Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Čeprav nam je vroče, rinemo na morje. Še več, rinemo tja, kamor rinejo vsi: v gnečo, vročino in stroške. Zakaj ob vseh drugih možnostih izberemo ravno tisto, ki jo izbere večina? Ali se ravno v tem skriva odgovor?
Čeprav nam je vroče, rinemo na morje. Še več, rinemo tja, kamor rinejo vsi: v gnečo, vročino in stroške. Zakaj ob vseh drugih možnostih izberemo ravno tisto, ki jo izbere večina? Ali se ravno v tem skriva odgovor?
Fakulteta za narovoslovje Univerze v Novi Gorici je tudi letos pripravila poletno šolo astronomije GoChile. Četrta po vrsti je bila tokrat prvič mednarodna, saj se je je udeležilo dvajset dijakov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne Gore, Bosne in Hercegovine ter Madžarske. Na dveh daljinsko upravljanih teleskopih na observatoriju El Sauce v Čilu so opazovali ekso planete, spremenljive zvezde, galaksije in iskali umetne satelite okoli Zemlje, niso manjkala pa tudi poučna in zanimiva predavanja. Mlade astronome smo obiskali v Ajdovščini.
Fakulteta za narovoslovje Univerze v Novi Gorici je tudi letos pripravila poletno šolo astronomije GoChile. Četrta po vrsti je bila tokrat prvič mednarodna, saj se je je udeležilo dvajset dijakov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne Gore, Bosne in Hercegovine ter Madžarske. Na dveh daljinsko upravljanih teleskopih na observatoriju El Sauce v Čilu so opazovali ekso planete, spremenljive zvezde, galaksije in iskali umetne satelite okoli Zemlje, niso manjkala pa tudi poučna in zanimiva predavanja. Mlade astronome smo obiskali v Ajdovščini.
Ranr igrajo vse zvrsti popa, z različnimi ritmi ustvarjajo glasbeni mozaik v katerem najdemo elemente indie popa, soula, R&B-ja, hip hopa in tudi alt rocka. Aprila je izšel njihov prvi EP »Sončne oči« s petimi skladbami v slovenskem jeziku. S Singlom "Ne reci" pa skupina nakazuje novo smer. Naša sogovornica je bila pevka Neli Lalović.
Ranr igrajo vse zvrsti popa, z različnimi ritmi ustvarjajo glasbeni mozaik v katerem najdemo elemente indie popa, soula, R&B-ja, hip hopa in tudi alt rocka. Aprila je izšel njihov prvi EP »Sončne oči« s petimi skladbami v slovenskem jeziku. S Singlom "Ne reci" pa skupina nakazuje novo smer. Naša sogovornica je bila pevka Neli Lalović.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Na Lojtrci novih smo razglasili zadnjega mesečnega zmagovalca te sezone, slišali ste novo skladbo ansambla Unikat, ki letos praznuje 25 let glasbenega ustvarjanja, in spoznali dve sveži imeni domače scene – ansambel Žibert in Kvintet slovenskih deklet. Posebna glasbena poslastica pa je tudi koncert v živo ansambla Prva liga.
Na Lojtrci novih smo razglasili zadnjega mesečnega zmagovalca te sezone, slišali ste novo skladbo ansambla Unikat, ki letos praznuje 25 let glasbenega ustvarjanja, in spoznali dve sveži imeni domače scene – ansambel Žibert in Kvintet slovenskih deklet. Posebna glasbena poslastica pa je tudi koncert v živo ansambla Prva liga.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne zasledite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.
Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne zasledite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Pred mikrofon smo povabili Janeza Arha iz centra Logout Koper, kjer spodbujajo zdravo in uravnoteženo rabo zaslonov. Poletne šolske počitnice so odlična priložnost, da skupaj razmislimo, kako otrokom in mladim ponuditi kakovostne, ustvarjalne in sproščujoče počitnice - brez digitalnega maratona. Pridružite se pogovoru o tem, zakaj so dolgčas, narava in druženje brez telefonov lahko najbolj dragocen del poletja.
Pred mikrofon smo povabili Janeza Arha iz centra Logout Koper, kjer spodbujajo zdravo in uravnoteženo rabo zaslonov. Poletne šolske počitnice so odlična priložnost, da skupaj razmislimo, kako otrokom in mladim ponuditi kakovostne, ustvarjalne in sproščujoče počitnice - brez digitalnega maratona. Pridružite se pogovoru o tem, zakaj so dolgčas, narava in druženje brez telefonov lahko najbolj dragocen del poletja.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je začela glasbena zgodba Slavka Avsenika. Tako močno se je vtisnila v spomin slovenskega naroda, da je prav, da se ga spomnimo ob deseti obletnici njegove smrti. Igrajo in prepevajo vam različni izvajalci, ki so Avsenikovo glasbo s svojimi izvedbami še dodatno obogatili in poskrbeli, da ne bo šla nikoli v pozabo. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je začela glasbena zgodba Slavka Avsenika. Tako močno se je vtisnila v spomin slovenskega naroda, da je prav, da se ga spomnimo ob deseti obletnici njegove smrti. Igrajo in prepevajo vam različni izvajalci, ki so Avsenikovo glasbo s svojimi izvedbami še dodatno obogatili in poskrbeli, da ne bo šla nikoli v pozabo. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
V rubriki TO SMO MI, ki jo pripravljamo ob 80-letnici Radia Maribor, smo se tokrat pogovarjali z Robertom Zajškom, ki ga dobro poznate, saj ga veliko slišite pred mikrofonom. Svoje delo opravlja predano in zagnano, delovnih let na radiu pa ima kljub relativni mladosti toliko, da bi se skorajda že lahko upokojil.
V rubriki TO SMO MI, ki jo pripravljamo ob 80-letnici Radia Maribor, smo se tokrat pogovarjali z Robertom Zajškom, ki ga dobro poznate, saj ga veliko slišite pred mikrofonom. Svoje delo opravlja predano in zagnano, delovnih let na radiu pa ima kljub relativni mladosti toliko, da bi se skorajda že lahko upokojil.
Na Novi Zelandiji je pristal z zadnjim letalom pred zaprtjem države zaradi koronavirusa. Morda ne čisto zadnjim, vsekakor pa je bil njegov let med zadnjimi. Ko so bili še v zraku, so namreč uradno omejili vstop v državo. Urh Vodopivec je bil na tistem letu pred petimi leti eden redkih tujcev. Večinoma so se namreč domačini vračali domov. Po neobičajni proceduralni dobrodošlici si je sčasoma našel delo kot obiralec kivijev. Pozneje si je še nekajkrat podaljšal bivanje, se zaposlil v izposojevalnici avtomobilov, zdaj pa je tik pred tem, da pridobi stalno prebivališče in tudi s tem povezane pravice. Domov se mu še ne mudi.
Na Novi Zelandiji je pristal z zadnjim letalom pred zaprtjem države zaradi koronavirusa. Morda ne čisto zadnjim, vsekakor pa je bil njegov let med zadnjimi. Ko so bili še v zraku, so namreč uradno omejili vstop v državo. Urh Vodopivec je bil na tistem letu pred petimi leti eden redkih tujcev. Večinoma so se namreč domačini vračali domov. Po neobičajni proceduralni dobrodošlici si je sčasoma našel delo kot obiralec kivijev. Pozneje si je še nekajkrat podaljšal bivanje, se zaposlil v izposojevalnici avtomobilov, zdaj pa je tik pred tem, da pridobi stalno prebivališče in tudi s tem povezane pravice. Domov se mu še ne mudi.
Morja in oceani obsegajo več kot 70 odstotkov celotne Zemljine površine in s tem predstavljajo eno najpomembnejših življenjskih okolij. Katere živali prebivajo v morju, kako pridobivamo sol in kaj v poletnih dneh radi počnejo ob morju otroci, pa v tokratni anketi.
Morja in oceani obsegajo več kot 70 odstotkov celotne Zemljine površine in s tem predstavljajo eno najpomembnejših življenjskih okolij. Katere živali prebivajo v morju, kako pridobivamo sol in kaj v poletnih dneh radi počnejo ob morju otroci, pa v tokratni anketi.
V Godbah z zgodbo se pred 44. festivalom Melodje morja in sonca spominjamo zmagovalnih festivalskih skladb, ki so z leti postale zimzelene.
V Godbah z zgodbo se pred 44. festivalom Melodje morja in sonca spominjamo zmagovalnih festivalskih skladb, ki so z leti postale zimzelene.
Jure Lesar dostavlja tole novo poletno pesem, ki je nastala lansko poletje na hrvaškem otoku Cresu: »Skladba "Dokler ne pride noč" je doživela vse mogoče verzije ki so se mi zdele malenkost preveč turobne kar se tiče glasbe. Ko sem šel lani na dopust na Cres pa sem dobil idejo da naredim komad bolj svetel in da zveni bolj poletno.« Kantavtor Jure Lesar je glasbo, besedilo in aranžma za pesem napisal sam. Skladbo so posneli nedavno v Logatcu s tonskim mojstrom Luko Petrovčičem, ki je uredil mix pesmi in s katerim "pirančan" sodeluje pri snovanju novega albuma. Sodelovali so še Denis Horvat na klaviaturah, Gašper Peršl na bobnih ter spremljevalna vokala Brina Klemenčič in Aleksandra Belle. Za master je poskrbel Janez Križaj. DOKLER NE PRIDE NOČ Vedno bolj resnično je Kar me boli Ko blizu mojega srca Daleč si Vse je v redu govori svetloba Iz morja Ko se zjutraj zbudim In blešči se Piranski zaliv Za trenutek spet pozabim vse Za trenutek spet pozabim vse Za trenutek spet pozabim Dokler ne pride noč Mogoče pa ne vidim da Tukaj si Kot sunek vetra ki iz sanj Me zbudi Enkrat bova zvezda in tema V neskončnosti Do takrat bo v mojem srcu Piranski zaliv Za trenutek spet pozabim vse Za trenutek spet pozabim vse Za trenutek spet pozabim Dokler ne pride noč Za trenutek spet pozabim Ko čas je za ples Ko čas je za smeh Za trenutek spet pozabim Ko čas je za ples Ko čas je za smeh
Jure Lesar dostavlja tole novo poletno pesem, ki je nastala lansko poletje na hrvaškem otoku Cresu: »Skladba "Dokler ne pride noč" je doživela vse mogoče verzije ki so se mi zdele malenkost preveč turobne kar se tiče glasbe. Ko sem šel lani na dopust na Cres pa sem dobil idejo da naredim komad bolj svetel in da zveni bolj poletno.« Kantavtor Jure Lesar je glasbo, besedilo in aranžma za pesem napisal sam. Skladbo so posneli nedavno v Logatcu s tonskim mojstrom Luko Petrovčičem, ki je uredil mix pesmi in s katerim "pirančan" sodeluje pri snovanju novega albuma. Sodelovali so še Denis Horvat na klaviaturah, Gašper Peršl na bobnih ter spremljevalna vokala Brina Klemenčič in Aleksandra Belle. Za master je poskrbel Janez Križaj. DOKLER NE PRIDE NOČ Vedno bolj resnično je Kar me boli Ko blizu mojega srca Daleč si Vse je v redu govori svetloba Iz morja Ko se zjutraj zbudim In blešči se Piranski zaliv Za trenutek spet pozabim vse Za trenutek spet pozabim vse Za trenutek spet pozabim Dokler ne pride noč Mogoče pa ne vidim da Tukaj si Kot sunek vetra ki iz sanj Me zbudi Enkrat bova zvezda in tema V neskončnosti Do takrat bo v mojem srcu Piranski zaliv Za trenutek spet pozabim vse Za trenutek spet pozabim vse Za trenutek spet pozabim Dokler ne pride noč Za trenutek spet pozabim Ko čas je za ples Ko čas je za smeh Za trenutek spet pozabim Ko čas je za ples Ko čas je za smeh
Vsi tiste, ki vas zanima dediščina 1. svetovne vojne, zagotovo poznate poti miru, ki se vijejo od Alp do Jadrana. Eva Furlan pa se je tokrat iz Nove Gorice odpeljala do vasi Vrh oz. San Michele del Carso, kjer se začne zgodovinska pot na Brestovcu. Pot je dobro označena in ni strahu, da bi se izgubili. Pripeljala pa vas bo tudi do topniške kaverne, ki so jo vojaki in civilisti gradili med januarjem in avgustom 1917. Vabljeni, da prisluhnete izkušnji in zgodbam, ki jih je na tej poti spoznala Eva. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Vsi tiste, ki vas zanima dediščina 1. svetovne vojne, zagotovo poznate poti miru, ki se vijejo od Alp do Jadrana. Eva Furlan pa se je tokrat iz Nove Gorice odpeljala do vasi Vrh oz. San Michele del Carso, kjer se začne zgodovinska pot na Brestovcu. Pot je dobro označena in ni strahu, da bi se izgubili. Pripeljala pa vas bo tudi do topniške kaverne, ki so jo vojaki in civilisti gradili med januarjem in avgustom 1917. Vabljeni, da prisluhnete izkušnji in zgodbam, ki jih je na tej poti spoznala Eva. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Če v tej vročini iščete ohladitev, lahko zavijete v Brda. Tokrat ne v hlad katere od vinskih kleti, ampak v čudovite tolmune, ki jih je izoblikoval potok Kožbanjšček. In ja, v njih se lahko tudi namakate. A Kožbanjšček nas ne preseneti zgolj s tem, ampak ponuja še veliko več - tudi okoli 40-metrska korita in naravni most Krčnik. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Če v tej vročini iščete ohladitev, lahko zavijete v Brda. Tokrat ne v hlad katere od vinskih kleti, ampak v čudovite tolmune, ki jih je izoblikoval potok Kožbanjšček. In ja, v njih se lahko tudi namakate. A Kožbanjšček nas ne preseneti zgolj s tem, ampak ponuja še veliko več - tudi okoli 40-metrska korita in naravni most Krčnik. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Cerje postaja osrednja točka turistične destinacije Miren Kras in vstopna info točka za obiskovalce, ki prihajajo na to območje. Izjemna lokacija, narava, večplastno zanimiv objekt z dragocenimi zgodovinskimi in drugimi razstavami. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Cerje postaja osrednja točka turistične destinacije Miren Kras in vstopna info točka za obiskovalce, ki prihajajo na to območje. Izjemna lokacija, narava, večplastno zanimiv objekt z dragocenimi zgodovinskimi in drugimi razstavami. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Prav posebno počitniško dogajanje se odvija na 1028 metrih višine. Toliko meri Slavnik, ki te dni gosti ne le pohodnike, temveč tudi skupino otrok iz koprskih šol, ki počitnice preživljajo med vrhovi. Ob pohodih in raziskovalnih dejavnostih, pa imajo tudi veliko časa za druženje in igro, odslej tudi na novih igralih, ki jih je postavilo Obalno planinsko društvo. Otroke in njihove mentorice, oskrbnika koče in člane društva je na Slavniku obiskala Tjaša Lotrič, ki se oglaša deset metrov pod vrhom.
Prav posebno počitniško dogajanje se odvija na 1028 metrih višine. Toliko meri Slavnik, ki te dni gosti ne le pohodnike, temveč tudi skupino otrok iz koprskih šol, ki počitnice preživljajo med vrhovi. Ob pohodih in raziskovalnih dejavnostih, pa imajo tudi veliko časa za druženje in igro, odslej tudi na novih igralih, ki jih je postavilo Obalno planinsko društvo. Otroke in njihove mentorice, oskrbnika koče in člane društva je na Slavniku obiskala Tjaša Lotrič, ki se oglaša deset metrov pod vrhom.
Kako se poleti gibati varno, učinkovito in predvsem tako, da zmanjšamo tveganje za poškodbe. Poletje nas vabi na sprehode, kolesarjenje, na tek ali plavanje, a ključen je pravilen pristop, da ostanemo zdravi in brez bolečin, pravi Tara Turk, ki smo jo gostili v jutranjem programu.
Kako se poleti gibati varno, učinkovito in predvsem tako, da zmanjšamo tveganje za poškodbe. Poletje nas vabi na sprehode, kolesarjenje, na tek ali plavanje, a ključen je pravilen pristop, da ostanemo zdravi in brez bolečin, pravi Tara Turk, ki smo jo gostili v jutranjem programu.
Tokratna edicija kviza je razgalila eno najbolj poletnih tem vseh časov: kopalke! Od zgodovinskih modnih zmag do tehničnih inovacij, od volnenih nesreč do morebitnih barvnih omejitev – kopalke so veliko več kot le kos blaga. Tokartn nismo odkrivali samo kože, ampak tudi znanje! Preverite, kako se je v kivzu odrezala poslušalka Magda. Teza 1: Prve kopalke so bile narejene iz volne. DA / NE Teza 2: V profesionalnem plavanju obstajajo kopalke, ki so jih prepovedali za uporabo na tekmovanjih. DA / NE Teza 3: Bikini so ženske nosile že v antični Grčiji. DA / NE Teza 4: V 21. stoletju obstajajo pametne kopalke. DA / NE Teza 5: Na nekaterih italijanskih plažah so določene barve kopalk prepovedane. DA / NE
Tokratna edicija kviza je razgalila eno najbolj poletnih tem vseh časov: kopalke! Od zgodovinskih modnih zmag do tehničnih inovacij, od volnenih nesreč do morebitnih barvnih omejitev – kopalke so veliko več kot le kos blaga. Tokartn nismo odkrivali samo kože, ampak tudi znanje! Preverite, kako se je v kivzu odrezala poslušalka Magda. Teza 1: Prve kopalke so bile narejene iz volne. DA / NE Teza 2: V profesionalnem plavanju obstajajo kopalke, ki so jih prepovedali za uporabo na tekmovanjih. DA / NE Teza 3: Bikini so ženske nosile že v antični Grčiji. DA / NE Teza 4: V 21. stoletju obstajajo pametne kopalke. DA / NE Teza 5: Na nekaterih italijanskih plažah so določene barve kopalk prepovedane. DA / NE
V najnovejšem singlu z naslovom »Ej Đpt dej mi povej« se Hamo sprašuje, kako osamljena ali pač ne je umetna inteligenca?" Je ChatGPT samski? Ali bo razvil človeška čustva? Matevž Šalehar Hamo in člani skupine Tribute 2 Love menijo, da je brez zveze, če si sam. Ker če se ne ljubiš, samo še delaš iz dneva v dan. To je razmislek, ki ga je Hamo pretočil v najnovejšo skladbo.
V najnovejšem singlu z naslovom »Ej Đpt dej mi povej« se Hamo sprašuje, kako osamljena ali pač ne je umetna inteligenca?" Je ChatGPT samski? Ali bo razvil človeška čustva? Matevž Šalehar Hamo in člani skupine Tribute 2 Love menijo, da je brez zveze, če si sam. Ker če se ne ljubiš, samo še delaš iz dneva v dan. To je razmislek, ki ga je Hamo pretočil v najnovejšo skladbo.
Kakšnih 17 ur letenja je do Osake na Japonskem, do dežele vzhajajočega sonca, kjer je Pirančanka Petra Tolja namestnica direktorja in vodja protokola na slovenskem razstavnem prostoru tokratnega Expa. Vrata bo zaprl 13. oktobra, naš razstavni prostor je v minulih dneh že preštel milijontega obiskovalca. Expo je zgodba presežnikov, vsaj 30 milijonov ljudi si bo ogledalo to svetovno razstavo na umetnem otoku Yumeshima, kjer je zraslo 80 paviljonov iz kar 160 držav. Tokrat pod geslom "Načrtovanje prihodnje družbe za naša življenja". Petra Tolja je Nataši Benčič ob obisku Expa prredstavila to veliko svetovno razstavo, govorila je o Japonski, njenih izkušnjah na področju turizma in organizaciji velikih dogodkov, tudi z mislijo na domači Piran.
Kakšnih 17 ur letenja je do Osake na Japonskem, do dežele vzhajajočega sonca, kjer je Pirančanka Petra Tolja namestnica direktorja in vodja protokola na slovenskem razstavnem prostoru tokratnega Expa. Vrata bo zaprl 13. oktobra, naš razstavni prostor je v minulih dneh že preštel milijontega obiskovalca. Expo je zgodba presežnikov, vsaj 30 milijonov ljudi si bo ogledalo to svetovno razstavo na umetnem otoku Yumeshima, kjer je zraslo 80 paviljonov iz kar 160 držav. Tokrat pod geslom "Načrtovanje prihodnje družbe za naša življenja". Petra Tolja je Nataši Benčič ob obisku Expa prredstavila to veliko svetovno razstavo, govorila je o Japonski, njenih izkušnjah na področju turizma in organizaciji velikih dogodkov, tudi z mislijo na domači Piran.
Ob odprtju kopalne sezone na legendarnem kopališču Mariborski otok je tudi letos, že tradicionalno, tam gostoval Radio Maribor. Prisluhnite kako je bilo in koga vse smo povabili pred mikrofon...
Ob odprtju kopalne sezone na legendarnem kopališču Mariborski otok je tudi letos, že tradicionalno, tam gostoval Radio Maribor. Prisluhnite kako je bilo in koga vse smo povabili pred mikrofon...
Kaj vse v jezikoslovju oziroma v jeziku (lahko) počne umetna inteligenca, bosta razložila Nina in Gašper Beguš, raziskovalca in predavatelja na Univerzi v Berkeleyju. Nina se med drugim ukvarja z raziskovanjem klišejev, ki jih pri generiranju besedil zelo rada uporablja umetna inteligenca, Gašper pa s sodelavci razvija modele, ki se učijo jezika na podoben način kot ljudje in tako omogočajo raziskovanje razvoja človeškega jezika in jezika živali.
Kaj vse v jezikoslovju oziroma v jeziku (lahko) počne umetna inteligenca, bosta razložila Nina in Gašper Beguš, raziskovalca in predavatelja na Univerzi v Berkeleyju. Nina se med drugim ukvarja z raziskovanjem klišejev, ki jih pri generiranju besedil zelo rada uporablja umetna inteligenca, Gašper pa s sodelavci razvija modele, ki se učijo jezika na podoben način kot ljudje in tako omogočajo raziskovanje razvoja človeškega jezika in jezika živali.
Nina in Gašper Beguš sta predavatelja in raziskovalca na Univerzi v Berkeleyju v Kaliforniji. Raziskovalno se ukvarjata z jezikom oziroma s humanistiko v povezavi z umetno inteligenco. Gostili smo ju v oddaji Jezikanje, za tiste, ki vas tema zanima, pa v posluh ponujamo še daljši pogovor z njima.
Nina in Gašper Beguš sta predavatelja in raziskovalca na Univerzi v Berkeleyju v Kaliforniji. Raziskovalno se ukvarjata z jezikom oziroma s humanistiko v povezavi z umetno inteligenco. Gostili smo ju v oddaji Jezikanje, za tiste, ki vas tema zanima, pa v posluh ponujamo še daljši pogovor z njima.
V pogovoru s Saro Irman Kolar iz ZPM Maribor smo pokukali v pestro počitniško dogajanje. Otroci se lahko pridružijo počitniškemu varstvu, kjer jih čakajo raznolike ustvarjalne delavnice, potepanja, izleti in še več. Na voljo so tudi tematske delavnice, za katere so še prosta mesta. Prisluhnite, kaj vse so pripravili, in kako se lahko vključite.
V pogovoru s Saro Irman Kolar iz ZPM Maribor smo pokukali v pestro počitniško dogajanje. Otroci se lahko pridružijo počitniškemu varstvu, kjer jih čakajo raznolike ustvarjalne delavnice, potepanja, izleti in še več. Na voljo so tudi tematske delavnice, za katere so še prosta mesta. Prisluhnite, kaj vse so pripravili, in kako se lahko vključite.
Stržišče je vas v Baški grapi, ob južnem vznožju Črne prsti. Tam je odraščala danes 85-letna Helena Bizjak. Leta 1985 se je z družino preselila v Novo Gorico. Na mesto se je navadila, a še danes pogreša domačo Baško grapo. Z njo se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Stržišče je vas v Baški grapi, ob južnem vznožju Črne prsti. Tam je odraščala danes 85-letna Helena Bizjak. Leta 1985 se je z družino preselila v Novo Gorico. Na mesto se je navadila, a še danes pogreša domačo Baško grapo. Z njo se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Nedeljsko dopoldne je bilo spet glasbeno in razigrano. Prisluhnite oddaji V dobri družbi s Kristijanom – tokrat s koncertom v živo ansambla Vihar. Poleg tega smo predstavili najnovejše skladbe ansamblov Banovšek, Raubarji in Refren, ter preverili, kaj se bo dogajalo na priljubljenem festivalu narodnozabavne glasbe v Števerjanu.
Nedeljsko dopoldne je bilo spet glasbeno in razigrano. Prisluhnite oddaji V dobri družbi s Kristijanom – tokrat s koncertom v živo ansambla Vihar. Poleg tega smo predstavili najnovejše skladbe ansamblov Banovšek, Raubarji in Refren, ter preverili, kaj se bo dogajalo na priljubljenem festivalu narodnozabavne glasbe v Števerjanu.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
V Čilu je začel delovati eden najnaprednejših teleskopov na svetu - Observatorij Rubin. Gre za tehnološki presežek z največjo digitalno kamero doslej, ki bo vsako noč beležil nebo in dokumentiral, kako se spreminja vesolje. Iskal bo supernove, oddaljene galaksije in potencialno nevarne asteroide ter pomagal razkrivati skrivnosti temne snovi in temne energije. Prve posnetke teleskopa Rubin so v živo prenašali v več državah hkrati. Tudi v Univerzitetnem središču v Ajdovščini, kjer deluje Center za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici in je del mednarodne znanstvene skupnosti, ki sodeluje pri tem projektu. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila astrofizičarko Andrejo Gomboc in fizika Sama Staniča.
V Čilu je začel delovati eden najnaprednejših teleskopov na svetu - Observatorij Rubin. Gre za tehnološki presežek z največjo digitalno kamero doslej, ki bo vsako noč beležil nebo in dokumentiral, kako se spreminja vesolje. Iskal bo supernove, oddaljene galaksije in potencialno nevarne asteroide ter pomagal razkrivati skrivnosti temne snovi in temne energije. Prve posnetke teleskopa Rubin so v živo prenašali v več državah hkrati. Tudi v Univerzitetnem središču v Ajdovščini, kjer deluje Center za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici in je del mednarodne znanstvene skupnosti, ki sodeluje pri tem projektu. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila astrofizičarko Andrejo Gomboc in fizika Sama Staniča.
Društvo za nenasilno komunikacijo, ki deluje v Ljubljani in v Kopru je bilo ustanovljeno leta 1996. Več kot 20 let izkušenj imajo in so poleg programov za žrtve nasilja kot prva nevladna organizacija začeli izvajati tudi programe dela z osebami, ki nasilje povzročajo. V letu 2024 so obravnavali 2400 oseb, ki so bile vključene v svetovalne dejavnosti, izvedli pa so okrog 100 preventivnih in interventnih delavnic za mlade in več kot 60 izobraževanj. Nasilje ima veliko obrazov, a pomembno je, da ga preprečujemo z ničelno toleranco in se zavedamo, da je zanj vselej odgovoren povzročitelj nasilja. S Silvano Česnik, svetovalko pri Društvu za nenasilno komunikacijo Koper, se pogovarja Nataša Benčič. V Kopru delujejo na naslovu Vojkovo nabrežje 10, njihovi kontakti pa so: 05 6393 170, 031 546 098 in dnk.koper@drustvo-dnk.si. Ne oklevajte, če potrebujete pomoč ali če vidite, da jo potrebuje kdo v vaši bližini. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Društvo za nenasilno komunikacijo, ki deluje v Ljubljani in v Kopru je bilo ustanovljeno leta 1996. Več kot 20 let izkušenj imajo in so poleg programov za žrtve nasilja kot prva nevladna organizacija začeli izvajati tudi programe dela z osebami, ki nasilje povzročajo. V letu 2024 so obravnavali 2400 oseb, ki so bile vključene v svetovalne dejavnosti, izvedli pa so okrog 100 preventivnih in interventnih delavnic za mlade in več kot 60 izobraževanj. Nasilje ima veliko obrazov, a pomembno je, da ga preprečujemo z ničelno toleranco in se zavedamo, da je zanj vselej odgovoren povzročitelj nasilja. S Silvano Česnik, svetovalko pri Društvu za nenasilno komunikacijo Koper, se pogovarja Nataša Benčič. V Kopru delujejo na naslovu Vojkovo nabrežje 10, njihovi kontakti pa so: 05 6393 170, 031 546 098 in dnk.koper@drustvo-dnk.si. Ne oklevajte, če potrebujete pomoč ali če vidite, da jo potrebuje kdo v vaši bližini. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
V tokratni Primorski glasbeni premieri smo gostili Sergia Settominija, glasbenika in dolgoletnega sodelavca Radia in TV Capodistria, neutrudnega člana organizacijskega odbora festivala Folkest, ki je desetletja bogatil istrsko regijo. ki tokrat ni govoril o preteklosti, temveč o novem glasbenem začetku. Njegova nova skladba z naslovom "La promessa" je izpovedna, iskrena, čustvena zelo osebna. Poje o izgubljeni ljubezni, o svetu, ki ga je videl tudi v njegovih temnejših odtenkih, in o tihem upanju, da se nekdo morda nekoč vrne. Kar je še posebej ganljivo – celoten ustvarjalni cikel, ki ga namerava zaključiti do jeseni, posveča svoji hčerki. V pogovoru nam je zaupal, zakaj je zdaj pravi trenutek za novo pesem, kdo je sodeloval pri njenem nastanku in kam ga vodi glasba, ki jo čuti bolj kot kdaj koli prej.
V tokratni Primorski glasbeni premieri smo gostili Sergia Settominija, glasbenika in dolgoletnega sodelavca Radia in TV Capodistria, neutrudnega člana organizacijskega odbora festivala Folkest, ki je desetletja bogatil istrsko regijo. ki tokrat ni govoril o preteklosti, temveč o novem glasbenem začetku. Njegova nova skladba z naslovom "La promessa" je izpovedna, iskrena, čustvena zelo osebna. Poje o izgubljeni ljubezni, o svetu, ki ga je videl tudi v njegovih temnejših odtenkih, in o tihem upanju, da se nekdo morda nekoč vrne. Kar je še posebej ganljivo – celoten ustvarjalni cikel, ki ga namerava zaključiti do jeseni, posveča svoji hčerki. V pogovoru nam je zaupal, zakaj je zdaj pravi trenutek za novo pesem, kdo je sodeloval pri njenem nastanku in kam ga vodi glasba, ki jo čuti bolj kot kdaj koli prej.
Primorski septet Lovelorn sestavljajo mladi glasbeniki in glasbenice, na prvencu Uvodna stran pa ponujajo glasbo, ki potuje od rocka do reggaeja. Zgodbe so zasnovali na izkušnjah današnjega najstnika, ki svet spoznava včasih premišljeno, včasih brezglavo. Ob odraščanju je seveda tudi kdaj pa kdaj zaljubljen in razočaran. Obširno o skupini in njenem delu avtor, pevec in kitarist Marko Čadež Mačkić.
Primorski septet Lovelorn sestavljajo mladi glasbeniki in glasbenice, na prvencu Uvodna stran pa ponujajo glasbo, ki potuje od rocka do reggaeja. Zgodbe so zasnovali na izkušnjah današnjega najstnika, ki svet spoznava včasih premišljeno, včasih brezglavo. Ob odraščanju je seveda tudi kdaj pa kdaj zaljubljen in razočaran. Obširno o skupini in njenem delu avtor, pevec in kitarist Marko Čadež Mačkić.
V rubriki TO SMO MI, ki jo pripravljamo ob 80-letnici Radia Maribor ste tokrat spoznali mojstra zvoka Simona Spreitzerja. Je avtor številnih jinglov, avizov in promo spotov; z nasmeškom se spomni svojih začetkov in s ponosom velikih izzivov.
V rubriki TO SMO MI, ki jo pripravljamo ob 80-letnici Radia Maribor ste tokrat spoznali mojstra zvoka Simona Spreitzerja. Je avtor številnih jinglov, avizov in promo spotov; z nasmeškom se spomni svojih začetkov in s ponosom velikih izzivov.
Zaključilo se je še eno šolsko leto, otroci pa so že na zasluženih in najdaljših počitnicah. V anketi Bim bum bam klepetam smo jih vprašali, zakaj imajo poleti tako dolge počitnice, kateri predmeti so jim bili najljubši in po čem si bodo zapomnili letošnje šolsko leto.
Zaključilo se je še eno šolsko leto, otroci pa so že na zasluženih in najdaljših počitnicah. V anketi Bim bum bam klepetam smo jih vprašali, zakaj imajo poleti tako dolge počitnice, kateri predmeti so jim bili najljubši in po čem si bodo zapomnili letošnje šolsko leto.
Tokrat smo še zadnjič v tej sezoni odprli vrata rubriki Okusi jutra – naš gost je bil profesor biologije Dragan Bosnić, s katerim smo med drugim pokukali tudi v skrivnosti njegovih juter.
Tokrat smo še zadnjič v tej sezoni odprli vrata rubriki Okusi jutra – naš gost je bil profesor biologije Dragan Bosnić, s katerim smo med drugim pokukali tudi v skrivnosti njegovih juter.
Šla je skozi izčrpavajočo ločitev, se drugič poročila, zatem pa se ji je v kratkem obdobju svet postavil na glavo. Zaradi hude poškodbe kolena je bila prisiljena končati kariero učiteljice smučanja. Med okrevanjem je izvedela, da ima raka na dojki. Kmalu zatem je prestala še operacijo črevesja. Obenem pa je njen mož dobil diagnozo: Parkinsonova bolezen.
Šla je skozi izčrpavajočo ločitev, se drugič poročila, zatem pa se ji je v kratkem obdobju svet postavil na glavo. Zaradi hude poškodbe kolena je bila prisiljena končati kariero učiteljice smučanja. Med okrevanjem je izvedela, da ima raka na dojki. Kmalu zatem je prestala še operacijo črevesja. Obenem pa je njen mož dobil diagnozo: Parkinsonova bolezen.
V Godbah z zgodbo poslušamo nekatere slovenske glasbene novosti, ki jih prepevajo Magnifico, Tomi Meglič in Grega Skočir, Noreia, Cosmo Daivat, Žan Videc, Simon Vadnjal in drugi.
V Godbah z zgodbo poslušamo nekatere slovenske glasbene novosti, ki jih prepevajo Magnifico, Tomi Meglič in Grega Skočir, Noreia, Cosmo Daivat, Žan Videc, Simon Vadnjal in drugi.
Skupina Prizma je že po nekaj letih od ponovne vzpostavitve predstavila izid svoje dvojne vinilne plošče z naslovom Dan mladosti. Album posnet 25. maja 2024 v Divači, na jubilejnem koncertu ob 50-letnici nastanka skupine, je zbirka 22-ih zimzelenih uspešnic, polnih nostalgije in spominov. Skupina Prizma je bila v dojemanju pop glasbe svoje dni s kartami vselej precej naprej. V rubriki Pesem tedna se je s Francijem Čelharjem, klaviaturistom ter nekako avtorjem v senci skupine naše in vaše mladosti, pogovarjal Armando Šturman.
Skupina Prizma je že po nekaj letih od ponovne vzpostavitve predstavila izid svoje dvojne vinilne plošče z naslovom Dan mladosti. Album posnet 25. maja 2024 v Divači, na jubilejnem koncertu ob 50-letnici nastanka skupine, je zbirka 22-ih zimzelenih uspešnic, polnih nostalgije in spominov. Skupina Prizma je bila v dojemanju pop glasbe svoje dni s kartami vselej precej naprej. V rubriki Pesem tedna se je s Francijem Čelharjem, klaviaturistom ter nekako avtorjem v senci skupine naše in vaše mladosti, pogovarjal Armando Šturman.
V rubriki Primorska glasbena premiera smo odprli prav posebno glasbeno poglavje, v katerem se prvič na skupni poti predstavljata primorska glasbenica, pravijo ji tudi prva popevkarica primorskega »novega« vala, glasbeno prijateljico, ki je pred leti na krilih vetra z juga, tako in drugače, odprla srce glasbi in predvsem ljudem, ki jo zdaj že 28 let zelo radi poslušajo, Tinkara Kovač in hiperustvarjalni glasbenik iz Slovenske Bistrice, ki je pred tremi leti izdal album s kar 500 skladbami, kar naj bi bilo najobsežnejše glasbeno delo na svetu, Uroš Cingesar. Glasbenika, par sta sicer tudi v zasebnem življenju, sta združila ustvarjalne moči in predstavila svojo prvo skupno skladbo "Ni ga več časa". V pogovoru razkrivata, kako je nastala skladba "Ni ga več časa", zakaj verjameta v moč besede in glasbe, ter kaj pripravljata za jesenski album duetov.
V rubriki Primorska glasbena premiera smo odprli prav posebno glasbeno poglavje, v katerem se prvič na skupni poti predstavljata primorska glasbenica, pravijo ji tudi prva popevkarica primorskega »novega« vala, glasbeno prijateljico, ki je pred leti na krilih vetra z juga, tako in drugače, odprla srce glasbi in predvsem ljudem, ki jo zdaj že 28 let zelo radi poslušajo, Tinkara Kovač in hiperustvarjalni glasbenik iz Slovenske Bistrice, ki je pred tremi leti izdal album s kar 500 skladbami, kar naj bi bilo najobsežnejše glasbeno delo na svetu, Uroš Cingesar. Glasbenika, par sta sicer tudi v zasebnem življenju, sta združila ustvarjalne moči in predstavila svojo prvo skupno skladbo "Ni ga več časa". V pogovoru razkrivata, kako je nastala skladba "Ni ga več časa", zakaj verjameta v moč besede in glasbe, ter kaj pripravljata za jesenski album duetov.
Danes smo razgrnili zastavo znanja, bliža se namreč praznik vseh praznikov – dan državnosti! Čas je, da preizkusimo, kako dobro poznamo svojo prelepo deželo: od gozdnatih skrivnosti, čebelarske tradicije, do vloge Slovenije v Evropski uniji in še dlje. Ste vedeli, da imamo več jam kot dni v letu? To, da lahko v istem dnevu smučaš in plavaš v morju ste mnogi že preizkusili v živo. Ali je to storil tudi sam nam ni uspel zaupati poslušalec Marko, ki je odbrzel skozi tokratni kviz. Čeprav resnici na ljubo ni šlo vse tako gladko - Marko je bil v precejšnji dilemi, ali imamo v Sloveniji jame, kjer rastejo gozdovi. Bi to tudi vam povročalo težave? Teza 1: Slovenija ima več dreves kot prebivalcev. DA / NE Teza 2: V Sloveniji je uradno priznanih več kot 50 narečij. DA / NE Teza 3: V Sloveniji se najde podzemna jama, kjer rastejo gozdovi. DA / NE Teza 4: V Sloveniji obstaja uradno registrirana vinska fontana. DA / NE Teza 5:: V Sloveniji je največje število čebelarjev na prebivalca v EU. DA / NE
Danes smo razgrnili zastavo znanja, bliža se namreč praznik vseh praznikov – dan državnosti! Čas je, da preizkusimo, kako dobro poznamo svojo prelepo deželo: od gozdnatih skrivnosti, čebelarske tradicije, do vloge Slovenije v Evropski uniji in še dlje. Ste vedeli, da imamo več jam kot dni v letu? To, da lahko v istem dnevu smučaš in plavaš v morju ste mnogi že preizkusili v živo. Ali je to storil tudi sam nam ni uspel zaupati poslušalec Marko, ki je odbrzel skozi tokratni kviz. Čeprav resnici na ljubo ni šlo vse tako gladko - Marko je bil v precejšnji dilemi, ali imamo v Sloveniji jame, kjer rastejo gozdovi. Bi to tudi vam povročalo težave? Teza 1: Slovenija ima več dreves kot prebivalcev. DA / NE Teza 2: V Sloveniji je uradno priznanih več kot 50 narečij. DA / NE Teza 3: V Sloveniji se najde podzemna jama, kjer rastejo gozdovi. DA / NE Teza 4: V Sloveniji obstaja uradno registrirana vinska fontana. DA / NE Teza 5:: V Sloveniji je največje število čebelarjev na prebivalca v EU. DA / NE
Danes smo razgrnili zastavo znanja, bliža se namreč praznik vseh praznikov – dan državnosti! Čas je, da preizkusimo, kako dobro poznamo svojo prelepo deželo: od gozdnatih skrivnosti, čebelarske tradicije, do vloge Slovenije v Evropski uniji in še dlje. Ste vedeli, da imamo več jam kot dni v letu? To, da lahko v istem dnevu smučaš in plavaš v morju ste mnogi že preizkusili v živo. Ali je to storil tudi sam nam ni uspel zaupati poslušalec Marko, ki je odbrzel skozi tokratni kviz. Čeprav resnici na ljubo ni šlo vse tako gladko - Marko je bil v precejšnji dilemi, ali imamo v Sloveniji jame, kjer rastejo gozdovi. Bi to tudi vam povročalo težave? Teza 1: Slovenija ima več dreves kot prebivalcev. DA / NE Teza 2: V Sloveniji je uradno priznanih več kot 50 narečij. DA / NE Teza 3: V Sloveniji se najde podzemna jama, kjer rastejo gozdovi. DA / NE Teza 4: V Sloveniji obstaja uradno registrirana vinska fontana. DA / NE Teza 5:: V Sloveniji je največje število čebelarjev na prebivalca v EU. DA / NE
Danes smo razgrnili zastavo znanja, bliža se namreč praznik vseh praznikov – dan državnosti! Čas je, da preizkusimo, kako dobro poznamo svojo prelepo deželo: od gozdnatih skrivnosti, čebelarske tradicije, do vloge Slovenije v Evropski uniji in še dlje. Ste vedeli, da imamo več jam kot dni v letu? To, da lahko v istem dnevu smučaš in plavaš v morju ste mnogi že preizkusili v živo. Ali je to storil tudi sam nam ni uspel zaupati poslušalec Marko, ki je odbrzel skozi tokratni kviz. Čeprav resnici na ljubo ni šlo vse tako gladko - Marko je bil v precejšnji dilemi, ali imamo v Sloveniji jame, kjer rastejo gozdovi. Bi to tudi vam povročalo težave? Teza 1: Slovenija ima več dreves kot prebivalcev. DA / NE Teza 2: V Sloveniji je uradno priznanih več kot 50 narečij. DA / NE Teza 3: V Sloveniji se najde podzemna jama, kjer rastejo gozdovi. DA / NE Teza 4: V Sloveniji obstaja uradno registrirana vinska fontana. DA / NE Teza 5:: V Sloveniji je največje število čebelarjev na prebivalca v EU. DA / NE
Pregovor pravi, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Jon Vitezič sodi v ta kontekst in zadnja leta na slovenski glasbeni sceni vztrajno opozarja nase. Za novo skladbo »Padava« je napisal glasbo in besedilo sam, aranžma in produkcijo pa sta ustvarila skupaj s producentom Petrom Deklevo. Pesem govori o iskanju samega sebe oz. o občutku, da nikamor ne spadaš. Z njo nadaljuje zvočno pot, začrtano že s prejšnjim singlom »Vse ti dam«.
Pregovor pravi, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Jon Vitezič sodi v ta kontekst in zadnja leta na slovenski glasbeni sceni vztrajno opozarja nase. Za novo skladbo »Padava« je napisal glasbo in besedilo sam, aranžma in produkcijo pa sta ustvarila skupaj s producentom Petrom Deklevo. Pesem govori o iskanju samega sebe oz. o občutku, da nikamor ne spadaš. Z njo nadaljuje zvočno pot, začrtano že s prejšnjim singlom »Vse ti dam«.
V pogovoru nam je Isaac Palma razkril zgodbo pesmi "Ni kot Argentina", ki združuje latinske ritme in slovensko naravo. Govorili smo o njegovih glasbenih koreninah, snemanju videospota in poletnih načrtih. Pridružite se nam in začutite poletje v vsakem taktu.
V pogovoru nam je Isaac Palma razkril zgodbo pesmi "Ni kot Argentina", ki združuje latinske ritme in slovensko naravo. Govorili smo o njegovih glasbenih koreninah, snemanju videospota in poletnih načrtih. Pridružite se nam in začutite poletje v vsakem taktu.