Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poslušamo Koncertno suito za violončelo in orkester, op. 28 Alexandra Sergejeviča Tanejeva in Sonato za klavir v B-duru, št. 20 Josepha Haydna.
Poslušamo Koncertno suito za violončelo in orkester, op. 28 Alexandra Sergejeviča Tanejeva in Sonato za klavir v B-duru, št. 20 Josepha Haydna.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Sara in Raček raziskujeta Sarino omaro za obleke. V njej je marsikaj zanimivega. Sara si nadene masko za potapljanje, Raček obuje škorenj … Takrat se jima utrne zamisel, da bi uprizorila igro. V njej bi kot pantomimika posnemala drug drugega. To jima gre zmeraj dobro od rok, zato je igra odlična.
Sara in Raček raziskujeta Sarino omaro za obleke. V njej je marsikaj zanimivega. Sara si nadene masko za potapljanje, Raček obuje škorenj … Takrat se jima utrne zamisel, da bi uprizorila igro. V njej bi kot pantomimika posnemala drug drugega. To jima gre zmeraj dobro od rok, zato je igra odlična.
Na potepu do velikega hrasta se Robi domisli, da bi po poti puščal drobtine – tako bosta z Mišem zlahka našla pot nazaj. A ko se želita vrniti, ugotovita, da je drobtine nekdo pojedel. Na srečo se Robi hitro domisli druge rešitve.
Na potepu do velikega hrasta se Robi domisli, da bi po poti puščal drobtine – tako bosta z Mišem zlahka našla pot nazaj. A ko se želita vrniti, ugotovita, da je drobtine nekdo pojedel. Na srečo se Robi hitro domisli druge rešitve.
Poslušamo Simfonični koncert za violončelo in orkester v e-molu, op. 125 Sergeja Prokofjeva, Kvartet v Es-duru, št. 1, op. 7 Johanna Schoberta, staro angleško balado Kralj Estmere za zbor in orkester Gustava Holsta ter Glasbeni utrinek v h-molu št. 5, op. 16 Sergeja Rahmaninova.
Poslušamo Simfonični koncert za violončelo in orkester v e-molu, op. 125 Sergeja Prokofjeva, Kvartet v Es-duru, št. 1, op. 7 Johanna Schoberta, staro angleško balado Kralj Estmere za zbor in orkester Gustava Holsta ter Glasbeni utrinek v h-molu št. 5, op. 16 Sergeja Rahmaninova.
Ko zelo pomembna pošast obišče šolo, ji mora Bučko izročiti šopek rož. Bučko je prepričan, da je za nalogo preveč neroden, zato se skrije. Bo zamudil svoj nastop ali pa bo s pomočjo nepričakovanega tovariša vendarle zbral pogum?
Ko zelo pomembna pošast obišče šolo, ji mora Bučko izročiti šopek rož. Bučko je prepričan, da je za nalogo preveč neroden, zato se skrije. Bo zamudil svoj nastop ali pa bo s pomočjo nepričakovanega tovariša vendarle zbral pogum?
Babica bere Fani, ki je na obisku pri njej, o tamkajšnji pravljični morski pošasti. Na poti domov Eli žogica po nesreči pade v vodo. Ker se morajo vrniti ponjo, jih ujame oseka, zato morajo prenočiti na bližnjem otočku, od koder je že videti njihov dom. Dogodek se spremeni v prijetno dogodivščino za vse in še zlasti Fani se zdi prav imenitno.
Babica bere Fani, ki je na obisku pri njej, o tamkajšnji pravljični morski pošasti. Na poti domov Eli žogica po nesreči pade v vodo. Ker se morajo vrniti ponjo, jih ujame oseka, zato morajo prenočiti na bližnjem otočku, od koder je že videti njihov dom. Dogodek se spremeni v prijetno dogodivščino za vse in še zlasti Fani se zdi prav imenitno.
Pesnica Dorothea Grünzweig se je rodila leta 1952 v Nemčiji. Od konca 80-ih let živi na Finskem kot pisateljica in prevajalka. Življenje Nemke na Finskem, tujstvo, zadržanost do domačega in znanega, a nič manj do novega, spraševanje o zmožnosti prilagajanja, predvsem pa cela paleta zimskih občutij - vse to so sestavni deli njene poezije. Pesem Ni snega, ki bi se spustil je iz zbirke Stekleni glasovi. Prevedla jo je Tesa Drev Juh. Interpretira Saša Mihelčič, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič, posneto leta 2014.
Pesnica Dorothea Grünzweig se je rodila leta 1952 v Nemčiji. Od konca 80-ih let živi na Finskem kot pisateljica in prevajalka. Življenje Nemke na Finskem, tujstvo, zadržanost do domačega in znanega, a nič manj do novega, spraševanje o zmožnosti prilagajanja, predvsem pa cela paleta zimskih občutij - vse to so sestavni deli njene poezije. Pesem Ni snega, ki bi se spustil je iz zbirke Stekleni glasovi. Prevedla jo je Tesa Drev Juh. Interpretira Saša Mihelčič, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič, posneto leta 2014.
Naše hrabre zajčke pride obiskat prijatelj, tiger Renči. Njegov oče si je izmislil igro, ki je kot nalašč za mlade raziskovalce džungle. Pomaga namreč pri pogumu. Poimenoval jo je »trije izzivi«.
Naše hrabre zajčke pride obiskat prijatelj, tiger Renči. Njegov oče si je izmislil igro, ki je kot nalašč za mlade raziskovalce džungle. Pomaga namreč pri pogumu. Poimenoval jo je »trije izzivi«.
Poslušamo Simfonični koncert za violončelo in orkester v e-molu, op. 125 Sergeja Prokofjeva, Kvartet v Es-duru, št. 1, op. 7 Johanna Schoberta, staro angleško balado Kralj Estmere za zbor in orkester Gustava Holsta ter Glasbeni utrinek v h-molu št. 5, op. 16 Sergeja Rahmaninova.
Poslušamo Simfonični koncert za violončelo in orkester v e-molu, op. 125 Sergeja Prokofjeva, Kvartet v Es-duru, št. 1, op. 7 Johanna Schoberta, staro angleško balado Kralj Estmere za zbor in orkester Gustava Holsta ter Glasbeni utrinek v h-molu št. 5, op. 16 Sergeja Rahmaninova.
Bili so trije bratje, dva sta si hitro uredila življenje, tretji, Jemelja, pa je bil v vsem počasen in ni rad delal. Imeli so ga za norčka. A je prav on ujel čudežno ščuko, ki je lahko izpolnila vse njegove želje. Za njegovo skrivno moč pa je izvedel veliki car in takrat se je njegovo življenje obrnilo na glavo. Režiser: Jože Vozny Prevajalka in dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Jemelja - Janez Hočevar Prva svakinja - Majda Potokar Druga svakinja - Meta Vranič Ščuka - Mojca Ribič Carski častnik - Kristijan Muck Car - France Presetnik Prvi dvorjan - Tone Homar Carična Marja - Alja Tkačev Pripovedovalec - Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1971.
Bili so trije bratje, dva sta si hitro uredila življenje, tretji, Jemelja, pa je bil v vsem počasen in ni rad delal. Imeli so ga za norčka. A je prav on ujel čudežno ščuko, ki je lahko izpolnila vse njegove želje. Za njegovo skrivno moč pa je izvedel veliki car in takrat se je njegovo življenje obrnilo na glavo. Režiser: Jože Vozny Prevajalka in dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Jemelja - Janez Hočevar Prva svakinja - Majda Potokar Druga svakinja - Meta Vranič Ščuka - Mojca Ribič Carski častnik - Kristijan Muck Car - France Presetnik Prvi dvorjan - Tone Homar Carična Marja - Alja Tkačev Pripovedovalec - Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1971.
Vili je dogovorjen s Tičem, da mu prinese nekaj lešnikov. Toda oče mu ne pusti od doma, saj je zunaj zelo gosta megla. Končno mu dovoli, a pod pogojem, da se vsi trije – Vili, Suzi in Žanko – privežejo na isto vrv, da se ne bi izgubili. Na poti v megli zagledajo silhueto nečesa, za kar mislijo, da je pošast, in splezajo na drevo. Medtem se jim raztresejo lešniki. Ko se spet vrnejo na tla, spoznajo, da je bil »pošast« njihov prijatelj Bizon, ki je vse raztresene lešnike že pojedel. K Tiču pridejo praznih rok, a temu je pomembnejša njihova družba kot lešniki.
Vili je dogovorjen s Tičem, da mu prinese nekaj lešnikov. Toda oče mu ne pusti od doma, saj je zunaj zelo gosta megla. Končno mu dovoli, a pod pogojem, da se vsi trije – Vili, Suzi in Žanko – privežejo na isto vrv, da se ne bi izgubili. Na poti v megli zagledajo silhueto nečesa, za kar mislijo, da je pošast, in splezajo na drevo. Medtem se jim raztresejo lešniki. Ko se spet vrnejo na tla, spoznajo, da je bil »pošast« njihov prijatelj Bizon, ki je vse raztresene lešnike že pojedel. K Tiču pridejo praznih rok, a temu je pomembnejša njihova družba kot lešniki.
To jutro se Krtica kar noče prebuditi in Zbiralec se sam odpravi iskat zvoke. Najprej sliši pismonošo in psa, potem pa ga pritegne skrivnostno petje. Po cerkvi se razlegata človeški glas in donenje nenavadnega glasbila.
To jutro se Krtica kar noče prebuditi in Zbiralec se sam odpravi iskat zvoke. Najprej sliši pismonošo in psa, potem pa ga pritegne skrivnostno petje. Po cerkvi se razlegata človeški glas in donenje nenavadnega glasbila.
Zafrk komaj čaka, da se bo namočil v vroči blatni kopeli. Toda v Kripi ni vroče vode. Zato pošlje robotka ponjo. Odkrijeta jo v dolini na Japonskem. Tja se navdušeni odpravljajo tudi Reaktivčki, ki se veselijo obiska opičjega parka.
Zafrk komaj čaka, da se bo namočil v vroči blatni kopeli. Toda v Kripi ni vroče vode. Zato pošlje robotka ponjo. Odkrijeta jo v dolini na Japonskem. Tja se navdušeni odpravljajo tudi Reaktivčki, ki se veselijo obiska opičjega parka.
V džungli je kot povsod po svetu, tudi živali niso vedno enotne. Balu pripoveduje Mavgliju o medvedih in volkovih, ki se kdaj pa kdaj sporečejo.
V džungli je kot povsod po svetu, tudi živali niso vedno enotne. Balu pripoveduje Mavgliju o medvedih in volkovih, ki se kdaj pa kdaj sporečejo.
Kadeti preživijo popoldan ob raziskovanju otoka Bumerang, potem pa na njem obtičijo, ker Murko ni dovolj privezal svojega čolna. Nino se odloči, da jih bo rešil, v njegovem nahrbtniku se namreč skriva marsikaj, tudi rešilne spodnjice.
Kadeti preživijo popoldan ob raziskovanju otoka Bumerang, potem pa na njem obtičijo, ker Murko ni dovolj privezal svojega čolna. Nino se odloči, da jih bo rešil, v njegovem nahrbtniku se namreč skriva marsikaj, tudi rešilne spodnjice.
Mami meni, da v njihovi družini ni lepo uporabljati besedo sekretek, lepša beseda se ji zdi stranišče. Vname se burna razprava o tem, katere besede še spadajo k primernemu izražanju in katerim naj se raje izogibajo. Ugotovijo, da je težko postavljati pravila, pa tudi to, da ima vsaka družina svoje mnenje o primerni uporabi nekaterih izrazov.
Mami meni, da v njihovi družini ni lepo uporabljati besedo sekretek, lepša beseda se ji zdi stranišče. Vname se burna razprava o tem, katere besede še spadajo k primernemu izražanju in katerim naj se raje izogibajo. Ugotovijo, da je težko postavljati pravila, pa tudi to, da ima vsaka družina svoje mnenje o primerni uporabi nekaterih izrazov.
Čebema si želi imeti fanta. Živa ji skuša pomagati in neustrašnega Črva prosi, da bi za en dan postal Čebemin fant. A potem ugotovi, da tudi sama nekaj čuti do Črva, zato je ljubosumna na odnos med Čebemo in Črvom. Čebema pa pozna rešitev.
Čebema si želi imeti fanta. Živa ji skuša pomagati in neustrašnega Črva prosi, da bi za en dan postal Čebemin fant. A potem ugotovi, da tudi sama nekaj čuti do Črva, zato je ljubosumna na odnos med Čebemo in Črvom. Čebema pa pozna rešitev.
Naveličan, da ga Lud neprestano ponižuje, Nob zapusti druščino. Tib predlaga, naj se Nob igra z njim, a Tamtam najboljšega prijatelja noče deliti. Med Nobom in Tamtamom se zakrešejo iskre.
Naveličan, da ga Lud neprestano ponižuje, Nob zapusti druščino. Tib predlaga, naj se Nob igra z njim, a Tamtam najboljšega prijatelja noče deliti. Med Nobom in Tamtamom se zakrešejo iskre.
Egon in Ajda imata za sabo najboljši dan, kar jih pomnita. Kako lepo, če bi bil tak tudi naslednji. Morda pa je lahko. Ko se zjutraj zbudita, naredita vse tako kot dan prej, toda narava je nepredvidljiva in zato niti en dan ni enak drugemu.
Egon in Ajda imata za sabo najboljši dan, kar jih pomnita. Kako lepo, če bi bil tak tudi naslednji. Morda pa je lahko. Ko se zjutraj zbudita, naredita vse tako kot dan prej, toda narava je nepredvidljiva in zato niti en dan ni enak drugemu.
Lili bi rada spletla svojo mrežo, saj v bratovi slabo spi, zato ponoči blodi po drugih mrežah. Tega še ne zna, zato je žalostna. Vsa družina ji deli nasvete, a vse zaman, dokler se ne zgodi nekaj nepričakovanega.
Lili bi rada spletla svojo mrežo, saj v bratovi slabo spi, zato ponoči blodi po drugih mrežah. Tega še ne zna, zato je žalostna. Vsa družina ji deli nasvete, a vse zaman, dokler se ne zgodi nekaj nepričakovanega.
Kmet se začne ukvarjati s kiparstvom. Nehote spusti ogromen kos kamna na Timijevega medvedka. Jon in čreda morajo dvigniti težko skalo, da bi prišli do dragocene igračke.
Kmet se začne ukvarjati s kiparstvom. Nehote spusti ogromen kos kamna na Timijevega medvedka. Jon in čreda morajo dvigniti težko skalo, da bi prišli do dragocene igračke.
Lungau je gorska regija Salzburga z ozkimi dolinami in kristalno čistimi gorskimi jezeri. Po vsej Avstriji poznajo okusen krompir iz te regije in lungauške gorske ovce. Jeseni se Johannes Bauer odpravi na goro po ovce, žena Christina pa s prijateljico nabira brusnice in pripravlja za tiste kraje značilne specialitete, kot je ovčja pečenka. ZU TISCH / 2016 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Lungau je gorska regija Salzburga z ozkimi dolinami in kristalno čistimi gorskimi jezeri. Po vsej Avstriji poznajo okusen krompir iz te regije in lungauške gorske ovce. Jeseni se Johannes Bauer odpravi na goro po ovce, žena Christina pa s prijateljico nabira brusnice in pripravlja za tiste kraje značilne specialitete, kot je ovčja pečenka. ZU TISCH / 2016 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Evroradijski koncert tokrat predstavlja znani Berlinski filharmonični orkester – Berlinsko filharmonijo, pred katerega bo stopil dirigent Kirill Petrenko. V koncertu za oboo in mali orkester se bo pridružil še solist Albrech Mayer. Posnetki, ki jih bomo predvajali, so nastali v sklopu Festivala Berlinske filharmonije 19. septembra letos.
Evroradijski koncert tokrat predstavlja znani Berlinski filharmonični orkester – Berlinsko filharmonijo, pred katerega bo stopil dirigent Kirill Petrenko. V koncertu za oboo in mali orkester se bo pridružil še solist Albrech Mayer. Posnetki, ki jih bomo predvajali, so nastali v sklopu Festivala Berlinske filharmonije 19. septembra letos.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Z adventom se začne 1. obdobje novega cerkvenega leta, v njem pa je v ospredju pričakovanje Odrešenika in njegovega rojstva. Odlomki iz Svetega Pisma, ki se v tem času berejo pri liturgiji, sicer govorijo tudi o Kristusovem drugem prihodu, ki naj bi bil ob koncu sveta, témi, ki kliče posebej k razmisleku v kratkih in temačnih adventnih dnevih. Smiselna in sporočilna pa je tudi adventna glasba, ki z mistično, ponekod skoraj magično komponento zveni skrivnostno in hkrati optimistično. Predvsem je polna svetlobe in upanja, ki ju ljudje potrebujemo v tem času.
Z adventom se začne 1. obdobje novega cerkvenega leta, v njem pa je v ospredju pričakovanje Odrešenika in njegovega rojstva. Odlomki iz Svetega Pisma, ki se v tem času berejo pri liturgiji, sicer govorijo tudi o Kristusovem drugem prihodu, ki naj bi bil ob koncu sveta, témi, ki kliče posebej k razmisleku v kratkih in temačnih adventnih dnevih. Smiselna in sporočilna pa je tudi adventna glasba, ki z mistično, ponekod skoraj magično komponento zveni skrivnostno in hkrati optimistično. Predvsem je polna svetlobe in upanja, ki ju ljudje potrebujemo v tem času.
Težko je biti mama, ugotavlja srbska pisateljica Jelica Greganović, pa najsi bo otrok še v vrtcu ali pa že bolj ali manj odrasel. Prevajalec Štefan Kutoš, igralka Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Sonja Strenar in Nejc Zupančič. Posneto aprila 2017. Posneto aprila 2017.
Težko je biti mama, ugotavlja srbska pisateljica Jelica Greganović, pa najsi bo otrok še v vrtcu ali pa že bolj ali manj odrasel. Prevajalec Štefan Kutoš, igralka Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Sonja Strenar in Nejc Zupančič. Posneto aprila 2017. Posneto aprila 2017.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
v odlomkih Gounoda, Smetane, Wagnerja, Puccinija, Rossinija, Donizettija in Bizeta.
v odlomkih Gounoda, Smetane, Wagnerja, Puccinija, Rossinija, Donizettija in Bizeta.
Predvajamo posnetke s koncerta Simfoničnega orkestra Praškega radia, ki je 9. decembra lani nastopil v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi. Umetniško vodstvo na koncertu je prevzel violinist Renaud Capuçon in se predstavil tudi kot solist v redkeje izvajanem Violinskem koncertu Gabriela Fauréja. Spored sta dopolnili Fauréjeva suita Pelléas in Melisanda, op. 80 in Simfonija št. 3 v a-molu, op. 56 'Škotska' Felixa Mendelssohna. Naročnica glasbe za londonsko uprizoritev simbolistične igre Maurica Maeterlincka gospa Campbell je o Fauréju zapisala: "Z najnežnejšim navdihom je dojel poetično čistost, ki prežema in obdaja Maeterlinckovo ljubko igro."
Predvajamo posnetke s koncerta Simfoničnega orkestra Praškega radia, ki je 9. decembra lani nastopil v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi. Umetniško vodstvo na koncertu je prevzel violinist Renaud Capuçon in se predstavil tudi kot solist v redkeje izvajanem Violinskem koncertu Gabriela Fauréja. Spored sta dopolnili Fauréjeva suita Pelléas in Melisanda, op. 80 in Simfonija št. 3 v a-molu, op. 56 'Škotska' Felixa Mendelssohna. Naročnica glasbe za londonsko uprizoritev simbolistične igre Maurica Maeterlincka gospa Campbell je o Fauréju zapisala: "Z najnežnejšim navdihom je dojel poetično čistost, ki prežema in obdaja Maeterlinckovo ljubko igro."
Madžarska družinska uspešnica, barvit film o odraščanju - poleg tega pa še duhovit priročnik, kako napisati knjigo! Nina si rada izmišljuje zgodbe in želi postati pisateljica. Ko sanje izpove boemski pisateljici iz sosednje hiše, ji ta pomaga piliti pisateljske veščine. Nina kmalu spozna, da je pisanje odlično sredstvo za predelovanje osebnih zagat. Pred leti je namreč izgubila mamo, ki se je ne spominja več, zdaj pa jo s pisanjem začne obujati k življenju. Hkrati ji uspe skozi pisanje odpreti srce tudi za novo družinsko članico – očetovo novo punco – ter za svojo prvo ljubezen. Knjigo z nenavadnim naslovom je podpisala nizozemska pisateljica Annet Huizing in zanjo prejela prestižno nizozemsko nagrado Srebrno pero. Prevedena je bila že v deset jezikov, tudi pri nas; izšla je pri založbi Zala v iskrivem prevodu Mateje Seliškar Kenda. Čeprav v njem spremljamo mladinsko junakinjo, gre za medgeneracijski roman in tako tudi medgeneracijski film, ki s svojskim pristopom k izgubi, žalovanju in sprijaznjenju vzbuja tako solze kot smeh. Film je na Madžarskem dosegel izjemen uspeh, saj je uradno postal najuspešnejši igrani celovečerni film v tej državi od 90. let dalje. Izvirni naslov: VÉLETLENÜL ÍRTAM EGY KÖNYVET / Madžarski film, 2024 / Režija: Nóra Lakos / Scenarij: Nóra Lakos, po romanu Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Annet Huizing / Igrajo: Villõ Demeter, László Mátray, Kati Zsurzs
Madžarska družinska uspešnica, barvit film o odraščanju - poleg tega pa še duhovit priročnik, kako napisati knjigo! Nina si rada izmišljuje zgodbe in želi postati pisateljica. Ko sanje izpove boemski pisateljici iz sosednje hiše, ji ta pomaga piliti pisateljske veščine. Nina kmalu spozna, da je pisanje odlično sredstvo za predelovanje osebnih zagat. Pred leti je namreč izgubila mamo, ki se je ne spominja več, zdaj pa jo s pisanjem začne obujati k življenju. Hkrati ji uspe skozi pisanje odpreti srce tudi za novo družinsko članico – očetovo novo punco – ter za svojo prvo ljubezen. Knjigo z nenavadnim naslovom je podpisala nizozemska pisateljica Annet Huizing in zanjo prejela prestižno nizozemsko nagrado Srebrno pero. Prevedena je bila že v deset jezikov, tudi pri nas; izšla je pri založbi Zala v iskrivem prevodu Mateje Seliškar Kenda. Čeprav v njem spremljamo mladinsko junakinjo, gre za medgeneracijski roman in tako tudi medgeneracijski film, ki s svojskim pristopom k izgubi, žalovanju in sprijaznjenju vzbuja tako solze kot smeh. Film je na Madžarskem dosegel izjemen uspeh, saj je uradno postal najuspešnejši igrani celovečerni film v tej državi od 90. let dalje. Izvirni naslov: VÉLETLENÜL ÍRTAM EGY KÖNYVET / Madžarski film, 2024 / Režija: Nóra Lakos / Scenarij: Nóra Lakos, po romanu Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Annet Huizing / Igrajo: Villõ Demeter, László Mátray, Kati Zsurzs
Morf poskuša premagati Lilo v njeni najljubši videoigri. Odloči se, da se bo povzpel na višji nivo, kjer se mora izogibati digitalnemu pecivu in jeznemu kuharju! Igra se nadaljuje!
Morf poskuša premagati Lilo v njeni najljubši videoigri. Odloči se, da se bo povzpel na višji nivo, kjer se mora izogibati digitalnemu pecivu in jeznemu kuharju! Igra se nadaljuje!
Na prvo adventno nedeljo predstavljamo orgelsko glasbo, ki so jo na melodije protestantskih koralov Kako lepo sveti zvezda danica, Zdramite se, kliče nas glas, Pridi zdaj, Odrešenik sveta in Vzbrstel je cvet pisali skladatelji različnih glasbenih obdobij.
Na prvo adventno nedeljo predstavljamo orgelsko glasbo, ki so jo na melodije protestantskih koralov Kako lepo sveti zvezda danica, Zdramite se, kliče nas glas, Pridi zdaj, Odrešenik sveta in Vzbrstel je cvet pisali skladatelji različnih glasbenih obdobij.
Američanka Elizabeth Griffin se je po študiju podala na potovanje po svetu in se leta 1993 ustalila na tržaškem Krasu ter si ustvarila družino. Še zdaj živi tam, dejavno vključena v kar kompleksno skupnost. Opazuje življenje in naravo okoli sebe, se čudi, sprejema in piše. Pri tržaški založbi Mladika je izšla knjižica njenih zapisov 'Moj kraški pristan' in iz nje smo izbrali nekaj odlomkov Prevajalka Breda Biščak, igralka Darja Reichman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto leta 2025.
Američanka Elizabeth Griffin se je po študiju podala na potovanje po svetu in se leta 1993 ustalila na tržaškem Krasu ter si ustvarila družino. Še zdaj živi tam, dejavno vključena v kar kompleksno skupnost. Opazuje življenje in naravo okoli sebe, se čudi, sprejema in piše. Pri tržaški založbi Mladika je izšla knjižica njenih zapisov 'Moj kraški pristan' in iz nje smo izbrali nekaj odlomkov Prevajalka Breda Biščak, igralka Darja Reichman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto leta 2025.
Prodajalna je odprta od začetka do konca novoletne noči. Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Prodajalna je odprta od začetka do konca novoletne noči. Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Prvi z imenom dokazani nastop Boga Leskovica je bil 6. junija 1928. leta v mali Unionski dvorani v Ljubljani. Zadnjič je stal za dirigentskim pultom 20. decembra 1985. leta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Na prvem je bil 18-letni mladenič, violončelist, gojenec Državnega konservatorija v Ljubljani, na zadnjem 76-letni maestro z bogato prehojeno potjo svetovnega dirigenta. Za zadnji nastop ni po naključju izbral del Mozarta, Beethovna in Debussyja. V zahvalo za odlične interpretacije salzburškega genija ga je namreč odlikovala avstrijska vlada z visokim Mozartovim priznanjem. Beethoven ga je popeljal v Baden pri Dunaju, kjer je začel mednarodno dirigentsko kariero, v Baden-mesto Beethovnove Devete simfonije. In Debbusy ga je spomnil na gostovanja ob koncu kariere, ko so se mu z deli francoskih skladateljev na široko odprla vrata dvorane kraljice Elizabete v Antwerpnu za nastope z Antwerpensko filharmonijo. Omenjenim trem velikanom glasbene umetnosti je na zadnjem koncertu dodal še slovensko delo, Melanholični preludij za godala Janka Gregorca in tako znova potrdil svoje programsko vodilo, da je namreč dela slovenskih in jugoslovanskih skladateljev uvrščal na svoje koncerte doma in v tujini. Tudi za to je Bogo Leskovic prejel priznanje. Društvo jugoslovanskih skladateljev ga je v Beogradu nagradilo s posebno nagrado.
Prvi z imenom dokazani nastop Boga Leskovica je bil 6. junija 1928. leta v mali Unionski dvorani v Ljubljani. Zadnjič je stal za dirigentskim pultom 20. decembra 1985. leta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Na prvem je bil 18-letni mladenič, violončelist, gojenec Državnega konservatorija v Ljubljani, na zadnjem 76-letni maestro z bogato prehojeno potjo svetovnega dirigenta. Za zadnji nastop ni po naključju izbral del Mozarta, Beethovna in Debussyja. V zahvalo za odlične interpretacije salzburškega genija ga je namreč odlikovala avstrijska vlada z visokim Mozartovim priznanjem. Beethoven ga je popeljal v Baden pri Dunaju, kjer je začel mednarodno dirigentsko kariero, v Baden-mesto Beethovnove Devete simfonije. In Debbusy ga je spomnil na gostovanja ob koncu kariere, ko so se mu z deli francoskih skladateljev na široko odprla vrata dvorane kraljice Elizabete v Antwerpnu za nastope z Antwerpensko filharmonijo. Omenjenim trem velikanom glasbene umetnosti je na zadnjem koncertu dodal še slovensko delo, Melanholični preludij za godala Janka Gregorca in tako znova potrdil svoje programsko vodilo, da je namreč dela slovenskih in jugoslovanskih skladateljev uvrščal na svoje koncerte doma in v tujini. Tudi za to je Bogo Leskovic prejel priznanje. Društvo jugoslovanskih skladateljev ga je v Beogradu nagradilo s posebno nagrado.
Iz Narodne galerije Ljubljana poslušajte skladbe za pihalni kvintet in saksofon Marca Eychenna, Simona Kravosa, Todorja Skalovskega, Giulia Briccialdija in Leoša Janačka.
Iz Narodne galerije Ljubljana poslušajte skladbe za pihalni kvintet in saksofon Marca Eychenna, Simona Kravosa, Todorja Skalovskega, Giulia Briccialdija in Leoša Janačka.
V tokratni oddaji Legende je Tomaž Cindrić predstavil glasbo Carlosa Santane.
V tokratni oddaji Legende je Tomaž Cindrić predstavil glasbo Carlosa Santane.
3. del: Kompromisi Elena ugotovi, da je Lila v stari soseski postala precej uspešna, vplivna in spoštovana. Ninu ponudijo, da bi službeno odpotoval v New York in tam predaval. Čeprav bi tudi Elena rada izkoristila priložnost, da v ZDA podpre izid svoje knjige, se znajde v zadregi, saj ne ve, komu bi lahko za daljši čas prepustila hčeri. Nazadnje prosi za pomoč Lilo, ki deklici sprejme z velikim veseljem. Ko se Elena in Nino vrneta v Italijo, si imata prijateljici veliko povedati. Elena se mora spopasti tudi z materino neusmiljeno boleznijo. L'AMICA GENIALE (IV.) / My Brilliant Friend (IV.) / 2024 / Italija, ZDA Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Costanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Alba Rohrwacher, Irene Maiorino, Fabrizio Gituni, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Valentina Acca, Edoardo Pesce, Salvatore Striano, Fabrizio Gifuni, Daria Deflorian
3. del: Kompromisi Elena ugotovi, da je Lila v stari soseski postala precej uspešna, vplivna in spoštovana. Ninu ponudijo, da bi službeno odpotoval v New York in tam predaval. Čeprav bi tudi Elena rada izkoristila priložnost, da v ZDA podpre izid svoje knjige, se znajde v zadregi, saj ne ve, komu bi lahko za daljši čas prepustila hčeri. Nazadnje prosi za pomoč Lilo, ki deklici sprejme z velikim veseljem. Ko se Elena in Nino vrneta v Italijo, si imata prijateljici veliko povedati. Elena se mora spopasti tudi z materino neusmiljeno boleznijo. L'AMICA GENIALE (IV.) / My Brilliant Friend (IV.) / 2024 / Italija, ZDA Scenarij: Elena Ferrante, Francesco Piccolo, Laura Paolucci, Saverio Costanzo Režija: Daniele Luchetti V glavnih vlogah: Alba Rohrwacher, Irene Maiorino, Fabrizio Gituni, Anna Rita Vitolo, Luca Gallone, Imma Villa, Valentina Acca, Edoardo Pesce, Salvatore Striano, Fabrizio Gifuni, Daria Deflorian
Poljska pisateljica, pesnica, literarna znanstvenica in profesorica Izabela Morska se je rodila kot Izabela Filipiak leta 1961 v Gdynji. Študirala je literarne vede v Gdansku in pozneje v Kaliforniji, doktorirala je iz filozofije in književnosti. Med drugim je izdala novelistični zbirki Smrt in spirala (1992) in Magično oko (2006), dve pesniški zbirki. Njen iniciacijski in eden od prvih poljskih feminističnih romanov z naslovom Absolutna amnezija iz leta 1995 je dosegel kultni status, napisala je tudi srhljivko Alma (2003) in triptih Trojka (2024), dramo Knjiga Em (2005) ter bolnišnični dnevnik Izginjanje (2019). Leta 2018 je prejela nagrado Juliana Tuwima za ustvarjalni opus, leta 2020 pa pomorjansko literarno nagrado. Literarni portret o njej pripravlja Jana Unuk. Interpretira Darja Reichman, vezno besedilo bere Lidija Hartman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, posneto leta 2025.
Poljska pisateljica, pesnica, literarna znanstvenica in profesorica Izabela Morska se je rodila kot Izabela Filipiak leta 1961 v Gdynji. Študirala je literarne vede v Gdansku in pozneje v Kaliforniji, doktorirala je iz filozofije in književnosti. Med drugim je izdala novelistični zbirki Smrt in spirala (1992) in Magično oko (2006), dve pesniški zbirki. Njen iniciacijski in eden od prvih poljskih feminističnih romanov z naslovom Absolutna amnezija iz leta 1995 je dosegel kultni status, napisala je tudi srhljivko Alma (2003) in triptih Trojka (2024), dramo Knjiga Em (2005) ter bolnišnični dnevnik Izginjanje (2019). Leta 2018 je prejela nagrado Juliana Tuwima za ustvarjalni opus, leta 2020 pa pomorjansko literarno nagrado. Literarni portret o njej pripravlja Jana Unuk. Interpretira Darja Reichman, vezno besedilo bere Lidija Hartman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, posneto leta 2025.
Prvi del trilogije, v kateri bomo predstavili cikel Dvanajst preludijev grško-ciprskega skladatelja Constantinosa Stylianouja, nas vodi od antične Krilate zmagovalke Samotraške do Turnerjevega Snežnega viharja. V teh klavirskih skladbah se kamnita forma raztaplja v svetlobo, slika postane zvok, umetnost pa dih časa.
Prvi del trilogije, v kateri bomo predstavili cikel Dvanajst preludijev grško-ciprskega skladatelja Constantinosa Stylianouja, nas vodi od antične Krilate zmagovalke Samotraške do Turnerjevega Snežnega viharja. V teh klavirskih skladbah se kamnita forma raztaplja v svetlobo, slika postane zvok, umetnost pa dih časa.
"Zdaj je spet lahko vse po starem," v eni od novejših, še neobjavljenih pesmi zapiše Aleš Učakar, avtor zbirke kratke proze Veliki Mhrann (1996) in dveh pesniških zbirk, Mesta tihe sreče (1999) in Naposled (2024). V zadnjem času je Učakar objavljal zlasti poezijo, ob tem pa intenzivno prevajal. Nedavno je namreč izšlo več njegovih knjižnih prevodov, na primer avtorjev, kot so Kropotkin, Schlögel, Köhlmeier in drugi. Za njegove novejše pesmi pa je značilno, da v njih nadaljuje poetiko iz zadnje pesniške zbirke in tako prepleta osebno z družbenim, a hkrati ponekodv ospredje stopi ljubezenska tematika, na kar nakazuje že naslov cikla petih pesmi. Interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
"Zdaj je spet lahko vse po starem," v eni od novejših, še neobjavljenih pesmi zapiše Aleš Učakar, avtor zbirke kratke proze Veliki Mhrann (1996) in dveh pesniških zbirk, Mesta tihe sreče (1999) in Naposled (2024). V zadnjem času je Učakar objavljal zlasti poezijo, ob tem pa intenzivno prevajal. Nedavno je namreč izšlo več njegovih knjižnih prevodov, na primer avtorjev, kot so Kropotkin, Schlögel, Köhlmeier in drugi. Za njegove novejše pesmi pa je značilno, da v njih nadaljuje poetiko iz zadnje pesniške zbirke in tako prepleta osebno z družbenim, a hkrati ponekodv ospredje stopi ljubezenska tematika, na kar nakazuje že naslov cikla petih pesmi. Interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Trije prijatelji po triletnem potepanju stopijo še na zadnjo celino, Avstralijo. Od juga proti severu jo prevozijo z rabljenim štirikolesnim terencem, ki so ga kupili, ne najeli. A dobili so mačka v žaklju. Vozilo se kvari in komaj pridejo do rudnika opalov. Rudarji jim pomagajo, da si lahko ogledajo še znameniti osamelec Uluru in prespijo na kmetiji, kjer pokusijo kamelje zrezke. Nato skrenejo z asfalta na avanturistično stezo do Blatne jame, oazice sredi puščave. Po nevihti le dosežejo severno obalo v Darwinu in sklenejo podariti avto naslednjemu nadobudnemu popotniku. Tako pod potovanjem simbolično potegnejo črto. DEPARTURES / Kanada / 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Trije prijatelji po triletnem potepanju stopijo še na zadnjo celino, Avstralijo. Od juga proti severu jo prevozijo z rabljenim štirikolesnim terencem, ki so ga kupili, ne najeli. A dobili so mačka v žaklju. Vozilo se kvari in komaj pridejo do rudnika opalov. Rudarji jim pomagajo, da si lahko ogledajo še znameniti osamelec Uluru in prespijo na kmetiji, kjer pokusijo kamelje zrezke. Nato skrenejo z asfalta na avanturistično stezo do Blatne jame, oazice sredi puščave. Po nevihti le dosežejo severno obalo v Darwinu in sklenejo podariti avto naslednjemu nadobudnemu popotniku. Tako pod potovanjem simbolično potegnejo črto. DEPARTURES / Kanada / 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Svetovno prvenstvo v rokometu gostita Poljska in Švedska. 32 ekip je razdeljenih v osem skupin, do finala v Stockholmu bodo rokometaši odigrali 112 tekem. Naslov zmagovalca brani Danska; najuspešnejša država na dosedanjih prvenstvih je Francija s šestimi naslovi prvaka.
Svetovno prvenstvo v rokometu gostita Poljska in Švedska. 32 ekip je razdeljenih v osem skupin, do finala v Stockholmu bodo rokometaši odigrali 112 tekem. Naslov zmagovalca brani Danska; najuspešnejša država na dosedanjih prvenstvih je Francija s šestimi naslovi prvaka.
Svetovno prvenstvo v rokometu gostita Poljska in Švedska. 32 ekip je razdeljenih v osem skupin, do finala v Stockholmu bodo rokometaši odigrali 112 tekem. Naslov zmagovalca brani Danska; najuspešnejša država na dosedanjih prvenstvih je Francija s šestimi naslovi prvaka.
Svetovno prvenstvo v rokometu gostita Poljska in Švedska. 32 ekip je razdeljenih v osem skupin, do finala v Stockholmu bodo rokometaši odigrali 112 tekem. Naslov zmagovalca brani Danska; najuspešnejša država na dosedanjih prvenstvih je Francija s šestimi naslovi prvaka.
Svetovno prvenstvo v rokometu gostita Poljska in Švedska. 32 ekip je razdeljenih v osem skupin, do finala v Stockholmu bodo rokometaši odigrali 112 tekem. Naslov zmagovalca brani Danska; najuspešnejša država na dosedanjih prvenstvih je Francija s šestimi naslovi prvaka.
Svetovno prvenstvo v rokometu gostita Poljska in Švedska. 32 ekip je razdeljenih v osem skupin, do finala v Stockholmu bodo rokometaši odigrali 112 tekem. Naslov zmagovalca brani Danska; najuspešnejša država na dosedanjih prvenstvih je Francija s šestimi naslovi prvaka.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Mokul Mošarof je tekstopisec, ki je svoje življenje posvetil pisanju pesmi. Ima zbirko dnevnikov, v katere zapisuje pesmi, in teh je zdaj že več kot tri tisoč. Njegova versko konzervativna skupnost ga slabo sprejema in večkrat graja. Tudi njegova družina ne podpira njegove strasti. Ker čuti bližino smrti, se mu zdi, da bo vse njegovo delo izgubljeno. Zato veliko časa porabi za arhiviranje svojih pesmi na družbenih omrežjih.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Mokul Mošarof je tekstopisec, ki je svoje življenje posvetil pisanju pesmi. Ima zbirko dnevnikov, v katere zapisuje pesmi, in teh je zdaj že več kot tri tisoč. Njegova versko konzervativna skupnost ga slabo sprejema in večkrat graja. Tudi njegova družina ne podpira njegove strasti. Ker čuti bližino smrti, se mu zdi, da bo vse njegovo delo izgubljeno. Zato veliko časa porabi za arhiviranje svojih pesmi na družbenih omrežjih.
Slovenski rokometaši so sicer v kvalifikacijah za 28. svetovno prvenstvo izpadli, a so dobili posebno povabilo in na turnirju vseeno nastopajo. Prvi del bodo odigrali v Katovicah v skupini B, v kateri so še Poljaki, Francozi in Savdijci. Njihov osnovni cilj je uvrstitev v drugi krog tekmovanja, potem pa boj za mesta, ki prinašajo kvalifikacije za nastop na olimpijskih igrah.
Slovenski rokometaši so sicer v kvalifikacijah za 28. svetovno prvenstvo izpadli, a so dobili posebno povabilo in na turnirju vseeno nastopajo. Prvi del bodo odigrali v Katovicah v skupini B, v kateri so še Poljaki, Francozi in Savdijci. Njihov osnovni cilj je uvrstitev v drugi krog tekmovanja, potem pa boj za mesta, ki prinašajo kvalifikacije za nastop na olimpijskih igrah.
Svetovno prvenstvo v rokometu gostita Poljska in Švedska. 32 ekip je razdeljenih v osem skupin, do finala v Stockholmu bodo rokometaši odigrali 112 tekem. Naslov zmagovalca brani Danska; najuspešnejša država na dosedanjih prvenstvih je Francija s šestimi naslovi prvaka.
Svetovno prvenstvo v rokometu gostita Poljska in Švedska. 32 ekip je razdeljenih v osem skupin, do finala v Stockholmu bodo rokometaši odigrali 112 tekem. Naslov zmagovalca brani Danska; najuspešnejša država na dosedanjih prvenstvih je Francija s šestimi naslovi prvaka.
Slovenski rokometaši so sicer v kvalifikacijah za 28. svetovno prvenstvo izpadli, a so dobili posebno povabilo in na turnirju vseeno nastopajo. Prvi del bodo odigrali v Katovicah v skupini B, v kateri so še Poljaki, Francozi in Savdijci. Njihov osnovni cilj je uvrstitev v drugi krog tekmovanja, potem pa boj za mesta, ki prinašajo kvalifikacije za nastop na olimpijskih igrah.
Slovenski rokometaši so sicer v kvalifikacijah za 28. svetovno prvenstvo izpadli, a so dobili posebno povabilo in na turnirju vseeno nastopajo. Prvi del bodo odigrali v Katovicah v skupini B, v kateri so še Poljaki, Francozi in Savdijci. Njihov osnovni cilj je uvrstitev v drugi krog tekmovanja, potem pa boj za mesta, ki prinašajo kvalifikacije za nastop na olimpijskih igrah.
Svetovno prvenstvo v rokometu gostita Poljska in Švedska. 32 ekip je razdeljenih v osem skupin, do finala v Stockholmu bodo rokometaši odigrali 112 tekem. Naslov zmagovalca brani Danska; najuspešnejša država na dosedanjih prvenstvih je Francija s šestimi naslovi prvaka.
Svetovno prvenstvo v rokometu gostita Poljska in Švedska. 32 ekip je razdeljenih v osem skupin, do finala v Stockholmu bodo rokometaši odigrali 112 tekem. Naslov zmagovalca brani Danska; najuspešnejša država na dosedanjih prvenstvih je Francija s šestimi naslovi prvaka.
Svetovno prvenstvo v rokometu gostita Poljska in Švedska. 32 ekip je razdeljenih v osem skupin, do finala v Stockholmu bodo rokometaši odigrali 112 tekem. Naslov zmagovalca brani Danska; najuspešnejša država na dosedanjih prvenstvih je Francija s šestimi naslovi prvaka.
Svetovno prvenstvo v rokometu gostita Poljska in Švedska. 32 ekip je razdeljenih v osem skupin, do finala v Stockholmu bodo rokometaši odigrali 112 tekem. Naslov zmagovalca brani Danska; najuspešnejša država na dosedanjih prvenstvih je Francija s šestimi naslovi prvaka.
Svetovno prvenstvo v rokometu gostita Poljska in Švedska. 32 ekip je razdeljenih v osem skupin, do finala v Stockholmu bodo rokometaši odigrali 112 tekem. Naslov zmagovalca brani Danska; najuspešnejša država na dosedanjih prvenstvih je Francija s šestimi naslovi prvaka.
Svetovno prvenstvo v rokometu gostita Poljska in Švedska. 32 ekip je razdeljenih v osem skupin, do finala v Stockholmu bodo rokometaši odigrali 112 tekem. Naslov zmagovalca brani Danska; najuspešnejša država na dosedanjih prvenstvih je Francija s šestimi naslovi prvaka.
Slovenija vnovič gosti namiznoteniški turnir z vrhunsko mednarodno udeležbo. Ljubljanski turnir bo zaznamovalo tekmovalno slovo legende našega namiznega tenisa Bojana Tokića, uživali pa boste lahko v predstavah mladega rodu, na čelu z izvrstnim Darkom Jorgićem.
Slovenija vnovič gosti namiznoteniški turnir z vrhunsko mednarodno udeležbo. Ljubljanski turnir bo zaznamovalo tekmovalno slovo legende našega namiznega tenisa Bojana Tokića, uživali pa boste lahko v predstavah mladega rodu, na čelu z izvrstnim Darkom Jorgićem.
Svetovno prvenstvo v rokometu gostita Poljska in Švedska. 32 ekip je razdeljenih v osem skupin, do finala v Stockholmu bodo rokometaši odigrali 112 tekem. Naslov zmagovalca brani Danska; najuspešnejša država na dosedanjih prvenstvih je Francija s šestimi naslovi prvaka.
Svetovno prvenstvo v rokometu gostita Poljska in Švedska. 32 ekip je razdeljenih v osem skupin, do finala v Stockholmu bodo rokometaši odigrali 112 tekem. Naslov zmagovalca brani Danska; najuspešnejša država na dosedanjih prvenstvih je Francija s šestimi naslovi prvaka.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Moušumi Huda je manekenka, ki je v otroštvu zaradi bolezni izgubila lase. Ker je bila plešasta, se je med odraščanjem soočala s hudo diskriminacijo. Vendar ji to ni preprečilo uresničitve sanj. Zdaj si želi zakorakati po mednarodnih modnih brveh.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Moušumi Huda je manekenka, ki je v otroštvu zaradi bolezni izgubila lase. Ker je bila plešasta, se je med odraščanjem soočala s hudo diskriminacijo. Vendar ji to ni preprečilo uresničitve sanj. Zdaj si želi zakorakati po mednarodnih modnih brveh.
Slovenski rokometaši so sicer v kvalifikacijah za 28. svetovno prvenstvo izpadli, a so dobili posebno povabilo in na turnirju vseeno nastopajo. Prvi del bodo odigrali v Katovicah v skupini B, v kateri so še Poljaki, Francozi in Savdijci. Njihov osnovni cilj je uvrstitev v drugi krog tekmovanja, potem pa boj za mesta, ki prinašajo kvalifikacije za nastop na olimpijskih igrah.
Slovenski rokometaši so sicer v kvalifikacijah za 28. svetovno prvenstvo izpadli, a so dobili posebno povabilo in na turnirju vseeno nastopajo. Prvi del bodo odigrali v Katovicah v skupini B, v kateri so še Poljaki, Francozi in Savdijci. Njihov osnovni cilj je uvrstitev v drugi krog tekmovanja, potem pa boj za mesta, ki prinašajo kvalifikacije za nastop na olimpijskih igrah.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Sara França je uspešna modna oblikovalka, ki je bila žrtev mačističnega nekdanjega fanta. Bori se za opolnomočenje žensk, enakost spolov in priznanje svoje družine.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Sara França je uspešna modna oblikovalka, ki je bila žrtev mačističnega nekdanjega fanta. Bori se za opolnomočenje žensk, enakost spolov in priznanje svoje družine.
Svetovno prvenstvo v rokometu gostita Poljska in Švedska. 32 ekip je razdeljenih v osem skupin, do finala v Stockholmu bodo rokometaši odigrali 112 tekem. Naslov zmagovalca brani Danska; najuspešnejša država na dosedanjih prvenstvih je Francija s šestimi naslovi prvaka.
Svetovno prvenstvo v rokometu gostita Poljska in Švedska. 32 ekip je razdeljenih v osem skupin, do finala v Stockholmu bodo rokometaši odigrali 112 tekem. Naslov zmagovalca brani Danska; najuspešnejša država na dosedanjih prvenstvih je Francija s šestimi naslovi prvaka.
Svetovno prvenstvo v rokometu gostita Poljska in Švedska. 32 ekip je razdeljenih v osem skupin, do finala v Stockholmu bodo rokometaši odigrali 112 tekem. Naslov zmagovalca brani Danska; najuspešnejša država na dosedanjih prvenstvih je Francija s šestimi naslovi prvaka.
Svetovno prvenstvo v rokometu gostita Poljska in Švedska. 32 ekip je razdeljenih v osem skupin, do finala v Stockholmu bodo rokometaši odigrali 112 tekem. Naslov zmagovalca brani Danska; najuspešnejša država na dosedanjih prvenstvih je Francija s šestimi naslovi prvaka.
Svetovno prvenstvo v rokometu gostita Poljska in Švedska. 32 ekip je razdeljenih v osem skupin, do finala v Stockholmu bodo rokometaši odigrali 112 tekem. Naslov zmagovalca brani Danska; najuspešnejša država na dosedanjih prvenstvih je Francija s šestimi naslovi prvaka.
Svetovno prvenstvo v rokometu gostita Poljska in Švedska. 32 ekip je razdeljenih v osem skupin, do finala v Stockholmu bodo rokometaši odigrali 112 tekem. Naslov zmagovalca brani Danska; najuspešnejša država na dosedanjih prvenstvih je Francija s šestimi naslovi prvaka.
Svetovno prvenstvo v rokometu gostita Poljska in Švedska. 32 ekip je razdeljenih v osem skupin, do finala v Stockholmu bodo rokometaši odigrali 112 tekem. Naslov zmagovalca brani Danska; najuspešnejša država na dosedanjih prvenstvih je Francija s šestimi naslovi prvaka.
Svetovno prvenstvo v rokometu gostita Poljska in Švedska. 32 ekip je razdeljenih v osem skupin, do finala v Stockholmu bodo rokometaši odigrali 112 tekem. Naslov zmagovalca brani Danska; najuspešnejša država na dosedanjih prvenstvih je Francija s šestimi naslovi prvaka.
Slovenija vnovič gosti namiznoteniški turnir z vrhunsko mednarodno udeležbo. Ljubljanski turnir bo zaznamovalo tekmovalno slovo legende našega namiznega tenisa Bojana Tokića, uživali pa boste lahko v predstavah mladega rodu, na čelu z izvrstnim Darkom Jorgićem.
Slovenija vnovič gosti namiznoteniški turnir z vrhunsko mednarodno udeležbo. Ljubljanski turnir bo zaznamovalo tekmovalno slovo legende našega namiznega tenisa Bojana Tokića, uživali pa boste lahko v predstavah mladega rodu, na čelu z izvrstnim Darkom Jorgićem.
Svetovno prvenstvo v rokometu gostita Poljska in Švedska. 32 ekip je razdeljenih v osem skupin, do finala v Stockholmu bodo rokometaši odigrali 112 tekem. Naslov zmagovalca brani Danska; najuspešnejša država na dosedanjih prvenstvih je Francija s šestimi naslovi prvaka.
Svetovno prvenstvo v rokometu gostita Poljska in Švedska. 32 ekip je razdeljenih v osem skupin, do finala v Stockholmu bodo rokometaši odigrali 112 tekem. Naslov zmagovalca brani Danska; najuspešnejša država na dosedanjih prvenstvih je Francija s šestimi naslovi prvaka.