Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na sporedu Ples blaženih duhov iz 2. dejanja opere Orfej in Evridika Christopha Willibalda Glucka, Fuga v g-molu za lutnjo, BWV 1000 Johanna Sebastiana Bacha, Concerto grosso v D-duru, op. 3/4 Francesca Barsantija, Balletti lamentabili a 4 – suita za violino, dve violi in continuo v e-molu Heinricha Ignaza Franza Bibra in Glasba za kraljevi ognjemet – suita za orkester v D-duru, HWV 351 Georga Friedricha Händla.
Na sporedu Ples blaženih duhov iz 2. dejanja opere Orfej in Evridika Christopha Willibalda Glucka, Fuga v g-molu za lutnjo, BWV 1000 Johanna Sebastiana Bacha, Concerto grosso v D-duru, op. 3/4 Francesca Barsantija, Balletti lamentabili a 4 – suita za violino, dve violi in continuo v e-molu Heinricha Ignaza Franza Bibra in Glasba za kraljevi ognjemet – suita za orkester v D-duru, HWV 351 Georga Friedricha Händla.
Layla Selmy je mlada pesnica in pisateljica iz Gaze, ki poskuša najti besede za izkušnjo življenja sredi genocida. Pesem "Vstajenje kruha, preloženega na pozneje" je bila v njenem angleškem prevodu objavljena v reviji ArabLit Quarterly. Prevajalka Katja Zakrajšek, interpretka Darja Reichman, mojster zvoka Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redaktorica Petra Meterc. Posneto 2025.
Layla Selmy je mlada pesnica in pisateljica iz Gaze, ki poskuša najti besede za izkušnjo življenja sredi genocida. Pesem "Vstajenje kruha, preloženega na pozneje" je bila v njenem angleškem prevodu objavljena v reviji ArabLit Quarterly. Prevajalka Katja Zakrajšek, interpretka Darja Reichman, mojster zvoka Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redaktorica Petra Meterc. Posneto 2025.
Na sporedu Pavana za umrlo infantinjo Maurica Ravela v transkripciji za klavir Konrada Ragossniga, uvertura k operi Čarostrelec Carla Marie von Webra, Septet za trobento, klavir in godala, op. 65 Camilla Saint-Saënsa, Po prebiranju Danteja - sonata quasi una fantasia iz II. zvezka Leta romanja Franza Liszta, Suita za trinajst pihalnih inštrumentov v B-duru, op. 4 Richarda Straussa, Sonatina za klarinet in klavir Josepha Horowitza in Simfonija št. 1 v F-duru, op. 29 Leevija Madetoje.
Na sporedu Pavana za umrlo infantinjo Maurica Ravela v transkripciji za klavir Konrada Ragossniga, uvertura k operi Čarostrelec Carla Marie von Webra, Septet za trobento, klavir in godala, op. 65 Camilla Saint-Saënsa, Po prebiranju Danteja - sonata quasi una fantasia iz II. zvezka Leta romanja Franza Liszta, Suita za trinajst pihalnih inštrumentov v B-duru, op. 4 Richarda Straussa, Sonatina za klarinet in klavir Josepha Horowitza in Simfonija št. 1 v F-duru, op. 29 Leevija Madetoje.
Ob iztekajočem se letu v adventnem času plujemo po zvočnih valovih mitov in legend ter poslušamo, kako so njihove vsebine skladatelji upesnili v svojih glasbenih stvaritvah. Orfej je v zgodovini mita oseba z verjetno najbogatejšo mitologijo. Njena vsebina je spodbudila ustvarjalnost številnih umetnikov ravno zato, ker predstavlja navdih in domišljijo, in je podoba človeka, ki je spoznal svet mrtvih in se vrnil iz njega. Hkrati pa je alegorija človeka, ukleščenega med nemoč svoje smrtnosti in prizadevanje po večnosti.
Ob iztekajočem se letu v adventnem času plujemo po zvočnih valovih mitov in legend ter poslušamo, kako so njihove vsebine skladatelji upesnili v svojih glasbenih stvaritvah. Orfej je v zgodovini mita oseba z verjetno najbogatejšo mitologijo. Njena vsebina je spodbudila ustvarjalnost številnih umetnikov ravno zato, ker predstavlja navdih in domišljijo, in je podoba človeka, ki je spoznal svet mrtvih in se vrnil iz njega. Hkrati pa je alegorija človeka, ukleščenega med nemoč svoje smrtnosti in prizadevanje po večnosti.
Najuspešnejši nogometni klub v samostojni Sloveniji, NK Maribor, letos praznuje 60. obletnico ustanovitve. Sprehodili se bomo skozi čas z navijači in junaki z igrišč, govorili ne samo o rezultatskih dosežkih, temveč tudi o strasteh in občutjih, veselju in razočaranju … O nogometu in ljudeh, ki so z njim tesno povezani.
Najuspešnejši nogometni klub v samostojni Sloveniji, NK Maribor, letos praznuje 60. obletnico ustanovitve. Sprehodili se bomo skozi čas z navijači in junaki z igrišč, govorili ne samo o rezultatskih dosežkih, temveč tudi o strasteh in občutjih, veselju in razočaranju … O nogometu in ljudeh, ki so z njim tesno povezani.
V Trentinu živi petnajstletna Maddalena, ki rada igra violončelo, veliko ljubezen pa goji tudi do kuhinje, predvsem do tradicionalnih trentinskih jedi. Te so precej krepke in večinoma temeljijo na zelenjavi in mesu, saj je na tem območju nekoč vladala revščina. Maddalena se s prijateljico Saro pridruži izdelovalcu glasbil Luci in njegovemu učencu Gianmarii, ko gresta v gozd po primerno smreko za obdelavo. Po napornem delu skupaj skuhajo kosilo, Maddalena in Sara pa se nato lotita načrtovanja večerje, ki jo bosta pripravili sami.
V Trentinu živi petnajstletna Maddalena, ki rada igra violončelo, veliko ljubezen pa goji tudi do kuhinje, predvsem do tradicionalnih trentinskih jedi. Te so precej krepke in večinoma temeljijo na zelenjavi in mesu, saj je na tem območju nekoč vladala revščina. Maddalena se s prijateljico Saro pridruži izdelovalcu glasbil Luci in njegovemu učencu Gianmarii, ko gresta v gozd po primerno smreko za obdelavo. Po napornem delu skupaj skuhajo kosilo, Maddalena in Sara pa se nato lotita načrtovanja večerje, ki jo bosta pripravili sami.
Oddajo smo namenili klarinetistu Borutu Bučarju, enemu redkih slovenskih jazzovskih glasbenikov, ki se je posvetil predvsem klarinetu in ostal vso svojo glasbeno pot zvest tradicionalnemu jazzu. Borut Bučar pri svojih častitljivih 90-ih letih še vedno igra, snema in nastopa. Napovedani koncert Swingarija, predviden za 14. december v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, je zaradi bolezni odpovedan.
Oddajo smo namenili klarinetistu Borutu Bučarju, enemu redkih slovenskih jazzovskih glasbenikov, ki se je posvetil predvsem klarinetu in ostal vso svojo glasbeno pot zvest tradicionalnemu jazzu. Borut Bučar pri svojih častitljivih 90-ih letih še vedno igra, snema in nastopa. Napovedani koncert Swingarija, predviden za 14. december v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, je zaradi bolezni odpovedan.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Pianistka Zdenka Novak bo s simfoničnim orkestrom izvedla skladbi Lucijana Marije Škerjanca in Ludwiga van Beethovna.
Pianistka Zdenka Novak bo s simfoničnim orkestrom izvedla skladbi Lucijana Marije Škerjanca in Ludwiga van Beethovna.
Drevesa so izjemna. Nekatera so tako stara, da so rasla že, ko so gradili egipčanske piramide. Nekatera znajo razbirati čas, medtem ko druga prenašajo spomine na mladike. V tej osupljivi dokumentarni seriji raziskujejo skrivnosti dreves, tudi to, kako se sporazumevajo in skrbijo drugo za drugo ter kako preživijo od kalice do odraslega orjaka. Kaj se od njih lahko naučimo mi? 2. del: Življenje Mi se spopadamo z neizogibnim staranjem, drevesa pa so izpopolnila umetnost elegantnega staranja. Ta oddaja razkriva neverjetne stvari, ki jih počnejo odrasla drevesa za preživetje in uspešno življenje v pogosto nemirnem svetu – včasih pri tem celo sodelujejo. Se lahko kaj naučimo od pristopa dreves do zrele dobe in staranja? SECRET LIFE OF TREES / Velika Britanija / 2024 / Režija: Nathan Budd
Drevesa so izjemna. Nekatera so tako stara, da so rasla že, ko so gradili egipčanske piramide. Nekatera znajo razbirati čas, medtem ko druga prenašajo spomine na mladike. V tej osupljivi dokumentarni seriji raziskujejo skrivnosti dreves, tudi to, kako se sporazumevajo in skrbijo drugo za drugo ter kako preživijo od kalice do odraslega orjaka. Kaj se od njih lahko naučimo mi? 2. del: Življenje Mi se spopadamo z neizogibnim staranjem, drevesa pa so izpopolnila umetnost elegantnega staranja. Ta oddaja razkriva neverjetne stvari, ki jih počnejo odrasla drevesa za preživetje in uspešno življenje v pogosto nemirnem svetu – včasih pri tem celo sodelujejo. Se lahko kaj naučimo od pristopa dreves do zrele dobe in staranja? SECRET LIFE OF TREES / Velika Britanija / 2024 / Režija: Nathan Budd
Glasbeni projekt Balkan News – Brass AG je nastajal v letih 2016 in 2017 v Studiu 26 Radia Slovenija, kjer je pridno snemal Brass AG – Trobilni ansambel Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod vodstvom idejnega vodje projekta in dirigenta prof. Dušana Krajnca. Izšel je album, ki vsebuje glasbo držav s širšega področja Balkana, ki ni omejena samo na geografske meje. Glasbo so tako prispevali skladatelji iz Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbije, Bolgarije in Slovenije. Trobilnemu ansamblu Akademije za glasbo in dirigentu, prof. Dušanu Krajncu je uspelo k sodelovanju privabiti mlade glasbene ustvarjalke in ustvarjalce, študentke in študente ter že uveljavljene glasbene umetnike iz omenjenih držav. Novonastala glasba vsebuje glasbeno-umetniške značilnosti okolja, od koder posamezni avtorji izhajajo; dotika se tradicionalnih glasbenih prvin v moderni preobleki s prepoznavno vsebino in jasnim sporočilom. Prva od dveh oddaj iz niza, ki ga namenjamo temu projektu, prinaša skladbo prodornega mladega slovenskega skladatelja Tilna Slakana z naslovom Utrip, Štajersko Rock balado izkušenega avstrijskega glasbenega ustvarjalca Christopha Wundracka, Međimursko pjesmo v Zagrebu rojene skladateljice in muzikologinje Helene Skljarov in delo z naslovom Presence mlade črnogorske skladateljice Nine Perović.
Glasbeni projekt Balkan News – Brass AG je nastajal v letih 2016 in 2017 v Studiu 26 Radia Slovenija, kjer je pridno snemal Brass AG – Trobilni ansambel Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod vodstvom idejnega vodje projekta in dirigenta prof. Dušana Krajnca. Izšel je album, ki vsebuje glasbo držav s širšega področja Balkana, ki ni omejena samo na geografske meje. Glasbo so tako prispevali skladatelji iz Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbije, Bolgarije in Slovenije. Trobilnemu ansamblu Akademije za glasbo in dirigentu, prof. Dušanu Krajncu je uspelo k sodelovanju privabiti mlade glasbene ustvarjalke in ustvarjalce, študentke in študente ter že uveljavljene glasbene umetnike iz omenjenih držav. Novonastala glasba vsebuje glasbeno-umetniške značilnosti okolja, od koder posamezni avtorji izhajajo; dotika se tradicionalnih glasbenih prvin v moderni preobleki s prepoznavno vsebino in jasnim sporočilom. Prva od dveh oddaj iz niza, ki ga namenjamo temu projektu, prinaša skladbo prodornega mladega slovenskega skladatelja Tilna Slakana z naslovom Utrip, Štajersko Rock balado izkušenega avstrijskega glasbenega ustvarjalca Christopha Wundracka, Međimursko pjesmo v Zagrebu rojene skladateljice in muzikologinje Helene Skljarov in delo z naslovom Presence mlade črnogorske skladateljice Nine Perović.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
V praznični Cederami nam bo zimzeleno popularna Kylie Minogue ponudila pet songov, od tega štiri, ki so bili posneti nedavno, in to z namenom obogatiti album Kylie Christmas. Ta je bil prvič izdan pred desetletjem. Tedaj z razočarajočim komercialnim izplenom, podobno kot leto pozneje, ko je torej v drugo delo Kylie Christmas izšlo leta 2016. Medtem ko je letošnja dopolnjena izdaja s polnim naslovom Kylie Christmas (Fully Wrapped) ali v cederamskem prevodu Kylie za božič zavito celovito pomendrala s konkurenco in naposled le dosegla vrh britanske lestvice. Drži. Kylie Minogue in njeno avtorsko-založniško-managersko moštvo je zmagovalec letošnje dirke za namišljeni pokal imenovan “moj album je božič dočakal prvi na lestvici”. Po enakem ključu smo od Angležev prevzeli, na primer, tudi nogometno vročico z dikcijo, kdo je tisti, ki bo božič preživel kot vodilni na premierligaški lestvici. In kakšne so možnosti, da taisti klub maja res postane prvak. Seveda avstralski popevkarski divi Kylie Minogue ni treba trepetati vse tja do začetka poletja, ko vsaj ob lihih letnicah nogomet skupaj z nami odhaja na dopust. Letošnja zmaga, božična zmaga je njena. Hkrati pa dosežek, kot je ta, Kylie Minogue, na splošno navadno služi kot povod za vstop v nov ustvarjalni cikel solista ali skupine. Kajti na dlani je, da je stopnja priljubljenosti visoka in v poslovnem smislu bi jo veljalo kmalu spet preizkusiti ali izkoristiti, z drugimi besedami vnovčiti. Kaj Kylie Minogue načrtuje za prihodnje, še ni znano, skoraj gotovo pa je, da jo bomo slišali spet kmalu, kakopak v drugačnem slogovnem okolju. Ali drugače. Kylie Minogue nam nam na novo-tradicionalen način vošči vesele praznike.
V praznični Cederami nam bo zimzeleno popularna Kylie Minogue ponudila pet songov, od tega štiri, ki so bili posneti nedavno, in to z namenom obogatiti album Kylie Christmas. Ta je bil prvič izdan pred desetletjem. Tedaj z razočarajočim komercialnim izplenom, podobno kot leto pozneje, ko je torej v drugo delo Kylie Christmas izšlo leta 2016. Medtem ko je letošnja dopolnjena izdaja s polnim naslovom Kylie Christmas (Fully Wrapped) ali v cederamskem prevodu Kylie za božič zavito celovito pomendrala s konkurenco in naposled le dosegla vrh britanske lestvice. Drži. Kylie Minogue in njeno avtorsko-založniško-managersko moštvo je zmagovalec letošnje dirke za namišljeni pokal imenovan “moj album je božič dočakal prvi na lestvici”. Po enakem ključu smo od Angležev prevzeli, na primer, tudi nogometno vročico z dikcijo, kdo je tisti, ki bo božič preživel kot vodilni na premierligaški lestvici. In kakšne so možnosti, da taisti klub maja res postane prvak. Seveda avstralski popevkarski divi Kylie Minogue ni treba trepetati vse tja do začetka poletja, ko vsaj ob lihih letnicah nogomet skupaj z nami odhaja na dopust. Letošnja zmaga, božična zmaga je njena. Hkrati pa dosežek, kot je ta, Kylie Minogue, na splošno navadno služi kot povod za vstop v nov ustvarjalni cikel solista ali skupine. Kajti na dlani je, da je stopnja priljubljenosti visoka in v poslovnem smislu bi jo veljalo kmalu spet preizkusiti ali izkoristiti, z drugimi besedami vnovčiti. Kaj Kylie Minogue načrtuje za prihodnje, še ni znano, skoraj gotovo pa je, da jo bomo slišali spet kmalu, kakopak v drugačnem slogovnem okolju. Ali drugače. Kylie Minogue nam nam na novo-tradicionalen način vošči vesele praznike.
Nobenega dvoma ni, da je bilo predavanje filozofa Slavoja Žižka eden do vrhuncev Evropske prestolnice kulture. Več kot 1400 poslušalk in poslušalcev je v novogoriškem centru EPIC, v neposrednih prenosih v kavarni Maks v Novi Gorici, v goriškem Kinemaxu in po spletu spremljajo predavanje, na katerem je predstavil svojo novo knjigo Kvantna zgodovina. Na kratkem srečanju z novinarji pa je sožitje obeh Goric, katerega simbol je GO!25, izpostavil kot primer prave univerzalnosti in poudaril pomen filozofije in predvsem razmišljanja v današnjem ponorelem svetu. V ljubljanski Cukrarni je na ogled obsežna razstavo Art Vital, posvečena umetniškemu tandemu Ulaya in Marine Abramović. Gre za prvi tako večplasten vpogled v njuno skupno ustvarjalno obdobje med letoma 1976 in 1988; od nomadskega načina življenja do ključnih performansov, ki sta jih ustvarila skupaj. V Ljubljani se začenja tudi 22. mednarodni festival animiranega filma Animateka. Do nedelje bo v Slovenski kinoteki in spremljevalnih lokacijah mogoče videti okoli 300 animiranih filmov za otroke in odrasle. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič posvetil ameriškemu kantavtorju Jeffu Buckleyju in njegovemu vplivnemu albumu Grace iz leta 1994.
Nobenega dvoma ni, da je bilo predavanje filozofa Slavoja Žižka eden do vrhuncev Evropske prestolnice kulture. Več kot 1400 poslušalk in poslušalcev je v novogoriškem centru EPIC, v neposrednih prenosih v kavarni Maks v Novi Gorici, v goriškem Kinemaxu in po spletu spremljajo predavanje, na katerem je predstavil svojo novo knjigo Kvantna zgodovina. Na kratkem srečanju z novinarji pa je sožitje obeh Goric, katerega simbol je GO!25, izpostavil kot primer prave univerzalnosti in poudaril pomen filozofije in predvsem razmišljanja v današnjem ponorelem svetu. V ljubljanski Cukrarni je na ogled obsežna razstavo Art Vital, posvečena umetniškemu tandemu Ulaya in Marine Abramović. Gre za prvi tako večplasten vpogled v njuno skupno ustvarjalno obdobje med letoma 1976 in 1988; od nomadskega načina življenja do ključnih performansov, ki sta jih ustvarila skupaj. V Ljubljani se začenja tudi 22. mednarodni festival animiranega filma Animateka. Do nedelje bo v Slovenski kinoteki in spremljevalnih lokacijah mogoče videti okoli 300 animiranih filmov za otroke in odrasle. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič posvetil ameriškemu kantavtorju Jeffu Buckleyju in njegovemu vplivnemu albumu Grace iz leta 1994.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
V Zagorici in na Dobrem polju na Dolenjskem so domačini ohranili veliko pesemskega in godčevskega izročila, pa tudi ljudskega izročila nasploh. Kar nekaj tega je ohranjenega tudi v okviru cikla Slovenska zemlja v pesmi in besedi, pa najsi gre za pripovedi o starem načinu življenja ali pa o običajih in v povezavi z njimi ohranjenih pesmi. Tokrat poslušamo predvsem pesmi in viže, kot so jih Zagoričani predstavili leta 1978.
V Zagorici in na Dobrem polju na Dolenjskem so domačini ohranili veliko pesemskega in godčevskega izročila, pa tudi ljudskega izročila nasploh. Kar nekaj tega je ohranjenega tudi v okviru cikla Slovenska zemlja v pesmi in besedi, pa najsi gre za pripovedi o starem načinu življenja ali pa o običajih in v povezavi z njimi ohranjenih pesmi. Tokrat poslušamo predvsem pesmi in viže, kot so jih Zagoričani predstavili leta 1978.
Kako so silvestrovali muci in muce? Pripoveduje: Željko Hrs. Napisala: Mira Zelinka. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Kako so silvestrovali muci in muce? Pripoveduje: Željko Hrs. Napisala: Mira Zelinka. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Orkester Državne kapele iz Dresdna je 20. maja v Dresdnu izvedel Koncert za violončelo in orkester št. 1 Dmitrija Šostakoviča in Simfonijo št. 7 Antona Brucknerja. Solistka je bila Sol Gabetta, dirigiral je Tugan Sohijev.
Orkester Državne kapele iz Dresdna je 20. maja v Dresdnu izvedel Koncert za violončelo in orkester št. 1 Dmitrija Šostakoviča in Simfonijo št. 7 Antona Brucknerja. Solistka je bila Sol Gabetta, dirigiral je Tugan Sohijev.
Glasbena zasedba 4 Bellows 4 Tales je letos nastopila na Festivalu tanga v Argentini, na povabilo svetovno znanega bandoneonista Rodolfa Mederosa. Skupaj s priznanim glasbenikom so zaigrali Maurizio Marchesich, Štefan Bembi, Imat Saletović in Zoran Lupinc. Prof. Lupinc pa je v oddaji predstavil tudi harmoniko nasploh, govori o njenem razvoju vse od leta 1829 do danes. In kako je na Slovenskem s poučevanjem igranja na diatonično harmoniko? O tem s priznanim harmonikarjem, skladateljem, učiteljem in piscem učbenikov, prof. Zoranom Lupincem, ki že več kot 35 let razvija nove možnosti igranja na diatonično harmoniko, njegovo ime pa najdemo tudi v Muzeju svetovno znanih harmonikarjev.
Glasbena zasedba 4 Bellows 4 Tales je letos nastopila na Festivalu tanga v Argentini, na povabilo svetovno znanega bandoneonista Rodolfa Mederosa. Skupaj s priznanim glasbenikom so zaigrali Maurizio Marchesich, Štefan Bembi, Imat Saletović in Zoran Lupinc. Prof. Lupinc pa je v oddaji predstavil tudi harmoniko nasploh, govori o njenem razvoju vse od leta 1829 do danes. In kako je na Slovenskem s poučevanjem igranja na diatonično harmoniko? O tem s priznanim harmonikarjem, skladateljem, učiteljem in piscem učbenikov, prof. Zoranom Lupincem, ki že več kot 35 let razvija nove možnosti igranja na diatonično harmoniko, njegovo ime pa najdemo tudi v Muzeju svetovno znanih harmonikarjev.
Sedemnajstletna Ninon pred poroko z Ginom izve, da je okužena z virusom HIV. Kljub temu se njen zaročenec noče odreči poroki z njo. Priprave na obred so tako glavni motiv dogajanja igre, ki prikazuje zemljepisno in duhovno potovanje treh junakov na poroko: Ninon, njenega očeta Jeana in njene matere Zdene. Režiserka: Irena Glonar Prevajalka: Tatjana Kuk Prirejevalec: Simon McBurney Dramaturg in prirejevalec: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Ninon – Saša Mihelčič Gino – Uroš Smolej Zdena – Bernarda Oman Jean – Ivo Ban Rekla Pad – Milena Zupančič Tomas – Igor Samobor Marella – Nina Valič Kuhar – Aljoša Ternovšek Gostilničar – Zvone Hribar Doktor Gastalci – Boris Juh Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2001.
Sedemnajstletna Ninon pred poroko z Ginom izve, da je okužena z virusom HIV. Kljub temu se njen zaročenec noče odreči poroki z njo. Priprave na obred so tako glavni motiv dogajanja igre, ki prikazuje zemljepisno in duhovno potovanje treh junakov na poroko: Ninon, njenega očeta Jeana in njene matere Zdene. Režiserka: Irena Glonar Prevajalka: Tatjana Kuk Prirejevalec: Simon McBurney Dramaturg in prirejevalec: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Ninon – Saša Mihelčič Gino – Uroš Smolej Zdena – Bernarda Oman Jean – Ivo Ban Rekla Pad – Milena Zupančič Tomas – Igor Samobor Marella – Nina Valič Kuhar – Aljoša Ternovšek Gostilničar – Zvone Hribar Doktor Gastalci – Boris Juh Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2001.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Shalini Bholasingh je bila čudežni otrok. Ker je zelo lepo pela, jo je družina k petju silila in je bila nanjo ponosna. A Shalini je zapadla v globoko depresijo, tako da se ni mogla niti premakniti več. Odločila se je, da naredi nekaj zase. Odkrila je južnoameriški ples in način življenja. To ji omogoča izražanje veselja in čutnosti. Objave na družbenih omrežjih pa vznemirjajo njeno družino, ki vidi svojo nekoč idealno hčer kot "lahko" žensko.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Shalini Bholasingh je bila čudežni otrok. Ker je zelo lepo pela, jo je družina k petju silila in je bila nanjo ponosna. A Shalini je zapadla v globoko depresijo, tako da se ni mogla niti premakniti več. Odločila se je, da naredi nekaj zase. Odkrila je južnoameriški ples in način življenja. To ji omogoča izražanje veselja in čutnosti. Objave na družbenih omrežjih pa vznemirjajo njeno družino, ki vidi svojo nekoč idealno hčer kot "lahko" žensko.
Söndörgő: XXX. Madžarska sodobna folk skupina je za nov jubilejni album posnela nekaj novih skladb in nove priredbe že znanih in objavljenih skladb, nizu je dodala še nekaj koncertnih posnetkov znanih skladb. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/11/26/sondorgo-xxx/
Söndörgő: XXX. Madžarska sodobna folk skupina je za nov jubilejni album posnela nekaj novih skladb in nove priredbe že znanih in objavljenih skladb, nizu je dodala še nekaj koncertnih posnetkov znanih skladb. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/11/26/sondorgo-xxx/
Poznani verz: "V poletno noč odmeva: pet pedi?" je uvodni (in sklepni) stih iz Balade o prepelici. Pesem je spesnil pesnik, pripovednik in prevajalec Fran Gestrin. Rodil se je 1. decembra 1865 v Ljubljani; na Dunaju je študiral pravo, v Gradcu pa zgodovino in zemljepis. Poučeval je v Gorici in Mariboru, vendar je zaradi jetike kmalu opustil poučevanje in se vrnil v Ljubljano. Tam je 15. avgusta 1893 še ne osemindvajsetleten umrl. Tako se je dopolnila njegova slutnja o zgodnji smrti, izražena v mnogih njegovih pesmih. Pesnik jih je leta 1893 objavil v svoji edini zbirki z naslovom Izza mladih let. Iz te zbirke smo ob 160. obletnici rojstva Frana Gestrina izbrali nekaj značilnih pesmi, začenjamo pa s pesmijo Zvečer. Na koncu poslušamo samo revijalno objavljeno Balado o prepelici. Interpret Kristijan Muck, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2005.
Poznani verz: "V poletno noč odmeva: pet pedi?" je uvodni (in sklepni) stih iz Balade o prepelici. Pesem je spesnil pesnik, pripovednik in prevajalec Fran Gestrin. Rodil se je 1. decembra 1865 v Ljubljani; na Dunaju je študiral pravo, v Gradcu pa zgodovino in zemljepis. Poučeval je v Gorici in Mariboru, vendar je zaradi jetike kmalu opustil poučevanje in se vrnil v Ljubljano. Tam je 15. avgusta 1893 še ne osemindvajsetleten umrl. Tako se je dopolnila njegova slutnja o zgodnji smrti, izražena v mnogih njegovih pesmih. Pesnik jih je leta 1893 objavil v svoji edini zbirki z naslovom Izza mladih let. Iz te zbirke smo ob 160. obletnici rojstva Frana Gestrina izbrali nekaj značilnih pesmi, začenjamo pa s pesmijo Zvečer. Na koncu poslušamo samo revijalno objavljeno Balado o prepelici. Interpret Kristijan Muck, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2005.
Zlovešča hiša postane prizorišče grozljivega družinskega umora. Očeta in dva otroka najdejo mrtve, mati pa je pogrešana. Julia in Novak morata razrešiti primer skupaj s krajevno žandarmerijo. Ko mater najdejo v gozdu ob hiši, se ne spomni umorov in za vse obtoži hišo, v kateri naj bi strašilo. Je nora ali je hiša resnično prekleta? Pri preiskavi sodeluje tudi spiritistka, ki sproži sume, da gre za 25 let staro družinsko tragedijo. Julia pa prepozna podobnosti po načinu delovanja Malherba, serijskega morilca, ki že leta obseda njenega očeta. Boji se, da se je morilec vrnil. VISE LE COEUR (II.) / Aim for the Heart (II.) / 2023 / Francija, Belgija Scenarij: Alice van den Broek, Clélia Constantine, Adriana Barbato, Vinciane Mokry, : Cécile Lugiez, Isabelle Prot Režija: Jérémy Minui V glavnih vlogah: Claire Keim, Lannick Gautry, Noémie Chicheportiche, Zinedine Soualem, Nicolas Cazalé, Elodie Hesme, Juliette Plumecocq-Mech
Zlovešča hiša postane prizorišče grozljivega družinskega umora. Očeta in dva otroka najdejo mrtve, mati pa je pogrešana. Julia in Novak morata razrešiti primer skupaj s krajevno žandarmerijo. Ko mater najdejo v gozdu ob hiši, se ne spomni umorov in za vse obtoži hišo, v kateri naj bi strašilo. Je nora ali je hiša resnično prekleta? Pri preiskavi sodeluje tudi spiritistka, ki sproži sume, da gre za 25 let staro družinsko tragedijo. Julia pa prepozna podobnosti po načinu delovanja Malherba, serijskega morilca, ki že leta obseda njenega očeta. Boji se, da se je morilec vrnil. VISE LE COEUR (II.) / Aim for the Heart (II.) / 2023 / Francija, Belgija Scenarij: Alice van den Broek, Clélia Constantine, Adriana Barbato, Vinciane Mokry, : Cécile Lugiez, Isabelle Prot Režija: Jérémy Minui V glavnih vlogah: Claire Keim, Lannick Gautry, Noémie Chicheportiche, Zinedine Soualem, Nicolas Cazalé, Elodie Hesme, Juliette Plumecocq-Mech
Leta 1919 so v Hollywoodu posneli nemi film Dražba duš. Nastal je po resnični zgodbi Armenke Aurore Mardiganian, ki je v najstniških letih preživela turški genocid nad Armenci. Film je pritegnil veliko gledalcev, vendar so kmalu vse njegove kopije skrivnostno izginile. Leta 1994 so po Aurorini smrti v arhivih našli nekaj odlomkov in iz njih je nastal dokumentarni film, ki razkriva pozabljeno peklensko odisejado mlade Armenke. Izgubila je družino, zbežala iz suženjstva in postala žrtev pohlepnežev v filmski industriji. Kljub temu ji je uspelo rešiti mnogo armenskih sirot. Prepričana je bila, da ne bi bilo holokavsta, če bi Turkom po prvi svetovni vojni za genocid sodili in jih kaznovali. Leta 2021 so ZDA uradno priznale genocid nad Armenci, Turčija pa to zgodovinsko dejstvo še danes odločno zanika. AURORA'S SUNRISE / Armenija, Litva, Nemčija / 2022 / Režija: Ina Sahakjan
Leta 1919 so v Hollywoodu posneli nemi film Dražba duš. Nastal je po resnični zgodbi Armenke Aurore Mardiganian, ki je v najstniških letih preživela turški genocid nad Armenci. Film je pritegnil veliko gledalcev, vendar so kmalu vse njegove kopije skrivnostno izginile. Leta 1994 so po Aurorini smrti v arhivih našli nekaj odlomkov in iz njih je nastal dokumentarni film, ki razkriva pozabljeno peklensko odisejado mlade Armenke. Izgubila je družino, zbežala iz suženjstva in postala žrtev pohlepnežev v filmski industriji. Kljub temu ji je uspelo rešiti mnogo armenskih sirot. Prepričana je bila, da ne bi bilo holokavsta, če bi Turkom po prvi svetovni vojni za genocid sodili in jih kaznovali. Leta 2021 so ZDA uradno priznale genocid nad Armenci, Turčija pa to zgodovinsko dejstvo še danes odločno zanika. AURORA'S SUNRISE / Armenija, Litva, Nemčija / 2022 / Režija: Ina Sahakjan
Jurij Andruhovič je prejel nagrado vilenica leta 2017. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2017.
Jurij Andruhovič je prejel nagrado vilenica leta 2017. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2017.
Ilija Trojanow je prejel nagrado vilenica leta 2018. Avtorica oddaje: Staša Grahek. Leto produkcije: 2018.
Ilija Trojanow je prejel nagrado vilenica leta 2018. Avtorica oddaje: Staša Grahek. Leto produkcije: 2018.
Josef Winkler je prejel nagrado vilenica 2021. Avtor oddaje: Gregor Podlogar. Leto produkcije: 2021.
Josef Winkler je prejel nagrado vilenica 2021. Avtor oddaje: Gregor Podlogar. Leto produkcije: 2021.
Josip Osti je nagrado vilenica prejel 1994. Avtor oddaje: Vlado Motniikar. Leto produkcije: 2020.
Josip Osti je nagrado vilenica prejel 1994. Avtor oddaje: Vlado Motniikar. Leto produkcije: 2020.
David Albahari je nagrado vilenica prejel leta 2012. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2012.
David Albahari je nagrado vilenica prejel leta 2012. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2012.
Goran Stefanovski je nagrado vilenica prejel leta 2007. Avtorica oddaje: Saška Rakef Perko. Leto produkcije: 2014.
Goran Stefanovski je nagrado vilenica prejel leta 2007. Avtorica oddaje: Saška Rakef Perko. Leto produkcije: 2014.
Dubravka Ugrešić je nagrado prejela leta 2016. Avtor oddaje: Marko Golja. Leto produkcije: 2016.
Dubravka Ugrešić je nagrado prejela leta 2016. Avtor oddaje: Marko Golja. Leto produkcije: 2016.
Péter Esterházy je nagrado vilenica prejel leta 1988. Avtorica oddaje: Jutka Rudaš. Leto produkcije: 2014.
Péter Esterházy je nagrado vilenica prejel leta 1988. Avtorica oddaje: Jutka Rudaš. Leto produkcije: 2014.
Tomas Venclova je nagrado vilenica prejel leta 1990. Avtor oddaje: Dušan Rogelj. Leto produkcije: 2011.
Tomas Venclova je nagrado vilenica prejel leta 1990. Avtor oddaje: Dušan Rogelj. Leto produkcije: 2011.
Ottó Tolnai je nagrado vilenica prejel leta 2023. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2023.
Ottó Tolnai je nagrado vilenica prejel leta 2023. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2023.
Miljenko Jergović je nagrado vilenica prejel leta 2024. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2024.
Miljenko Jergović je nagrado vilenica prejel leta 2024. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2024.
Ilma Rakusa je nagrado vilenica prejela leta 2005. Avtorica oddaje: Tina Poglajen. Leto produkcije: 2018.
Ilma Rakusa je nagrado vilenica prejela leta 2005. Avtorica oddaje: Tina Poglajen. Leto produkcije: 2018.
Dževad Karahasan je nagrado vilenica prejel 2010. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2022.
Dževad Karahasan je nagrado vilenica prejel 2010. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2022.
Dragan Velikić je prejel nagrado vilenica leta 2019. Avtor oddaje: Rok Bozovičar. Leto produkcije: 2019.
Dragan Velikić je prejel nagrado vilenica leta 2019. Avtor oddaje: Rok Bozovičar. Leto produkcije: 2019.
Olga Tokarczuk je prejela nagrado vilenica leta 2013. Avtor oddaje: Janko Petrovec. Leto produkcije: 2013.
Olga Tokarczuk je prejela nagrado vilenica leta 2013. Avtor oddaje: Janko Petrovec. Leto produkcije: 2013.
Ana Blandiana je nagrado vilenica prejela leta 2002. Avtor oddaje: Marko Golja. Leto produkcije: 2002.
Ana Blandiana je nagrado vilenica prejela leta 2002. Avtor oddaje: Marko Golja. Leto produkcije: 2002.
Karl-Markus Gauß je nagrado vilenica prejel leta 2005. Avtorica oddaje: Staša Grahek. Leto produkcije: 2012.
Karl-Markus Gauß je nagrado vilenica prejel leta 2005. Avtorica oddaje: Staša Grahek. Leto produkcije: 2012.
Mircea Cărtărescu je nagrado vilenica prejel leta 2011. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2011.
Mircea Cărtărescu je nagrado vilenica prejel leta 2011. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2011.
Virtuozi, glasbeni šov talentov
Mednarodni glasbeni šov talentov Virtuozi letos zaznamuje 10-letnico. Oddaja, ki navdušuje gledalce vseh generacij, predstavlja najbolj nadarjene mlade klasične glasbenike iz petih evropskih držav. Leta 2022 je na tekmovanju Virtuozi zmagala slovenska violinistka Patricija Avšič. V drugem polfinalnem večeru bosta Slovenijo zastopala violinista Ema Dora Burstin in Mark Lev Krajnc.
Mednarodni glasbeni šov talentov Virtuozi letos zaznamuje 10-letnico. Oddaja, ki navdušuje gledalce vseh generacij, predstavlja najbolj nadarjene mlade klasične glasbenike iz petih evropskih držav. Leta 2022 je na tekmovanju Virtuozi zmagala slovenska violinistka Patricija Avšič. V drugem polfinalnem večeru bosta Slovenijo zastopala violinista Ema Dora Burstin in Mark Lev Krajnc.
Jáchym Topol je nagrado vilenica prejel leta 2015. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2015.
Jáchym Topol je nagrado vilenica prejel leta 2015. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2015.
Adam Zagajewski je nagrado vilenica prejel 1996. Avtor oddaje: Gregor Podlogar. Leto produkcije: 2012.
Adam Zagajewski je nagrado vilenica prejel 1996. Avtor oddaje: Gregor Podlogar. Leto produkcije: 2012.
Jaan Kaplinski je prejel nagrado vilenica leta 2001. Avtor oddaje: Marko Golja. Leto produkcije: 2002.
Jaan Kaplinski je prejel nagrado vilenica leta 2001. Avtor oddaje: Marko Golja. Leto produkcije: 2002.
Péter Nádas je nagrado vilenica prejel 1998. Avtorica oddaje: Maja Žvokelj. Leto produkcije: 2018.
Péter Nádas je nagrado vilenica prejel 1998. Avtorica oddaje: Maja Žvokelj. Leto produkcije: 2018.
László Krasznahorkai je prejel nagrado vilenica leta 2014. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2014.
László Krasznahorkai je prejel nagrado vilenica leta 2014. Avtor oddaje: Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2014.
Marc Garcia: Medtem ko nekateri deportiranci vidijo obveznost vrnitve na otok, kjer so se rodili kot prekletstvo ali celo konec njihovega življenja, vidi Marc Garcia kot katalizator. Zapustil je prazno in zlorabe drog polno življenje za seboj in prebudil umetnika in slikarja v sebi. Ampak, bo lahko premagal stigmo v okolju, kjer otočani diskriminirajo deportirance? Režija: Bruno Correia Ron Preinfalk aka Rone84 je nestor slovenske ulične subkulturne umetnosti in eden prvih, prepoznavnih uličnih umetnikov, ki je prenesel svojo ustvarjalno energijo iz svoje risalnice na ulice Ljubljane desetletja nazaj. Čeprav ima diplomo iz likovne umetnosti, so bila njegova dela zelo redko videna v akademskih ustanovah ali galerijah. Nasprotno, njegove stvaritve se večinoma vidijo na javnih ulicah, kjer večini je namenjena zelo kratka življenjska doba. Njegova življenjska zgodba je tudi zgodba o ulicah - zaradi njegovih gverilskih ustvarjalnih dejanj v preteklosti je dobro spoznal policijo, saj je risanje grafitov na nedodeljenih območjih prepovedano. Najverjetneje bi bil še vedno prisiljen slediti zvokom siren ulične umetnosti - če ne bi postal oče pred malo več kot desetimi leti ... Toda ali je mogoče tako močan ustvarjalni nagon razumno obvladati? Režija: Maja Pavlin Rafsan Iftekhar je vloger, ki izpostavlja restavracije, ki prodajajo predrage in subpar kakovostno hrano. Tako se sooča veliko grožnjami in diskriminacijo lastnikov lokalov. Že v zgodnjih letih so ga zaradi prekomerno telesno težo mnogi maltretirali. Svojo samozavest je dobil z naraščajočo prisotnostjo na spletu in odločil se je za izboljšanje telesne kondicije. Preobrazba njegovega življenja je bila vseskozi težavna pot. Prav zdaj se bori za pravice ljubiteljev hrane… Režija: Arnob Chakrabarty, Sabuj Miah
Marc Garcia: Medtem ko nekateri deportiranci vidijo obveznost vrnitve na otok, kjer so se rodili kot prekletstvo ali celo konec njihovega življenja, vidi Marc Garcia kot katalizator. Zapustil je prazno in zlorabe drog polno življenje za seboj in prebudil umetnika in slikarja v sebi. Ampak, bo lahko premagal stigmo v okolju, kjer otočani diskriminirajo deportirance? Režija: Bruno Correia Ron Preinfalk aka Rone84 je nestor slovenske ulične subkulturne umetnosti in eden prvih, prepoznavnih uličnih umetnikov, ki je prenesel svojo ustvarjalno energijo iz svoje risalnice na ulice Ljubljane desetletja nazaj. Čeprav ima diplomo iz likovne umetnosti, so bila njegova dela zelo redko videna v akademskih ustanovah ali galerijah. Nasprotno, njegove stvaritve se večinoma vidijo na javnih ulicah, kjer večini je namenjena zelo kratka življenjska doba. Njegova življenjska zgodba je tudi zgodba o ulicah - zaradi njegovih gverilskih ustvarjalnih dejanj v preteklosti je dobro spoznal policijo, saj je risanje grafitov na nedodeljenih območjih prepovedano. Najverjetneje bi bil še vedno prisiljen slediti zvokom siren ulične umetnosti - če ne bi postal oče pred malo več kot desetimi leti ... Toda ali je mogoče tako močan ustvarjalni nagon razumno obvladati? Režija: Maja Pavlin Rafsan Iftekhar je vloger, ki izpostavlja restavracije, ki prodajajo predrage in subpar kakovostno hrano. Tako se sooča veliko grožnjami in diskriminacijo lastnikov lokalov. Že v zgodnjih letih so ga zaradi prekomerno telesno težo mnogi maltretirali. Svojo samozavest je dobil z naraščajočo prisotnostjo na spletu in odločil se je za izboljšanje telesne kondicije. Preobrazba njegovega življenja je bila vseskozi težavna pot. Prav zdaj se bori za pravice ljubiteljev hrane… Režija: Arnob Chakrabarty, Sabuj Miah
Dan pred začetkom 105. dirke po Franciji boste v polurnem uvodu v 3351 kilometrov dolgo preizkušnjo spoznali traso in pasti, ki jih bo na poti do Pariza moralo premagati 176 kolesarjev. Pogovarjali se bomo z največjim slovenskim adutom Primožem Rogličem in se posvetili tudi najhitrejšim kolesarjem v karavani.
Dan pred začetkom 105. dirke po Franciji boste v polurnem uvodu v 3351 kilometrov dolgo preizkušnjo spoznali traso in pasti, ki jih bo na poti do Pariza moralo premagati 176 kolesarjev. Pogovarjali se bomo z največjim slovenskim adutom Primožem Rogličem in se posvetili tudi najhitrejšim kolesarjem v karavani.
Dan pred začetkom največjega kolesarskega spektakla leta, dirke po Franciji, boste v posebni oddaji spoznali traso letošnje dirke, si ogledali najlepše trenutke lanske, slišali pogovor z direktorjem dirke in mnenja favoritov ter seveda videli slovenske kolesarje. Pravšnji uvod v tritedensko spremljanje največje dirke na svetu!
Dan pred začetkom največjega kolesarskega spektakla leta, dirke po Franciji, boste v posebni oddaji spoznali traso letošnje dirke, si ogledali najlepše trenutke lanske, slišali pogovor z direktorjem dirke in mnenja favoritov ter seveda videli slovenske kolesarje. Pravšnji uvod v tritedensko spremljanje največje dirke na svetu!
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V oddaji se bomo posvetili glasbi francoskega kitarista Christiana Escoudeja. Igral je mešanico bebopa in gypsy jazza z uporabo vibrata in portamenta. Njegov opus obsega okrog 50 albumov.
V oddaji se bomo posvetili glasbi francoskega kitarista Christiana Escoudeja. Igral je mešanico bebopa in gypsy jazza z uporabo vibrata in portamenta. Njegov opus obsega okrog 50 albumov.
Adam Mickiewicz (24. 12. 1798– 26. 11. 1855), romantični pesnik, esejist, publicist in dramatik, velja za glavnega predstavnika romantike na Poljskem. Njegova najbolj znana dela so: poetična drama Praznik mrtvih, nacionalna epska pesnitev Gospod Tadej, zgodovinski pesnitvi Konrad Wallenrod in Gražina ter pesniška zbirka Poezije. 22-letni Mickiewicz se sredi nemirnega političnega dogajanja zaplete v strastno, a na propad obsojeno razmerje z Marylo Wereszczakówno. Kratek in intenziven odnos pusti močan pečat na Mickiewiczu, saj je bil navdih za nekatera njegova najpomembnejša dela, vključno s pesmijo Negotovost. Prešernovemu sodobniku Mickiewiczu, ki je v svojih delih izražal tudi boj za svobodo in željo po neodvisnosti, so marca 2024 v Kranju postavili doprsni kip. NIEPEWNOŚĆ. ZAKOCHANY MICKIEWICZ / Uncertainty / 2024 / Poljska Scenarij: Waldermar Szarek Režija: Waldemar Szarek V glavnih vlogah: Nikodem Rozbicki, Aleksandra Piotrowska, Dorota Landowska, Adrian Zaremba
Adam Mickiewicz (24. 12. 1798– 26. 11. 1855), romantični pesnik, esejist, publicist in dramatik, velja za glavnega predstavnika romantike na Poljskem. Njegova najbolj znana dela so: poetična drama Praznik mrtvih, nacionalna epska pesnitev Gospod Tadej, zgodovinski pesnitvi Konrad Wallenrod in Gražina ter pesniška zbirka Poezije. 22-letni Mickiewicz se sredi nemirnega političnega dogajanja zaplete v strastno, a na propad obsojeno razmerje z Marylo Wereszczakówno. Kratek in intenziven odnos pusti močan pečat na Mickiewiczu, saj je bil navdih za nekatera njegova najpomembnejša dela, vključno s pesmijo Negotovost. Prešernovemu sodobniku Mickiewiczu, ki je v svojih delih izražal tudi boj za svobodo in željo po neodvisnosti, so marca 2024 v Kranju postavili doprsni kip. NIEPEWNOŚĆ. ZAKOCHANY MICKIEWICZ / Uncertainty / 2024 / Poljska Scenarij: Waldermar Szarek Režija: Waldemar Szarek V glavnih vlogah: Nikodem Rozbicki, Aleksandra Piotrowska, Dorota Landowska, Adrian Zaremba
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.