Iskanje zadnjapriloznost
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Glasbeni jutranjici nas danes čakajo obletnice. Današnji dan pa je bil pomemben za toliko glasbenikov, da se jim ne bomo posvetili samo v prvi uri jutranjice, ampak vse do desetih JENŐ TAKÁCS: SERENADA SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV: Klarinet - JOŽE KOTAR, ANDREJ ZUPAN, DUŠAN SODJA in ALJOŠA DEFERRI WOLFGANG AMADEUS MOZART: KONCERT ZA TRI KLAVIRJE IN ORKESTER V F-DURU, K. 242 Klavirji: DUO SCHNABEL in ILSE VON ALPENHEIM, DUNAJSKI SIMFONIKI, Dirigent: BERNHARD PAUMGARTNER ALFONSO X EL SABO: CANTIGAS DE SANTA MARÍA REGINO SAINZ DE LA MAZA: PETENERA PARA GUITARRA (DANZA) Kitara: NARCISO YEPES PETER ILJIČ ČAJKOVSKI: MELANHOLIČNA SERENADA ZA VIOLINO IN ORKESTER V B-MOLU, OP.26 VELIKI SIMFONIČNI ORKESTER VSEZVEZNE RTV SOVJETSKE ZVEZE, Violina: LEONID BORISOVIČ KOGAN, Dirigent: GENADIJ ROŽDESTVENSKI FRIEDRICH WILHELM ZACHOW: PRÄLUDIUM in FUGA Orgle: ANGELA TOMANIČ
V Glasbeni jutranjici nas danes čakajo obletnice. Današnji dan pa je bil pomemben za toliko glasbenikov, da se jim ne bomo posvetili samo v prvi uri jutranjice, ampak vse do desetih JENŐ TAKÁCS: SERENADA SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV: Klarinet - JOŽE KOTAR, ANDREJ ZUPAN, DUŠAN SODJA in ALJOŠA DEFERRI WOLFGANG AMADEUS MOZART: KONCERT ZA TRI KLAVIRJE IN ORKESTER V F-DURU, K. 242 Klavirji: DUO SCHNABEL in ILSE VON ALPENHEIM, DUNAJSKI SIMFONIKI, Dirigent: BERNHARD PAUMGARTNER ALFONSO X EL SABO: CANTIGAS DE SANTA MARÍA REGINO SAINZ DE LA MAZA: PETENERA PARA GUITARRA (DANZA) Kitara: NARCISO YEPES PETER ILJIČ ČAJKOVSKI: MELANHOLIČNA SERENADA ZA VIOLINO IN ORKESTER V B-MOLU, OP.26 VELIKI SIMFONIČNI ORKESTER VSEZVEZNE RTV SOVJETSKE ZVEZE, Violina: LEONID BORISOVIČ KOGAN, Dirigent: GENADIJ ROŽDESTVENSKI FRIEDRICH WILHELM ZACHOW: PRÄLUDIUM in FUGA Orgle: ANGELA TOMANIČ
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Brigitte Fontaine, rojena leta 1939, je legendarna francoska avantgardna kantavtorica in pisateljica, ki je napisala več kot dvajset proznih knjig. Za njeno poetiko je značilno združevanje slogov, registrov in občutij. Avtorica pogosto postavlja v središče zaostrene, krvave eksistence z družbenega obrobja in slika protislovja človeškega bivanja. To velja tudi za pesem Gospa učiteljica v prevodu Andreja Perica. Igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija, 2021.
Brigitte Fontaine, rojena leta 1939, je legendarna francoska avantgardna kantavtorica in pisateljica, ki je napisala več kot dvajset proznih knjig. Za njeno poetiko je značilno združevanje slogov, registrov in občutij. Avtorica pogosto postavlja v središče zaostrene, krvave eksistence z družbenega obrobja in slika protislovja človeškega bivanja. To velja tudi za pesem Gospa učiteljica v prevodu Andreja Perica. Igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija, 2021.
14. november je 318. dan v letu, za glasbeno zgodovino zanimiv tudi zato, ker danes zaznamujemo celo vrsto obletnic. JOHANN GEORG LEOPOLD MOZART: SIMFONIJA V G-DURU, NOVA LAMBAŠKA AKADEMIJA ST. MARTIN IN THE FIELDS, Dirigent: SIR NEVILLE MARRINER JOHANN NEPOMUK HUMMEL: VELIKI TRIO V ES-DURU, OP. 93 ZA KLAVIR, VIOLINO IN VIOLONČELO TRIO ARCADIA: Violina - GORJAN KOŠUTA, Violončelo - MILOŠ MLEJNIK, Klavir - RAINER GEPP FANNY MENDELSSOHN HENSEL: SEKSTET ZA KLAVIR IN GODALA V D-DURU, OP. 110 I SOLISTI FILARMONICI ITALIANI, Klavir: JOLANDA VIOLANTE MANUEL DE FALLA / ŠPANSKA NARODNA: SEDEM ŠPANSKIH LJUDSKIH PESMI Alt: MILKA EFTIMOVA, Klavir: LJUBO RANČIGAJ AARON COPLAND: APALAŠKA POMLAD (BALET ZA MARTO) FILHARMONIČNI ORKESTER IZ LOS ANGELESA, Dirigent: LEONARD BERNSTEIN PIET SWERTS: KLONOS ZA SAKSOFON IN KLAVIR Saksofon: BETKA BIZJAK KOTNIK, Klavir: MILANKA ČREŠNIK
14. november je 318. dan v letu, za glasbeno zgodovino zanimiv tudi zato, ker danes zaznamujemo celo vrsto obletnic. JOHANN GEORG LEOPOLD MOZART: SIMFONIJA V G-DURU, NOVA LAMBAŠKA AKADEMIJA ST. MARTIN IN THE FIELDS, Dirigent: SIR NEVILLE MARRINER JOHANN NEPOMUK HUMMEL: VELIKI TRIO V ES-DURU, OP. 93 ZA KLAVIR, VIOLINO IN VIOLONČELO TRIO ARCADIA: Violina - GORJAN KOŠUTA, Violončelo - MILOŠ MLEJNIK, Klavir - RAINER GEPP FANNY MENDELSSOHN HENSEL: SEKSTET ZA KLAVIR IN GODALA V D-DURU, OP. 110 I SOLISTI FILARMONICI ITALIANI, Klavir: JOLANDA VIOLANTE MANUEL DE FALLA / ŠPANSKA NARODNA: SEDEM ŠPANSKIH LJUDSKIH PESMI Alt: MILKA EFTIMOVA, Klavir: LJUBO RANČIGAJ AARON COPLAND: APALAŠKA POMLAD (BALET ZA MARTO) FILHARMONIČNI ORKESTER IZ LOS ANGELESA, Dirigent: LEONARD BERNSTEIN PIET SWERTS: KLONOS ZA SAKSOFON IN KLAVIR Saksofon: BETKA BIZJAK KOTNIK, Klavir: MILANKA ČREŠNIK
Danes celotno Glasbeno jutranjico posvečamo jubilejem glasbenikov. IGNAZ JOSEPH PLEYEL: KVARTET ZA OBOO V D-DURU, OP. 25, 1 Oboa: PIERRE W. FEIT, Violina: GÜNTHER VOLMER, Viola: PAVLE ŠKABAR, Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC GABRIEL GROVLEZ: L'ALMANACH AUX IMAGES Klavir: PETER KATIN
Danes celotno Glasbeno jutranjico posvečamo jubilejem glasbenikov. IGNAZ JOSEPH PLEYEL: KVARTET ZA OBOO V D-DURU, OP. 25, 1 Oboa: PIERRE W. FEIT, Violina: GÜNTHER VOLMER, Viola: PAVLE ŠKABAR, Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC GABRIEL GROVLEZ: L'ALMANACH AUX IMAGES Klavir: PETER KATIN
Danes celotno Glasbeno jutranjico posvečamo jubilejem glasbenikov. IGNAZ JOSEPH PLEYEL: KVARTET ZA OBOO V D-DURU, OP. 25, 1 Oboa: PIERRE W. FEIT, Violina: GÜNTHER VOLMER, Viola: PAVLE ŠKABAR, Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC GABRIEL GROVLEZ: L'ALMANACH AUX IMAGES Klavir: PETER KATIN
Danes celotno Glasbeno jutranjico posvečamo jubilejem glasbenikov. IGNAZ JOSEPH PLEYEL: KVARTET ZA OBOO V D-DURU, OP. 25, 1 Oboa: PIERRE W. FEIT, Violina: GÜNTHER VOLMER, Viola: PAVLE ŠKABAR, Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC GABRIEL GROVLEZ: L'ALMANACH AUX IMAGES Klavir: PETER KATIN
György Ligeti velja za enega najvplivnejših in najbolj inovativnih skladateljev dvajsetega stoletja in ga upravičeno postavljamo ob bok zvenečim imenom, kot so Pierre Boulez, Karlheinz Stockhausen, John Cage in Luciano Berio. Njegov glasbeno-umetniški vzpon se je začel v petdesetih letih prejšnjega stoletja, dokončno pa se je uveljavil z iznajdbo kompozicijskega postopka, imenovanega mikropolifonija.
György Ligeti velja za enega najvplivnejših in najbolj inovativnih skladateljev dvajsetega stoletja in ga upravičeno postavljamo ob bok zvenečim imenom, kot so Pierre Boulez, Karlheinz Stockhausen, John Cage in Luciano Berio. Njegov glasbeno-umetniški vzpon se je začel v petdesetih letih prejšnjega stoletja, dokončno pa se je uveljavil z iznajdbo kompozicijskega postopka, imenovanega mikropolifonija.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Gostja oddaje Ritem mesta je vedno energična Tanja Žagar, ki je na samostojno glasbeno pot stopila pred dvajsetimi leti.
Gostja oddaje Ritem mesta je vedno energična Tanja Žagar, ki je na samostojno glasbeno pot stopila pred dvajsetimi leti.
V Kopru in Trstu je v minulih dveh dneh potekal simpozij Istra in evropska vizija Fulvia Tomizze, ki so ga posvetili letošnji devetdeseti obletnici pisateljevega rojstva. Dialog, sožitje, spoštovanje, preseganje meja – to se bile teme v ospredju srečanja. Na treh lokacijah v Kopru je na ogled mednarodna razstava Salt in the Wound, Gold in te Vault. Razstava, ki so jo sooblikovali umetniki iz različnih držav, kritično obravnava svet, še vedno globoko zaznamovan s kolonialno dediščino in migracijami. V nedeljo se bo sklenil letošnji Festival šansona. Na tekmovalnem večeru bomo slišali 11 novih šansonov. Neposredni prenos iz Doma kulture v Velenju bo tudi na Radiu Koper.
V Kopru in Trstu je v minulih dveh dneh potekal simpozij Istra in evropska vizija Fulvia Tomizze, ki so ga posvetili letošnji devetdeseti obletnici pisateljevega rojstva. Dialog, sožitje, spoštovanje, preseganje meja – to se bile teme v ospredju srečanja. Na treh lokacijah v Kopru je na ogled mednarodna razstava Salt in the Wound, Gold in te Vault. Razstava, ki so jo sooblikovali umetniki iz različnih držav, kritično obravnava svet, še vedno globoko zaznamovan s kolonialno dediščino in migracijami. V nedeljo se bo sklenil letošnji Festival šansona. Na tekmovalnem večeru bomo slišali 11 novih šansonov. Neposredni prenos iz Doma kulture v Velenju bo tudi na Radiu Koper.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri svojih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri svojih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
… in njene dogodivščine v slaščičarni Pri sladkem lešniku. Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Mira Zelinka. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.
… in njene dogodivščine v slaščičarni Pri sladkem lešniku. Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Mira Zelinka. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Vabimo vas k spremljanju Hrvaške maše v d-molu, op. 86 Borisa Papandopula. Februarja letos jo je v Gledališču princa regenta v Münchnu uzvočil Zbor Bavarskega radia pod vodstvom dirigenta Ivana Repušića. Solisti so bili: sopranistka Darja Auguštan, mezzosopranistka Sonja Runje, tenorist Tomislav Mužek in baritonist Ljubomir Puškarić. Zbor je pripravil Tomislav Fačini.
Vabimo vas k spremljanju Hrvaške maše v d-molu, op. 86 Borisa Papandopula. Februarja letos jo je v Gledališču princa regenta v Münchnu uzvočil Zbor Bavarskega radia pod vodstvom dirigenta Ivana Repušića. Solisti so bili: sopranistka Darja Auguštan, mezzosopranistka Sonja Runje, tenorist Tomislav Mužek in baritonist Ljubomir Puškarić. Zbor je pripravil Tomislav Fačini.
Uničenje tradicionalnega pravnega reda je bil eden manj znanih, a vseeno bistvenih ciljev nacistične države. Vzpostavitev nacionalsocialističnega pravosodja je bila prednostna naloga pri vzpostavljanju družbe, ki so jo urejali krvni in rasni zakoni. Cilj nacistov je bila podreditev sodstva in uveljavitev novega prava, kar jim je s sodelovanjem pravnikov tudi uspelo. Tako so nacisti po takrat veljavnih zakonih in odlokih lahko izvajali grozodejstva, kot je bila Akcija T4 – prisilna evtanazija duševno zaostalih ljudi. Po koncu vojne so na nürnberških procesih sodili nacističnim vojnim zločincem, odgovornim za zločine proti človeštvu. V Zvezni republiki Nemčiji pa je bilo leta 1957 kar 77 odstotkov visokih uradnikov pravosodnega ministrstva bivših nacistov. 1. del Hitler je s prihodom na oblast januarja 1933 pravo uporabil kot orožje za uveljavitev nacistične ideologije. To spreobračanje pravil tradicionalnega prava je že leta 1931 napovedal režiser Fritz Lang v filmu Morilec. Glavni pomočniki nacistov pri podreditvi sodstva so bili pravniki. To osvetljujejo tudi usode štirih posameznikov: odvetnice Lilo Kuznitsky, ki si je prizadevala za ohranitev demokracije, odvetnika Hansa Littna, ki je Hitlerja leta 1931 na sodišču obtožil krivoprisežništva, zagrizenega nacističnega pravnika in esesovca Wernerja Besta ter Johanna Reichharta, zadnjega iz slavne družine münchenskih rabljev, ki je dosegel grozljiv rekord usmrtitev – 3165 zakonitih žrtev. A JUSTICE OF TERROR / LES TRIBUNAUX DE LA TERREUR / Francija / 2023 / Režija: Jean-Marie Barrère, Marie-Pierre Camus
Uničenje tradicionalnega pravnega reda je bil eden manj znanih, a vseeno bistvenih ciljev nacistične države. Vzpostavitev nacionalsocialističnega pravosodja je bila prednostna naloga pri vzpostavljanju družbe, ki so jo urejali krvni in rasni zakoni. Cilj nacistov je bila podreditev sodstva in uveljavitev novega prava, kar jim je s sodelovanjem pravnikov tudi uspelo. Tako so nacisti po takrat veljavnih zakonih in odlokih lahko izvajali grozodejstva, kot je bila Akcija T4 – prisilna evtanazija duševno zaostalih ljudi. Po koncu vojne so na nürnberških procesih sodili nacističnim vojnim zločincem, odgovornim za zločine proti človeštvu. V Zvezni republiki Nemčiji pa je bilo leta 1957 kar 77 odstotkov visokih uradnikov pravosodnega ministrstva bivših nacistov. 1. del Hitler je s prihodom na oblast januarja 1933 pravo uporabil kot orožje za uveljavitev nacistične ideologije. To spreobračanje pravil tradicionalnega prava je že leta 1931 napovedal režiser Fritz Lang v filmu Morilec. Glavni pomočniki nacistov pri podreditvi sodstva so bili pravniki. To osvetljujejo tudi usode štirih posameznikov: odvetnice Lilo Kuznitsky, ki si je prizadevala za ohranitev demokracije, odvetnika Hansa Littna, ki je Hitlerja leta 1931 na sodišču obtožil krivoprisežništva, zagrizenega nacističnega pravnika in esesovca Wernerja Besta ter Johanna Reichharta, zadnjega iz slavne družine münchenskih rabljev, ki je dosegel grozljiv rekord usmrtitev – 3165 zakonitih žrtev. A JUSTICE OF TERROR / LES TRIBUNAUX DE LA TERREUR / Francija / 2023 / Režija: Jean-Marie Barrère, Marie-Pierre Camus
James Tate (1943–2015) je poleg Charlesa Simica in Johna Ashberyja veljal za enega najvidnejših sodobnih ameriških pesnikov. Že s prvencem Izgubljeni pilot (1967) se je uvrstil v širši kanon sodobne ameriške poezije. Pozneje je bil večkrat nagrajen, med drugim je prejel Pulitzerjevo nagrado (1992) in ameriško državno književno nagrado (1994). V ameriško poezijo je vnesel svojo različico nadrealizma, ki je bolj "zemeljski" in se predvsem navezuje na tematiko absurda in humorja. Tate namreč velja za mojstra zadnjega. Veliko njegovih pesmi je v prozi in so narativne. Gre za nekakšne nenavadne zgodbe, ki se na koncu prelomijo in spremenijo bralčev oziroma poslušalčev miselni tok. To velja tudi za njegove prozne pesmi, ki jih je pisal tik pred smrtjo. Tri – Morski konjiček, Debby in drvar ter Večnost – objavljamo ob 10. obletnici njegove smrti. Prevedla Ana Pepelnik, interpret Gaber Trseglav, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
James Tate (1943–2015) je poleg Charlesa Simica in Johna Ashberyja veljal za enega najvidnejših sodobnih ameriških pesnikov. Že s prvencem Izgubljeni pilot (1967) se je uvrstil v širši kanon sodobne ameriške poezije. Pozneje je bil večkrat nagrajen, med drugim je prejel Pulitzerjevo nagrado (1992) in ameriško državno književno nagrado (1994). V ameriško poezijo je vnesel svojo različico nadrealizma, ki je bolj "zemeljski" in se predvsem navezuje na tematiko absurda in humorja. Tate namreč velja za mojstra zadnjega. Veliko njegovih pesmi je v prozi in so narativne. Gre za nekakšne nenavadne zgodbe, ki se na koncu prelomijo in spremenijo bralčev oziroma poslušalčev miselni tok. To velja tudi za njegove prozne pesmi, ki jih je pisal tik pred smrtjo. Tri – Morski konjiček, Debby in drvar ter Večnost – objavljamo ob 10. obletnici njegove smrti. Prevedla Ana Pepelnik, interpret Gaber Trseglav, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Pred nedeljskim koncertom v Zagrebu predstavljamo za nagrado Grammy nominirano najnovejšo ploščo kultne skupine Yellowjackets. V sklopu Jazz Festivala Zagreb bodo mojstri fusion jazza nastopili še z enim zvezdnikom, pevcem Kurtom Ellingom. Poklonili se bodo legendarni zasedbi Weather Report.
Pred nedeljskim koncertom v Zagrebu predstavljamo za nagrado Grammy nominirano najnovejšo ploščo kultne skupine Yellowjackets. V sklopu Jazz Festivala Zagreb bodo mojstri fusion jazza nastopili še z enim zvezdnikom, pevcem Kurtom Ellingom. Poklonili se bodo legendarni zasedbi Weather Report.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Urban Koder je bil glasbenik, skladatelj, nekoč tudi izvrsten trobentač in eden prvih džezovskih improvizatorjev na svojem instrumentu ter avtor treh antologijskih skladb iz zakladnice slovenskega džeza dvajsetega stoletja. Njegov opus je raznovrsten, toda umetniško dovršen. Na Slovenskem je bil med začetniki in utemeljitelji tako na področju slovenskega jazza kot scenske glasbe v radijskih igrah ter med vodilnimi ustvarjalci na področju gledališke in filmske glasbe ter šansona.
Urban Koder je bil glasbenik, skladatelj, nekoč tudi izvrsten trobentač in eden prvih džezovskih improvizatorjev na svojem instrumentu ter avtor treh antologijskih skladb iz zakladnice slovenskega džeza dvajsetega stoletja. Njegov opus je raznovrsten, toda umetniško dovršen. Na Slovenskem je bil med začetniki in utemeljitelji tako na področju slovenskega jazza kot scenske glasbe v radijskih igrah ter med vodilnimi ustvarjalci na področju gledališke in filmske glasbe ter šansona.
Napeta kriminalka, postavljena v pozni srednji vek - čas, ko sta bila znanje in smeh smrtonosna ... Severna Italija, leto 1327. Benediktinski samostan, ki bo na prošnjo frančiškanov v kratkem gostil cerkveni zbor, je pretresla smrt enega izmed menihov. Frater Viljem iz Baskervilla, spoštovani frančiškanski menih, ki v samostan prispe med prvimi, začne z mladim pomočnikom Adsonom raziskovati ozadje nepojasnjene smrti. Sprva meni, da gre za samomor. Ko pa je trupel vse več in spregovorijo prve priče, postane jasno, da gre za žrtve, ki so si drznile brati 'prepovedano knjigo'. Gre za Aristotelovo izgubljeno delo o komediji, ki je skrito v dobro zastraženi knjižnici, eni od najbogatejših delavnic iluminiranih rokopisov v krščanskem svetu. Viljem mora razkriti resnico, še preden prispe Bernard Gui, krvoločni vodja inkvizicije. Film je bil posnet po znameniti knjižni uspešnici semiotika in medievalista Umberta Eca, enega izmed najpomembnejših intelektualcev druge polovice prejšnjega stoletja. Izvirni naslov: THE NAME OF THE ROSE / Koprodukcijski film, 1986 / Režija: Jean-Jacques Annaud / Scenarij: Andrew Birkin, Gérard Brach, Howard Franklin, Alain Godard po romanu Umberta Eca / Igrajo: Sean Connery, Christian Slater, Helmut Qualtinger, Elya Baskin, Michael Lonsdale
Napeta kriminalka, postavljena v pozni srednji vek - čas, ko sta bila znanje in smeh smrtonosna ... Severna Italija, leto 1327. Benediktinski samostan, ki bo na prošnjo frančiškanov v kratkem gostil cerkveni zbor, je pretresla smrt enega izmed menihov. Frater Viljem iz Baskervilla, spoštovani frančiškanski menih, ki v samostan prispe med prvimi, začne z mladim pomočnikom Adsonom raziskovati ozadje nepojasnjene smrti. Sprva meni, da gre za samomor. Ko pa je trupel vse več in spregovorijo prve priče, postane jasno, da gre za žrtve, ki so si drznile brati 'prepovedano knjigo'. Gre za Aristotelovo izgubljeno delo o komediji, ki je skrito v dobro zastraženi knjižnici, eni od najbogatejših delavnic iluminiranih rokopisov v krščanskem svetu. Viljem mora razkriti resnico, še preden prispe Bernard Gui, krvoločni vodja inkvizicije. Film je bil posnet po znameniti knjižni uspešnici semiotika in medievalista Umberta Eca, enega izmed najpomembnejših intelektualcev druge polovice prejšnjega stoletja. Izvirni naslov: THE NAME OF THE ROSE / Koprodukcijski film, 1986 / Režija: Jean-Jacques Annaud / Scenarij: Andrew Birkin, Gérard Brach, Howard Franklin, Alain Godard po romanu Umberta Eca / Igrajo: Sean Connery, Christian Slater, Helmut Qualtinger, Elya Baskin, Michael Lonsdale