Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Bodu pri plavanju pomaga sinja riba … Pripoveduje: Branko Miklavc. Napisal: Grigor Vitez. Prevedel: Jože Šmit. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.
Bodu pri plavanju pomaga sinja riba … Pripoveduje: Branko Miklavc. Napisal: Grigor Vitez. Prevedel: Jože Šmit. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.
Grajskemu duhu je dolgčas in treba ga je zabavati! Pripoveduje: Darja Reichman. Napisala: Matea Reba. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.
Grajskemu duhu je dolgčas in treba ga je zabavati! Pripoveduje: Darja Reichman. Napisala: Matea Reba. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.
Razmišljanja dveh nilskih konjev … Pripoveduje: Urška Hlebec. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Razmišljanja dveh nilskih konjev … Pripoveduje: Urška Hlebec. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Slušna pravljica po istoimenski zgodbi, ki je tako rekoč del našega kolektivnega spomina, pripoveduje o dogodivščinah otrok na enem izmed dalmatinskih otokov; rekli so mu tudi Galebji otok. Bolj znana inačica te Seliškarjeve zgodbe je seveda filmska nadaljevanka v režijski upodobitvi Franceta Štiglica iz leta 1970, zvočno upodobitev, ki jo boste slišali danes, pa je podpisal prav tako filmski režiser France Kosmač, in to že leta 1958. Vezalec – Marjan Kralj Ivo – Iztok Klemenčič Ded Just – Aleksander Valič Brazilec – Jože Zupan Delovodja kamnoloma – Slavo Švajger Lorenzo – Dušan Škedl Ante – Maks Bajc Čuvaj – Janko Hočevar Oficir – Stane Česnik Delavec v kamnolomu – Ludvik Pečar Režiser: France Kosmač Tonska mojstrica: Ivica Štrukelj Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana oktobra 1958
Slušna pravljica po istoimenski zgodbi, ki je tako rekoč del našega kolektivnega spomina, pripoveduje o dogodivščinah otrok na enem izmed dalmatinskih otokov; rekli so mu tudi Galebji otok. Bolj znana inačica te Seliškarjeve zgodbe je seveda filmska nadaljevanka v režijski upodobitvi Franceta Štiglica iz leta 1970, zvočno upodobitev, ki jo boste slišali danes, pa je podpisal prav tako filmski režiser France Kosmač, in to že leta 1958. Vezalec – Marjan Kralj Ivo – Iztok Klemenčič Ded Just – Aleksander Valič Brazilec – Jože Zupan Delovodja kamnoloma – Slavo Švajger Lorenzo – Dušan Škedl Ante – Maks Bajc Čuvaj – Janko Hočevar Oficir – Stane Česnik Delavec v kamnolomu – Ludvik Pečar Režiser: France Kosmač Tonska mojstrica: Ivica Štrukelj Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana oktobra 1958
Pravljica o Janku in Metki malo drugače … Pripoveduje: Milena Janežič. Napisala: Kirsti Kivinen. Prevedla: Jelka Ovaska. Posneto v studiih Radia Slovenija 1986.
Pravljica o Janku in Metki malo drugače … Pripoveduje: Milena Janežič. Napisala: Kirsti Kivinen. Prevedla: Jelka Ovaska. Posneto v studiih Radia Slovenija 1986.
Program Varno na kolesu povezuje mlade kolesarje in tudi tiste, ki se varnega kolesarjenja šele učijo, da skozi celotno šolsko leto sodelujejo in tekmujejo v dveh sklopih programa, Postajam kolesar in Aktivno na kolesu. Prvi sklop je namenjen tistim, ki se pripravljajo na opravljanje kolesarskega izpita, drugi pa osnovnošolcem v vseh razredih. Mladi v obeh sklopih opravljajo različne naloge, povezane s kolesarjenjem, na koncu leta pa jih čaka razglasitev rezultatov, katera šola je osvojila nagrado v posameznem sklopu programa. V oddaji Hudo! so se nam pridružili mladi zmagovalci sklopa Aktivno na kolesu z Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak in njihova mentorica ter zmagovalec 31. državnega šolskega kolesarskega tekmovanja Kaj veš o prometu?
Program Varno na kolesu povezuje mlade kolesarje in tudi tiste, ki se varnega kolesarjenja šele učijo, da skozi celotno šolsko leto sodelujejo in tekmujejo v dveh sklopih programa, Postajam kolesar in Aktivno na kolesu. Prvi sklop je namenjen tistim, ki se pripravljajo na opravljanje kolesarskega izpita, drugi pa osnovnošolcem v vseh razredih. Mladi v obeh sklopih opravljajo različne naloge, povezane s kolesarjenjem, na koncu leta pa jih čaka razglasitev rezultatov, katera šola je osvojila nagrado v posameznem sklopu programa. V oddaji Hudo! so se nam pridružili mladi zmagovalci sklopa Aktivno na kolesu z Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak in njihova mentorica ter zmagovalec 31. državnega šolskega kolesarskega tekmovanja Kaj veš o prometu?
Prisluhnite čudoviti ruski ljudski pravljici Trije medvedi, ki nas popelje v domišljijski svet nenavadne srečanja med deklico in družino medvedov. Pravljica skozi preprost, a slikovit jezik uči o spoštovanju tuje lastnine, radovednosti in posledicah neprevidnega vedenja. Zgodbo pripoveduje Sabina Kotnik iz Mariborske knjižnice, ki s toplino in izraznim pripovedovanjem pravljici vdahne poseben čar. Primerno za otroke in vse, ki radi prisluhnejo klasičnim pripovedim iz zakladnice ljudskega izročila.
Prisluhnite čudoviti ruski ljudski pravljici Trije medvedi, ki nas popelje v domišljijski svet nenavadne srečanja med deklico in družino medvedov. Pravljica skozi preprost, a slikovit jezik uči o spoštovanju tuje lastnine, radovednosti in posledicah neprevidnega vedenja. Zgodbo pripoveduje Sabina Kotnik iz Mariborske knjižnice, ki s toplino in izraznim pripovedovanjem pravljici vdahne poseben čar. Primerno za otroke in vse, ki radi prisluhnejo klasičnim pripovedim iz zakladnice ljudskega izročila.
Poletni počitniški dnevi so za večino otrok brezskrbni, kar je tudi prav. A to žal ne pomeni, da nesreča takrat počiva in da se nam poleti ne more nič pripetiti. Sploh pri igri na igrišču, igranju nogometa ali košarke ali pa pri vožnji s kolesom. Kako se takrat odzovemo, kako pravilno ravnamo, ko pride do kakšne manjše poškodbe – o tem v današnjem Zakajčku s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki.
Poletni počitniški dnevi so za večino otrok brezskrbni, kar je tudi prav. A to žal ne pomeni, da nesreča takrat počiva in da se nam poleti ne more nič pripetiti. Sploh pri igri na igrišču, igranju nogometa ali košarke ali pa pri vožnji s kolesom. Kako se takrat odzovemo, kako pravilno ravnamo, ko pride do kakšne manjše poškodbe – o tem v današnjem Zakajčku s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki.
Začetek poletnih počitnic kar kliče po zabavnih in ustvarjalnih izzivih. Letos lahko k svojim poletnim projektom dodaste še izdelovanje lutk. Prav o njih se bomo pogovarjali v tokratni oddaji Radijski ringaraja z dekleti z Osnovne šole Kašelj, ki so članice šolske lutkovne skupine Tutke frutke. Z njo so se s predstavo z naslovom Zgodba z eno besedo predstavile na lutkovnem tekmovanju v Kamniku. Spoznali bomo, kako nastanejo lutke in kako pripraviti svojo lutkovno predstavo, ki jo lahko mladi poslušalci poleti sami priredite doma.
Začetek poletnih počitnic kar kliče po zabavnih in ustvarjalnih izzivih. Letos lahko k svojim poletnim projektom dodaste še izdelovanje lutk. Prav o njih se bomo pogovarjali v tokratni oddaji Radijski ringaraja z dekleti z Osnovne šole Kašelj, ki so članice šolske lutkovne skupine Tutke frutke. Z njo so se s predstavo z naslovom Zgodba z eno besedo predstavile na lutkovnem tekmovanju v Kamniku. Spoznali bomo, kako nastanejo lutke in kako pripraviti svojo lutkovno predstavo, ki jo lahko mladi poslušalci poleti sami priredite doma.
Bo začarana ščuka pomagala rešiti uganke zlobne čarovnice? Pripoveduje: Robert Waltl. Poljska ljudska pravljica. Prevedla: Gitica Jakopin. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.
Bo začarana ščuka pomagala rešiti uganke zlobne čarovnice? Pripoveduje: Robert Waltl. Poljska ljudska pravljica. Prevedla: Gitica Jakopin. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.
Kako je zajčica Bibi našla način, da si živali povrnejo izgubljene stvari. Pripoveduje: Polona Juh. Napisala: Sonja Žnidarčič. Pravljica z natečaja za oddajo lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.
Kako je zajčica Bibi našla način, da si živali povrnejo izgubljene stvari. Pripoveduje: Polona Juh. Napisala: Sonja Žnidarčič. Pravljica z natečaja za oddajo lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.
Deček je hodil po svetu in iskal srečo … Pripovedujeta: Martina Maurič Lazar in Gregor Čušin. Napisala: Irena Androjna. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.
Deček je hodil po svetu in iskal srečo … Pripovedujeta: Martina Maurič Lazar in Gregor Čušin. Napisala: Irena Androjna. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.
... dela slike po svoje … Pripoveduje: Barbara Krajnc. Napisal: Miha Mate. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
... dela slike po svoje … Pripoveduje: Barbara Krajnc. Napisal: Miha Mate. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
Če bi se želeli z vso hitrostjo spustiti z gore, bi bil gams prav gotovo prava žival za to nalogo. Toda po drugi strani ta sodoprsti kopitar ne mara pustolovščin, kot je na primer ta, da ostane sam, daleč stran od svojega tropa. Ne, prav zares, v skupini se gams počuti veliko varneje. Gamsi imajo zelo radi gorske rastline, trave, cvetlice in alpsko deteljo. To je zanje odličen obrok. Vendar je te hrane na visokih nadmorskih višinah malo, zato se gams včasih oddalji od tropa in sam odide na pašo. Gamsi se dobro počutijo pri premagovanju višinskih razlik in so pri tem zanesljivi kot vzpenjače. Z lahkoto se povzpnejo na goro, ne da bi jih pri tem zanašalo. Če bi morali ljudje početi kaj podobnega, bi bili močno zadihani že po nekaj metrih. Gams pa ni utrujen, saj ima glede na svojo velikost veliko srce, ki tehta okoli 350 gramov. Človeško srce tehta največ 250 gramov. Poleg tega ima gams v krvi štirikrat do petkrat več rdečih krvničk, kot jih ima človek, zato lažje prenaša napore. Nič čudnega, da velja za simbol hitrosti v gorskem okolju in je zmagovalec na najstrmejših poteh!
Če bi se želeli z vso hitrostjo spustiti z gore, bi bil gams prav gotovo prava žival za to nalogo. Toda po drugi strani ta sodoprsti kopitar ne mara pustolovščin, kot je na primer ta, da ostane sam, daleč stran od svojega tropa. Ne, prav zares, v skupini se gams počuti veliko varneje. Gamsi imajo zelo radi gorske rastline, trave, cvetlice in alpsko deteljo. To je zanje odličen obrok. Vendar je te hrane na visokih nadmorskih višinah malo, zato se gams včasih oddalji od tropa in sam odide na pašo. Gamsi se dobro počutijo pri premagovanju višinskih razlik in so pri tem zanesljivi kot vzpenjače. Z lahkoto se povzpnejo na goro, ne da bi jih pri tem zanašalo. Če bi morali ljudje početi kaj podobnega, bi bili močno zadihani že po nekaj metrih. Gams pa ni utrujen, saj ima glede na svojo velikost veliko srce, ki tehta okoli 350 gramov. Človeško srce tehta največ 250 gramov. Poleg tega ima gams v krvi štirikrat do petkrat več rdečih krvničk, kot jih ima človek, zato lažje prenaša napore. Nič čudnega, da velja za simbol hitrosti v gorskem okolju in je zmagovalec na najstrmejših poteh!
Osa ne sme izgubljati časa, nahraniti mora deset tisoč ust. Napoti se na piknik ljudi, kjer jo čaka visokoleteča naloga, izmakniti mora pršut! Zvesta je svoji kraljici matici, ki je ustvarila osnovo za osje gnezdo. Sprva v osirju ni bilo veliko os, toda z izleganjem vedno novih jajčec v njem živi zelo velika družina, v kateri ima vsaka osa svojo nalogo. Matice izlegajo jajčeca, iz katerih se razvijejo delavke, ki nabirajo hrano, pa tudi troti in nove matice. Vsaka osa ima torej točno določeno nalogo. Za vrsto navadna osa pravimo, da je koristoljubna že po naravi. Zaradi dobre organizacije življenje v osji skupnosti poteka nemoteno in je dober primer evsocialnosti. Bistvenega pomena je vloga os delavk, saj te hranijo ličinke.
Osa ne sme izgubljati časa, nahraniti mora deset tisoč ust. Napoti se na piknik ljudi, kjer jo čaka visokoleteča naloga, izmakniti mora pršut! Zvesta je svoji kraljici matici, ki je ustvarila osnovo za osje gnezdo. Sprva v osirju ni bilo veliko os, toda z izleganjem vedno novih jajčec v njem živi zelo velika družina, v kateri ima vsaka osa svojo nalogo. Matice izlegajo jajčeca, iz katerih se razvijejo delavke, ki nabirajo hrano, pa tudi troti in nove matice. Vsaka osa ima torej točno določeno nalogo. Za vrsto navadna osa pravimo, da je koristoljubna že po naravi. Zaradi dobre organizacije življenje v osji skupnosti poteka nemoteno in je dober primer evsocialnosti. Bistvenega pomena je vloga os delavk, saj te hranijo ličinke.
Prišel je trenutek, ko si mora mlada koala poiskati svoje bivališče. To ni preprosto, saj je ves čas zaspana, vsa drevesa so zasedena in ponoči nanjo prežijo plenilci. Je svetovna prvakinja v spanju. Spi dvajset ur na dan, celo več kot lenivec. S svojim čokatim telesom, velikim ploščatim nosom, kostanjevo rjavim in srebrnosivim kožuhom ter velikimi okroglimi uhlji, obraslimi z dolgimi belimi dlakami, je videti kot smešen medvedek. Živi v Avstraliji, v čudoviti pokrajini Modrega gorovja. Najdemo jo v evkaliptusovem gozdu, visoko v vrhovih dreves, nekaj deset metrov nad tlemi. Večino časa preživi v krošnjah tega tako imenovanega gozdnega pokrova. Zaradi svojega gostega kožuha je eden redkih sesalcev, ki živijo na drevesih in ne delajo gnezd. Koala se hrani samo z evkaliptusom: z njegovimi plodovi, popki, lubjem in zlasti z listi, vendar ne z vsemi! Dobro pazi, da poje le najstarejše liste, saj novi vsebujejo preveč strupenih snovi, ki so lahko zanjo usodni.
Prišel je trenutek, ko si mora mlada koala poiskati svoje bivališče. To ni preprosto, saj je ves čas zaspana, vsa drevesa so zasedena in ponoči nanjo prežijo plenilci. Je svetovna prvakinja v spanju. Spi dvajset ur na dan, celo več kot lenivec. S svojim čokatim telesom, velikim ploščatim nosom, kostanjevo rjavim in srebrnosivim kožuhom ter velikimi okroglimi uhlji, obraslimi z dolgimi belimi dlakami, je videti kot smešen medvedek. Živi v Avstraliji, v čudoviti pokrajini Modrega gorovja. Najdemo jo v evkaliptusovem gozdu, visoko v vrhovih dreves, nekaj deset metrov nad tlemi. Večino časa preživi v krošnjah tega tako imenovanega gozdnega pokrova. Zaradi svojega gostega kožuha je eden redkih sesalcev, ki živijo na drevesih in ne delajo gnezd. Koala se hrani samo z evkaliptusom: z njegovimi plodovi, popki, lubjem in zlasti z listi, vendar ne z vsemi! Dobro pazi, da poje le najstarejše liste, saj novi vsebujejo preveč strupenih snovi, ki so lahko zanjo usodni.
Odkar njegova samica pričakuje mladiče, kojot lovi za dva. Ni lahko ujeti ježevca, če loviš sam, se počutiš premalo ljubljenega in te na cedilu pusti jazbec! Kojot je manjši in vitkejši od volka. Ima podolgovat gobec in bolj košat rep kot pes. Njegovi uhlji so široki in pokončni, kožuh je siv in rjavkast, oči ima rumene. Pri kojotih je družina zelo pomembna. Samec in samica ostaneta skupaj vse življenje in si delita brlog in ozemlje. Če imata mladiče, zanje skrbita oba od staršev. Kojot ima med vsemi predstavniki družine psov najbolj razširjen nabor oglašanj. Pozna najmanj enajst različnih oglašanj, s katerimi se sporazumeva, to je lahko klic za preplah, oglašanje ob podreditvi, spoznavanju, ob pozdravu ali zastraševanju … Najznačilnejše je oglašanje samotarskega kojota, ki opozarja nase druge kojote.
Odkar njegova samica pričakuje mladiče, kojot lovi za dva. Ni lahko ujeti ježevca, če loviš sam, se počutiš premalo ljubljenega in te na cedilu pusti jazbec! Kojot je manjši in vitkejši od volka. Ima podolgovat gobec in bolj košat rep kot pes. Njegovi uhlji so široki in pokončni, kožuh je siv in rjavkast, oči ima rumene. Pri kojotih je družina zelo pomembna. Samec in samica ostaneta skupaj vse življenje in si delita brlog in ozemlje. Če imata mladiče, zanje skrbita oba od staršev. Kojot ima med vsemi predstavniki družine psov najbolj razširjen nabor oglašanj. Pozna najmanj enajst različnih oglašanj, s katerimi se sporazumeva, to je lahko klic za preplah, oglašanje ob podreditvi, spoznavanju, ob pozdravu ali zastraševanju … Najznačilnejše je oglašanje samotarskega kojota, ki opozarja nase druge kojote.
Udav, tihi lovec, ves dan drsi po džungli. Je velika in mišičasta kača. In samo zato, ker skoraj nič ne sliši, še ne pomeni, da se mu lahko smejimo. Prav nasprotno, je neprekosljiv plenilec, ki rad menja svojo kožo. Kljub svojemu veličastnemu videzu ima udav šibko točko: svoj sluh! Gluh je kot kamen! Ali bolje rečeno: kot kača. Kajti kače zaznavajo zvok drugače kot druga bitja. To je posledica njihove telesne zgradbe. Struktura njihove spodnje čeljustnice, sestavljene iz več členov, je tako nenavadna, da se je zato spremenilo njihovo notranje uho. Ta mogočni luskar tehta približno dvajset kilogramov. Kljub temu se neslišno plazi po tleh in se popolnoma zlije z okolico. To je odlično za lov v tišini, ki jo potrebuje. Kako nenavadno, saj je skoraj gluh!
Udav, tihi lovec, ves dan drsi po džungli. Je velika in mišičasta kača. In samo zato, ker skoraj nič ne sliši, še ne pomeni, da se mu lahko smejimo. Prav nasprotno, je neprekosljiv plenilec, ki rad menja svojo kožo. Kljub svojemu veličastnemu videzu ima udav šibko točko: svoj sluh! Gluh je kot kamen! Ali bolje rečeno: kot kača. Kajti kače zaznavajo zvok drugače kot druga bitja. To je posledica njihove telesne zgradbe. Struktura njihove spodnje čeljustnice, sestavljene iz več členov, je tako nenavadna, da se je zato spremenilo njihovo notranje uho. Ta mogočni luskar tehta približno dvajset kilogramov. Kljub temu se neslišno plazi po tleh in se popolnoma zlije z okolico. To je odlično za lov v tišini, ki jo potrebuje. Kako nenavadno, saj je skoraj gluh!
Pikapolonico imenujemo božji volek, vendar je lahko tudi prava mala hudičevka. Pravijo, da prinaša srečo, čeprav ne nujno tudi sama sebi. Toda na to se požvižga! Dokler se zabava, ji vse ustreza! Z ovalno obliko in velikostjo med 3,5 in 5,5 milimetra so pikapolonice res majhne. Imajo tri pare nog in par kril za letenje ter elitre ali krilne pokrovke, ki jim služijo za zaščito. Prehranjujejo se večinoma z listnimi ušmi, vendar imajo rade tudi druge majhne živalce, še posebej, če so mehke, kot so pršice, kaparji in ličinke žuželk. Te lahko jedo brez omejitev, saj se same ne redijo. Pikapolonice iz družine polonic imajo lahko dve, pet, sedem, deset, štirinajst, dvaindvajset ali celo štiriindvajset pik, odvisno od vrste. In ne, število pik nima nič opraviti z njihovo starostjo, saj ta živalca redko živi več kot tri leta. Njena barva se lahko s starostjo spreminja, število pik pa ostaja enako.
Pikapolonico imenujemo božji volek, vendar je lahko tudi prava mala hudičevka. Pravijo, da prinaša srečo, čeprav ne nujno tudi sama sebi. Toda na to se požvižga! Dokler se zabava, ji vse ustreza! Z ovalno obliko in velikostjo med 3,5 in 5,5 milimetra so pikapolonice res majhne. Imajo tri pare nog in par kril za letenje ter elitre ali krilne pokrovke, ki jim služijo za zaščito. Prehranjujejo se večinoma z listnimi ušmi, vendar imajo rade tudi druge majhne živalce, še posebej, če so mehke, kot so pršice, kaparji in ličinke žuželk. Te lahko jedo brez omejitev, saj se same ne redijo. Pikapolonice iz družine polonic imajo lahko dve, pet, sedem, deset, štirinajst, dvaindvajset ali celo štiriindvajset pik, odvisno od vrste. In ne, število pik nima nič opraviti z njihovo starostjo, saj ta živalca redko živi več kot tri leta. Njena barva se lahko s starostjo spreminja, število pik pa ostaja enako.
Ščuka je kot vojno orožje! Super plenilka, povsem prilagojena svojemu okolju: reki. Toda to, da se nikogar ne boji in ima skoraj sedemsto zob, še ne pomeni, da je njeno življenje dolga in mirna reka. Ščuka je podolgovata riba, s sploščenim gobcem in hrbtno plavutjo, pomaknjeno močno nazaj, je ozka kot nabodalo. Njeno telo je zelenkasto, na nekaterih mestih skoraj rumeno, posuto z belimi pegami in črtami. Popolnoma se zlije z rečno vodo in rastlinami, ki rastejo v njej. Ribiči radi z vabo lovijo ščuko, ker se ta močno upira, ko enkrat zagrabi za ribiško vrvico, pa tudi zato, ker ščuka ni navadna plenilka, je super plenilka. Nobena druga žival je ne lovi, zato je med rečnimi živalmi na vrhu prehranjevalne verige! Toda žal ji tudi na tem položaju ni lahko!
Ščuka je kot vojno orožje! Super plenilka, povsem prilagojena svojemu okolju: reki. Toda to, da se nikogar ne boji in ima skoraj sedemsto zob, še ne pomeni, da je njeno življenje dolga in mirna reka. Ščuka je podolgovata riba, s sploščenim gobcem in hrbtno plavutjo, pomaknjeno močno nazaj, je ozka kot nabodalo. Njeno telo je zelenkasto, na nekaterih mestih skoraj rumeno, posuto z belimi pegami in črtami. Popolnoma se zlije z rečno vodo in rastlinami, ki rastejo v njej. Ribiči radi z vabo lovijo ščuko, ker se ta močno upira, ko enkrat zagrabi za ribiško vrvico, pa tudi zato, ker ščuka ni navadna plenilka, je super plenilka. Nobena druga žival je ne lovi, zato je med rečnimi živalmi na vrhu prehranjevalne verige! Toda žal ji tudi na tem položaju ni lahko!
Papigi iz Brazilije odpada perje. Kljun tukana je preluknjan po vsej površini. Veliki hrošči so se spremenili v prah. V muzeju vlada panika. Majhni metulji ogrožajo muzejske zbirke. Preplah zaradi moljev! To so majhni požrešneži z velikanskim apetitom! Ti drobni sivo-beli metulji iz družine pravih moljev so neškodljivi. Škodo delajo njihove ličinke, majhne bele gosenice s črno glavo, ki jih je mogoče najti na stropih in v kotih sten. Ličinke hišnega molja se hranijo z oblačili, predvsem s tistimi živalskega izvora, kot sta volna in kašmir. Rade imajo temne kotičke. Najraje imajo obleke, lahko pa jih najdemo tudi pod preprogami ali v zavesah. Molje najdemo tudi v muzejih. Radi se sprehajajo naokoli, saj je tam vse, kar potrebujejo, da se počutijo kot v raju.
Papigi iz Brazilije odpada perje. Kljun tukana je preluknjan po vsej površini. Veliki hrošči so se spremenili v prah. V muzeju vlada panika. Majhni metulji ogrožajo muzejske zbirke. Preplah zaradi moljev! To so majhni požrešneži z velikanskim apetitom! Ti drobni sivo-beli metulji iz družine pravih moljev so neškodljivi. Škodo delajo njihove ličinke, majhne bele gosenice s črno glavo, ki jih je mogoče najti na stropih in v kotih sten. Ličinke hišnega molja se hranijo z oblačili, predvsem s tistimi živalskega izvora, kot sta volna in kašmir. Rade imajo temne kotičke. Najraje imajo obleke, lahko pa jih najdemo tudi pod preprogami ali v zavesah. Molje najdemo tudi v muzejih. Radi se sprehajajo naokoli, saj je tam vse, kar potrebujejo, da se počutijo kot v raju.
Kot zelo varčna prebivalka New Yorka in vrhunska plezalka po drevesih ima siva veverica rada svojo hrano na varnem, čeprav jo shrani na različna mesta. Nima časa za pogovor, Centralni park je treba pospraviti. Mestni park v New Yorku je kot otoček zelenja v morju nebotičnikov. V njem se poleg ptic skrivajo tudi sive veverice. To je prizorišče naše zgodbe. Veverica je kraljica varčnosti. Hrano skriva po vsem gozdu, da bi jo imela v vsakem trenutku pri roki. Toda nikoli je ne shrani v svojem gnezdu. Tudi tu, v New Yorku, se drži tega pravila. Njeno vedenje hlastnega zbiranja je kot dolgoročno varčevanje. Ker pa pozabi, kje hrani svoje zaloge, nekatera semena vzkalijo in iz njih zrastejo mlade rastline. Ne da bi se zavedala, veverica posadi na stotine dreves po vsem gozdu! Kljub svoji naravi je prava mala vrtnarka! Spada med glodavce, ki živijo na drevesih. To pomeni, da so drevesne krošnje njeno življenjsko okolje. Ves čas je v gibanju, pri nabiranju hrane pa ji navdušenja zlepa ne zmanjka.
Kot zelo varčna prebivalka New Yorka in vrhunska plezalka po drevesih ima siva veverica rada svojo hrano na varnem, čeprav jo shrani na različna mesta. Nima časa za pogovor, Centralni park je treba pospraviti. Mestni park v New Yorku je kot otoček zelenja v morju nebotičnikov. V njem se poleg ptic skrivajo tudi sive veverice. To je prizorišče naše zgodbe. Veverica je kraljica varčnosti. Hrano skriva po vsem gozdu, da bi jo imela v vsakem trenutku pri roki. Toda nikoli je ne shrani v svojem gnezdu. Tudi tu, v New Yorku, se drži tega pravila. Njeno vedenje hlastnega zbiranja je kot dolgoročno varčevanje. Ker pa pozabi, kje hrani svoje zaloge, nekatera semena vzkalijo in iz njih zrastejo mlade rastline. Ne da bi se zavedala, veverica posadi na stotine dreves po vsem gozdu! Kljub svoji naravi je prava mala vrtnarka! Spada med glodavce, ki živijo na drevesih. To pomeni, da so drevesne krošnje njeno življenjsko okolje. Ves čas je v gibanju, pri nabiranju hrane pa ji navdušenja zlepa ne zmanjka.
Cvetlični lonček, pod katerim je lenaril enakonožni rak vrste navadni pasavček, je vrtnar prestavil na kamniti zid. Tu je izpostavljen sončni svetlobi, ki mu ne ustreza, zato je živalca v nevarnosti. Ali bo preživela sama, daleč stran od svojega ljubljenega komposta? Navadni pasavček ima škrgam podoben organ, to ga povezuje z njegovimi sorodniki morskimi raki, rakovicami in kozicami. Toda v resnici je ta enakonožni rakec nekaj posebnega, zvezda evolucije. Njegovi predniki so zapustili morje že pred davnimi časi, zato spada med kopenske rake. Te živalce imajo rade vlažne in temne prostore, zato jih lahko pogosto najdemo stisnjene skupaj pod kupi listja, pod drevesnim lubjem, v trohnečem lesu, v kupih kamenja ali celo v kleteh. Kaj tam počnejo? Njihovo zvijanje v kroglico je nekaj posebnega, tako kot je poseben tudi navadni pasavček.
Cvetlični lonček, pod katerim je lenaril enakonožni rak vrste navadni pasavček, je vrtnar prestavil na kamniti zid. Tu je izpostavljen sončni svetlobi, ki mu ne ustreza, zato je živalca v nevarnosti. Ali bo preživela sama, daleč stran od svojega ljubljenega komposta? Navadni pasavček ima škrgam podoben organ, to ga povezuje z njegovimi sorodniki morskimi raki, rakovicami in kozicami. Toda v resnici je ta enakonožni rakec nekaj posebnega, zvezda evolucije. Njegovi predniki so zapustili morje že pred davnimi časi, zato spada med kopenske rake. Te živalce imajo rade vlažne in temne prostore, zato jih lahko pogosto najdemo stisnjene skupaj pod kupi listja, pod drevesnim lubjem, v trohnečem lesu, v kupih kamenja ali celo v kleteh. Kaj tam počnejo? Njihovo zvijanje v kroglico je nekaj posebnega, tako kot je poseben tudi navadni pasavček.
Mici iz 2.a na šolskem izletu. Pripoveduje: Darja Reichman. Napisala: Majda Koren. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Mici iz 2.a na šolskem izletu. Pripoveduje: Darja Reichman. Napisala: Majda Koren. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
… je svojo drugačnost obrnila sebi v prid. Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Ifigenija Simonovič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
… je svojo drugačnost obrnila sebi v prid. Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Ifigenija Simonovič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Junaki zgodbe imajo svoje velike in male težave. Kresniček, na primer, nima svoje lučke na tako pomembno noč, kot je kresna. Kako si jo bo razsvetlil?! Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Avtorica izvirne glasbe: Larisa Vrhunc Izvajalec glasbe: Oliver Dizdarević Igralci: Junijski hrošč – Zvone Hribar Kresnička Iskrica – Polona Juh Kresniček – Aleš Valič Muren – Janez Hočevar Sova – Ljerka Belak Želva – Silva Čušin Veliki veščec – Dare Valič Pevka – Martina Maurič Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2003.
Junaki zgodbe imajo svoje velike in male težave. Kresniček, na primer, nima svoje lučke na tako pomembno noč, kot je kresna. Kako si jo bo razsvetlil?! Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Avtorica izvirne glasbe: Larisa Vrhunc Izvajalec glasbe: Oliver Dizdarević Igralci: Junijski hrošč – Zvone Hribar Kresnička Iskrica – Polona Juh Kresniček – Aleš Valič Muren – Janez Hočevar Sova – Ljerka Belak Želva – Silva Čušin Veliki veščec – Dare Valič Pevka – Martina Maurič Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2003.
Vsak ima svojo posebno vrednost. Pripoveduje: Nina Skrbinšek. Napisal: Hans Christian Andersen. Prevedel: Rudolf Kresal. Posneto v studiih Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Vsak ima svojo posebno vrednost. Pripoveduje: Nina Skrbinšek. Napisal: Hans Christian Andersen. Prevedel: Rudolf Kresal. Posneto v studiih Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
V mesecu maju in juniju so izšla številna literarna dela, namenjena tako otrokom kot tudi starejšim bralcem, ki boste lahko uživali v na novo izdanih mladinskih romanih, stripih, slikanicah in pesniških zbirkah založb Grlica, Hart, Škrateljc, Miš ali Mladinska knjiga. Prva sobota poletnih počitnic je zato kot nalašč za to, da si mladi bralci sestavite seznam, v družbi katerih knjig bi si želeli preživeti vroče poletne dni.
V mesecu maju in juniju so izšla številna literarna dela, namenjena tako otrokom kot tudi starejšim bralcem, ki boste lahko uživali v na novo izdanih mladinskih romanih, stripih, slikanicah in pesniških zbirkah založb Grlica, Hart, Škrateljc, Miš ali Mladinska knjiga. Prva sobota poletnih počitnic je zato kot nalašč za to, da si mladi bralci sestavite seznam, v družbi katerih knjig bi si želeli preživeti vroče poletne dni.
Tokrat vas vabimo, da prisluhnete slovenski ljudski pravljici z naslovom Dobrosrčni pastirček. Gre za ganljivo zgodbo o pogumnem in poštenem fantu, ki s svojo prijaznostjo in poštenostjo premaga številne preizkušnje ter na koncu pokaže, da srčnost in dobrota nista nikoli zaman. Pravljico pripoveduje Andreja Ploj iz Mariborske knjižnice. Vabljeni, da se za nekaj trenutkov ustavite, prisluhnete in se skupaj z najmlajšimi potopite v čarobni svet slovenske pripovedne dediščine.
Tokrat vas vabimo, da prisluhnete slovenski ljudski pravljici z naslovom Dobrosrčni pastirček. Gre za ganljivo zgodbo o pogumnem in poštenem fantu, ki s svojo prijaznostjo in poštenostjo premaga številne preizkušnje ter na koncu pokaže, da srčnost in dobrota nista nikoli zaman. Pravljico pripoveduje Andreja Ploj iz Mariborske knjižnice. Vabljeni, da se za nekaj trenutkov ustavite, prisluhnete in se skupaj z najmlajšimi potopite v čarobni svet slovenske pripovedne dediščine.
Tudi tokrav vas bomo v oddaji Zvedavčki popeljali med razigrane misli učencev in učenk Osnovne šole Ludvika Pliberška, ki so na natečaju Naj se vrti razmišljali o zemlji, letnih časih in naravi, ki nas obdaja. Ob koncu oddaje pa prisluhnite še slovenski ljudski pravljici Dobrosrčni pastirček, ki jo pripoveduje Andreja Ploj iz Mariborske knjižnice. Vabljeni v svet otroške ustvarjalnosti in pripovedne modrosti!
Tudi tokrav vas bomo v oddaji Zvedavčki popeljali med razigrane misli učencev in učenk Osnovne šole Ludvika Pliberška, ki so na natečaju Naj se vrti razmišljali o zemlji, letnih časih in naravi, ki nas obdaja. Ob koncu oddaje pa prisluhnite še slovenski ljudski pravljici Dobrosrčni pastirček, ki jo pripoveduje Andreja Ploj iz Mariborske knjižnice. Vabljeni v svet otroške ustvarjalnosti in pripovedne modrosti!
Oddajo Hudo smo namenili povezavi med nakupovanjem, okoljem in zdravjem. Te teme so v okviru Ekošole in Mladih poročevalcev za okolje raziskovali učenke in učenci Osnovne šole Antona Martina Slomška Vrhnika. Prek omenjenih tem, je bila rdeča nit njihovega projektnega dela ustvarjanje boljšega sveta. Svoje misli o teh temah so izražali na različne načine in ne samo v slovenskem jeziku.
Oddajo Hudo smo namenili povezavi med nakupovanjem, okoljem in zdravjem. Te teme so v okviru Ekošole in Mladih poročevalcev za okolje raziskovali učenke in učenci Osnovne šole Antona Martina Slomška Vrhnika. Prek omenjenih tem, je bila rdeča nit njihovega projektnega dela ustvarjanje boljšega sveta. Svoje misli o teh temah so izražali na različne načine in ne samo v slovenskem jeziku.
Oddaja Radijski ringaraja je z vami vsako soboto med 8h in 9h – tudi danes, ko je najdaljša sobota, no pravzaprav kar najdaljši dan v letošnjem letu. Zdaj pa je čas za našo rubriko Zakajček. V njej se vsak teden sprašujemo nekaj drugega – od tega, zakaj imamo trepalnice do tega, kaj so divje rastline, kaj je veliki pok in kako nastane dež. Danes pa bomo gledali v nebo in ugotavljali, kakšne barve je. Prisluhnimo Tadeji Bizilj in njenim sogovornikom.
Oddaja Radijski ringaraja je z vami vsako soboto med 8h in 9h – tudi danes, ko je najdaljša sobota, no pravzaprav kar najdaljši dan v letošnjem letu. Zdaj pa je čas za našo rubriko Zakajček. V njej se vsak teden sprašujemo nekaj drugega – od tega, zakaj imamo trepalnice do tega, kaj so divje rastline, kaj je veliki pok in kako nastane dež. Danes pa bomo gledali v nebo in ugotavljali, kakšne barve je. Prisluhnimo Tadeji Bizilj in njenim sogovornikom.
V zadnji oddaji v tem šolskem letu smo z našim radijskim mikrofonom obiskali učence 4.b osnovne šole Naklo. Nika, Brina, Tara, Tinkara, Marcel, Žan in Lucas nam bodo povedali, po čem si ga bodo zapomnili. V tokratni oddaji izveste, kaj je novega v 4.b, kako so preživeli šolo v naravi v Strunjanu, obiskali pa bomo tudi Tržič. Vabimo vas še k poslušanju radijskih Zverinic – tokrat bomo spoznali majhno, lepljivo pošast, ki ljudi naravnost obožuje!
V zadnji oddaji v tem šolskem letu smo z našim radijskim mikrofonom obiskali učence 4.b osnovne šole Naklo. Nika, Brina, Tara, Tinkara, Marcel, Žan in Lucas nam bodo povedali, po čem si ga bodo zapomnili. V tokratni oddaji izveste, kaj je novega v 4.b, kako so preživeli šolo v naravi v Strunjanu, obiskali pa bomo tudi Tržič. Vabimo vas še k poslušanju radijskih Zverinic – tokrat bomo spoznali majhno, lepljivo pošast, ki ljudi naravnost obožuje!
Pravljica o velikanskem balonu, ki se je zagozdil med stolpnice. Pripoveduje: Voranc Boh. Napisal: Andrej Rozman Roza. Posneto v studiih Radia Slovenija, cikel Praznovanje čebel in Čebelic, maj 2019.
Pravljica o velikanskem balonu, ki se je zagozdil med stolpnice. Pripoveduje: Voranc Boh. Napisal: Andrej Rozman Roza. Posneto v studiih Radia Slovenija, cikel Praznovanje čebel in Čebelic, maj 2019.
Polž Prijatelj je imel največ prijateljev na svetu. O tem je bil prepričan … Pripoveduje: Primož Pirnat. Napisala: Sara Kern. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.
Polž Prijatelj je imel največ prijateljev na svetu. O tem je bil prepričan … Pripoveduje: Primož Pirnat. Napisala: Sara Kern. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.
Kako lepo je imeti prijatelje, ki so ob tebi takrat, ko jih potrebuješ. Pripoveduje: Asja Kahrimanović. Napisala: Iris Golob. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija 2022.
Kako lepo je imeti prijatelje, ki so ob tebi takrat, ko jih potrebuješ. Pripoveduje: Asja Kahrimanović. Napisala: Iris Golob. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija 2022.
Živali tekmujejo v raznih spretnostih … Pripoveduje: Bara Levstik. Napisala: Sunčana Škrinjarić. Prevedla: Tanja Pirš. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Živali tekmujejo v raznih spretnostih … Pripoveduje: Bara Levstik. Napisala: Sunčana Škrinjarić. Prevedla: Tanja Pirš. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Kako je Špela dobila naziv častne pomočnice v šolski kuhinji … Pripoveduje: Tomaž Gubenšek. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
Kako je Špela dobila naziv častne pomočnice v šolski kuhinji … Pripoveduje: Tomaž Gubenšek. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
Čarovnik porabi preveč čarobnih besed … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Vivian Vande Velde. Prevedla: Tončka Stanonik. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.
Čarovnik porabi preveč čarobnih besed … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Vivian Vande Velde. Prevedla: Tončka Stanonik. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.
Škrat Kuzma je dolgo živel samo v knjigi. Ker pa se je otrokom tako priljubil, smo leta 1995 naprosili pesnico Svetlano Makarovič, naj ga priredi še za radio. Isti je, a vendar čisto drugačen. Kakšen, pa spoznajte sami … Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Škrat Kuzma – Robert Waltl Frizerski škrat – Boris Ostan Tiskarski škrat – Karli Brišnik Radijski škrat – Grega Čušin Zidarski škrat – Janez Škof Kuhinjski škrat – Zlatko Šugman Sraka – Nadja Vidmar Miška – Lara Jankovič Jež – Jernej Kunter Veverica – Nataša Barbara Gračner Palčica – Tina Gorenjak Medved – Iztok Jereb Škratka – Nina Valič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v novembru 1995
Škrat Kuzma je dolgo živel samo v knjigi. Ker pa se je otrokom tako priljubil, smo leta 1995 naprosili pesnico Svetlano Makarovič, naj ga priredi še za radio. Isti je, a vendar čisto drugačen. Kakšen, pa spoznajte sami … Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Škrat Kuzma – Robert Waltl Frizerski škrat – Boris Ostan Tiskarski škrat – Karli Brišnik Radijski škrat – Grega Čušin Zidarski škrat – Janez Škof Kuhinjski škrat – Zlatko Šugman Sraka – Nadja Vidmar Miška – Lara Jankovič Jež – Jernej Kunter Veverica – Nataša Barbara Gračner Palčica – Tina Gorenjak Medved – Iztok Jereb Škratka – Nina Valič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v novembru 1995
V nocojšnji pravljici so sanje pobegnile. Ujemimo jih, da bomo potem lažje sanjali. … Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisali: Dubravka Ugrešić in Saša Vegri. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.
V nocojšnji pravljici so sanje pobegnile. Ujemimo jih, da bomo potem lažje sanjali. … Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisali: Dubravka Ugrešić in Saša Vegri. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.
V 30 letih je na snemanjih tekmovalo okoli 3200 otrok v 752 oddajah, zastavili pa so več kot 24 tisoč vprašanj. Govorimo o oddaji Male sive celice, ki letos slavi 30. rojstni dan. In velika zmagovalka letošnje sezone Malih sivih celic je OŠ Vojnik! Mladi tekmovalci zmagovalci in njihovi navijači so se to sobotno jutro družili v studiu 1. programa nacioalnega radia. Zmagovalna trojka: Bine Poznič, Marcel Žibret in Mara Fendre, njihovi navijači Lovro Lamut, Vid Komplet, Viktorija Žibret, Vita Fendre in Tomi Poznič, z njimi pa je prišla tudi Vilma Ošlak, mentorica ter učiteljica matematike in tehnike.
V 30 letih je na snemanjih tekmovalo okoli 3200 otrok v 752 oddajah, zastavili pa so več kot 24 tisoč vprašanj. Govorimo o oddaji Male sive celice, ki letos slavi 30. rojstni dan. In velika zmagovalka letošnje sezone Malih sivih celic je OŠ Vojnik! Mladi tekmovalci zmagovalci in njihovi navijači so se to sobotno jutro družili v studiu 1. programa nacioalnega radia. Zmagovalna trojka: Bine Poznič, Marcel Žibret in Mara Fendre, njihovi navijači Lovro Lamut, Vid Komplet, Viktorija Žibret, Vita Fendre in Tomi Poznič, z njimi pa je prišla tudi Vilma Ošlak, mentorica ter učiteljica matematike in tehnike.
Ustvarjalnost rada najde skupno pot z druženjem. Ko se to zgodi lahko nastanejo zelo lepe stvari, kar potrjuje 14 nastopajočih, ki so čez leto nastopili v oddajah Otroškega in mladinskega programa na TV Slovenija. V sredo so zavzeli veliki oder Kongresnega trga, kjer jih je na tonski vaji ujela Kaja Čelan. Videli in slišali smo lahko izvrstne glasbene in plesne točke mladih talentov, več pa v današnjem Kulturomatu. Bere Alja Verbole.
Ustvarjalnost rada najde skupno pot z druženjem. Ko se to zgodi lahko nastanejo zelo lepe stvari, kar potrjuje 14 nastopajočih, ki so čez leto nastopili v oddajah Otroškega in mladinskega programa na TV Slovenija. V sredo so zavzeli veliki oder Kongresnega trga, kjer jih je na tonski vaji ujela Kaja Čelan. Videli in slišali smo lahko izvrstne glasbene in plesne točke mladih talentov, več pa v današnjem Kulturomatu. Bere Alja Verbole.
Tudi to soboto smo najmlajšim in vsem ljubiteljem pripovedovanja polepšali prosti čas z zakladnico čudovitih ljudskih pravljic. Tokrat ste prisluhnili makedonski ljudski pripovedi z naslovom Knez, ki se je naučil košare plesti. Gre za modro zgodbo, ki nas na igriv način spomni, da znanje, ročne spretnosti in ponižnost pogosto štejejo več kot položaj ali oblast. Knez v tej pravljici skozi nenavadno življenjsko preizkušnjo odkrije pomen dela, učenja in spoštovanja do drugih. Pripoveduje jo Biserka Bobnar iz Mariborske knjižnice.
Tudi to soboto smo najmlajšim in vsem ljubiteljem pripovedovanja polepšali prosti čas z zakladnico čudovitih ljudskih pravljic. Tokrat ste prisluhnili makedonski ljudski pripovedi z naslovom Knez, ki se je naučil košare plesti. Gre za modro zgodbo, ki nas na igriv način spomni, da znanje, ročne spretnosti in ponižnost pogosto štejejo več kot položaj ali oblast. Knez v tej pravljici skozi nenavadno življenjsko preizkušnjo odkrije pomen dela, učenja in spoštovanja do drugih. Pripoveduje jo Biserka Bobnar iz Mariborske knjižnice.
V tokratni oddaji Zvedavčki bomo prisluhnili ustvarjalnosti učencev in učenk Osnovne šole Ludvika Pliberška. Svoja razmišljanja, čustva in domišljijo so ujeli v pesmi in spise, ki so jih ustvarili pod skupnim naslovom Naj se vrti. V drugem delu oddaje pa vas vabimo v pravljični svet. Tokrat bomo slišali makedonsko ljudsko pravljico Knez, ki se je naučil košare plesti, ki nam na preprost, a globok način govori o vztrajnosti, učenju in pomenu vsakdanjih veščin. Pravljico pripoveduje Biserka Bobnar iz Mariborske knjižnice. Pridružite se nam v Zvedavčkih – oddaji, kjer otroška ustvarjalnost in modrost najdeta svoj prostor.
V tokratni oddaji Zvedavčki bomo prisluhnili ustvarjalnosti učencev in učenk Osnovne šole Ludvika Pliberška. Svoja razmišljanja, čustva in domišljijo so ujeli v pesmi in spise, ki so jih ustvarili pod skupnim naslovom Naj se vrti. V drugem delu oddaje pa vas vabimo v pravljični svet. Tokrat bomo slišali makedonsko ljudsko pravljico Knez, ki se je naučil košare plesti, ki nam na preprost, a globok način govori o vztrajnosti, učenju in pomenu vsakdanjih veščin. Pravljico pripoveduje Biserka Bobnar iz Mariborske knjižnice. Pridružite se nam v Zvedavčkih – oddaji, kjer otroška ustvarjalnost in modrost najdeta svoj prostor.
Tretješolci z OŠ Antona Globočnika Postojna že odštevajo dneve do konca tega šolskega leta ... Kaj vse so se letos naučili, kaj novega spoznali, zakaj so radi hodili v šolo? Kateri je bil njihov najljubši predmet? Kako jim bo znanje, pridobljeno na plavalnem tečaju, prišlo prav v letošnjem poletju? In kakšni so njihovi načrti za proste tople brezskrben počitniške dni ... Vse to v tokratni oddaji Radijski ringaraja, ki jo bo vodila Tadeja Bizilj. Pridružite se nam tudi vi prek telefona na 01 475 22 22.
Tretješolci z OŠ Antona Globočnika Postojna že odštevajo dneve do konca tega šolskega leta ... Kaj vse so se letos naučili, kaj novega spoznali, zakaj so radi hodili v šolo? Kateri je bil njihov najljubši predmet? Kako jim bo znanje, pridobljeno na plavalnem tečaju, prišlo prav v letošnjem poletju? In kakšni so njihovi načrti za proste tople brezskrben počitniške dni ... Vse to v tokratni oddaji Radijski ringaraja, ki jo bo vodila Tadeja Bizilj. Pridružite se nam tudi vi prek telefona na 01 475 22 22.
Bi nocoj skupaj zaplavali v sanje? Pripoveduje: Gorazd Logar. Napisala: Kirsti Kivinen. Prevedla: Jelka Ovaska. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Bi nocoj skupaj zaplavali v sanje? Pripoveduje: Gorazd Logar. Napisala: Kirsti Kivinen. Prevedla: Jelka Ovaska. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Na vrhu visokega stolpa so v zlato zastraženi sobi skrite pravljice. Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.
Na vrhu visokega stolpa so v zlato zastraženi sobi skrite pravljice. Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.
Tudi v podvodnem svetu se najde iskreno prijateljstvo. Pripoveduje: Bara Levstik. Napisala: Krista Bendova. Prevedel: Andrej Rozman. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Tudi v podvodnem svetu se najde iskreno prijateljstvo. Pripoveduje: Bara Levstik. Napisala: Krista Bendova. Prevedel: Andrej Rozman. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Veliki oder na Kongresnem trgu v Ljubljani so zasedli mladi pevci, plesalci in glasbeniki, ki smo jih skozi leto spoznali v otroških in mladinskih oddajah Televizije Slovenija. V okviru festivala Junij v Ljubljani so zasijali v živo, ob glasbi in plesu vseh zvrsti, od rocka in hiphopa do klasike! Prireditev sta povezovala simpatična voditelja otroških oddaj Krompir in Male sive celice Gaja Filač in Juš Milčinski.
Veliki oder na Kongresnem trgu v Ljubljani so zasedli mladi pevci, plesalci in glasbeniki, ki smo jih skozi leto spoznali v otroških in mladinskih oddajah Televizije Slovenija. V okviru festivala Junij v Ljubljani so zasijali v živo, ob glasbi in plesu vseh zvrsti, od rocka in hiphopa do klasike! Prireditev sta povezovala simpatična voditelja otroških oddaj Krompir in Male sive celice Gaja Filač in Juš Milčinski.