja kvinteta Dori. Posneli smo ga 20. novembra letos v Kulturnem centru Laško. Kvintet Dori je narodnozabavni ansambel, katerega začetki segajo v leto 1995. Nastanek zasedbe je povezan z znanim župnikom Izidorjem Pečovnikom - Dorijem, ki je na službovanje v Berlin odšel istega leta, kot je nastalo ime »Kvintet Dori«. Člani zasedbe so se takrat odločili, da se bodo imenovali po njem, ker jih je vzpodbujal in podpiral, da so se povezali med seboj in ustanovili ansambel. V vseh teh letih je kvintet Dori utrdil svoje ime in postal prepoznaven s svojim glasbenim slogom, odlikuje pa ga predvsem iskren odnos do domače glasbe in njenih poslušalcev. Koncert je povezoval Tilen Artač. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Tokrat vam v posluh ponujamo posnetek prvega dela Koncerta ob trideset letnici delovanja kvinteta Dori. Posneli smo ga 20. novembra letos v Kulturnem centru Laško. Kvintet Dori je narodnozabavni ansambel, katerega začetki segajo v leto 1995. Nastanek zasedbe je povezan z znanim župnikom Izidorjem Pečovnikom - Dorijem, ki je na službovanje v Berlin odšel istega leta, kot je nastalo ime »Kvintet Dori«. Člani zasedbe so se takrat odločili, da se bodo imenovali po njem, ker jih je vzpodbujal in podpiral, da so se povezali med seboj in ustanovili ansambel. V vseh teh letih je kvintet Dori utrdil svoje ime in postal prepoznaven s svojim glasbenim slogom, odlikuje pa ga predvsem iskren odnos do domače glasbe in njenih poslušalcev. Koncert je povezoval Tilen Artač. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Ko je pianist Francesco Piemontesi slišal neobjavljen posnetek pianista in skladatelja Sergeja Rahmaninova, je bil šokiran. Svoboda njegovega igranja, barve in virtuoznost, ki je vedno predstavljena z nasmehom, so ga prevzeli. Odločil se je, da bo tukaj raziskal tisto, kar je mislil, da sliši: alkimijo klavirja. Skupaj z režiserjem Janom Schmidtom-Garrejem je Piemontesi obiskal naboljše pianiste sveta, da bi mu razkrili skrivnosti igranja na klavir. Obiskala sta tudi Mario João Pires v Španiji, dirigenta Antonia Pappana in slovitega pianista Alfreda Brendela. Vabljeni na potovanje po zvočno razkošnem svetu klavirskega zvoka. THE ALCHEMY OF THE PIANO / Nemčija 2024 / režija Jan Schmidt-Garre
Ko je pianist Francesco Piemontesi slišal neobjavljen posnetek pianista in skladatelja Sergeja Rahmaninova, je bil šokiran. Svoboda njegovega igranja, barve in virtuoznost, ki je vedno predstavljena z nasmehom, so ga prevzeli. Odločil se je, da bo tukaj raziskal tisto, kar je mislil, da sliši: alkimijo klavirja. Skupaj z režiserjem Janom Schmidtom-Garrejem je Piemontesi obiskal naboljše pianiste sveta, da bi mu razkrili skrivnosti igranja na klavir. Obiskala sta tudi Mario João Pires v Španiji, dirigenta Antonia Pappana in slovitega pianista Alfreda Brendela. Vabljeni na potovanje po zvočno razkošnem svetu klavirskega zvoka. THE ALCHEMY OF THE PIANO / Nemčija 2024 / režija Jan Schmidt-Garre
Konec novembra je minilo 190 let od rojstva ameriškega humorističnega pisatelja Marka Twaina. Kdo ga ne pozna, kdo ni bral njegovih del? Njegovi junaki so se bralcem vseh generacij priljubili, Tom Sawyer in Huckleberry Finn pa sta spletla prijateljstvo z vsemi dečki sveta … Nekaj takega poskuša predstaviti tudi Literarni večer, ki ga je leta 1985 oblikoval Branko Šömen. Prevajalca Ferdinand Miklavc in Janez Gradišnik, avtor scenarija oddaje Branko Šömen, interpreta Srečo Špik in Vojko Zidar, bralca veznega besedila Jernej Pikel in Anica Gladek, ton in montaža Metka Rojc, režija Rosanda Sajko, urednika oddaje Branko Šömen, Matej Juh. Posneto leta 1985.
Konec novembra je minilo 190 let od rojstva ameriškega humorističnega pisatelja Marka Twaina. Kdo ga ne pozna, kdo ni bral njegovih del? Njegovi junaki so se bralcem vseh generacij priljubili, Tom Sawyer in Huckleberry Finn pa sta spletla prijateljstvo z vsemi dečki sveta … Nekaj takega poskuša predstaviti tudi Literarni večer, ki ga je leta 1985 oblikoval Branko Šömen. Prevajalca Ferdinand Miklavc in Janez Gradišnik, avtor scenarija oddaje Branko Šömen, interpreta Srečo Špik in Vojko Zidar, bralca veznega besedila Jernej Pikel in Anica Gladek, ton in montaža Metka Rojc, režija Rosanda Sajko, urednika oddaje Branko Šömen, Matej Juh. Posneto leta 1985.
Pohorski lastnik gozda in lovec, roker Lovro, za prijatelje Džon, samec na pragu štiridesetih, je žrtev novodobne poslovne mahinacije. Ker ni pravočasno uredil dokumentacije za zemljišče, ki je bilo že več rodov v lasti njegove družine, je to prišlo v last pogoltnega župana Frasa. Džon se s tem noče sprijazniti, pravico brezkompromisno vzame v svoje roke in ob pomoči mlade novinarke Alje začne upor malega človeka proti zastopnikom pokvarjenega sistema, v katerem vladajo nasilje, denar in politika. Scenarij: Jure Ivanušič; režija: Boris Jurjaševič; direktor fotografije:Jure Černec V glavnih vlogah: Jure Ivanušič (Džon), Iva Krajnc (Alja), igrajo še: Vlado Novak (Fras), Igor Žužek, Aljoša Ternovšek, Vladimir Vlaškalič, Jernej Šugman
Pohorski lastnik gozda in lovec, roker Lovro, za prijatelje Džon, samec na pragu štiridesetih, je žrtev novodobne poslovne mahinacije. Ker ni pravočasno uredil dokumentacije za zemljišče, ki je bilo že več rodov v lasti njegove družine, je to prišlo v last pogoltnega župana Frasa. Džon se s tem noče sprijazniti, pravico brezkompromisno vzame v svoje roke in ob pomoči mlade novinarke Alje začne upor malega človeka proti zastopnikom pokvarjenega sistema, v katerem vladajo nasilje, denar in politika. Scenarij: Jure Ivanušič; režija: Boris Jurjaševič; direktor fotografije:Jure Černec V glavnih vlogah: Jure Ivanušič (Džon), Iva Krajnc (Alja), igrajo še: Vlado Novak (Fras), Igor Žužek, Aljoša Ternovšek, Vladimir Vlaškalič, Jernej Šugman
Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne zasledite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.
Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne zasledite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.
Dramsko besedilo ameriškega dramatika je drzen prenos Ajshilove Oresteje v vzdušje ameriške družine ob koncu vojne severnih držav proti južnim leta 1865. Namesto usodnosti, ki so ji bili ljudje in bogovi podvrženi v starih grških tragedijah, je O'Neill prikazal demoničnost človeških nagonov, ki ljudem določajo usodo. Režiser: Fran Žižek Prevajalka: Mira Mihelič Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Ezra Mannon, brigadni general – Vladimir Skrbinšek Christine, njegova žena – Sava Sever Lavinia, njuna hči – Štefka Drolc Adam Brant, kapitan – Jurij Souček Peter Niles, artiljerijski stotnik – Drago Makuc Hazel Niles – Alenka Svetel Seth Beckwith, sluga pri Mannonovih – Stane Potokar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1961.
Dramsko besedilo ameriškega dramatika je drzen prenos Ajshilove Oresteje v vzdušje ameriške družine ob koncu vojne severnih držav proti južnim leta 1865. Namesto usodnosti, ki so ji bili ljudje in bogovi podvrženi v starih grških tragedijah, je O'Neill prikazal demoničnost človeških nagonov, ki ljudem določajo usodo. Režiser: Fran Žižek Prevajalka: Mira Mihelič Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Ezra Mannon, brigadni general – Vladimir Skrbinšek Christine, njegova žena – Sava Sever Lavinia, njuna hči – Štefka Drolc Adam Brant, kapitan – Jurij Souček Peter Niles, artiljerijski stotnik – Drago Makuc Hazel Niles – Alenka Svetel Seth Beckwith, sluga pri Mannonovih – Stane Potokar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1961.
Obrambni minister ni navdušen nad poveljevanjem polkovnika Andreassona. Njega in vojake, ki so jih zajeli četniki, pokličejo na zaslišanje. Strand ne želi več sodelovati v mirovnih silah, polkovnika pa prosi, naj priskrbi dovoljenje za odhod še Almi. Alma hlini bolečine v trebuhu, da lahko ostane doma. Ko staršev ni, Stranda povabi k sebi. Forss se odloči, da ne bo odšel domov z očetom. A LIFE'S WORTH / 2025 / koprodukcija Scenarij: Mona Masri, Oliver Dixon Režija: Ahmed Abdullahi V glavnih vlogah: Edvin Ryding, Maxwell Cunningham, Erik Enge, Toni Prince, Johan Rheborg, Niclas Fransson, Sandra Stojiljković, Björn Elgerd, Johannes Kuhnke, Lazar Dragojević, Eva Porobić, Faketa Salihbegović-Avdagić, Teodora Dragičević, Alban Ukaj, Pavle Marković, Ivana Roščić
Obrambni minister ni navdušen nad poveljevanjem polkovnika Andreassona. Njega in vojake, ki so jih zajeli četniki, pokličejo na zaslišanje. Strand ne želi več sodelovati v mirovnih silah, polkovnika pa prosi, naj priskrbi dovoljenje za odhod še Almi. Alma hlini bolečine v trebuhu, da lahko ostane doma. Ko staršev ni, Stranda povabi k sebi. Forss se odloči, da ne bo odšel domov z očetom. A LIFE'S WORTH / 2025 / koprodukcija Scenarij: Mona Masri, Oliver Dixon Režija: Ahmed Abdullahi V glavnih vlogah: Edvin Ryding, Maxwell Cunningham, Erik Enge, Toni Prince, Johan Rheborg, Niclas Fransson, Sandra Stojiljković, Björn Elgerd, Johannes Kuhnke, Lazar Dragojević, Eva Porobić, Faketa Salihbegović-Avdagić, Teodora Dragičević, Alban Ukaj, Pavle Marković, Ivana Roščić
Roman Popolnosti je v zadnjem času pritegnil veliko pozornosti, tudi zaradi avtorja Vincenza Latronica, ki je oktobra obiskal Ljubljano. Delo lahko beremo, kot zapiše avtor spremne besede h knjigi Zoran Pungerčar, kot "zabavno kritiko generacije, analizo razgradnje osnovnih družbenih sistemov, ki so bili sestavni del življenja naših staršev, ali kot dokument pop kulture obdobja med letoma 2010 in 2020", to je obdobja, ki ga je Vincenzo Latronico v intervjuju za MMC poimenoval obdobje naivnega optimizma v Evropi. Avtor je bil za angleški prevod knjige letos nominiran za mednarodnega bookerja, sicer pa je delo, kot priznava sam, sodobna predelava romana Stvari Georgesa Pereca. Osrednja lika sta Anna in Tom, grafična oblikovalca svobodnjaka, ki sta se z evropske periferije preselila v Berlin, in sicer zato, ker so po njunem mnenju v domačih mestih in državah ostali samo ljudje, ki so pristali na monotono življenje. Roman dobro ubesedi milenijski občutek, da junaka za ovinkom vedno čaka nekaj boljšega, resničnost pa se z občutkom največkrat ne ujame. Izbrali smo odlomek z začetka romana, napisanega v pravcati maniri "novega romana", torej s podrobnimi opisi, ki slikajo ozadje in nekakšno duhovno kuliso osrednjega para. Prevajalec Mišo Renko, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Roman Popolnosti je v zadnjem času pritegnil veliko pozornosti, tudi zaradi avtorja Vincenza Latronica, ki je oktobra obiskal Ljubljano. Delo lahko beremo, kot zapiše avtor spremne besede h knjigi Zoran Pungerčar, kot "zabavno kritiko generacije, analizo razgradnje osnovnih družbenih sistemov, ki so bili sestavni del življenja naših staršev, ali kot dokument pop kulture obdobja med letoma 2010 in 2020", to je obdobja, ki ga je Vincenzo Latronico v intervjuju za MMC poimenoval obdobje naivnega optimizma v Evropi. Avtor je bil za angleški prevod knjige letos nominiran za mednarodnega bookerja, sicer pa je delo, kot priznava sam, sodobna predelava romana Stvari Georgesa Pereca. Osrednja lika sta Anna in Tom, grafična oblikovalca svobodnjaka, ki sta se z evropske periferije preselila v Berlin, in sicer zato, ker so po njunem mnenju v domačih mestih in državah ostali samo ljudje, ki so pristali na monotono življenje. Roman dobro ubesedi milenijski občutek, da junaka za ovinkom vedno čaka nekaj boljšega, resničnost pa se z občutkom največkrat ne ujame. Izbrali smo odlomek z začetka romana, napisanega v pravcati maniri "novega romana", torej s podrobnimi opisi, ki slikajo ozadje in nekakšno duhovno kuliso osrednjega para. Prevajalec Mišo Renko, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Petke pogosto začenjamo z obletnicami, danes se bomo v prvi uri Glasbene jutranjice spomnili treh. LODOVICO GIUSTINI DA PISTOIA: SONATA 8 V A-DURU Čembalo: ANDREA COEN KURT MAGNUS ATTERBERG: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP.27 Violončelo: WERNER THOMAS MIFUNE, klavir: CARMEN PIAZZINI PERCY EASTMAN FLETCHER: AN EPIC SYMPHONY JOHN FOSTER BLACK DYKE MILLS BAND, dirigent: PETER PARKES
Petke pogosto začenjamo z obletnicami, danes se bomo v prvi uri Glasbene jutranjice spomnili treh. LODOVICO GIUSTINI DA PISTOIA: SONATA 8 V A-DURU Čembalo: ANDREA COEN KURT MAGNUS ATTERBERG: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP.27 Violončelo: WERNER THOMAS MIFUNE, klavir: CARMEN PIAZZINI PERCY EASTMAN FLETCHER: AN EPIC SYMPHONY JOHN FOSTER BLACK DYKE MILLS BAND, dirigent: PETER PARKES
MATIJA MARČINA: A LITTLE LATIN SUITE Oboa: EVA DROLC, marimba: PETRA VIDMAR, klavir: JAN SEVER GEORGE GERSHWIN: RAPSODIJA V MODREM ZA KLAVIR IN ORKESTER Klavir: KLEMEN GOLNER, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: SIMON KREČIČ TADEJ TOMŠIČ: A BALLAD WORTH THE WAIT BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: TADEJ TOMŠIČ IGOR STRAVINSKI: EBONY CONCERTO ZA SOLO KLARINET IN JAZZ BAND Klarinet: MATE BEKAVAC, BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: MATE BEKAVAC LEONARD BERNSTEIN / JAMES BOATMAN: Odlomki muzikala Zgodba z zahodne strani v priredbi za kvartet saksofonov KVARTET SAKSOFONOV KONTINUUM: sopran saksofon – ROK VOLK, alt saksofon – BERNARD HOMAN, tenor saksofon – BLAŽ MIJOVIČ, bariton saksofon – IVOR RELJIĆ DARIUS MILHAUD: LA CRÉATION DU MONDE Saksofon: DONALD LAFEVRE, THE ATLANTIC SINFONIETTA, dirigent: ANDREW SCHENCK KURT WEILL / J. RAE: Odlomki iz Opere za tri groše SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV: klarinet – ANDREJ ZUPAN, JOŽE KREGAR, DUŠAN SODJA, ALJOŠA DEFERRI NINO ROTA: LA STRADA, SIMFONIČNA SUITA METROPOLITANSKI ORKESTER IZ MONTREALA, dirigent: YANNICK NÉZET SÉGUIN
MATIJA MARČINA: A LITTLE LATIN SUITE Oboa: EVA DROLC, marimba: PETRA VIDMAR, klavir: JAN SEVER GEORGE GERSHWIN: RAPSODIJA V MODREM ZA KLAVIR IN ORKESTER Klavir: KLEMEN GOLNER, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: SIMON KREČIČ TADEJ TOMŠIČ: A BALLAD WORTH THE WAIT BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: TADEJ TOMŠIČ IGOR STRAVINSKI: EBONY CONCERTO ZA SOLO KLARINET IN JAZZ BAND Klarinet: MATE BEKAVAC, BIG BAND RTV SLOVENIJA, dirigent: MATE BEKAVAC LEONARD BERNSTEIN / JAMES BOATMAN: Odlomki muzikala Zgodba z zahodne strani v priredbi za kvartet saksofonov KVARTET SAKSOFONOV KONTINUUM: sopran saksofon – ROK VOLK, alt saksofon – BERNARD HOMAN, tenor saksofon – BLAŽ MIJOVIČ, bariton saksofon – IVOR RELJIĆ DARIUS MILHAUD: LA CRÉATION DU MONDE Saksofon: DONALD LAFEVRE, THE ATLANTIC SINFONIETTA, dirigent: ANDREW SCHENCK KURT WEILL / J. RAE: Odlomki iz Opere za tri groše SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV: klarinet – ANDREJ ZUPAN, JOŽE KREGAR, DUŠAN SODJA, ALJOŠA DEFERRI NINO ROTA: LA STRADA, SIMFONIČNA SUITA METROPOLITANSKI ORKESTER IZ MONTREALA, dirigent: YANNICK NÉZET SÉGUIN