Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Andrej Bučar znan kot Drill je tekstopisec, producent in založnik. Svojo kariero je štartal pri nas, na RA KP, ko sta z Blažem Gracarjem posnela, na luškem natečaju nagrajeno Šolsko rimo. In Drill (=The Reel) je izolski raper, sicer pa že nekaj let eden najbolj vročih slovenskih MC-jev, ki je v mesecu juniju izdal zgoščenko Momentum. Dril, tako in drugače, vsekakor pa ob albumu Momentum tudi o specialni izbranki, skladbi Gladiator, ki je Pesem tedna RA KP.
Andrej Bučar znan kot Drill je tekstopisec, producent in založnik. Svojo kariero je štartal pri nas, na RA KP, ko sta z Blažem Gracarjem posnela, na luškem natečaju nagrajeno Šolsko rimo. In Drill (=The Reel) je izolski raper, sicer pa že nekaj let eden najbolj vročih slovenskih MC-jev, ki je v mesecu juniju izdal zgoščenko Momentum. Dril, tako in drugače, vsekakor pa ob albumu Momentum tudi o specialni izbranki, skladbi Gladiator, ki je Pesem tedna RA KP.
Kulturno umetniško in izobraževalno društvo Konstruktivist iz Sežane deluje že od leta 2014. Njihove glavne dejavnosti so izdajanje knjig - 12 so jih že izdali in prav letos mineva 10 let odkar so izdali prvo knjigo pesmi Srečka Kosovela Odprto - organizacija javnih dogodkov, delavnic, literarnih dogodkov in še mnogo drugega, kar predstavlja in spoštuje lokalno kulturno dediščino in oživlja spomin na Srečka Kosovela. Že dve leti v okviru društva deluje tudi bralni klub »Bralni čoln«, srečujejo se v Kosovelovi spominski sobi, kar dobro obiskanim srečanjem daje poseben čar. Tudi v letu 2026, ki je ob 100 letnici pesnikove smrti poimenovano za Kosovelovo leto, bodo dejavni kot sicer. Predsednica društva je Mateja Kralj, na klepet jo je povabila Nataša Benčič. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Kulturno umetniško in izobraževalno društvo Konstruktivist iz Sežane deluje že od leta 2014. Njihove glavne dejavnosti so izdajanje knjig - 12 so jih že izdali in prav letos mineva 10 let odkar so izdali prvo knjigo pesmi Srečka Kosovela Odprto - organizacija javnih dogodkov, delavnic, literarnih dogodkov in še mnogo drugega, kar predstavlja in spoštuje lokalno kulturno dediščino in oživlja spomin na Srečka Kosovela. Že dve leti v okviru društva deluje tudi bralni klub »Bralni čoln«, srečujejo se v Kosovelovi spominski sobi, kar dobro obiskanim srečanjem daje poseben čar. Tudi v letu 2026, ki je ob 100 letnici pesnikove smrti poimenovano za Kosovelovo leto, bodo dejavni kot sicer. Predsednica društva je Mateja Kralj, na klepet jo je povabila Nataša Benčič. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
V Solkanu so prejšnji mesec postavili radar. Zdaj – po nekaj tednih – je eden od njih že ležal na tleh, odžagan. Materialna škoda ni velika, je pa precej večja – kot kaže – jeza in odpor nekaterih voznikov do stacionarnih merilnikov hitrosti. Podobne napetosti so tudi v drugih krajih – od Blejske Dobrave do Pobegov. Zato vas v petkovi anketi sprašujemo: Kaj menite o radarjih na slovenskih cestah – so sredstvo za večjo varnost ali naprava za polnjenje občinskih blagajn?
V Solkanu so prejšnji mesec postavili radar. Zdaj – po nekaj tednih – je eden od njih že ležal na tleh, odžagan. Materialna škoda ni velika, je pa precej večja – kot kaže – jeza in odpor nekaterih voznikov do stacionarnih merilnikov hitrosti. Podobne napetosti so tudi v drugih krajih – od Blejske Dobrave do Pobegov. Zato vas v petkovi anketi sprašujemo: Kaj menite o radarjih na slovenskih cestah – so sredstvo za večjo varnost ali naprava za polnjenje občinskih blagajn?
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Skozi tokratni Četrtkov večer domačih pesmi in napevov vas bodo pospremile lahkotne poletne viže ansamblov Spev in Prifarski muzikanti. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Skozi tokratni Četrtkov večer domačih pesmi in napevov vas bodo pospremile lahkotne poletne viže ansamblov Spev in Prifarski muzikanti. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Brigita Mohorič je etru Radia Maribor zvesta že več kot trideset let. Posebno afiniteto čuti do intervjujev, pri katerih skozi pogovor razkriva glasove umetnosti in družbe.
Brigita Mohorič je etru Radia Maribor zvesta že več kot trideset let. Posebno afiniteto čuti do intervjujev, pri katerih skozi pogovor razkriva glasove umetnosti in družbe.
Pred dvajsetimi leti se je Kostja Polc s partnerico odpravil na študijsko izmenjavo na Portugalsko. Pet let pozneje je opustil kariero finančnega analitika v Sloveniji in se preselil tja. Občutek svobode ga pri življenjskem slogu na obali Atlantika najbolj privlači. V vasi Praia de Areia Branca, približno 70 kilometrov vožnje iz Lizbone, ima šolo deskanja na vodi. Goste s kombijem prepelje na privlačne in za deskanje različno zahtevne lokacije, medtem ko bivajo tudi v turističnih namestitvah njegove sestre, ki se je pred leti preselila na Portugalsko. Življenje si je organiziral tako, da je večino časa nasmejan in navzoč pri odraščanju otrok. Po osmih letih je te dni spet obiskal Slovenijo in tako sva se srečala v Kranjski Gori.
Pred dvajsetimi leti se je Kostja Polc s partnerico odpravil na študijsko izmenjavo na Portugalsko. Pet let pozneje je opustil kariero finančnega analitika v Sloveniji in se preselil tja. Občutek svobode ga pri življenjskem slogu na obali Atlantika najbolj privlači. V vasi Praia de Areia Branca, približno 70 kilometrov vožnje iz Lizbone, ima šolo deskanja na vodi. Goste s kombijem prepelje na privlačne in za deskanje različno zahtevne lokacije, medtem ko bivajo tudi v turističnih namestitvah njegove sestre, ki se je pred leti preselila na Portugalsko. Življenje si je organiziral tako, da je večino časa nasmejan in navzoč pri odraščanju otrok. Po osmih letih je te dni spet obiskal Slovenijo in tako sva se srečala v Kranjski Gori.
Poletje je čas dopustov, koncertov na prostem in poletnih festivalov. Danes bodo svoj pogled na poletno dogajanje z nami delili najmlajši. Preverili smo, kakšno poletje si želijo otroci.
Poletje je čas dopustov, koncertov na prostem in poletnih festivalov. Danes bodo svoj pogled na poletno dogajanje z nami delili najmlajši. Preverili smo, kakšno poletje si želijo otroci.
V Godbah z zgodbo poslušamo lahkotno, poletno glasbo. Med drugim Bill Withers poje Lovely Day, Tom Jones skupaj s skupino Space izvaja skladbo Sunny Afternoon, Kid Rock skladbo All Summer long, Commodores pa uspešnico Easy.
V Godbah z zgodbo poslušamo lahkotno, poletno glasbo. Med drugim Bill Withers poje Lovely Day, Tom Jones skupaj s skupino Space izvaja skladbo Sunny Afternoon, Kid Rock skladbo All Summer long, Commodores pa uspešnico Easy.
Na obrobju Čedada smo obiskali Il Giardino del Chiostro, mediteranski vrt v nekdanjem samostanu svetega Jurija. Ta nudi popotovanje skozi biotsko raznovrstnost in zgodovino kraja. Je tudi nekakšen učni center na prostem, kjer lahko doživite mediteransko pestrost, spoznate tradicionalne rastline in okusite lokalno kulinariko. Prva omemba samostana sega v leto 1207, ko so tu bivale avguštinske redovnice. Po njihovem odhodku v 15. stoletju je samostan nedaleč od Nadiže postal frančiškanski samostan minoritskega reda. Zaprli so ga leta 1769, nato je konec 18. stoletja prešel v zasebno last. Kupili so ga predniki Germane Coceani. Ta se je z možem Lorenzom Faviem pred leti odločila, da ta čudovit prostor deli tudi z drugimi. Uredili so namestitve in čudovit vrt, razdeljen po časovnih obdobjih. Kot pravita, jim brez evropskih projektov ne bi uspelo, da zgodba živi še naprej. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Na obrobju Čedada smo obiskali Il Giardino del Chiostro, mediteranski vrt v nekdanjem samostanu svetega Jurija. Ta nudi popotovanje skozi biotsko raznovrstnost in zgodovino kraja. Je tudi nekakšen učni center na prostem, kjer lahko doživite mediteransko pestrost, spoznate tradicionalne rastline in okusite lokalno kulinariko. Prva omemba samostana sega v leto 1207, ko so tu bivale avguštinske redovnice. Po njihovem odhodku v 15. stoletju je samostan nedaleč od Nadiže postal frančiškanski samostan minoritskega reda. Zaprli so ga leta 1769, nato je konec 18. stoletja prešel v zasebno last. Kupili so ga predniki Germane Coceani. Ta se je z možem Lorenzom Faviem pred leti odločila, da ta čudovit prostor deli tudi z drugimi. Uredili so namestitve in čudovit vrt, razdeljen po časovnih obdobjih. Kot pravita, jim brez evropskih projektov ne bi uspelo, da zgodba živi še naprej. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Selimo se na Kolovrat. To območje, ki povezuje Benečijo s Posočjem, je med prvo svetovno vojno predstavljalo pomemben italijanski obrambni položaj. Danes je tam urejen muzej na prostem, ki povezuje zgodovino, naravo in trajnostni turizem. Krožna pot vodi mimo poveljniških in opazovalnih mest, mitraljeških in topniških položajev, kavern ter mreže strelskih in povezovalnih jarkov v več nivojih. Po grebenu Kolovrata, ki se strmo dviga vzdolž desnega brega Soče med Kobaridom in Tolminom, je pred prvo svetovno vojno potekala meja med Avstro-Ogrsko in Italijo. Prvega dne vojne so italijanske enote prekoračile mejni greben in ga začele utrjevati. Italijanska vojska je postopoma zgradila obsežen sistem obrambnih črt, ki so ga poimenovali linea d’armata. Na grebenu so bili številni topniški položaji in opazovalnice, od koder je bilo mogoče nadzorovati bojišče. Na Kolovrat pa je lepo iti že zaradi lepih razgledov, ki se od tam razprostirajo.
Selimo se na Kolovrat. To območje, ki povezuje Benečijo s Posočjem, je med prvo svetovno vojno predstavljalo pomemben italijanski obrambni položaj. Danes je tam urejen muzej na prostem, ki povezuje zgodovino, naravo in trajnostni turizem. Krožna pot vodi mimo poveljniških in opazovalnih mest, mitraljeških in topniških položajev, kavern ter mreže strelskih in povezovalnih jarkov v več nivojih. Po grebenu Kolovrata, ki se strmo dviga vzdolž desnega brega Soče med Kobaridom in Tolminom, je pred prvo svetovno vojno potekala meja med Avstro-Ogrsko in Italijo. Prvega dne vojne so italijanske enote prekoračile mejni greben in ga začele utrjevati. Italijanska vojska je postopoma zgradila obsežen sistem obrambnih črt, ki so ga poimenovali linea d’armata. Na grebenu so bili številni topniški položaji in opazovalnice, od koder je bilo mogoče nadzorovati bojišče. Na Kolovrat pa je lepo iti že zaradi lepih razgledov, ki se od tam razprostirajo.
Marca je v Kromberku odprla svoja vrata Taktilna galerija. Razstava Umetnost onkraj vidnega, ki je del evropske prestolnice kulture, je poskus, kako narediti umetnost dostopno vsem ranljivim skupinam, v prvi vrsti slepim in slabovidnim pa tudi gibalno oviranim, a v resnici je namenjena vsem. Zasnovali so jo v Goriškem muzeju skupaj z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica ter številnimi drugimi ustanovami, šolami in univerzami. Obiskovalci vse razstavljene predmete odkrivajo z dotikom in s tem poleg vida uporabijo še druge čute. Razstava je razdeljena na dva dela: na »Svet, ki obstaja«, in »Svet, ki nastaja«. Prvi vključuje svetovno znana dela od antične Grčije do sodobnosti. Iz dvodimenzionalnih slik so naredili reliefne, tipne različice, več je tudi kipov in maket svetovno znane arhitekture. Vsi razstavljeni predmeti so opremljeni tudi s QR-kodo z zvočnim opisom dela v štirih jezikih. Drugi del razstave, imenovan »Svet, ki nastaja«, predstavlja nova dela 17 umetnikov iz Slovenije, Italije in Hrvaške, ki so bila ustvarjena prav za taktilno galerijo, kar je posebnost v evropskem merilu. Ta dela so nastajala v dialogu med videčimi umetniki in slepimi oziroma slabovidnimi ljudmi. »Všeč mi je, kako je galerija res prilagojena slepim in slabovidnim, pa tudi gibalno oviranim, gluhim. Je res dostopna vsem. Daje tudi zelo prijetno vibracijo. To je en velik dodatek, ki ti popestri življenje in razširi način razmišljanja,« pravi Karmen Vogrič, članica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih. Projekt je nastal v okviru evropske prestolnice kulture, a si želijo, da bi razstava ostala odprta tudi po letošnjem decembru. Možnost je tudi, da bi to postala potujoča razstava. Zaenkrat pa jo lahko obiščete v nakupovalnem središču v i od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00 in od 13.30 do 18.00. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Marca je v Kromberku odprla svoja vrata Taktilna galerija. Razstava Umetnost onkraj vidnega, ki je del evropske prestolnice kulture, je poskus, kako narediti umetnost dostopno vsem ranljivim skupinam, v prvi vrsti slepim in slabovidnim pa tudi gibalno oviranim, a v resnici je namenjena vsem. Zasnovali so jo v Goriškem muzeju skupaj z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica ter številnimi drugimi ustanovami, šolami in univerzami. Obiskovalci vse razstavljene predmete odkrivajo z dotikom in s tem poleg vida uporabijo še druge čute. Razstava je razdeljena na dva dela: na »Svet, ki obstaja«, in »Svet, ki nastaja«. Prvi vključuje svetovno znana dela od antične Grčije do sodobnosti. Iz dvodimenzionalnih slik so naredili reliefne, tipne različice, več je tudi kipov in maket svetovno znane arhitekture. Vsi razstavljeni predmeti so opremljeni tudi s QR-kodo z zvočnim opisom dela v štirih jezikih. Drugi del razstave, imenovan »Svet, ki nastaja«, predstavlja nova dela 17 umetnikov iz Slovenije, Italije in Hrvaške, ki so bila ustvarjena prav za taktilno galerijo, kar je posebnost v evropskem merilu. Ta dela so nastajala v dialogu med videčimi umetniki in slepimi oziroma slabovidnimi ljudmi. »Všeč mi je, kako je galerija res prilagojena slepim in slabovidnim, pa tudi gibalno oviranim, gluhim. Je res dostopna vsem. Daje tudi zelo prijetno vibracijo. To je en velik dodatek, ki ti popestri življenje in razširi način razmišljanja,« pravi Karmen Vogrič, članica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih. Projekt je nastal v okviru evropske prestolnice kulture, a si želijo, da bi razstava ostala odprta tudi po letošnjem decembru. Možnost je tudi, da bi to postala potujoča razstava. Zaenkrat pa jo lahko obiščete v nakupovalnem središču v i od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00 in od 13.30 do 18.00. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Ložice so naselje na desnem bregu reke Soče v občini Kanal ob Soči. Pred eno od hiš je v začetku meseca junija vzcvetela agava. Gre za zimzeleno sukulentno rastlino, ki izvira iz Mehike. Pred 30 leti jo je pred domačo hišo, ne da bi vedela, za katero rastlino gre, posadila Irma Draščič. Posebnost agave je, da cveti samo enkrat v življenju in nato umre.
Ložice so naselje na desnem bregu reke Soče v občini Kanal ob Soči. Pred eno od hiš je v začetku meseca junija vzcvetela agava. Gre za zimzeleno sukulentno rastlino, ki izvira iz Mehike. Pred 30 leti jo je pred domačo hišo, ne da bi vedela, za katero rastlino gre, posadila Irma Draščič. Posebnost agave je, da cveti samo enkrat v življenju in nato umre.
Včasih spletne ocene pomagajo pri izbiri med podobnimi turističnimi namestitvami. So pa lahko tudi zelo zabavno branje. Najdemo vse mogoče, od tega, da je uporabnik ocenil, da je WC nameščen previsoko, do odtenkov barv, neugodne sosede in vsega, kar nas lahko moti ali pa spravlja v smeh. Kaj pa izbrati, ko iščemo turistično nastanitev, bolje ocenjeno ali cenejšo?
Včasih spletne ocene pomagajo pri izbiri med podobnimi turističnimi namestitvami. So pa lahko tudi zelo zabavno branje. Najdemo vse mogoče, od tega, da je uporabnik ocenil, da je WC nameščen previsoko, do odtenkov barv, neugodne sosede in vsega, kar nas lahko moti ali pa spravlja v smeh. Kaj pa izbrati, ko iščemo turistično nastanitev, bolje ocenjeno ali cenejšo?
Vas zanima, kje so prvič kovali kovance? Kdo si je izmislil papirnati denar? Danes smo dokazali, da je znanje edina valuta, ki ne izgublja vrednosti! Zmagovalec današnjega Radijskega kviza je Ratko! Vseh pet tez je zadel brez obotavljanja. Znanje o denarju ima očitno v malem prstu! Ratko je šofer in nas je poklical kar med vožnjo proti Milanu – jasno, varno ustavljen, kot se spodobi. Med drugim lahko sklepamo, da rad posluša Radio Koper in da mu na poti kviz vedno skrajša kilometre. Prisluhnite, kako se je odrezal in prevrite znanje še sami . Teza 1: Prva kovana denarna valuta je nastala v stari Lidiji (današnja Turčija). Da / Ne Teza 2: Bankovec z najvišjo nominalno vrednostjo so izdali na Filipinih. Da / Ne Teza 3: V Evropi so nekoč uporabljali sol kot valuto. Da / Ne Teza 4: Papirnati denar so prvi izumili Evropejci. Da / Ne Teza 5: Na Hrvaškem so ob sprejemanju valute »kuna« resno razmišljali, da bi kovance nižje vrednosti poimenovali »zajci«. Da / Ne Ratku čestitamo in vas že vabimo na naslednji kviz – spet v torek ob 7.30. Kdo bo naslednji zmagovalec?
Vas zanima, kje so prvič kovali kovance? Kdo si je izmislil papirnati denar? Danes smo dokazali, da je znanje edina valuta, ki ne izgublja vrednosti! Zmagovalec današnjega Radijskega kviza je Ratko! Vseh pet tez je zadel brez obotavljanja. Znanje o denarju ima očitno v malem prstu! Ratko je šofer in nas je poklical kar med vožnjo proti Milanu – jasno, varno ustavljen, kot se spodobi. Med drugim lahko sklepamo, da rad posluša Radio Koper in da mu na poti kviz vedno skrajša kilometre. Prisluhnite, kako se je odrezal in prevrite znanje še sami . Teza 1: Prva kovana denarna valuta je nastala v stari Lidiji (današnja Turčija). Da / Ne Teza 2: Bankovec z najvišjo nominalno vrednostjo so izdali na Filipinih. Da / Ne Teza 3: V Evropi so nekoč uporabljali sol kot valuto. Da / Ne Teza 4: Papirnati denar so prvi izumili Evropejci. Da / Ne Teza 5: Na Hrvaškem so ob sprejemanju valute »kuna« resno razmišljali, da bi kovance nižje vrednosti poimenovali »zajci«. Da / Ne Ratku čestitamo in vas že vabimo na naslednji kviz – spet v torek ob 7.30. Kdo bo naslednji zmagovalec?
Zaključil se je dvotedenski festival Prečkanja – Sconfinamenti, ki je bil uradni del GO!2025, potekal je v organizaciji Glasbene matice Trst in ustanove Imago Sloveniae – Podoba Slovenije in ga je umetniško vodil pianist Alexander Gadjiev. Festival je na Goriško privedel številne mlade glasbene umetnike, občinstvu ponudil izjemne koncerte, mojstrske tečaje, predavanja, glasbo ob nemem filmu in še kaj. Festival je s koncertom v dvorani Kulturnega doma Nova Gorica odprl italijanski pianist Filippo Gorini, v Teatru Verdi v Gorici ga je v nedeljo sklenil klavirski recital Alexandra Gadjieva. In Alexander Gadjiev bo Evropski prestolnici kulture posvetil še dva koncertna večera združena v eno Točko srečanja. 17. julija ob 21. uri se bo na Trgu Evrope odvil velik koncert z združenimi glasbeniki komorne zasedbe Alexandrovih prijateljev, pa Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije in združenih čezmejnih zborov. Ta veličastni koncert se bo 20. julija ob 20. uri nadaljeval s solističnim recitalom v vzvišenem miru Bazilike na Sveti Gori. Obema koncertoma boste lahko prisluhnili v neposrednem radijskem prenosu na valovih Radia Koper in programa ARS Radia Slovenija. Tu pa lahko slišite misli Alexandra Gadjieva, ki napolnijo um in umirijo srce.
Zaključil se je dvotedenski festival Prečkanja – Sconfinamenti, ki je bil uradni del GO!2025, potekal je v organizaciji Glasbene matice Trst in ustanove Imago Sloveniae – Podoba Slovenije in ga je umetniško vodil pianist Alexander Gadjiev. Festival je na Goriško privedel številne mlade glasbene umetnike, občinstvu ponudil izjemne koncerte, mojstrske tečaje, predavanja, glasbo ob nemem filmu in še kaj. Festival je s koncertom v dvorani Kulturnega doma Nova Gorica odprl italijanski pianist Filippo Gorini, v Teatru Verdi v Gorici ga je v nedeljo sklenil klavirski recital Alexandra Gadjieva. In Alexander Gadjiev bo Evropski prestolnici kulture posvetil še dva koncertna večera združena v eno Točko srečanja. 17. julija ob 21. uri se bo na Trgu Evrope odvil velik koncert z združenimi glasbeniki komorne zasedbe Alexandrovih prijateljev, pa Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije in združenih čezmejnih zborov. Ta veličastni koncert se bo 20. julija ob 20. uri nadaljeval s solističnim recitalom v vzvišenem miru Bazilike na Sveti Gori. Obema koncertoma boste lahko prisluhnili v neposrednem radijskem prenosu na valovih Radia Koper in programa ARS Radia Slovenija. Tu pa lahko slišite misli Alexandra Gadjieva, ki napolnijo um in umirijo srce.
Anja Hrastovšek, ustvarjalka, pevka, avtorica in soustvarjalka v različnih glasbenih zasedbah, v tem poletju navdušuje s skladbo Vsak po svoje.
Anja Hrastovšek, ustvarjalka, pevka, avtorica in soustvarjalka v različnih glasbenih zasedbah, v tem poletju navdušuje s skladbo Vsak po svoje.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
V letošnji sezoni smo vsak mesec spoznavali nove narodnozabavne skladbe in glasovali za vaše favorite. Zdaj je napočil trenutek resnice – kdo bo postal zmagovalec sezone 2024/2025? Prisluhnite vsem mesečnim zmagovalcem in glasujte za svojo najljubšo skladbo.
V letošnji sezoni smo vsak mesec spoznavali nove narodnozabavne skladbe in glasovali za vaše favorite. Zdaj je napočil trenutek resnice – kdo bo postal zmagovalec sezone 2024/2025? Prisluhnite vsem mesečnim zmagovalcem in glasujte za svojo najljubšo skladbo.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne zasledite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.
Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne zasledite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Naša današnja gostja je Alenka Zgaga, med drugim predsednica Kulturno tehnično turističnega društva Baška dediščina. Poleg omenjenega sodeluje še v številnih drugih društvih in organizacijah, je tudi svetnica Občine Tolmin, turistična vodnica in še bi lahko naštevali – poleg redne službe seveda. Razpeta med Novo Gorico in njej tako ljubo Baško grapo, ki je pred kratkim med drugim tudi po njeni zaslugi postala četrta slovenska gorniška vas v mednarodni mreži. Za svoje delo je pred kratkim iz rok predsednice države Nataše Pirc Musar prejela državno priznanje za izjemne dosežke na področju kulture in umetnosti, rekreacije, turizma ter človeka, narave in družbenih vrednot. Samo v zadnjih petih letih je zabeležila skoraj 11.000 prostovoljskih ur. Z Alenko Zgaga se je srečala Mariša Bizjak.
Naša današnja gostja je Alenka Zgaga, med drugim predsednica Kulturno tehnično turističnega društva Baška dediščina. Poleg omenjenega sodeluje še v številnih drugih društvih in organizacijah, je tudi svetnica Občine Tolmin, turistična vodnica in še bi lahko naštevali – poleg redne službe seveda. Razpeta med Novo Gorico in njej tako ljubo Baško grapo, ki je pred kratkim med drugim tudi po njeni zaslugi postala četrta slovenska gorniška vas v mednarodni mreži. Za svoje delo je pred kratkim iz rok predsednice države Nataše Pirc Musar prejela državno priznanje za izjemne dosežke na področju kulture in umetnosti, rekreacije, turizma ter človeka, narave in družbenih vrednot. Samo v zadnjih petih letih je zabeležila skoraj 11.000 prostovoljskih ur. Z Alenko Zgaga se je srečala Mariša Bizjak.
Kulturno umetniško društvo Škver iz Pirana uradno deluje leto dni, neuradno pa vsaj kakšno leto dlje. V tem času je skupina dejavnih mladih ljudi uspela organizirati vrsto kulturno umetniških in športnih dogodkov, ki povezujejo mlade in manj mlade Pirančane. Vedno znova dajejo prednost lokalnim nastopajočim, radi prikažejo njihovo znanje, talent. Želijo motivirajo ljudi, da se jim priključijo in sodelujejo pri oblikovanju utripa kraja. Predvsem pa predramiti mlade v Tartinijevem mestu, saj to motivacijo mladi močno potrebujejo. Tako pravi Megan Jazić, predsednica Kulturno umetniškega društva Škver, ki jo je na klepet povabila Nataša Benčič. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Kulturno umetniško društvo Škver iz Pirana uradno deluje leto dni, neuradno pa vsaj kakšno leto dlje. V tem času je skupina dejavnih mladih ljudi uspela organizirati vrsto kulturno umetniških in športnih dogodkov, ki povezujejo mlade in manj mlade Pirančane. Vedno znova dajejo prednost lokalnim nastopajočim, radi prikažejo njihovo znanje, talent. Želijo motivirajo ljudi, da se jim priključijo in sodelujejo pri oblikovanju utripa kraja. Predvsem pa predramiti mlade v Tartinijevem mestu, saj to motivacijo mladi močno potrebujejo. Tako pravi Megan Jazić, predsednica Kulturno umetniškega društva Škver, ki jo je na klepet povabila Nataša Benčič. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
V anketi e-Študentskega servisa je 79 odstotkov mladih navedlo, da je glavni razlog za študentsko delo zaslužek, le odstotek jih je dejalo, da želijo pridobiti delovne izkušnje. A ker so urne postavke višje, mladi raje delajo v gospodarstvu kot v javnem sektorju, mladi izbirajo študentska dela, ki so v njihovi stroki in ki vodijo do rednih zaposlitev. Na novogoriških ulicah smo preverili kakšna študentska dela so opravljali mimoidoči. So izkušnje prišle prav tudi pri redni zaposlitvi?
V anketi e-Študentskega servisa je 79 odstotkov mladih navedlo, da je glavni razlog za študentsko delo zaslužek, le odstotek jih je dejalo, da želijo pridobiti delovne izkušnje. A ker so urne postavke višje, mladi raje delajo v gospodarstvu kot v javnem sektorju, mladi izbirajo študentska dela, ki so v njihovi stroki in ki vodijo do rednih zaposlitev. Na novogoriških ulicah smo preverili kakšna študentska dela so opravljali mimoidoči. So izkušnje prišle prav tudi pri redni zaposlitvi?
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Denis Novato, čigar polko z naslovom Stara lokomotiva poslušate v uvodu v tokratno oddajo, je zamejski harmonikar iz vasi Krmenka pri Trstu. Že kot desetletni deček je nastopal s harmoniko, le da je bila ta klavirska. Z diatonično se je seznanil pri profesorju Zoranu Lupincu, od takrat pa jo je tako vzljubil, da je diatonična harmonika postala njegov glavni inštrument, ki ga s svojimi nastopi predstavlja po vsem svetu. Robert Smolnikar je drugi virtuoz na harmoniki, ki vam ga predstavljamo tokrat. Poleg tega pa je tudi komponist številnih skladb, ki nam vsem skupaj pozvanjajo v ušesih. V preteklosti je igral pri Ansamblu Marela, Vitu Muženiču, leta 1991 pa se je pridružil zasedbi Štajerskih 7, s katero je ustvaril največ avtorskih melodij. Trenutno ustvarja s svojim triom, skupaj s kitaristom Janezom Repnikom in pevcem Matjažem Mrakom. Harmonikarja Denis Novato in Robert Smolnikar vas bosta torej pospremila skozi tokratni Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot sedem desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Denis Novato, čigar polko z naslovom Stara lokomotiva poslušate v uvodu v tokratno oddajo, je zamejski harmonikar iz vasi Krmenka pri Trstu. Že kot desetletni deček je nastopal s harmoniko, le da je bila ta klavirska. Z diatonično se je seznanil pri profesorju Zoranu Lupincu, od takrat pa jo je tako vzljubil, da je diatonična harmonika postala njegov glavni inštrument, ki ga s svojimi nastopi predstavlja po vsem svetu. Robert Smolnikar je drugi virtuoz na harmoniki, ki vam ga predstavljamo tokrat. Poleg tega pa je tudi komponist številnih skladb, ki nam vsem skupaj pozvanjajo v ušesih. V preteklosti je igral pri Ansamblu Marela, Vitu Muženiču, leta 1991 pa se je pridružil zasedbi Štajerskih 7, s katero je ustvaril največ avtorskih melodij. Trenutno ustvarja s svojim triom, skupaj s kitaristom Janezom Repnikom in pevcem Matjažem Mrakom. Harmonikarja Denis Novato in Robert Smolnikar vas bosta torej pospremila skozi tokratni Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot sedem desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Glas urednika glasbenega uredništva Gregorja Stermeckega vam je iz nastopov v jutranjem sporedu in v oddajah o glasbi dobro znan. Tokrat pa smo v rubriki TO SMO MI, ki jo pripravljamo ob 80-letnici Radia Maribor, pogledali v zaodrje njegovega dela in slišali še anekdoto, ki je nekoč imela vpliv na dogajanje na odru..
Glas urednika glasbenega uredništva Gregorja Stermeckega vam je iz nastopov v jutranjem sporedu in v oddajah o glasbi dobro znan. Tokrat pa smo v rubriki TO SMO MI, ki jo pripravljamo ob 80-letnici Radia Maribor, pogledali v zaodrje njegovega dela in slišali še anekdoto, ki je nekoč imela vpliv na dogajanje na odru..
Pravljice so prava bogata in neizčrpna zakladnica ljudske iznajdljivosti in duhovitosti. Po nastanku in izvoru so ena najstarejših oblik besedne umetnosti. O pravljicah smo se tokrat pogovarjali z vrtčevskimi otroki. Obiskala jih je Tjaša Lotrič.
Pravljice so prava bogata in neizčrpna zakladnica ljudske iznajdljivosti in duhovitosti. Po nastanku in izvoru so ena najstarejših oblik besedne umetnosti. O pravljicah smo se tokrat pogovarjali z vrtčevskimi otroki. Obiskala jih je Tjaša Lotrič.
Trenersko pot je po končani igralski karieri začela v Nemčiji, a je pogrešala sonce, pesek, zrak. Anja Prislan se je tako preselila v Dominikansko republiko, kjer čas teče nekoliko drugače. Tenis v tej karibski državi resda nima takšne vloge kot bejzbol, marsikomu pa predstavlja potencialno možnost za boljše življenje. V njeni teniški šoli priložnost dobivajo tudi otroci iz revnejših družin, nekateri celo iz sosednjega Haitija. Pred meseci se je v Punta Cani, kjer živi, srečala s Carlosom Alcarazom.
Trenersko pot je po končani igralski karieri začela v Nemčiji, a je pogrešala sonce, pesek, zrak. Anja Prislan se je tako preselila v Dominikansko republiko, kjer čas teče nekoliko drugače. Tenis v tej karibski državi resda nima takšne vloge kot bejzbol, marsikomu pa predstavlja potencialno možnost za boljše življenje. V njeni teniški šoli priložnost dobivajo tudi otroci iz revnejših družin, nekateri celo iz sosednjega Haitija. Pred meseci se je v Punta Cani, kjer živi, srečala s Carlosom Alcarazom.
V Godbah z zgodbo se bomo spomnili odličnega ameriškega glasbenika s šarmantnim basovskim vokalom Barryja Whita, ki je umrl 4. julija pred 22 leti.
V Godbah z zgodbo se bomo spomnili odličnega ameriškega glasbenika s šarmantnim basovskim vokalom Barryja Whita, ki je umrl 4. julija pred 22 leti.
Dare Kaurič je s skladbo »Kristalno jasno« postal veliki zmagovalec 44. festivala Melodije morja in sonca. Na oder portoroškega Avditorija je šegavi Idrijčan stopil kot predzadnji po vrsti, vse skupaj pa se je začelo, ko mu je prijatelj Tilen Majerič poslal besedilo, ki govori o tem, da so vse stvari v življenju minljive. Daretu je bilo sporočilo besedila zelo všeč, zato ga je malenkost prilagodil za že prej ustvarjen glasbeni del. Morda pesem ni tipično MMS -ovska, je pa zato očitno radijska, saj so pri glasovanju odločno tehnico na njegovo stran nagnile prav žirije radijskih postaj. Novopečeni zmagovalec festivala MMS Dare Kaurič je torej mož na prvem mestu, da nam bo o tokratni izbranki tedna Kristalno jasno v manj kot desetih minutah.
Dare Kaurič je s skladbo »Kristalno jasno« postal veliki zmagovalec 44. festivala Melodije morja in sonca. Na oder portoroškega Avditorija je šegavi Idrijčan stopil kot predzadnji po vrsti, vse skupaj pa se je začelo, ko mu je prijatelj Tilen Majerič poslal besedilo, ki govori o tem, da so vse stvari v življenju minljive. Daretu je bilo sporočilo besedila zelo všeč, zato ga je malenkost prilagodil za že prej ustvarjen glasbeni del. Morda pesem ni tipično MMS -ovska, je pa zato očitno radijska, saj so pri glasovanju odločno tehnico na njegovo stran nagnile prav žirije radijskih postaj. Novopečeni zmagovalec festivala MMS Dare Kaurič je torej mož na prvem mestu, da nam bo o tokratni izbranki tedna Kristalno jasno v manj kot desetih minutah.
Palača Gravisi-Buttorai se nahaja v središču Kopra, v ulici OF. V palači se nahaja Multimedijski center Gravisi, ki je nastal v sklopu evropskega projekta, katerega namen je krepitev jezikovne, kulturne in naravne dediščine, skupne manjšinam. V centru lahko obiskovalci bolje spoznajo italijansko narodno skupnost, njeno organiziranost in preteklost. Pričakal nas je predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul: "Naša skupnost je dodana vrednost, ki bogati območje". Italijanska prisotnost v Istri sicer sega že v obdobje antike oziroma Rimljanov. Italijani v Sloveniji živijo ob obali in v neposrednem zaledju občin Ankaran, Koper, Izola in Piran (slovenska Istra), medtem ko so na Hrvaškem v Istri, Kvarnerju, Dalmaciji in Slavoniji. Spoznali smo tudi nekaj znanih Istranov, ki so bili pripadniki italijanske manjšine. Ste morda slišali za človeka z imenom Santorio Santorio? To je bil zdravnik in izumitelj, ki se je rodil v Kopru leta 1561 in je bil zelo dober prijatelj slavnega italijanskega fizika, matematika in astronoma Galilea Galileja. V multimedijskem središču so pripravili tudi video z naslovom Tartinijeva zgodba, ki z ilustracijami predstavi drobce iz življenja skladatelja in violinista Guiseppeja Tartinija. Med temi je tudi legenda o tem, da se mu je v sanjah prikazal hudič, ki je igral violino. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije. Foto: MMC RTV SLO
Palača Gravisi-Buttorai se nahaja v središču Kopra, v ulici OF. V palači se nahaja Multimedijski center Gravisi, ki je nastal v sklopu evropskega projekta, katerega namen je krepitev jezikovne, kulturne in naravne dediščine, skupne manjšinam. V centru lahko obiskovalci bolje spoznajo italijansko narodno skupnost, njeno organiziranost in preteklost. Pričakal nas je predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul: "Naša skupnost je dodana vrednost, ki bogati območje". Italijanska prisotnost v Istri sicer sega že v obdobje antike oziroma Rimljanov. Italijani v Sloveniji živijo ob obali in v neposrednem zaledju občin Ankaran, Koper, Izola in Piran (slovenska Istra), medtem ko so na Hrvaškem v Istri, Kvarnerju, Dalmaciji in Slavoniji. Spoznali smo tudi nekaj znanih Istranov, ki so bili pripadniki italijanske manjšine. Ste morda slišali za človeka z imenom Santorio Santorio? To je bil zdravnik in izumitelj, ki se je rodil v Kopru leta 1561 in je bil zelo dober prijatelj slavnega italijanskega fizika, matematika in astronoma Galilea Galileja. V multimedijskem središču so pripravili tudi video z naslovom Tartinijeva zgodba, ki z ilustracijami predstavi drobce iz življenja skladatelja in violinista Guiseppeja Tartinija. Med temi je tudi legenda o tem, da se mu je v sanjah prikazal hudič, ki je igral violino. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije. Foto: MMC RTV SLO
Šli smo v Naravni rezervat Škocjanski zatok, ki ga poznamo kot oazo Kopra. To je urbano mokrišče in največje polslano močvirje v Sloveniji, na katerem so gnezditveni otočki in polslane mlake. "Varujemo naravne procese točno tako, kot potekajo sami. Rezervat pomeni prav to, da lahko človek posega v območje, a previdno," je povedal Borut Mozetič, strokovni vodja rezervata. Krožna pot je urejena od leta 2006. Po poti, ki je makadamska, popolnoma ravna in tako primerna tudi za vozičke in majhne otroke, se lahko posamezniki brezplačno sprehodijo kadar koli med odpiralnim časom rezervata, za skupine z več kot desetimi obiskovalci in šolske skupine pa je obvezno vodenje. Obisk s kolesom ni dovoljen, razen po označeni kolesarski stezi, ki poteka po robu rezervata. Ob poti je šest opazovališč z informativnimi tablami, da lahko obiskovalci lažje prepoznajo ptice, pa tudi osrednja opazovalnica, stolp, ki omogoča pogled v življenje pod vodo in raziskovanje s teleskopom. Na šestih otočkih v brakični laguni so nedavno zabeležili rekordno število gnezdišč. Katere vrste, pa boste slišali v reportaži. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije. Foto: MMC RTV SLO
Šli smo v Naravni rezervat Škocjanski zatok, ki ga poznamo kot oazo Kopra. To je urbano mokrišče in največje polslano močvirje v Sloveniji, na katerem so gnezditveni otočki in polslane mlake. "Varujemo naravne procese točno tako, kot potekajo sami. Rezervat pomeni prav to, da lahko človek posega v območje, a previdno," je povedal Borut Mozetič, strokovni vodja rezervata. Krožna pot je urejena od leta 2006. Po poti, ki je makadamska, popolnoma ravna in tako primerna tudi za vozičke in majhne otroke, se lahko posamezniki brezplačno sprehodijo kadar koli med odpiralnim časom rezervata, za skupine z več kot desetimi obiskovalci in šolske skupine pa je obvezno vodenje. Obisk s kolesom ni dovoljen, razen po označeni kolesarski stezi, ki poteka po robu rezervata. Ob poti je šest opazovališč z informativnimi tablami, da lahko obiskovalci lažje prepoznajo ptice, pa tudi osrednja opazovalnica, stolp, ki omogoča pogled v življenje pod vodo in raziskovanje s teleskopom. Na šestih otočkih v brakični laguni so nedavno zabeležili rekordno število gnezdišč. Katere vrste, pa boste slišali v reportaži. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije. Foto: MMC RTV SLO
Obiskali smo Mediteranski vrt Purissima. Naša sogoovrnica je vodja proizvodnje v Kmetijski zadrugi Agraria Koper Patrizia Pirnat: "Pomembno je, da se zavedamo, da imamo izjemno naravno in nesnovno kulturno dediščino mediteranskega rastlinstva in prehrane in je na nas, da jo ohranjamo in promoviramo." Med kratkim sprehodom si je mogoče ogledati vrt s strupenimi rastlinami, sadeže mandarine in limone pa čudovito rožnato vrtnico, ki je sicer značilna za Portorož. V bližini vrta Purissima so tudi rastlinjaki, ki naj bi predstavljali razvojni center slovenske Istre. Mediteranski vrt je učni didaktični center, kjer lahko doživite mediteransko pestrost, spoznate tradicionalne rastline in okusite lokalno kulinariko. V okviru projekta, ki je sofinaciran s strani Evropskega sklada za za regionalni razvoj preko projekta Interreg Italia-Slovenija Meds Garden, je na območju Slovenske Istre, Friuli Venezie Giulie in Veneta nastalo pet vrtov. Vrt Purissima, za katerega skrbi Agraria Koper, je odprt od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, obvezna je predhodna najava obiska in rezervacija vodenih ogledov za skupine. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije. Foto: MMC RTV SLO
Obiskali smo Mediteranski vrt Purissima. Naša sogoovrnica je vodja proizvodnje v Kmetijski zadrugi Agraria Koper Patrizia Pirnat: "Pomembno je, da se zavedamo, da imamo izjemno naravno in nesnovno kulturno dediščino mediteranskega rastlinstva in prehrane in je na nas, da jo ohranjamo in promoviramo." Med kratkim sprehodom si je mogoče ogledati vrt s strupenimi rastlinami, sadeže mandarine in limone pa čudovito rožnato vrtnico, ki je sicer značilna za Portorož. V bližini vrta Purissima so tudi rastlinjaki, ki naj bi predstavljali razvojni center slovenske Istre. Mediteranski vrt je učni didaktični center, kjer lahko doživite mediteransko pestrost, spoznate tradicionalne rastline in okusite lokalno kulinariko. V okviru projekta, ki je sofinaciran s strani Evropskega sklada za za regionalni razvoj preko projekta Interreg Italia-Slovenija Meds Garden, je na območju Slovenske Istre, Friuli Venezie Giulie in Veneta nastalo pet vrtov. Vrt Purissima, za katerega skrbi Agraria Koper, je odprt od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, obvezna je predhodna najava obiska in rezervacija vodenih ogledov za skupine. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije. Foto: MMC RTV SLO
V teh vročih dneh na cesti med Tolminom in Kobaridom srečujemo veliko kolesarjev in pohodnikov. Marsikoga je prijetno presenetila stojnica na cesti pred vasico Volarje, kjer živita tudi osnovnošolca Rok in Anja Pavšič. Da bi združila prijetno s koristnim, sta uresničila zanimivo domisel. Postavila sta lično urejeno stojnico z napisom »sveža limonada«. Tako dobita kar nekaj prostovoljnih prispevkov, predvsem pa zadovoljnih nasmeškov in zanimivih zgodb. Med kolesarjenjem se je pri njima ustavila tudi Mariša Bizjak.
V teh vročih dneh na cesti med Tolminom in Kobaridom srečujemo veliko kolesarjev in pohodnikov. Marsikoga je prijetno presenetila stojnica na cesti pred vasico Volarje, kjer živita tudi osnovnošolca Rok in Anja Pavšič. Da bi združila prijetno s koristnim, sta uresničila zanimivo domisel. Postavila sta lično urejeno stojnico z napisom »sveža limonada«. Tako dobita kar nekaj prostovoljnih prispevkov, predvsem pa zadovoljnih nasmeškov in zanimivih zgodb. Med kolesarjenjem se je pri njima ustavila tudi Mariša Bizjak.
Danes smo pokukali v enega najbolj osebnih predmetov, ki ga nosimo skoraj vsak dan: v denarnico! Kaj vse skriva, česa o njej ne vemo in kako pomembna je postala v zgodovini, kulturi in celo tehnologiji? Teza 1: Najstarejše znane denarnice izvirajo iz prazgodovinske Afrike. Da / Ne Teza 2: Obstajajo denarnice, ki onemogočajo brezkontaktno krajo podatkov. Da / Ne Teza 3: V nekaterih kulturah je podarjanje prazne denarnice nesrečno. Da / Ne Teza 4: Prve kriptodenarnice so bile fizični predmeti. Da / Ne Teza 5: Obstaja svetovno prvenstvo v hitrem zlaganju denarnic. Da / Ne Veste odgovore? Prisluhnite posnetku.
Danes smo pokukali v enega najbolj osebnih predmetov, ki ga nosimo skoraj vsak dan: v denarnico! Kaj vse skriva, česa o njej ne vemo in kako pomembna je postala v zgodovini, kulturi in celo tehnologiji? Teza 1: Najstarejše znane denarnice izvirajo iz prazgodovinske Afrike. Da / Ne Teza 2: Obstajajo denarnice, ki onemogočajo brezkontaktno krajo podatkov. Da / Ne Teza 3: V nekaterih kulturah je podarjanje prazne denarnice nesrečno. Da / Ne Teza 4: Prve kriptodenarnice so bile fizični predmeti. Da / Ne Teza 5: Obstaja svetovno prvenstvo v hitrem zlaganju denarnic. Da / Ne Veste odgovore? Prisluhnite posnetku.
Čeprav nam je vroče, rinemo na morje. Še več, rinemo tja, kamor rinejo vsi: v gnečo, vročino in stroške. Zakaj ob vseh drugih možnostih izberemo ravno tisto, ki jo izbere večina? Ali se ravno v tem skriva odgovor?
Čeprav nam je vroče, rinemo na morje. Še več, rinemo tja, kamor rinejo vsi: v gnečo, vročino in stroške. Zakaj ob vseh drugih možnostih izberemo ravno tisto, ki jo izbere večina? Ali se ravno v tem skriva odgovor?
Fakulteta za narovoslovje Univerze v Novi Gorici je tudi letos pripravila poletno šolo astronomije GoChile. Četrta po vrsti je bila tokrat prvič mednarodna, saj se je je udeležilo dvajset dijakov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne Gore, Bosne in Hercegovine ter Madžarske. Na dveh daljinsko upravljanih teleskopih na observatoriju El Sauce v Čilu so opazovali ekso planete, spremenljive zvezde, galaksije in iskali umetne satelite okoli Zemlje, niso manjkala pa tudi poučna in zanimiva predavanja. Mlade astronome smo obiskali v Ajdovščini.
Fakulteta za narovoslovje Univerze v Novi Gorici je tudi letos pripravila poletno šolo astronomije GoChile. Četrta po vrsti je bila tokrat prvič mednarodna, saj se je je udeležilo dvajset dijakov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne Gore, Bosne in Hercegovine ter Madžarske. Na dveh daljinsko upravljanih teleskopih na observatoriju El Sauce v Čilu so opazovali ekso planete, spremenljive zvezde, galaksije in iskali umetne satelite okoli Zemlje, niso manjkala pa tudi poučna in zanimiva predavanja. Mlade astronome smo obiskali v Ajdovščini.
Ranr igrajo vse zvrsti popa, z različnimi ritmi ustvarjajo glasbeni mozaik v katerem najdemo elemente indie popa, soula, R&B-ja, hip hopa in tudi alt rocka. Aprila je izšel njihov prvi EP »Sončne oči« s petimi skladbami v slovenskem jeziku. S Singlom "Ne reci" pa skupina nakazuje novo smer. Naša sogovornica je bila pevka Neli Lalović.
Ranr igrajo vse zvrsti popa, z različnimi ritmi ustvarjajo glasbeni mozaik v katerem najdemo elemente indie popa, soula, R&B-ja, hip hopa in tudi alt rocka. Aprila je izšel njihov prvi EP »Sončne oči« s petimi skladbami v slovenskem jeziku. S Singlom "Ne reci" pa skupina nakazuje novo smer. Naša sogovornica je bila pevka Neli Lalović.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Na Lojtrci novih smo razglasili zadnjega mesečnega zmagovalca te sezone, slišali ste novo skladbo ansambla Unikat, ki letos praznuje 25 let glasbenega ustvarjanja, in spoznali dve sveži imeni domače scene – ansambel Žibert in Kvintet slovenskih deklet. Posebna glasbena poslastica pa je tudi koncert v živo ansambla Prva liga.
Na Lojtrci novih smo razglasili zadnjega mesečnega zmagovalca te sezone, slišali ste novo skladbo ansambla Unikat, ki letos praznuje 25 let glasbenega ustvarjanja, in spoznali dve sveži imeni domače scene – ansambel Žibert in Kvintet slovenskih deklet. Posebna glasbena poslastica pa je tudi koncert v živo ansambla Prva liga.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Pred mikrofon smo povabili Janeza Arha iz centra Logout Koper, kjer spodbujajo zdravo in uravnoteženo rabo zaslonov. Poletne šolske počitnice so odlična priložnost, da skupaj razmislimo, kako otrokom in mladim ponuditi kakovostne, ustvarjalne in sproščujoče počitnice - brez digitalnega maratona. Pridružite se pogovoru o tem, zakaj so dolgčas, narava in druženje brez telefonov lahko najbolj dragocen del poletja.
Pred mikrofon smo povabili Janeza Arha iz centra Logout Koper, kjer spodbujajo zdravo in uravnoteženo rabo zaslonov. Poletne šolske počitnice so odlična priložnost, da skupaj razmislimo, kako otrokom in mladim ponuditi kakovostne, ustvarjalne in sproščujoče počitnice - brez digitalnega maratona. Pridružite se pogovoru o tem, zakaj so dolgčas, narava in druženje brez telefonov lahko najbolj dragocen del poletja.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je začela glasbena zgodba Slavka Avsenika. Tako močno se je vtisnila v spomin slovenskega naroda, da je prav, da se ga spomnimo ob deseti obletnici njegove smrti. Igrajo in prepevajo vam različni izvajalci, ki so Avsenikovo glasbo s svojimi izvedbami še dodatno obogatili in poskrbeli, da ne bo šla nikoli v pozabo. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je začela glasbena zgodba Slavka Avsenika. Tako močno se je vtisnila v spomin slovenskega naroda, da je prav, da se ga spomnimo ob deseti obletnici njegove smrti. Igrajo in prepevajo vam različni izvajalci, ki so Avsenikovo glasbo s svojimi izvedbami še dodatno obogatili in poskrbeli, da ne bo šla nikoli v pozabo. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
V rubriki TO SMO MI, ki jo pripravljamo ob 80-letnici Radia Maribor, smo se tokrat pogovarjali z Robertom Zajškom, ki ga dobro poznate, saj ga veliko slišite pred mikrofonom. Svoje delo opravlja predano in zagnano, delovnih let na radiu pa ima kljub relativni mladosti toliko, da bi se skorajda že lahko upokojil.
V rubriki TO SMO MI, ki jo pripravljamo ob 80-letnici Radia Maribor, smo se tokrat pogovarjali z Robertom Zajškom, ki ga dobro poznate, saj ga veliko slišite pred mikrofonom. Svoje delo opravlja predano in zagnano, delovnih let na radiu pa ima kljub relativni mladosti toliko, da bi se skorajda že lahko upokojil.
Na Novi Zelandiji je pristal z zadnjim letalom pred zaprtjem države zaradi koronavirusa. Morda ne čisto zadnjim, vsekakor pa je bil njegov let med zadnjimi. Ko so bili še v zraku, so namreč uradno omejili vstop v državo. Urh Vodopivec je bil na tistem letu pred petimi leti eden redkih tujcev. Večinoma so se namreč domačini vračali domov. Po neobičajni proceduralni dobrodošlici si je sčasoma našel delo kot obiralec kivijev. Pozneje si je še nekajkrat podaljšal bivanje, se zaposlil v izposojevalnici avtomobilov, zdaj pa je tik pred tem, da pridobi stalno prebivališče in tudi s tem povezane pravice. Domov se mu še ne mudi.
Na Novi Zelandiji je pristal z zadnjim letalom pred zaprtjem države zaradi koronavirusa. Morda ne čisto zadnjim, vsekakor pa je bil njegov let med zadnjimi. Ko so bili še v zraku, so namreč uradno omejili vstop v državo. Urh Vodopivec je bil na tistem letu pred petimi leti eden redkih tujcev. Večinoma so se namreč domačini vračali domov. Po neobičajni proceduralni dobrodošlici si je sčasoma našel delo kot obiralec kivijev. Pozneje si je še nekajkrat podaljšal bivanje, se zaposlil v izposojevalnici avtomobilov, zdaj pa je tik pred tem, da pridobi stalno prebivališče in tudi s tem povezane pravice. Domov se mu še ne mudi.
Morja in oceani obsegajo več kot 70 odstotkov celotne Zemljine površine in s tem predstavljajo eno najpomembnejših življenjskih okolij. Katere živali prebivajo v morju, kako pridobivamo sol in kaj v poletnih dneh radi počnejo ob morju otroci, pa v tokratni anketi.
Morja in oceani obsegajo več kot 70 odstotkov celotne Zemljine površine in s tem predstavljajo eno najpomembnejših življenjskih okolij. Katere živali prebivajo v morju, kako pridobivamo sol in kaj v poletnih dneh radi počnejo ob morju otroci, pa v tokratni anketi.
V Godbah z zgodbo se pred 44. festivalom Melodje morja in sonca spominjamo zmagovalnih festivalskih skladb, ki so z leti postale zimzelene.
V Godbah z zgodbo se pred 44. festivalom Melodje morja in sonca spominjamo zmagovalnih festivalskih skladb, ki so z leti postale zimzelene.
Jure Lesar dostavlja tole novo poletno pesem, ki je nastala lansko poletje na hrvaškem otoku Cresu: »Skladba "Dokler ne pride noč" je doživela vse mogoče verzije ki so se mi zdele malenkost preveč turobne kar se tiče glasbe. Ko sem šel lani na dopust na Cres pa sem dobil idejo da naredim komad bolj svetel in da zveni bolj poletno.« Kantavtor Jure Lesar je glasbo, besedilo in aranžma za pesem napisal sam. Skladbo so posneli nedavno v Logatcu s tonskim mojstrom Luko Petrovčičem, ki je uredil mix pesmi in s katerim "pirančan" sodeluje pri snovanju novega albuma. Sodelovali so še Denis Horvat na klaviaturah, Gašper Peršl na bobnih ter spremljevalna vokala Brina Klemenčič in Aleksandra Belle. Za master je poskrbel Janez Križaj. DOKLER NE PRIDE NOČ Vedno bolj resnično je Kar me boli Ko blizu mojega srca Daleč si Vse je v redu govori svetloba Iz morja Ko se zjutraj zbudim In blešči se Piranski zaliv Za trenutek spet pozabim vse Za trenutek spet pozabim vse Za trenutek spet pozabim Dokler ne pride noč Mogoče pa ne vidim da Tukaj si Kot sunek vetra ki iz sanj Me zbudi Enkrat bova zvezda in tema V neskončnosti Do takrat bo v mojem srcu Piranski zaliv Za trenutek spet pozabim vse Za trenutek spet pozabim vse Za trenutek spet pozabim Dokler ne pride noč Za trenutek spet pozabim Ko čas je za ples Ko čas je za smeh Za trenutek spet pozabim Ko čas je za ples Ko čas je za smeh
Jure Lesar dostavlja tole novo poletno pesem, ki je nastala lansko poletje na hrvaškem otoku Cresu: »Skladba "Dokler ne pride noč" je doživela vse mogoče verzije ki so se mi zdele malenkost preveč turobne kar se tiče glasbe. Ko sem šel lani na dopust na Cres pa sem dobil idejo da naredim komad bolj svetel in da zveni bolj poletno.« Kantavtor Jure Lesar je glasbo, besedilo in aranžma za pesem napisal sam. Skladbo so posneli nedavno v Logatcu s tonskim mojstrom Luko Petrovčičem, ki je uredil mix pesmi in s katerim "pirančan" sodeluje pri snovanju novega albuma. Sodelovali so še Denis Horvat na klaviaturah, Gašper Peršl na bobnih ter spremljevalna vokala Brina Klemenčič in Aleksandra Belle. Za master je poskrbel Janez Križaj. DOKLER NE PRIDE NOČ Vedno bolj resnično je Kar me boli Ko blizu mojega srca Daleč si Vse je v redu govori svetloba Iz morja Ko se zjutraj zbudim In blešči se Piranski zaliv Za trenutek spet pozabim vse Za trenutek spet pozabim vse Za trenutek spet pozabim Dokler ne pride noč Mogoče pa ne vidim da Tukaj si Kot sunek vetra ki iz sanj Me zbudi Enkrat bova zvezda in tema V neskončnosti Do takrat bo v mojem srcu Piranski zaliv Za trenutek spet pozabim vse Za trenutek spet pozabim vse Za trenutek spet pozabim Dokler ne pride noč Za trenutek spet pozabim Ko čas je za ples Ko čas je za smeh Za trenutek spet pozabim Ko čas je za ples Ko čas je za smeh