Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Kolesarjenje lahko prispeva k manjšemu številu avtomobilov na naših cestah. Strateški cilj države, opredeljen v prvi nacionalni strategiji kolesarstva, je povečati uporabo koles za dnevne poti. Z zdajšnjih 250 milijonov bi jih v prihodnjih sedmih letih radi podvojili. Pogled na kolesarstvo in trajnostno mobilnost pa kaže tudi smer, kam želimo kot družba in kako snovati urbana središča. Ali obstaja način za doseganje sinergije med kolesarji in vozniki na cesti? Zadnjih pet let načrtujemo tudi državno kolesarsko omrežje, kar ni pomembno le za razvoj turizma, ampak tudi za trajnostno mobilnost. O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: Lea Rikato Ružič, predsednica Ljubljanske kolesarske mreže; Tadej Žaucer, Sektor za trajnostno mobilnost na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Matej Praprotnik, letošnji kolesarski župan Ljubljane Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste na Direkciji za infrastrukturo, Aleš Rupreht, Regionalna razvojna agencija za Koroško.
Kolesarjenje lahko prispeva k manjšemu številu avtomobilov na naših cestah. Strateški cilj države, opredeljen v prvi nacionalni strategiji kolesarstva, je povečati uporabo koles za dnevne poti. Z zdajšnjih 250 milijonov bi jih v prihodnjih sedmih letih radi podvojili. Pogled na kolesarstvo in trajnostno mobilnost pa kaže tudi smer, kam želimo kot družba in kako snovati urbana središča. Ali obstaja način za doseganje sinergije med kolesarji in vozniki na cesti? Zadnjih pet let načrtujemo tudi državno kolesarsko omrežje, kar ni pomembno le za razvoj turizma, ampak tudi za trajnostno mobilnost. O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: Lea Rikato Ružič, predsednica Ljubljanske kolesarske mreže; Tadej Žaucer, Sektor za trajnostno mobilnost na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Matej Praprotnik, letošnji kolesarski župan Ljubljane Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste na Direkciji za infrastrukturo, Aleš Rupreht, Regionalna razvojna agencija za Koroško.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Kulturni bazar je največji nacionalni medresorski projekt na področju kulturno-umetnostne vzgoje pri nas. Gre za letni enodnevni dogodek, ki je od leta 2009 naprej osrednje nacionalno strokovno usposabljanje. Leta 2014 postane tudi platforma za nacionalno mrežo koordinatorjev kulturno-umetnostne vzgoje, z letom 2017 pa je bienalno organiziran v izbrani regiji izven Ljubljane in domicilnega Cankarjevega doma, sicer izvršnega producenta projekta. S Kulturnim bazarjem je z letom 2023 partnersko pogodbo prvič sklenil tudi Radio Slovenija, s čimer je naša nacionalna radijska hiša formalno opredelila že leta zgledno medsebojno sodelovanje, s tem pa okrepila tudi svojo pedagoško dejavnost. V tokratnem Grafoskopu Nataša Bucik, Ministrstvo RS za kulturo, Nada Požar Matjašič, Ministrstvo RS za vzgojo in izobraževanje in dr. Gregor Torkar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani v širokem kotu razmišljajo o kulturno-umetnostni vzgoji, v povečavi pa o ustvarjalnosti za trajnostni razvoj, osrednji temi Kulturnega bazarja 2023. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Posneto v Uredništvu za kulturo, februarja 2023.
Kulturni bazar je največji nacionalni medresorski projekt na področju kulturno-umetnostne vzgoje pri nas. Gre za letni enodnevni dogodek, ki je od leta 2009 naprej osrednje nacionalno strokovno usposabljanje. Leta 2014 postane tudi platforma za nacionalno mrežo koordinatorjev kulturno-umetnostne vzgoje, z letom 2017 pa je bienalno organiziran v izbrani regiji izven Ljubljane in domicilnega Cankarjevega doma, sicer izvršnega producenta projekta. S Kulturnim bazarjem je z letom 2023 partnersko pogodbo prvič sklenil tudi Radio Slovenija, s čimer je naša nacionalna radijska hiša formalno opredelila že leta zgledno medsebojno sodelovanje, s tem pa okrepila tudi svojo pedagoško dejavnost. V tokratnem Grafoskopu Nataša Bucik, Ministrstvo RS za kulturo, Nada Požar Matjašič, Ministrstvo RS za vzgojo in izobraževanje in dr. Gregor Torkar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani v širokem kotu razmišljajo o kulturno-umetnostni vzgoji, v povečavi pa o ustvarjalnosti za trajnostni razvoj, osrednji temi Kulturnega bazarja 2023. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Posneto v Uredništvu za kulturo, februarja 2023.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Skupina zagonskih podjetij v italijanskem inkubatorju s pomočjo umetne inteligence uresničuje trajnostni projekt SAMBA za bolj učinkovito rabo energije in nadzora nad različnimi funkcijami v prostorih, kot so število ljudi v primeru epidemije ali pa ogrevanje, prezračevanje in podobno. Barbara Zrimšek je obiskala njihov kreativni prostor v predmestju Milana in ugotavljala, ali je njihova ideja na poti, da postane dobra evropska praksa energetske in socialne učinkovitosti.
Skupina zagonskih podjetij v italijanskem inkubatorju s pomočjo umetne inteligence uresničuje trajnostni projekt SAMBA za bolj učinkovito rabo energije in nadzora nad različnimi funkcijami v prostorih, kot so število ljudi v primeru epidemije ali pa ogrevanje, prezračevanje in podobno. Barbara Zrimšek je obiskala njihov kreativni prostor v predmestju Milana in ugotavljala, ali je njihova ideja na poti, da postane dobra evropska praksa energetske in socialne učinkovitosti.
Prvo podjetje v skupini Replika je bilo ustanovljeno leta 2003. Danes skupino sestavlja pet podjetij, ki strankam doma in v tujini omogočajo celovit dostop do storitev in informacij s področja računovodstva, davkov, nepremičnin, raziskav in razvoja, internacionalizacije, razvoja kadrov in pridobivanja evropskih sredstev. Podjetje s 16 redno zaposlenimi in desetimi zunanjimi sodelavci se ponaša s številnimi nagradami in certifikati odličnosti. V zadnjem času veliko energije in sredstev namenja delovanju na področju trajnosti, predvsem razvoju koncepta prve pametne eko socialne vasi v Sloveniji, ki bo temeljila na gradnji s slovenskim lesom ter samooskrbi s hrano, vodo in zeleno energijo.
Prvo podjetje v skupini Replika je bilo ustanovljeno leta 2003. Danes skupino sestavlja pet podjetij, ki strankam doma in v tujini omogočajo celovit dostop do storitev in informacij s področja računovodstva, davkov, nepremičnin, raziskav in razvoja, internacionalizacije, razvoja kadrov in pridobivanja evropskih sredstev. Podjetje s 16 redno zaposlenimi in desetimi zunanjimi sodelavci se ponaša s številnimi nagradami in certifikati odličnosti. V zadnjem času veliko energije in sredstev namenja delovanju na področju trajnosti, predvsem razvoju koncepta prve pametne eko socialne vasi v Sloveniji, ki bo temeljila na gradnji s slovenskim lesom ter samooskrbi s hrano, vodo in zeleno energijo.
Tokratna ambasadorka Zelene kohezije je Nina Soklič, Gorenjka, ki je ljubezen do pletenja prepletla s skrbjo za naš planet. Izdeluje ročno pletene izdelke, namenjene otrokom in odraslim. Pomembno je, da uporablja naravne materiale, izdelki so naravi prijazni in predvsem unikatni in dolgotrajni. Prispevek je nastal v okviru projekta Zelena kohezija, ki je podprt s sredstvi kohezijskega sklada Evropske Unije.
Tokratna ambasadorka Zelene kohezije je Nina Soklič, Gorenjka, ki je ljubezen do pletenja prepletla s skrbjo za naš planet. Izdeluje ročno pletene izdelke, namenjene otrokom in odraslim. Pomembno je, da uporablja naravne materiale, izdelki so naravi prijazni in predvsem unikatni in dolgotrajni. Prispevek je nastal v okviru projekta Zelena kohezija, ki je podprt s sredstvi kohezijskega sklada Evropske Unije.
Tokrat smo v oddaji Razkošje v glavi spoznali vodjo Krajinskega parka Lahinja Gregorja Šmalclja. Po izobrazbi je teolog, po duši pa širok človek, ki razume ljudi, ki bi Belo krajino varovali pred masivnim turizmom in težko industrijo, kot tudi tiste, ki bi jo z boljšimi prometnimi povezavami radi naredili gospodarsko bolj konkurenčno in perspektivno. Zaposlen je v Razvojno informacijskem centru Bela krajina, sicer pa je velik poznavalec Bele krajine in njene kulturne dediščine, ljubitelj folklore, pevec v lokalni rock zasedbi in, kot pravi sam, zapečkar. V Krajinskem parku Lahinja se je z njim pogovarjala Špela Šebenik.
Tokrat smo v oddaji Razkošje v glavi spoznali vodjo Krajinskega parka Lahinja Gregorja Šmalclja. Po izobrazbi je teolog, po duši pa širok človek, ki razume ljudi, ki bi Belo krajino varovali pred masivnim turizmom in težko industrijo, kot tudi tiste, ki bi jo z boljšimi prometnimi povezavami radi naredili gospodarsko bolj konkurenčno in perspektivno. Zaposlen je v Razvojno informacijskem centru Bela krajina, sicer pa je velik poznavalec Bele krajine in njene kulturne dediščine, ljubitelj folklore, pevec v lokalni rock zasedbi in, kot pravi sam, zapečkar. V Krajinskem parku Lahinja se je z njim pogovarjala Špela Šebenik.
Prvo podjetje v skupini Replika je bilo ustanovljeno leta 2003. Danes skupino sestavlja 5 podjetij, ki strankam doma in v tujini omogočajo celovit dostop do storitev in informacij s področja računovodstva, davkov, nepremičnin, raziskav in razvoja, internacionalizacije, razvoja kadrov in pridobivanja evropskih sredstev. Podjetje s 16 redno zaposlenimi in 10 zunanjimi sodelavci se ponaša s številnimi nagradami in certifikati odličnosti. V zadnjem času veliko energije in sredstev namenja delovanju na področju trajnosti, predvsem razvoju koncepta prve pametne eko-socialne vasi v Sloveniji, ki bo temeljila na gradnji s slovenskim lesom ter samooskrbi s hrano, vodo in zeleno energijo.
Prvo podjetje v skupini Replika je bilo ustanovljeno leta 2003. Danes skupino sestavlja 5 podjetij, ki strankam doma in v tujini omogočajo celovit dostop do storitev in informacij s področja računovodstva, davkov, nepremičnin, raziskav in razvoja, internacionalizacije, razvoja kadrov in pridobivanja evropskih sredstev. Podjetje s 16 redno zaposlenimi in 10 zunanjimi sodelavci se ponaša s številnimi nagradami in certifikati odličnosti. V zadnjem času veliko energije in sredstev namenja delovanju na področju trajnosti, predvsem razvoju koncepta prve pametne eko-socialne vasi v Sloveniji, ki bo temeljila na gradnji s slovenskim lesom ter samooskrbi s hrano, vodo in zeleno energijo.
- Slovenska Karitas tudi letos zbira šolske potrebščine za otroke iz socialno šibkih družin - Za obnovo Ruardove graščine na Jesenicah zmanjkalo denarja - Slovenj Gradec vabi na filmski festival, raznoliko tudi obfestivalsko dogajanje
- Slovenska Karitas tudi letos zbira šolske potrebščine za otroke iz socialno šibkih družin - Za obnovo Ruardove graščine na Jesenicah zmanjkalo denarja - Slovenj Gradec vabi na filmski festival, raznoliko tudi obfestivalsko dogajanje
Zelena kohezija, pogovorna oddaja
Predstavljamo drugi oglas v sklopu kampanje Zelena sled, v katerem nastopa zelena ambasadorka Nina Soklič, ki je razvila ročno blagovno znamko PleteNina, ki ustvarja trajnostne izdelke iz kakovostnih materia-lov z dolgo življenjsko dobo. Blagovno znamko je razvila v okviru projekta PONI, v podjetniškem inkubatorju Kovačnica, pri BSC Kranj.
Predstavljamo drugi oglas v sklopu kampanje Zelena sled, v katerem nastopa zelena ambasadorka Nina Soklič, ki je razvila ročno blagovno znamko PleteNina, ki ustvarja trajnostne izdelke iz kakovostnih materia-lov z dolgo življenjsko dobo. Blagovno znamko je razvila v okviru projekta PONI, v podjetniškem inkubatorju Kovačnica, pri BSC Kranj.
Z učenkami in učenci Osnovne šole Hinka Smrekarja smo predstavili, kako v projektu Erasmus+ Misli zeleno: Trajnostni turizem raziskujejo, kaj za današnje in vse naslednje generacije pomeni ohranjanje nespremenjene naravne in kulturne dediščine. Kakšne projekte so pripravili v povezavi s trajnostnim turizmom, kaj to sploh je, in kako se povezujejo z mladimi iz še petih evropskih držav, boste izvedeli ob poslušanju oddaje Hudo.
Z učenkami in učenci Osnovne šole Hinka Smrekarja smo predstavili, kako v projektu Erasmus+ Misli zeleno: Trajnostni turizem raziskujejo, kaj za današnje in vse naslednje generacije pomeni ohranjanje nespremenjene naravne in kulturne dediščine. Kakšne projekte so pripravili v povezavi s trajnostnim turizmom, kaj to sploh je, in kako se povezujejo z mladimi iz še petih evropskih držav, boste izvedeli ob poslušanju oddaje Hudo.
Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.
Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.
Trajnostna naravnanost je nujna tudi v turizmu, masovni turizem v Sredozemlju postaja vse večji izziv. Moči sta združila Mednarodno združenje sredozemskih gozdov in Obmorski konzervatorij, ki sta skupaj z različnimi državami v okviru projekta Interreg MED Inherit pripravila ukrepe za zaščito obmorskega območja in ohranitev raznolikosti.
Trajnostna naravnanost je nujna tudi v turizmu, masovni turizem v Sredozemlju postaja vse večji izziv. Moči sta združila Mednarodno združenje sredozemskih gozdov in Obmorski konzervatorij, ki sta skupaj z različnimi državami v okviru projekta Interreg MED Inherit pripravila ukrepe za zaščito obmorskega območja in ohranitev raznolikosti.
Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato, je vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.
Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato, je vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.
Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.
Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.
Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.
Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.
Živimo v svetu interneta, kjer se veliko več mladih odloča za vlogo t.i. influencerja oz. vplivneža. Mnogi na družbenih omrežjih tržijo svoje izdelke ali izdelke drugih proizvajalcev, spet drugi pa s svojimi sledilci delijo podrobnosti iz svojega življenja. Nekateri so širši javnosti precej znani, spet drugi manj. Vsebine, ki jih ponujajo, so lahko zabavnega značaja, lahko pa so tudi zelo uporabne, zlasti takšne, ki vplivajo na pozitivno spremembo vsakdana posameznika ali celo širše družbe in planeta. Tudi po slednjih vsebinah je v Sloveniji poznana mlada popotnica, fotografinja, psihologinja in kuharica Klara Avsenik Žagar, ki je sprva začela kot t.i. food bloggerka in objavljala kuharske recepte.
Živimo v svetu interneta, kjer se veliko več mladih odloča za vlogo t.i. influencerja oz. vplivneža. Mnogi na družbenih omrežjih tržijo svoje izdelke ali izdelke drugih proizvajalcev, spet drugi pa s svojimi sledilci delijo podrobnosti iz svojega življenja. Nekateri so širši javnosti precej znani, spet drugi manj. Vsebine, ki jih ponujajo, so lahko zabavnega značaja, lahko pa so tudi zelo uporabne, zlasti takšne, ki vplivajo na pozitivno spremembo vsakdana posameznika ali celo širše družbe in planeta. Tudi po slednjih vsebinah je v Sloveniji poznana mlada popotnica, fotografinja, psihologinja in kuharica Klara Avsenik Žagar, ki je sprva začela kot t.i. food bloggerka in objavljala kuharske recepte.
Proračuna za leti 2023 in 2024 sta usmerjena v zdravstvo, zelene politike in trajnostni razvoj. Odhodki bodo po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča prihodnje leto dosegli 16,7 milijarde evrov, primanjkljaj pa 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda oziroma 3,3 milijarde. Leta 2024 naj bi se primanjkljaj zmanjšal že za skoraj polovico. Glede občinskih povprečnin vlada vztraja pri zvišanju za 22 evrov na prebivalca, kar je po Boštjančičevih zagotovilih dovolj tudi za kritje predvidenega zvišanja plač javnim uslužbencem. Druge teme: - V novem bruseljskem predlogu sankcij tudi pravna podlaga za določitev cenovne kapice na rusko nafto - So plinovodoma Severni tok 1 in 2 šteti dnevi? - V osnutku sanacijskega načrta za obnovo pogorelega Krasa tudi ureditev helikopterskih pristajališč in vodni vir za gašenje
Proračuna za leti 2023 in 2024 sta usmerjena v zdravstvo, zelene politike in trajnostni razvoj. Odhodki bodo po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča prihodnje leto dosegli 16,7 milijarde evrov, primanjkljaj pa 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda oziroma 3,3 milijarde. Leta 2024 naj bi se primanjkljaj zmanjšal že za skoraj polovico. Glede občinskih povprečnin vlada vztraja pri zvišanju za 22 evrov na prebivalca, kar je po Boštjančičevih zagotovilih dovolj tudi za kritje predvidenega zvišanja plač javnim uslužbencem. Druge teme: - V novem bruseljskem predlogu sankcij tudi pravna podlaga za določitev cenovne kapice na rusko nafto - So plinovodoma Severni tok 1 in 2 šteti dnevi? - V osnutku sanacijskega načrta za obnovo pogorelega Krasa tudi ureditev helikopterskih pristajališč in vodni vir za gašenje
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
O trajnostnem razvoju, kulturni in biološki raznolikosti ter nujnih alternativah za 21. stoletje
O trajnostnem razvoju, kulturni in biološki raznolikosti ter nujnih alternativah za 21. stoletje
Zakaj je v slovenskem morju manj rib, kot jih je bilo nekoč, ko so se ribiči z morja vračali s čolni, do roba napolnjenimi z ulovom? Kako so se slovenski ribiči prilagodili zahtevam trajnostnega ribolova, ki je glavni cilj skupne ribiške politike Evropske unije? To je ribolova, ki omogoča dolgoročno obnovo staležev rib, posledično pa tudi ohranjanje ribištva. In kako pester je slovenski morski jedilnik? O vsem tem smo se v tokratni oddaji pogovarjali z ribiči in ribiškim inšpektorjem.
Zakaj je v slovenskem morju manj rib, kot jih je bilo nekoč, ko so se ribiči z morja vračali s čolni, do roba napolnjenimi z ulovom? Kako so se slovenski ribiči prilagodili zahtevam trajnostnega ribolova, ki je glavni cilj skupne ribiške politike Evropske unije? To je ribolova, ki omogoča dolgoročno obnovo staležev rib, posledično pa tudi ohranjanje ribištva. In kako pester je slovenski morski jedilnik? O vsem tem smo se v tokratni oddaji pogovarjali z ribiči in ribiškim inšpektorjem.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Jaka Kranjc je inženir in sodelavec društva Ekologi brez meja. Ločujemo digitalne odpadke, to niso samo telefoni in računalniki, ki jih zavržemo, so tudi neprebrana spletna pošta, fotografije, aplikacije, računalniške smeti ... Iščemo trajnostni pametni telefon in priporočamo orodje za brskalnik, ki spremeni videz spletnih strani.
Jaka Kranjc je inženir in sodelavec društva Ekologi brez meja. Ločujemo digitalne odpadke, to niso samo telefoni in računalniki, ki jih zavržemo, so tudi neprebrana spletna pošta, fotografije, aplikacije, računalniške smeti ... Iščemo trajnostni pametni telefon in priporočamo orodje za brskalnik, ki spremeni videz spletnih strani.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Turizem v zadnjih letih doživlja takšen razmah, da so množično obiskana tudi tista območja, ki še pred kratkim sploh niso bila zanimiva. Tudi v Sloveniji, ki vse bolj postaja priljubljena turistična destinacija, turizem predstavlja veliko gospodarsko priložnost, a hkrati se že kažejo izzivi, povezani z varstvom narave in okolja.
Turizem v zadnjih letih doživlja takšen razmah, da so množično obiskana tudi tista območja, ki še pred kratkim sploh niso bila zanimiva. Tudi v Sloveniji, ki vse bolj postaja priljubljena turistična destinacija, turizem predstavlja veliko gospodarsko priložnost, a hkrati se že kažejo izzivi, povezani z varstvom narave in okolja.
Neizrabljene, degradirane površine v mestnih središčih. Osamljenje, propadajoče stavbe. Vsa mesta se srečujejo z njimi. Zato je danes ideja o trajnostnem urbanem razvoju, ki pravzaprav ne pomeni nič drugega kot ponovna uporaba nečesa, aktualna morda bolj kot kadarkoli.
Neizrabljene, degradirane površine v mestnih središčih. Osamljenje, propadajoče stavbe. Vsa mesta se srečujejo z njimi. Zato je danes ideja o trajnostnem urbanem razvoju, ki pravzaprav ne pomeni nič drugega kot ponovna uporaba nečesa, aktualna morda bolj kot kadarkoli.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Trajnost je smer, v katero si Slovenija že leta prizadeva, da bi šla. Njen trud in delo pa opazijo tudi v tujini. Mednarodna organizacija Green Destinations je tako letos med 100 najbolj trajnostne destinacije na svetu uvrstila tudi 9 slovenskih: Bled, Brda, Dolina Soče, Kočevsko, Ljubljano, Logarsko dolino-Solčavsko, Miren, Kras, Podčetrtek in Rogaško Slatino. Gre tudi za destinacije, ki so nosilke zlatega znaka Slovenia Green v okviru Zelene sheme slovenskega turizma. A komu so sploh namenjene uvrstitve na takšnih seznamih, kot je 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu? Zgolj destinacijam kot priznanju za dobro delo ali morda tudi turistom v »oporo«, kam iti? Tina Lamovšek se je pogovarjala z Emilom Juvanom s katedre za trajnostni razvoj destinacij fakultete za turistične študije – Turistica. Foto: BoBo
Trajnost je smer, v katero si Slovenija že leta prizadeva, da bi šla. Njen trud in delo pa opazijo tudi v tujini. Mednarodna organizacija Green Destinations je tako letos med 100 najbolj trajnostne destinacije na svetu uvrstila tudi 9 slovenskih: Bled, Brda, Dolina Soče, Kočevsko, Ljubljano, Logarsko dolino-Solčavsko, Miren, Kras, Podčetrtek in Rogaško Slatino. Gre tudi za destinacije, ki so nosilke zlatega znaka Slovenia Green v okviru Zelene sheme slovenskega turizma. A komu so sploh namenjene uvrstitve na takšnih seznamih, kot je 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu? Zgolj destinacijam kot priznanju za dobro delo ali morda tudi turistom v »oporo«, kam iti? Tina Lamovšek se je pogovarjala z Emilom Juvanom s katedre za trajnostni razvoj destinacij fakultete za turistične študije – Turistica. Foto: BoBo
V oddaji Mladi mladim smo preverili, kaj pripravljajo v tem študijskem oziroma šolskem letu za študente in dijake v Klubu mariborskih študentov. Pogovarjali smo se z glasbenico Leo Emo Jakopin, ki igra francoski rog. V rubriki EuranetPlus o raziskovanju trajnostnega turizma skozi projekt BEST MED; v novi rubriki Delaš? Delam! pa o tem, zakaj za opravljanje študentskega dela potrebujete študentsko napotnico.
V oddaji Mladi mladim smo preverili, kaj pripravljajo v tem študijskem oziroma šolskem letu za študente in dijake v Klubu mariborskih študentov. Pogovarjali smo se z glasbenico Leo Emo Jakopin, ki igra francoski rog. V rubriki EuranetPlus o raziskovanju trajnostnega turizma skozi projekt BEST MED; v novi rubriki Delaš? Delam! pa o tem, zakaj za opravljanje študentskega dela potrebujete študentsko napotnico.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Tokrat poročamo o uspešni vaji Onesnaženje 2017, ki jo je Uprava za pomorstvo skupaj z drugimi pristojnimi službami izvedla v portoroški Marini. Bili smo tudi v Krajinskem parku Strunjan. Tam bi lahko že čez tri leta ugotavljali učinke dobrih praks trajnostnega ribolova v zavarovanih območjih. Ta je na območju celotnega Sredozemlja namreč nujen za ohranitev zdesetkanih ribjih staležev. In posledično tudi za prihodnost ribištva. Tega se še kako zavedajo strunjanski ribiči, ki sodelujejo v evropskem projektu FishMPABlue2 nevladne organizacije WWF Adria.
Tokrat poročamo o uspešni vaji Onesnaženje 2017, ki jo je Uprava za pomorstvo skupaj z drugimi pristojnimi službami izvedla v portoroški Marini. Bili smo tudi v Krajinskem parku Strunjan. Tam bi lahko že čez tri leta ugotavljali učinke dobrih praks trajnostnega ribolova v zavarovanih območjih. Ta je na območju celotnega Sredozemlja namreč nujen za ohranitev zdesetkanih ribjih staležev. In posledično tudi za prihodnost ribištva. Tega se še kako zavedajo strunjanski ribiči, ki sodelujejo v evropskem projektu FishMPABlue2 nevladne organizacije WWF Adria.
V Štajerskem gospodarskem forumu bomo govorili o znanjih, ki jih potrebujemo za zeleni in digitalni prehod, kakor popularno imenujemo spremembe v gospodarstvu in okolju, s katerimi naj bi povečali našo blaginjo in si zagotovili bolj zdravo delovno in življenjsko okolje. Naše sogovornice bodo strokovnjakinje za zaposlovanje, izobraževanje in vodenje projektov, ki jih potrebujemo za kompetence prihodnosti. Vabimo vas, da si pogovor o tem v oddaji Omizje ogledate v sredo 19. januarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
V Štajerskem gospodarskem forumu bomo govorili o znanjih, ki jih potrebujemo za zeleni in digitalni prehod, kakor popularno imenujemo spremembe v gospodarstvu in okolju, s katerimi naj bi povečali našo blaginjo in si zagotovili bolj zdravo delovno in življenjsko okolje. Naše sogovornice bodo strokovnjakinje za zaposlovanje, izobraževanje in vodenje projektov, ki jih potrebujemo za kompetence prihodnosti. Vabimo vas, da si pogovor o tem v oddaji Omizje ogledate v sredo 19. januarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Planinsko društvo Sežana je lani novembra praznovalo 70 let neprekinjenega delovanja. Ob častitljivi obletnici so izdali planinski vodnik »VREMŠČICA, BRKINI IN KRAS« avtorja Albina Žnidarčiča in soavtorjev, piscev tekstov, Mirjam Frankovič Franetič in Emila Orla. V studiu smo gostili predsednico planinskega društva Sežana Dorotejo Kavčič in avtorja planinskega vodnika Albina Žnidarčiča.
Planinsko društvo Sežana je lani novembra praznovalo 70 let neprekinjenega delovanja. Ob častitljivi obletnici so izdali planinski vodnik »VREMŠČICA, BRKINI IN KRAS« avtorja Albina Žnidarčiča in soavtorjev, piscev tekstov, Mirjam Frankovič Franetič in Emila Orla. V studiu smo gostili predsednico planinskega društva Sežana Dorotejo Kavčič in avtorja planinskega vodnika Albina Žnidarčiča.
Lea Rikato Ružič v času gospodarske krize v Sloveniji ni našla zadovoljivih ponudb za delo, se ji je pa že med študijem ponudila priložnost za delo v Birminghamu. Tam sta skupaj s partnerjem, prav tako Slovencem, preživela nekaj let, nedavno pa sta se (zlasti) v želji po tem, da otroku omogočita življenje v čim boljšem okolju, vrnila v Ljubljano. Birmingham Lei ostaja v lepem spominu, ki v številnih pogledih ruši predstave o sivem, vlažnem in umazanem (post)industrijskem mestu, v katerem lahko človek kvečjemu hodi od doma na delo in iz službe domov spat.
Lea Rikato Ružič v času gospodarske krize v Sloveniji ni našla zadovoljivih ponudb za delo, se ji je pa že med študijem ponudila priložnost za delo v Birminghamu. Tam sta skupaj s partnerjem, prav tako Slovencem, preživela nekaj let, nedavno pa sta se (zlasti) v želji po tem, da otroku omogočita življenje v čim boljšem okolju, vrnila v Ljubljano. Birmingham Lei ostaja v lepem spominu, ki v številnih pogledih ruši predstave o sivem, vlažnem in umazanem (post)industrijskem mestu, v katerem lahko človek kvečjemu hodi od doma na delo in iz službe domov spat.
Da je pes človekov najboljši prijatelj, ni treba posebej poudarjati. Nekaterim psom pa so zaupane tudi posebne naloge. Med njimi so tudi psi vodniki slepih. Vsako zadnjo sredo v aprilu zaznamujemo njihov dan - mednarodni dan psov vodnikov slepih. Kako jih šolajo, kaj pomeni pes slepemu uporabniku in kakšni so pogoji, da slepa oseba dobi psa vodnika, o tem pa v prispevku Petre Medved.
Da je pes človekov najboljši prijatelj, ni treba posebej poudarjati. Nekaterim psom pa so zaupane tudi posebne naloge. Med njimi so tudi psi vodniki slepih. Vsako zadnjo sredo v aprilu zaznamujemo njihov dan - mednarodni dan psov vodnikov slepih. Kako jih šolajo, kaj pomeni pes slepemu uporabniku in kakšni so pogoji, da slepa oseba dobi psa vodnika, o tem pa v prispevku Petre Medved.
Bi jedli meduze, če bi vam jih ponudili kot specialiteto? V azijskem svetu to ni prav nič nenavadno. Povsod po svetu pa danes tudi ni več nenavadna prisotnost ogromnih kolonij meduz. Ko se pojavijo, zagrenijo življenje turistom in domačin kopalcem. Nezadovoljni so ribiči, ki jim meduze polnijo mreže, vplivajo pa tudi na stalež rib. Glavni krivec je seveda človek s svojimi obremenjujočimi dejavnostmi. A znanstveniki zdaj razmišljajo, da bi meduze začeli uporabljati tudi kot trajnostni vir prehrane v ribogojstvu. Tudi v Sloveniji. Prvo raziskavo v tej smeri v sodelovanju z ribogojnico Fonda izvaja biologinja Tjaša Kogovšek z Morske biološke postaje. (Fotografija: Tihomir Makovec)
Bi jedli meduze, če bi vam jih ponudili kot specialiteto? V azijskem svetu to ni prav nič nenavadno. Povsod po svetu pa danes tudi ni več nenavadna prisotnost ogromnih kolonij meduz. Ko se pojavijo, zagrenijo življenje turistom in domačin kopalcem. Nezadovoljni so ribiči, ki jim meduze polnijo mreže, vplivajo pa tudi na stalež rib. Glavni krivec je seveda človek s svojimi obremenjujočimi dejavnostmi. A znanstveniki zdaj razmišljajo, da bi meduze začeli uporabljati tudi kot trajnostni vir prehrane v ribogojstvu. Tudi v Sloveniji. Prvo raziskavo v tej smeri v sodelovanju z ribogojnico Fonda izvaja biologinja Tjaša Kogovšek z Morske biološke postaje. (Fotografija: Tihomir Makovec)
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V Evropi smo bili letos priča ekstremnemu mrazu in močnim snežnim neurjem. Kako je torej možno, da se naš planet segreva? Znanstveniki že dolgo časa opozarjajo na podnebne spremembe, ki so posledica človekovega poseganja v naravo. Zdaj se zdi, da jih res ne moremo več ignorirati. Kaj pomeni ogljični odtis, kaj je to trajnosti razvoj in kako lahko vsak sam pomaga ohraniti naš planet? V soboto med deveto in deseto v oddaji Hudo!, s finalistkami letošnjega Eko kviza iz OŠ Dravlje in Slovensko fundacijo za trajnosti razvoj Umanotera.
V Evropi smo bili letos priča ekstremnemu mrazu in močnim snežnim neurjem. Kako je torej možno, da se naš planet segreva? Znanstveniki že dolgo časa opozarjajo na podnebne spremembe, ki so posledica človekovega poseganja v naravo. Zdaj se zdi, da jih res ne moremo več ignorirati. Kaj pomeni ogljični odtis, kaj je to trajnosti razvoj in kako lahko vsak sam pomaga ohraniti naš planet? V soboto med deveto in deseto v oddaji Hudo!, s finalistkami letošnjega Eko kviza iz OŠ Dravlje in Slovensko fundacijo za trajnosti razvoj Umanotera.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V oddaji Omizje tokrat o turizmu in pandemiji koronavirusne bolezni. Globalni, evropski in slovenski turizem so se znašli v novih razmerah in zagotovo bo posledice v tej pomembni gospodarski panogi čutiti še leta. Potovalne navade ljudi se spreminjajo, iščejo zelene, varne in trajnostne destinacije. Je to za majhno Slovenijo odlična priložnost za razcvet butičnega in trajnostnega turizma, tudi za destinacije, ki še niso stopile na pot preroda turistične ponudbe? Odgovore bomo iskali s strokovnjaki turističnih znanosti in gospodarstva. Vabljeni k ogledu
V oddaji Omizje tokrat o turizmu in pandemiji koronavirusne bolezni. Globalni, evropski in slovenski turizem so se znašli v novih razmerah in zagotovo bo posledice v tej pomembni gospodarski panogi čutiti še leta. Potovalne navade ljudi se spreminjajo, iščejo zelene, varne in trajnostne destinacije. Je to za majhno Slovenijo odlična priložnost za razcvet butičnega in trajnostnega turizma, tudi za destinacije, ki še niso stopile na pot preroda turistične ponudbe? Odgovore bomo iskali s strokovnjaki turističnih znanosti in gospodarstva. Vabljeni k ogledu
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
