Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Donal Skehan: Recepti za vsak dan
V tej oddaji Donal predstavi nekaj idej za pogostitev prijateljev in domačih, ki omogočajo, da v druženju uživa tudi gostitelj. To so: krožniki s prigrizki, ki jih lahko pripravimo vnaprej, konfitirana piščančja bedra s česnom in rebrastim krompirjem (krompirjem »hasselback«), in zažgana baskovska sirova pita s češnjami. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
V tej oddaji Donal predstavi nekaj idej za pogostitev prijateljev in domačih, ki omogočajo, da v druženju uživa tudi gostitelj. To so: krožniki s prigrizki, ki jih lahko pripravimo vnaprej, konfitirana piščančja bedra s česnom in rebrastim krompirjem (krompirjem »hasselback«), in zažgana baskovska sirova pita s češnjami. DONAL SKEHAN: HOME COOK / Irska / 2023 / Režija: Anne Heffernan
V Mestni galeriji Nova Gorica bo do konca februarja na ogled razstava Izpostavitev bodočnosti. Pripravili sta jo umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Milena Koren Božiček ter vizualna umetnica, arhitektka in kuratorka Tanja Prušnik. K sodelovanju sta povabili šest umetnikov iz Slovenije in Avstrije. V Trstu poteka 37. izdaja Tržaškega filmskega festivala, osredotočenega na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo. Posebna rubrika festivala, imenovana Wild roses – Divje vrtnice, ki jo posvečajo ženskim režiserkam iz regije, je bila v zadnjih letih namenjena avtoricam iz Poljske, Gruzije, Ukrajine, Nemčije in Srbije. Letos pa je bila posvečena slovenskim režiserkam. V koprskem gledališču bo nocoj literarni večer Arsovega domačega branja, posvečen Cankarjevemu romanu Na klancu. Literarne odlomke bo interpretiral igralec Rok Matek, sledil bo pogovor z dijaki iz Sežane in Kopra.
V Mestni galeriji Nova Gorica bo do konca februarja na ogled razstava Izpostavitev bodočnosti. Pripravili sta jo umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Milena Koren Božiček ter vizualna umetnica, arhitektka in kuratorka Tanja Prušnik. K sodelovanju sta povabili šest umetnikov iz Slovenije in Avstrije. V Trstu poteka 37. izdaja Tržaškega filmskega festivala, osredotočenega na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo. Posebna rubrika festivala, imenovana Wild roses – Divje vrtnice, ki jo posvečajo ženskim režiserkam iz regije, je bila v zadnjih letih namenjena avtoricam iz Poljske, Gruzije, Ukrajine, Nemčije in Srbije. Letos pa je bila posvečena slovenskim režiserkam. V koprskem gledališču bo nocoj literarni večer Arsovega domačega branja, posvečen Cankarjevemu romanu Na klancu. Literarne odlomke bo interpretiral igralec Rok Matek, sledil bo pogovor z dijaki iz Sežane in Kopra.
... dobi maslo, riž in še konja … Pripoveduje: Polde Bibič. Armenska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
... dobi maslo, riž in še konja … Pripoveduje: Polde Bibič. Armenska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Zapustila nas še ena jazzovska legenda. Ralph Towner, vrhunski ameriški kitarist, je zaslovel z zasedbo Oregon, s katero je ustvarjal polnih 40 let, med glasbene guruje pa ga je izstrelila tudi njegova solistična kariera. Zadnja desetletja je Towner živel v Rimu in pogosto koncertiral v Italiji, večkrat pa je obiskal tudi slovenska prizorišča. Na Primorskem smo ga leta 2008 slišali v Kosovelovem domu v Sežani, leta 2021 pa v Vili Vipolže v Goriških Brdih. Sežanski solistični koncert je ekipa našega radia posnela in nocoj mu bomo znova prisluhnili - v oddaji Jazz in jaz.
Zapustila nas še ena jazzovska legenda. Ralph Towner, vrhunski ameriški kitarist, je zaslovel z zasedbo Oregon, s katero je ustvarjal polnih 40 let, med glasbene guruje pa ga je izstrelila tudi njegova solistična kariera. Zadnja desetletja je Towner živel v Rimu in pogosto koncertiral v Italiji, večkrat pa je obiskal tudi slovenska prizorišča. Na Primorskem smo ga leta 2008 slišali v Kosovelovem domu v Sežani, leta 2021 pa v Vili Vipolže v Goriških Brdih. Sežanski solistični koncert je ekipa našega radia posnela in nocoj mu bomo znova prisluhnili - v oddaji Jazz in jaz.
Psihološka igra iz življenja mlajših generacij je tematsko navezana na njene vedno aktualne eksistenčne težave: kako obstati in si izboriti življenjski prostor v urbanih okoljih, kjer zaradi prenaseljenosti primanjkuje tako stanovanj kakor dela. Pri tem avtor v središče svojega razmisleka postavlja vprašanje drugačnosti mladih od ustaljenih življenjskih in mišljenjskih vzorcev. Andrej – Milan Štefe Diana – Darja Reichman Šef – Danilo Benedičič Peter – Ivan Rupnik Režiserka: Polona Sosič Prirejevalka: Polona Abram Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Leon Belančič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1991
Psihološka igra iz življenja mlajših generacij je tematsko navezana na njene vedno aktualne eksistenčne težave: kako obstati in si izboriti življenjski prostor v urbanih okoljih, kjer zaradi prenaseljenosti primanjkuje tako stanovanj kakor dela. Pri tem avtor v središče svojega razmisleka postavlja vprašanje drugačnosti mladih od ustaljenih življenjskih in mišljenjskih vzorcev. Andrej – Milan Štefe Diana – Darja Reichman Šef – Danilo Benedičič Peter – Ivan Rupnik Režiserka: Polona Sosič Prirejevalka: Polona Abram Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Leon Belančič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1991
Lorno dohiti preteklost, izide Julietina knjiga. Grace in Allegra na aplikaciji Katalog priredita prvo glasovanje. Gigi povabi prebivalke Otoka na dogodek, s katerim želi narediti vtis nanje, toda prekine ga policija. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Lorno dohiti preteklost, izide Julietina knjiga. Grace in Allegra na aplikaciji Katalog priredita prvo glasovanje. Gigi povabi prebivalke Otoka na dogodek, s katerim želi narediti vtis nanje, toda prekine ga policija. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
V oddaji poslušamo skladbe: David Jarh/Jaka Pucihar: On the Road – solista trobentač David Jarh in saksofonist Primož Fleischman Steve Klink: Na najini poti – solista saksofonist Lenart Krečič in pianist Blaž Jurjevčič Jamie Doe/Jamie Doe/Lojze Krajnčan: Winter – solisti pevka Emilia Martensson, saksofonist Primož Fleischman in pianist Blaž Jurjevčič Alex Sipiagin/Lojze Krajnčan: Mirages – solisti trobentač Alex Sipiagin, saksofonist Primož Fleischman in pianist Marko Črnčec
V oddaji poslušamo skladbe: David Jarh/Jaka Pucihar: On the Road – solista trobentač David Jarh in saksofonist Primož Fleischman Steve Klink: Na najini poti – solista saksofonist Lenart Krečič in pianist Blaž Jurjevčič Jamie Doe/Jamie Doe/Lojze Krajnčan: Winter – solisti pevka Emilia Martensson, saksofonist Primož Fleischman in pianist Blaž Jurjevčič Alex Sipiagin/Lojze Krajnčan: Mirages – solisti trobentač Alex Sipiagin, saksofonist Primož Fleischman in pianist Marko Črnčec
Pesmi Janeza Ramoveša iz Poljanske doline so svojevrstna poezija. Kot da bi se čas pod Blegošem v njih ustavil, življenje je starosvetno, toda odnosi med ljudmi niso kaj dosti drugačni kot danes. Posebne vrste pristnost jim daje poljanski govor, pesnik sam jih tudi najbolje interpretira. Izbrali smo nekaj pesmi iz njegove doslej zadnje zbirke Skupinska slika – Folklora. Interpret in glasbeni opremljevalec Janez Ramoveš, urednika oddaje Marko Golja in Vlado Motnikar, mojster zvoka Nejc Zupančič. Režiser: Jože Valentič. Oddaja je bila posneta januarja 2018.
Pesmi Janeza Ramoveša iz Poljanske doline so svojevrstna poezija. Kot da bi se čas pod Blegošem v njih ustavil, življenje je starosvetno, toda odnosi med ljudmi niso kaj dosti drugačni kot danes. Posebne vrste pristnost jim daje poljanski govor, pesnik sam jih tudi najbolje interpretira. Izbrali smo nekaj pesmi iz njegove doslej zadnje zbirke Skupinska slika – Folklora. Interpret in glasbeni opremljevalec Janez Ramoveš, urednika oddaje Marko Golja in Vlado Motnikar, mojster zvoka Nejc Zupančič. Režiser: Jože Valentič. Oddaja je bila posneta januarja 2018.
Leta 1949 je v javnosti odjeknil izid knjige Drugi spol Simone de Beauvoir: tisoč strani dolg manifest za enakost spolov, neodvisnost žensk in rahljanje moralnih pravil. Prvič je ženska podala izvirno in ostro analizo mehanizmov moške dominacije v povojni družbi. Knjiga je kmalu postala uspešnica. Simone de Beauvoir je navdih za pisanje Drugega spola našla v Združenih državah Amerike, na predavateljski turneji leta 1947. Štiri mesece je opazovala vedenje deklet iz premožnih družin, bila osupla nad togostjo Newyorčank, se zgražala nad podrejenostjo poročenih žensk in odkrila vso krutost segregacije na Jugu. Knjiga Drugi spol je pomenila prelomnico za razvoj feministične miselnosti in sodobnih študij spola. LOOKING FOR SIMONE / LE DEUXIÈME SEXE: SUR LES TRACES DE SIMONE DE BEAUVOIR / Francija / 2024 / Režija: Nathalie Masdurand, Valérie Urrea
Leta 1949 je v javnosti odjeknil izid knjige Drugi spol Simone de Beauvoir: tisoč strani dolg manifest za enakost spolov, neodvisnost žensk in rahljanje moralnih pravil. Prvič je ženska podala izvirno in ostro analizo mehanizmov moške dominacije v povojni družbi. Knjiga je kmalu postala uspešnica. Simone de Beauvoir je navdih za pisanje Drugega spola našla v Združenih državah Amerike, na predavateljski turneji leta 1947. Štiri mesece je opazovala vedenje deklet iz premožnih družin, bila osupla nad togostjo Newyorčank, se zgražala nad podrejenostjo poročenih žensk in odkrila vso krutost segregacije na Jugu. Knjiga Drugi spol je pomenila prelomnico za razvoj feministične miselnosti in sodobnih študij spola. LOOKING FOR SIMONE / LE DEUXIÈME SEXE: SUR LES TRACES DE SIMONE DE BEAUVOIR / Francija / 2024 / Režija: Nathalie Masdurand, Valérie Urrea
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Impresionizem je gibanje, ki je na prehodu v dvajseto stoletje pretreslo likovno umetnost. Igra barv in svetlobe je vplivala tudi na glasbene umetnike, ki so oblikovali novo glasbeno estetiko, ki je na prvo mesto postavljala zvočno barvo in bolj pestro harmonsko zasnovo del, odmikala pa se tudi od daljših cikličnih oblik, kot so simfonije. Glasbena dela impresionizma so tako pretežno bežne skice in impresije.
Impresionizem je gibanje, ki je na prehodu v dvajseto stoletje pretreslo likovno umetnost. Igra barv in svetlobe je vplivala tudi na glasbene umetnike, ki so oblikovali novo glasbeno estetiko, ki je na prvo mesto postavljala zvočno barvo in bolj pestro harmonsko zasnovo del, odmikala pa se tudi od daljših cikličnih oblik, kot so simfonije. Glasbena dela impresionizma so tako pretežno bežne skice in impresije.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Severnoirski pesnik Derek Mahon je pesem Snežna zabava umestil na Japonsko v 17. stoletju k pesniku Bašu, a v ozadju se kaže razkol med družbenim vrenjem in odmaknjenostjo elit. To pa seveda ni značilno le za daljne čase in daljne dežele. Prevajalec Marjan Strojan, igralec Aleš Valič, urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto junija 2006..
Severnoirski pesnik Derek Mahon je pesem Snežna zabava umestil na Japonsko v 17. stoletju k pesniku Bašu, a v ozadju se kaže razkol med družbenim vrenjem in odmaknjenostjo elit. To pa seveda ni značilno le za daljne čase in daljne dežele. Prevajalec Marjan Strojan, igralec Aleš Valič, urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto junija 2006..
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Edward Elgar je občudoval pesem Geroncijeve sanje takrat popularnega angleškega pisatelja Johna Henryja Newmana in je dolgo pestoval zamisel o uglasbitvi. Zato ne preseneča, da je naročilo Birminghamskega trienala za leto 1900 izkoristil, da na podlagi Newmanove poezije zloži oratorij. Pesem s katoliško temo očiščenja je imela za Elgarja poseben osebni in univerzalni pomen - hrepenel je po tolažbi, ki bi mu pomagala ukrotiti nemirni temperament in vrniti vero v delo, potem ko mu je neusmiljeno sito visoke družbe velikokrat onemogočilo vstop v londonsko glasbeno življenje. Elgar je v oratorij vnesel vso svojo ustvarjalno in duhovno vnemo.
Edward Elgar je občudoval pesem Geroncijeve sanje takrat popularnega angleškega pisatelja Johna Henryja Newmana in je dolgo pestoval zamisel o uglasbitvi. Zato ne preseneča, da je naročilo Birminghamskega trienala za leto 1900 izkoristil, da na podlagi Newmanove poezije zloži oratorij. Pesem s katoliško temo očiščenja je imela za Elgarja poseben osebni in univerzalni pomen - hrepenel je po tolažbi, ki bi mu pomagala ukrotiti nemirni temperament in vrniti vero v delo, potem ko mu je neusmiljeno sito visoke družbe velikokrat onemogočilo vstop v londonsko glasbeno življenje. Elgar je v oratorij vnesel vso svojo ustvarjalno in duhovno vnemo.
Delta Donave leži na severovzhodu Romunije, kjer se Donava izliva v Črno morje. Družina Burduja živi v majhni in odmaknjeni vasi Letea. Mož in oče Mitica je ribič, družina pa živi od njegovega vsakodnevnega ulova in tega, kar njegova žena Rodica zasluži v lokalni vaški trgovini. Ribjih jedi v Letei ne zmanjka – od pite do juhe, ki jo dopolnijo z vsem, kar gojijo na svojih vrtovih.
Delta Donave leži na severovzhodu Romunije, kjer se Donava izliva v Črno morje. Družina Burduja živi v majhni in odmaknjeni vasi Letea. Mož in oče Mitica je ribič, družina pa živi od njegovega vsakodnevnega ulova in tega, kar njegova žena Rodica zasluži v lokalni vaški trgovini. Ribjih jedi v Letei ne zmanjka – od pite do juhe, ki jo dopolnijo z vsem, kar gojijo na svojih vrtovih.
V izvedbi hornista Jožeta Falouta poslušajte skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija, Richarda Straussa in Jacquesa Iberta. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s hornistom Jožetom Faloutom, ki je bil dolgoletni solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Član orkestra je bil od sezone 1965/1966 do sezone 1976/1977 in med letoma 1983/1984 in 1987/1988. Od ustanovitve leta 1958 je bil tudi član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana in je v njem igral do prenehanja delovanja leta 1990. Fože Falout je bil med letoma 1962 in 1982 tudi redni član Ansambla Slavko Osterc in dolgoletni redni ter nato zaslužni profesor za rog na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prejel je dve nagradi Prešernovega sklada: leta 1964 za svoje solistične umetniške dosežke, leta 1983 pa kot član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, nato je leta 1988 prejel še Betettovo nagrado Društva slovenskih glasbenih umetnikov. Jožeta Falouta bomo poslušali kot solista z orkestrom in kot komornega glasbenika: v Koncertu za rog in orkester št. 2 v Es-duru, K417, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Pihalnem kvartetu št. 4 v B-duru Gioacchina Rossinija, Koncertu za rog in orkester št. 1 v Es-duru, op. 11, Richarda Straussa in Treh kratkih skladbah za pihalni kvintet Jacquesa Iberta. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 22. januarja, ob 17.05.
V izvedbi hornista Jožeta Falouta poslušajte skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija, Richarda Straussa in Jacquesa Iberta. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s hornistom Jožetom Faloutom, ki je bil dolgoletni solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Član orkestra je bil od sezone 1965/1966 do sezone 1976/1977 in med letoma 1983/1984 in 1987/1988. Od ustanovitve leta 1958 je bil tudi član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana in je v njem igral do prenehanja delovanja leta 1990. Fože Falout je bil med letoma 1962 in 1982 tudi redni član Ansambla Slavko Osterc in dolgoletni redni ter nato zaslužni profesor za rog na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prejel je dve nagradi Prešernovega sklada: leta 1964 za svoje solistične umetniške dosežke, leta 1983 pa kot član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, nato je leta 1988 prejel še Betettovo nagrado Društva slovenskih glasbenih umetnikov. Jožeta Falouta bomo poslušali kot solista z orkestrom in kot komornega glasbenika: v Koncertu za rog in orkester št. 2 v Es-duru, K417, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Pihalnem kvartetu št. 4 v B-duru Gioacchina Rossinija, Koncertu za rog in orkester št. 1 v Es-duru, op. 11, Richarda Straussa in Treh kratkih skladbah za pihalni kvintet Jacquesa Iberta. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 22. januarja, ob 17.05.
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 6. del: Naša ledena Zemlja Zamrznjena območja na našem planetu se spreminjajo. V zadnjem delu spoznamo znanstvenike in ljudi, ki si prizadevajo razumeti, kaj te spremembe pomenijo ne le za živali in ljudi, ki tam živijo, temveč za ves planet. Naše potovanje se začne na Arktiki, kjer poleg morskega ledu počasi izginja tudi led na kopnem, konča pa na Antarktiki. Spremembe brez primere, ki so jim priča naši znanstveniki, so velike, vendar še ostaja upanje, da lahko rešimo preostanek naše ledene Zemlje. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: James Reed
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 6. del: Naša ledena Zemlja Zamrznjena območja na našem planetu se spreminjajo. V zadnjem delu spoznamo znanstvenike in ljudi, ki si prizadevajo razumeti, kaj te spremembe pomenijo ne le za živali in ljudi, ki tam živijo, temveč za ves planet. Naše potovanje se začne na Arktiki, kjer poleg morskega ledu počasi izginja tudi led na kopnem, konča pa na Antarktiki. Spremembe brez primere, ki so jim priča naši znanstveniki, so velike, vendar še ostaja upanje, da lahko rešimo preostanek naše ledene Zemlje. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: James Reed
Letos mineva 180 let od pesnikovega rojstva. Njegova poezija je navdihnila tudi precej samospevnih glasbenih ustvarjalcev, med drugim Benjamina Ipavca, Saša Šantla, Rista Savina in Danila Švara.
Letos mineva 180 let od pesnikovega rojstva. Njegova poezija je navdihnila tudi precej samospevnih glasbenih ustvarjalcev, med drugim Benjamina Ipavca, Saša Šantla, Rista Savina in Danila Švara.