Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Zadnja priložnost

Mumindol

Riba velikanka

1. 3. 2026

Mumintrolu ni pogodu, da se Muminočka v pretirani zgodbi o njuni ribolovni pustolovščini junači kot velejunak. Ampak v Muminhiši se razbohoti prava džungla in Mumintrolu se ponudi priložnost, da se sam junaško izkaže.

21 min

Mumintrolu ni pogodu, da se Muminočka v pretirani zgodbi o njuni ribolovni pustolovščini junači kot velejunak. Ampak v Muminhiši se razbohoti prava džungla in Mumintrolu se ponudi priložnost, da se sam junaško izkaže.

Evroradijski koncert

Nemški simfonični orkester Berlin in dirigent Markus Poschner

1. 3. 2026

Predstavljamo Nemški simfonični orkester Berlin in dirigenta Markusa Poschnerja. V oddaji bomo v njuni izvedbi slišali le dve deli, ki sta bili posneti 15. februarja letos v Filharmoniji v Berlinu: »O Flower of Fire« Hanah Kendall in »Simfonijo št. 9 v d-molu« Antona Brucknerja.

135 min

Predstavljamo Nemški simfonični orkester Berlin in dirigenta Markusa Poschnerja. V oddaji bomo v njuni izvedbi slišali le dve deli, ki sta bili posneti 15. februarja letos v Filharmoniji v Berlinu: »O Flower of Fire« Hanah Kendall in »Simfonijo št. 9 v d-molu« Antona Brucknerja.

Arsove spominčice

Arsove spominčice 13:05

1. 3. 2026

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

53 min

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Humoreska tega tedna

Hendrik Groen: Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼ (1. del)

1. 3. 2026

Marca se v Humoreskah tega tedna selimo v dom za ostarele na Nizozemskem. Dogodivščine Hendrika Groena, ki pri triinosemdesetih letih in četrt piše skrivni dnevnik, v veliki večini niso žalostne ali črnoglede, temveč nadvse zabavne. Z veliko ironije in humorja, tudi črnega, mu uspe zavzeti distanco do starosti in sebe. Knjigo je prevedla Stana Anželj. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, urednici oddaje Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, posneto leta 2019.

21 min

Marca se v Humoreskah tega tedna selimo v dom za ostarele na Nizozemskem. Dogodivščine Hendrika Groena, ki pri triinosemdesetih letih in četrt piše skrivni dnevnik, v veliki večini niso žalostne ali črnoglede, temveč nadvse zabavne. Z veliko ironije in humorja, tudi črnega, mu uspe zavzeti distanco do starosti in sebe. Knjigo je prevedla Stana Anželj. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, urednici oddaje Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, posneto leta 2019.

Glasba po željah

Nedelja, 01. marca

1. 3. 2026

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

52 min

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

Nedeljsko operno popoldne

Zvezde svetovnih opernih odrov

1. 3. 2026

pojejo odlomke iz del Monteverdija, Händla, Mozarta, Bizeta, Verdija, Leoncavalla, Čajkovskega in Thomasa.

58 min

pojejo odlomke iz del Monteverdija, Händla, Mozarta, Bizeta, Verdija, Leoncavalla, Čajkovskega in Thomasa.

Musica noster amor

Veličastna dela klasicizma, koncert v Pragi

1. 3. 2026

Simfonični orkester Praškega radia je 11. decembra v Betlehemski kapeli v Pragi izvedel koncert z naslovom Veličastna dela klasicizma. Pod vodstvom Jiříja Habarta je v uvodu zazvenel solistični motet Exsultate, jubilate, K. 165 Wolfganga Amadeusa Mozarta, v katerem se je kot solistka predstavila sopranistka Veronika Rovná, zatem pa še leta 1790 zložena Sinfonia Turchesca, SmWV 403 Franza Xaverja Süssmayrja in Simfonija v c-molu, op. 31, imenovana ‘Mir’ Paula Wranitzkega, ki je to svojo programsko simfonijo podnaslovil Velika karakteristična simfonija za mir s francosko republiko.

74 min

Simfonični orkester Praškega radia je 11. decembra v Betlehemski kapeli v Pragi izvedel koncert z naslovom Veličastna dela klasicizma. Pod vodstvom Jiříja Habarta je v uvodu zazvenel solistični motet Exsultate, jubilate, K. 165 Wolfganga Amadeusa Mozarta, v katerem se je kot solistka predstavila sopranistka Veronika Rovná, zatem pa še leta 1790 zložena Sinfonia Turchesca, SmWV 403 Franza Xaverja Süssmayrja in Simfonija v c-molu, op. 31, imenovana ‘Mir’ Paula Wranitzkega, ki je to svojo programsko simfonijo podnaslovil Velika karakteristična simfonija za mir s francosko republiko.

Obiski kraljice

Postne improvizacije Petra Planyavskega in Kaya Johannsena

1. 3. 2026

Čas pred veliko nočjo oz. post je glasbenim ustvarjalcem že od nekdaj ponujal veliko navdiha; zdi se namreč, da imajo žalost, trpljenje in bolečina presenetljivo veliko odtenkov, ki se jih da izraziti tudi z glasbo. Morda še posebej učinkovito z orglami, saj je to instrument, ki s svojimi neštetimi zvočnimi barvami lahko izpove marsikatero čustvo. Seveda pa je največ odvisno od interpreta, od tistega, ki sedi za orglami - ali se zna umakniti in dati prednost glasbi in glasbilu in ne svojemu egu? Z zvočnimi barvami in kombinacijami orgelskih registrov se bosta tokrat vsak na svoj način poigravala dva priznana in v mednarodnem prostoru uveljavljena orgelska improvizatorja - to bosta Kay Johannsen iz Stuttgarta in Peter Planyavsky z Dunaja.

50 min

Čas pred veliko nočjo oz. post je glasbenim ustvarjalcem že od nekdaj ponujal veliko navdiha; zdi se namreč, da imajo žalost, trpljenje in bolečina presenetljivo veliko odtenkov, ki se jih da izraziti tudi z glasbo. Morda še posebej učinkovito z orglami, saj je to instrument, ki s svojimi neštetimi zvočnimi barvami lahko izpove marsikatero čustvo. Seveda pa je največ odvisno od interpreta, od tistega, ki sedi za orglami - ali se zna umakniti in dati prednost glasbi in glasbilu in ne svojemu egu? Z zvočnimi barvami in kombinacijami orgelskih registrov se bosta tokrat vsak na svoj način poigravala dva priznana in v mednarodnem prostoru uveljavljena orgelska improvizatorja - to bosta Kay Johannsen iz Stuttgarta in Peter Planyavsky z Dunaja.

Spomini, pisma in potopisi

Paul Auster: Odkritje samote

1. 3. 2026

Paul Auster (1947-2024) je bil ameriški pisatelj, pesnik, esejist, prevajalec in urednik. Kar nekaj njegovih knjig imamo v slovenskem prevodu, v oddaji Spomini, pisma in potopisi pa lahko slišite odlomek iz njegovega avtobiografskega dela Odkritje samote, odlomek, v katerem se avtor spominja umrlega očeta. Prevajalec Marko Golja, režiser Boštjan Vrhovec, interpret Brane Grubar, urednik oddaje Marjan Strojan. Posneto 1998.

21 min

Paul Auster (1947-2024) je bil ameriški pisatelj, pesnik, esejist, prevajalec in urednik. Kar nekaj njegovih knjig imamo v slovenskem prevodu, v oddaji Spomini, pisma in potopisi pa lahko slišite odlomek iz njegovega avtobiografskega dela Odkritje samote, odlomek, v katerem se avtor spominja umrlega očeta. Prevajalec Marko Golja, režiser Boštjan Vrhovec, interpret Brane Grubar, urednik oddaje Marjan Strojan. Posneto 1998.

Lahko noč, otroci!

Prvi april in nori veter

1. 4. 2023

Igrivi veter napravi zmešnjavo … Pripoveduje: Jana Osojnik. Napisala: Svetlana Makarovič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1987.

8 min

Igrivi veter napravi zmešnjavo … Pripoveduje: Jana Osojnik. Napisala: Svetlana Makarovič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1987.

Tuji dokumentarci

Vrzel v gori

1. 3. 2026

Globoko v neprehodni vietnamski džungli leži Son Doong, ena največjih doslej odkritih jam na svetu. To osupljivo podzemno kraljestvo z lastnim podnebjem in ekosistemi se je nedotaknjeno razvijalo milijone let, zdaj pa njegovo prihodnost ogrožajo načrti za postavitev žičnice, ki bi tja pripeljala več tisoč obiskovalcev na uro. Naravovarstveniki temu odločno nasprotujejo, domačini pa v turizmu vidijo pot iz revščine. Jim bo uspelo najti kompromis, ki bo dober za vse? A CRACK IN THE MOUNTAIN / Hongkong / 2022 / Režija: Alastair Evans

53 min

Globoko v neprehodni vietnamski džungli leži Son Doong, ena največjih doslej odkritih jam na svetu. To osupljivo podzemno kraljestvo z lastnim podnebjem in ekosistemi se je nedotaknjeno razvijalo milijone let, zdaj pa njegovo prihodnost ogrožajo načrti za postavitev žičnice, ki bi tja pripeljala več tisoč obiskovalcev na uro. Naravovarstveniki temu odločno nasprotujejo, domačini pa v turizmu vidijo pot iz revščine. Jim bo uspelo najti kompromis, ki bo dober za vse? A CRACK IN THE MOUNTAIN / Hongkong / 2022 / Režija: Alastair Evans

Literarni portret

Jolka Milič

1. 3. 2026

5. februarja je minilo sto let, odkar se je v Sežani rodila slovenska prevajalka, pesnica in pisateljica Jolka Milič. Umrla je pred petimi leti v Izoli. Zelo pogosto se je oglašala v slovenski književni publicistiki s kritikami, polemikami in glosami, predvsem pa se je uveljavila kot prevajalka španske, francoske in italijanske poezije. Jolka Milič je od leta 1954 objavljala črtice, novele in pesmi. Njena prva zbirka Pesniški list iz leta 1972 je vnesla v slovensko poezijo predvsem intimno žensko tematiko, včasih v obliki eksperimentalnih lepljenk citatov. Govori Jolka Milič. Igralca Mina Jeraj in Rudi Kosmač, mojstrica zvoka Metka Rojc, režiserka Sonja Stopar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 1981.

23 min

5. februarja je minilo sto let, odkar se je v Sežani rodila slovenska prevajalka, pesnica in pisateljica Jolka Milič. Umrla je pred petimi leti v Izoli. Zelo pogosto se je oglašala v slovenski književni publicistiki s kritikami, polemikami in glosami, predvsem pa se je uveljavila kot prevajalka španske, francoske in italijanske poezije. Jolka Milič je od leta 1954 objavljala črtice, novele in pesmi. Njena prva zbirka Pesniški list iz leta 1972 je vnesla v slovensko poezijo predvsem intimno žensko tematiko, včasih v obliki eksperimentalnih lepljenk citatov. Govori Jolka Milič. Igralca Mina Jeraj in Rudi Kosmač, mojstrica zvoka Metka Rojc, režiserka Sonja Stopar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 1981.

Komorni studio

Najboljše iz 11. cikla Carpe artem

2. 10. 2025

Predstavili bomo najboljše posnetke s koncertov 11. komornega cikla Carpe artem v sezoni, ki ga izvaja društvo za komorno glasbo Amadeus v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor.

120 min

Predstavili bomo najboljše posnetke s koncertov 11. komornega cikla Carpe artem v sezoni, ki ga izvaja društvo za komorno glasbo Amadeus v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor.

Glasbena skrinjica

Umetnine, ki so navdihnile glasbo CXXIIII: Glasbene impresije vrta – od Moneta do glasbenega impresionizma

1. 3. 2026

Oddaja povezuje slikarstvo Clauda Moneta in njegovo znamenito vrtno krajino v Givernyju z glasbo, ki razmišlja v podobnih estetskih kategorijah. V središču je skladba Vrt v Givernyju britanskega skladatelja Edwarda Gregsona, ki se je ob ponovnem pogledu na mladostno romanco navdihnil pri Monetovem slikarstvu svetlobe, barve in narave. V nadaljevanju se sprehod po vrtu razširi v zgodovinski kontekst glasbenega impresionizma. Glasba Clauda Debussyja in Mauricea Ravela razkriva, kako so Monetove ideje o trenutnem vtisu, raztapljanju oblike in igri svetlobe zazvenele tudi v zvoku. Izbrane skladbe ne posnemajo slikarskih motivov, temveč poslušalca povabijo v zvočni prostor, kjer narava postane dogodek, barva pa gibanje. Oddaja tako prepleta osebno refleksijo sodobnega skladatelja z zgodovinskim jedrom impresionizma ter pokaže, kako se lahko vrt – kot prostor opazovanja, spomina in tihe kontemplacije – razcveti tudi v glasbi.

23 min

Oddaja povezuje slikarstvo Clauda Moneta in njegovo znamenito vrtno krajino v Givernyju z glasbo, ki razmišlja v podobnih estetskih kategorijah. V središču je skladba Vrt v Givernyju britanskega skladatelja Edwarda Gregsona, ki se je ob ponovnem pogledu na mladostno romanco navdihnil pri Monetovem slikarstvu svetlobe, barve in narave. V nadaljevanju se sprehod po vrtu razširi v zgodovinski kontekst glasbenega impresionizma. Glasba Clauda Debussyja in Mauricea Ravela razkriva, kako so Monetove ideje o trenutnem vtisu, raztapljanju oblike in igri svetlobe zazvenele tudi v zvoku. Izbrane skladbe ne posnemajo slikarskih motivov, temveč poslušalca povabijo v zvočni prostor, kjer narava postane dogodek, barva pa gibanje. Oddaja tako prepleta osebno refleksijo sodobnega skladatelja z zgodovinskim jedrom impresionizma ter pokaže, kako se lahko vrt – kot prostor opazovanja, spomina in tihe kontemplacije – razcveti tudi v glasbi.

Oblast: moč in slava

Prihodnost je ženska, 1/8

1. 3. 2026

Serija, kjer je v ospredju večno aktualna tema o boju za oblast in njeno ohranitev, se ukvarja tudi z nekaterimi pomembnimi političnimi vprašanji našega časa: boj velesil za nadzor nad Arktiko, vloga Amerike na svetovnem prizorišču, vstop Kitajske na mednarodno politično prizorišče, pomen danskega kraljestva v sodobnem svetu in vedno bolj grozeča podnebna kriza. Oblast: moč in slava (orig. naslov: Borgen – Riget, Magten Og Æren) je težko pričakovano nadaljevanje uspešne danske serije, ki je kritike in gledalce navduševala med letoma 2010 in 2013, ko smo spremljali zasebne in politične vzpone ter padce takratne predsednice vlade, zdaj 53-letne zunanje ministrice Birgitte Nyborg. Na mestu predsednice vlade je 41-letna Signe Kragh. Med njo in Nyborgovo je precej napetosti, ki se stopnjujejo, ko na Grenlandiji odkrijejo nafto. Nyborgova, ki se je vedno zavzemala za okolje in noče razočarati volivcev, takoj podvomi o smiselnosti investiranja v pridobivanje nafte, saj se je država zavezala, da bo do leta 2050 brez fosilnih goriv. Kdo bo imel glavno besedo pri odločanju, bodo upoštevane želje domačinov in kakšna je lastniška struktura podjetja, ki bo izvajalo vrtanje in črpanje nafte? Pomembno vlogo imajo tudi mediji, predvsem TV1, kjer mesto vodje informativnih oddaj zasede novinarka Katrine Fønsmark, ki je bila v preteklosti nekaj časa vodja kampanje politične stranke. Interesi so različni, zakulisne igrice v polnem teku, pohlep pa tudi tokrat glavno gonilo. ep. 1: Birgitte Nyborg je ministrica za zunanje zadeve v novi danski vladi, ko kanadsko podjetje ob zahodni obali Grenlandije odkrije bogato nahajališče nafte. Nyborgova je kandidirala z zelenim političnim programom, zato je trdno prepričana, da je treba naftni projekt čim prej ustaviti. Grenlandci na čelu z ministrom za naravne vire in zunanje zadeve Hansom Eliassenom menijo povsem drugače, prav tako kot danska predsednica vlade Signe Kragh. BORGEN – RIGET, MAGTEN OG ÆREN / Borgen – Power and Glory / Danska / 2022 Scenarij: Adam Price Režija: Per Fly, Mogens Hagedorn Dagur Kari V glavnih vlogah: Sidse Babett Knudsen, Birgitte Hjort SØrensen, Mikkel Boe FØlsgaard, Lars Mikkelsen

56 min

Serija, kjer je v ospredju večno aktualna tema o boju za oblast in njeno ohranitev, se ukvarja tudi z nekaterimi pomembnimi političnimi vprašanji našega časa: boj velesil za nadzor nad Arktiko, vloga Amerike na svetovnem prizorišču, vstop Kitajske na mednarodno politično prizorišče, pomen danskega kraljestva v sodobnem svetu in vedno bolj grozeča podnebna kriza. Oblast: moč in slava (orig. naslov: Borgen – Riget, Magten Og Æren) je težko pričakovano nadaljevanje uspešne danske serije, ki je kritike in gledalce navduševala med letoma 2010 in 2013, ko smo spremljali zasebne in politične vzpone ter padce takratne predsednice vlade, zdaj 53-letne zunanje ministrice Birgitte Nyborg. Na mestu predsednice vlade je 41-letna Signe Kragh. Med njo in Nyborgovo je precej napetosti, ki se stopnjujejo, ko na Grenlandiji odkrijejo nafto. Nyborgova, ki se je vedno zavzemala za okolje in noče razočarati volivcev, takoj podvomi o smiselnosti investiranja v pridobivanje nafte, saj se je država zavezala, da bo do leta 2050 brez fosilnih goriv. Kdo bo imel glavno besedo pri odločanju, bodo upoštevane želje domačinov in kakšna je lastniška struktura podjetja, ki bo izvajalo vrtanje in črpanje nafte? Pomembno vlogo imajo tudi mediji, predvsem TV1, kjer mesto vodje informativnih oddaj zasede novinarka Katrine Fønsmark, ki je bila v preteklosti nekaj časa vodja kampanje politične stranke. Interesi so različni, zakulisne igrice v polnem teku, pohlep pa tudi tokrat glavno gonilo. ep. 1: Birgitte Nyborg je ministrica za zunanje zadeve v novi danski vladi, ko kanadsko podjetje ob zahodni obali Grenlandije odkrije bogato nahajališče nafte. Nyborgova je kandidirala z zelenim političnim programom, zato je trdno prepričana, da je treba naftni projekt čim prej ustaviti. Grenlandci na čelu z ministrom za naravne vire in zunanje zadeve Hansom Eliassenom menijo povsem drugače, prav tako kot danska predsednica vlade Signe Kragh. BORGEN – RIGET, MAGTEN OG ÆREN / Borgen – Power and Glory / Danska / 2022 Scenarij: Adam Price Režija: Per Fly, Mogens Hagedorn Dagur Kari V glavnih vlogah: Sidse Babett Knudsen, Birgitte Hjort SØrensen, Mikkel Boe FØlsgaard, Lars Mikkelsen

Literarni nokturno

Ivan Cankar: Pobratimi

1. 3. 2026

Bratstvo med ljudmi in pogorišče velike vojne sta v ospredju črtice Ivana Cankarja z zgovornim naslovom Pobratimi. Črtica je del znamenite Cankarjeve simbolistično-ekspresionistične zbirke črtic Podobe iz sanj, v katerih najdemo pisateljeve zgodbe, nastale med prvo svetovno vojno od leta 1915 do 1917. Interpret: Vladimir Jurc, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Matjaž Miklič. Leto nastanka: 2018. Redaktorja: Matej Juh, Maja Žvokelj.

9 min

Bratstvo med ljudmi in pogorišče velike vojne sta v ospredju črtice Ivana Cankarja z zgovornim naslovom Pobratimi. Črtica je del znamenite Cankarjeve simbolistično-ekspresionistične zbirke črtic Podobe iz sanj, v katerih najdemo pisateljeve zgodbe, nastale med prvo svetovno vojno od leta 1915 do 1917. Interpret: Vladimir Jurc, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Matjaž Miklič. Leto nastanka: 2018. Redaktorja: Matej Juh, Maja Žvokelj.

Evropski klasični nokturno

Evropski klasi

2. 3. 2026

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Tuji filmi

Hotel Palace

1. 3. 2026

Komična drama in črna komedija. Na silvestrovo leta 1999 v prestižnem švicarskem hotelu pripravljajo novoletno zabavo. Pri pripravah sodelujejo tako zaposleni v hotelu kot tudi premožni gostje z različnih koncev sveta. Ker gre za nor večer, so tudi priprave kaotične. Zato med gosti in zaposlenimi večkrat pride do interakcij – beri nesporazumov. Nekateri so smešni, nekateri absurdni, splošni vtis pa je, da je vse skupaj še bolj noro, kot je sploh lahko … THE PALACE/KOPRODUKCIJA/2023 Režija: Roman Polanski/Scenarij: Ewa Piaskowska, Roman Polanski, Jerzy Skolimowski/Igrajo: Oliver Masucci, Fanny Ardant, John Cleese, Bronwyn James, Joaquim de Almeida, Luca Barbareschi, Milan Peschel, Fortunato Cerlino, Mickey Rourke in številni drugi …

96 min

Komična drama in črna komedija. Na silvestrovo leta 1999 v prestižnem švicarskem hotelu pripravljajo novoletno zabavo. Pri pripravah sodelujejo tako zaposleni v hotelu kot tudi premožni gostje z različnih koncev sveta. Ker gre za nor večer, so tudi priprave kaotične. Zato med gosti in zaposlenimi večkrat pride do interakcij – beri nesporazumov. Nekateri so smešni, nekateri absurdni, splošni vtis pa je, da je vse skupaj še bolj noro, kot je sploh lahko … THE PALACE/KOPRODUKCIJA/2023 Režija: Roman Polanski/Scenarij: Ewa Piaskowska, Roman Polanski, Jerzy Skolimowski/Igrajo: Oliver Masucci, Fanny Ardant, John Cleese, Bronwyn James, Joaquim de Almeida, Luca Barbareschi, Milan Peschel, Fortunato Cerlino, Mickey Rourke in številni drugi …

Glasbena jutranjica

Od Bacha do Stamitza

2. 3. 2026

Na sporedu Busonijeva klavirska transkripcija koralnega preludija Zbudite se, kliče nas glas, BWV 645 Johanna Sebastiana Bacha, Koncert v E-duru za violino, oboo d'amore, flavto, godala in continuo Georga Philippa Telemanna, Šest plesov iz zbirke 'Danserye' Tylmanna Susata v priredbi za trobilni ansambel Johna Ivesona, Suita svetega Pavla za godala Gustava Holsta, Nokturno za rog in klavir v Des-duru, op. 7 Franza Straussa in 'Tempo di minuetto', 3. stavek Sinfonie a quattro v F-duru Johanna Stamitza.

59 min

Na sporedu Busonijeva klavirska transkripcija koralnega preludija Zbudite se, kliče nas glas, BWV 645 Johanna Sebastiana Bacha, Koncert v E-duru za violino, oboo d'amore, flavto, godala in continuo Georga Philippa Telemanna, Šest plesov iz zbirke 'Danserye' Tylmanna Susata v priredbi za trobilni ansambel Johna Ivesona, Suita svetega Pavla za godala Gustava Holsta, Nokturno za rog in klavir v Des-duru, op. 7 Franza Straussa in 'Tempo di minuetto', 3. stavek Sinfonie a quattro v F-duru Johanna Stamitza.

Glasbena jutranjica

Popp, Rossini in Liszt

2. 3. 2026

Na sporedu Fantazija za flavto in klavir na temo arije Lascia ch'io pianga iz Händlove opere Rinaldo Wilhelma Poppa, uvertura k operi Semirámida Gioacchina Rossinija in Slavček – arabeska za klavir po melodiji Aleksandra Aljabjeva, S. 250/1 Franza Liszta.

28 min

Na sporedu Fantazija za flavto in klavir na temo arije Lascia ch'io pianga iz Händlove opere Rinaldo Wilhelma Poppa, uvertura k operi Semirámida Gioacchina Rossinija in Slavček – arabeska za klavir po melodiji Aleksandra Aljabjeva, S. 250/1 Franza Liszta.

Glasbena jutranjica

Od Mihaila Glinke do Manuela de Falle in Paula Kochanskega

2. 3. 2026

Slogovno raznovrsten spored sklepnega dela Glasbene jutranjice tokrat prinaša uverturo k operi Ruslan in Ljudmila Mihaila Glinke, 'Molitev' iz niza treh skladb za violončelo in klavir Iz judovskega življenja Ernesta Blocha, suito iz baleta Labodje jezero, op. 20a Petra Iljiča Čajkovskega, Divertimento za rog in klavir Jeana Françaixa, Plesno rapsodijo št. 2 Fredericka Deliusa, Trio za klarinet, violončelo in klavir v Es-duru, op. 44 Louise Farrenc, simfonično pesnitev Ples čarovnic Blaža Arniča in Špansko ljudsko suito za violino in klavir, ki sta jo s skupnimi močmi ustvarila Manuel de Falla in Paul Kochanski.

124 min

Slogovno raznovrsten spored sklepnega dela Glasbene jutranjice tokrat prinaša uverturo k operi Ruslan in Ljudmila Mihaila Glinke, 'Molitev' iz niza treh skladb za violončelo in klavir Iz judovskega življenja Ernesta Blocha, suito iz baleta Labodje jezero, op. 20a Petra Iljiča Čajkovskega, Divertimento za rog in klavir Jeana Françaixa, Plesno rapsodijo št. 2 Fredericka Deliusa, Trio za klarinet, violončelo in klavir v Es-duru, op. 44 Louise Farrenc, simfonično pesnitev Ples čarovnic Blaža Arniča in Špansko ljudsko suito za violino in klavir, ki sta jo s skupnimi močmi ustvarila Manuel de Falla in Paul Kochanski.

Lirični utrinek

Vénus Khoury-Ghata: Treba je reči ...

2. 3. 2026

Konec januarja je umrla francosko-libanonska pesnica Vénus Khoury-Ghata. Izhaja iz maronitske družine. V Francijo je emigrirala zato, da bi ubežala vojni v Libanonu. Bila je poročena s francosko-turškim zdravnikom Jeanom Ghatom in je od leta 1972 živela v Parizu. Je tudi mama priznane avtorice Yasmine Ghata in sestra pisateljice May Menassa. Objavila je več romanov in pesniških zbirk. V duhu ponedeljkovih Liričnih utrinkov, s katerimi pozivamo k miru v svetu, smo izbrali eno njenih protivojno obarvanih pesmi. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Mila Peršin, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.

1 min

Konec januarja je umrla francosko-libanonska pesnica Vénus Khoury-Ghata. Izhaja iz maronitske družine. V Francijo je emigrirala zato, da bi ubežala vojni v Libanonu. Bila je poročena s francosko-turškim zdravnikom Jeanom Ghatom in je od leta 1972 živela v Parizu. Je tudi mama priznane avtorice Yasmine Ghata in sestra pisateljice May Menassa. Objavila je več romanov in pesniških zbirk. V duhu ponedeljkovih Liričnih utrinkov, s katerimi pozivamo k miru v svetu, smo izbrali eno njenih protivojno obarvanih pesmi. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Mila Peršin, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.

min


Čakalna vrsta

Prispevki

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine