Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Proračuna za leti 2023 in 2024 sta usmerjena v zdravstvo, zelene politike in trajnostni razvoj. Odhodki bodo po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča prihodnje leto dosegli 16,7 milijarde evrov, primanjkljaj pa 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda oziroma 3,3 milijarde. Leta 2024 naj bi se primanjkljaj zmanjšal že za skoraj polovico. Glede občinskih povprečnin vlada vztraja pri zvišanju za 22 evrov na prebivalca, kar je po Boštjančičevih zagotovilih dovolj tudi za kritje predvidenega zvišanja plač javnim uslužbencem. Druge teme: - V novem bruseljskem predlogu sankcij tudi pravna podlaga za določitev cenovne kapice na rusko nafto - So plinovodoma Severni tok 1 in 2 šteti dnevi? - V osnutku sanacijskega načrta za obnovo pogorelega Krasa tudi ureditev helikopterskih pristajališč in vodni vir za gašenje
- Slovenska Karitas tudi letos zbira šolske potrebščine za otroke iz socialno šibkih družin - Za obnovo Ruardove graščine na Jesenicah zmanjkalo denarja - Slovenj Gradec vabi na filmski festival, raznoliko tudi obfestivalsko dogajanje
Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.
Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.
Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato, je vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.
Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.
Z učenkami in učenci Osnovne šole Hinka Smrekarja smo predstavili, kako v projektu Erasmus+ Misli zeleno: Trajnostni turizem raziskujejo, kaj za današnje in vse naslednje generacije pomeni ohranjanje nespremenjene naravne in kulturne dediščine. Kakšne projekte so pripravili v povezavi s trajnostnim turizmom, kaj to sploh je, in kako se povezujejo z mladimi iz še petih evropskih držav, boste izvedeli ob poslušanju oddaje Hudo.
Trajnostna naravnanost je nujna tudi v turizmu, masovni turizem v Sredozemlju postaja vse večji izziv. Moči sta združila Mednarodno združenje sredozemskih gozdov in Obmorski konzervatorij, ki sta skupaj z različnimi državami v okviru projekta Interreg MED Inherit pripravila ukrepe za zaščito obmorskega območja in ohranitev raznolikosti.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Zakaj je v slovenskem morju manj rib, kot jih je bilo nekoč, ko so se ribiči z morja vračali s čolni, do roba napolnjenimi z ulovom? Kako so se slovenski ribiči prilagodili zahtevam trajnostnega ribolova, ki je glavni cilj skupne ribiške politike Evropske unije? To je ribolova, ki omogoča dolgoročno obnovo staležev rib, posledično pa tudi ohranjanje ribištva. In kako pester je slovenski morski jedilnik? O vsem tem smo se v tokratni oddaji pogovarjali z ribiči in ribiškim inšpektorjem.
Jaka Kranjc je sodelavec društva Ekologi brez meja. Ločujemo digitalne odpadke, to niso samo telefoni in računalniki, ki jih zavržemo, so tudi neprebrana spletna pošta, fotografije, aplikacije, računalniške smeti ... Iščemo trajnostni pametni telefon in priporočamo orodje za brskalnik, ki spremeni videz spletnih strani.
V Štajerskem gospodarskem forumu bomo govorili o znanjih, ki jih potrebujemo za zeleni in digitalni prehod, kakor popularno imenujemo spremembe v gospodarstvu in okolju, s katerimi naj bi povečali našo blaginjo in si zagotovili bolj zdravo delovno in življenjsko okolje. Naše sogovornice bodo strokovnjakinje za zaposlovanje, izobraževanje in vodenje projektov, ki jih potrebujemo za kompetence prihodnosti. Vabimo vas, da si pogovor o tem v oddaji Omizje ogledate v sredo 19. januarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
V oddaji Mladi mladim smo preverili, kaj pripravljajo v tem študijskem oziroma šolskem letu za študente in dijake v Klubu mariborskih študentov. Pogovarjali smo se z glasbenico Leo Emo Jakopin, ki igra francoski rog. V rubriki EuranetPlus o raziskovanju trajnostnega turizma skozi projekt BEST MED; v novi rubriki Delaš? Delam! pa o tem, zakaj za opravljanje študentskega dela potrebujete študentsko napotnico.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
V tokratni poletni različici turistične oddaje smo predstavili Vodnik po slovenski transverzali, ki je nedavno izšel v avtorstvu Jakoba in Aljaža Kende. Predstavlja dragocen stik z deželo in ljudmi in raznoliko biotsko raznovrstnost ob označenih poteh.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Neizrabljene, degradirane površine v mestnih središčih. Osamljenje, propadajoče stavbe. Vsa mesta se srečujejo z njimi. Zato je danes ideja o trajnostnem urbanem razvoju, ki pravzaprav ne pomeni nič drugega kot ponovna uporaba nečesa, aktualna morda bolj kot kadarkoli.
Turizem v zadnjih letih doživlja takšen razmah, da so množično obiskana tudi tista območja, ki še pred kratkim sploh niso bila zanimiva. Tudi v Sloveniji, ki vse bolj postaja priljubljena turistična destinacija, turizem predstavlja veliko gospodarsko priložnost, a hkrati se že kažejo izzivi, povezani z varstvom narave in okolja.
Trajnost je smer, v katero si Slovenija že leta prizadeva, da bi šla. Njen trud in delo pa opazijo tudi v tujini. Mednarodna organizacija Green Destinations je tako letos med 100 najbolj trajnostne destinacije na svetu uvrstila tudi 9 slovenskih: Bled, Brda, Dolina Soče, Kočevsko, Ljubljano, Logarsko dolino-Solčavsko, Miren, Kras, Podčetrtek in Rogaško Slatino. Gre tudi za destinacije, ki so nosilke zlatega znaka Slovenia Green v okviru Zelene sheme slovenskega turizma. A komu so sploh namenjene uvrstitve na takšnih seznamih, kot je 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu? Zgolj destinacijam kot priznanju za dobro delo ali morda tudi turistom v »oporo«, kam iti? Tina Lamovšek se je pogovarjala z Emilom Juvanom s katedre za trajnostni razvoj destinacij fakultete za turistične študije – Turistica. Foto: BoBo
V Cankarjev dom v Ljubljani je iz Beograda kot v 21. mesto na svetu prišla potujoča razstava ''Grajeno okolje: Alternativni vodnik po Japonski''. Ta potujoča razstava Japonske fundacije, ki je v Ljubljano prišla v sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske v Republiki Sloveniji ter Centrom arhitekture Slovenije, predstavlja skupno osemdeset arhitekturnih in urbanističnih projektov, ki Japonsko predstavljajo v drugačni luči. Matic Ferlan se je o tradicionalni in sodobni japonski arhitekturi, medsebojnem vplivu zahodne in japonske arhitekture, obvladovanju naravnih nesreč in razdelitvi na prefekture ter o odtisih japonske dediščine v slovenski arhitekturi od druge polovice 20. stoletja do danes pogovarjal z Barbaro Viki Šubic s Centra arhitekture Slovenije, Luko Culibergom z Oddelka za azijske študije FF UL, arhitektom Janezom Koželjem ter avtorjema razstave Shunsukom Kurakato in Satoshijem Hachimo. Pisne odgovore kuratorjev razstave na naša vprašanja sta brala Miha Zor in Bernard Stramič, za prevode iz japonščine je poskrbelo Veleposlaništvo Japonske v Republiki Sloveniji. foto: Kristina Bursać / Cankarjev dom
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Jakoba J. Kendo so mnogi spoznali kot prevajalca knjig o Harryju Potterju, drugi pa so na njegovo ime postali pozorni, potem ko je prehodil 3.500 kilometrov dolgo Apalaško pot in o tej izkušnji napisal večkrat nagrajeni potopisni roman. Že ob poti skoti 14 ameriških zveznih držav je razmišljal o ustoličenju slovenske Transverzale kot o poti našega združevanja. 1.200 kilometrov je prehodil leta 2019 skupaj s svojima otrokoma in prijatelji ter njihove skupne dogodivščine strnil v še enem potopisnem romanu z naslovom Transverzala. Letošnja novost pa je Vodnik po Transverzali, ki na evropski teren prenaša metodologijo ameriških vodnikov in ga je Jakob J. Kenda pripravil skupaj s sinom Aljažem.
Dragocen stik z deželo in ljudmi, raznoliko biotsko raznovrstnost ob označenih poteh predstavlja Vodnik po Transverzali, ki je nedavno izšel v avtorstvu Jakoba in Aljaža Kenda. Vodnik, kot je zapisal Jakob J. Kenda, s katerim se je pogovarjala Magda Tušar, spodbuja oblike transverzalstva od krajših sprehodov in nekajdnevnih sprehodov do najbolj dragocenega: obhoda celotnega kroga na en mah.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Tokrat poročamo o uspešni vaji Onesnaženje 2017, ki jo je Uprava za pomorstvo skupaj z drugimi pristojnimi službami izvedla v portoroški Marini. Bili smo tudi v Krajinskem parku Strunjan. Tam bi lahko že čez tri leta ugotavljali učinke dobrih praks trajnostnega ribolova v zavarovanih območjih. Ta je na območju celotnega Sredozemlja namreč nujen za ohranitev zdesetkanih ribjih staležev. In posledično tudi za prihodnost ribištva. Tega se še kako zavedajo strunjanski ribiči, ki sodelujejo v evropskem projektu FishMPABlue2 nevladne organizacije WWF Adria.
Lea Rikato Ružič v času gospodarske krize v Sloveniji ni našla zadovoljivih ponudb za delo, se ji je pa že med študijem ponudila priložnost za delo v Birminghamu. Tam sta skupaj s partnerjem, prav tako Slovencem, preživela nekaj let, nedavno pa sta se (zlasti) v želji po tem, da otroku omogočita življenje v čim boljšem okolju, vrnila v Ljubljano. Birmingham Lei ostaja v lepem spominu, ki v številnih pogledih ruši predstave o sivem, vlažnem in umazanem (post)industrijskem mestu, v katerem lahko človek kvečjemu hodi od doma na delo in iz službe domov spat.
V oddaji Omizje tokrat o turizmu in pandemiji koronavirusne bolezni. Globalni, evropski in slovenski turizem so se znašli v novih razmerah in zagotovo bo posledice v tej pomembni gospodarski panogi čutiti še leta. Potovalne navade ljudi se spreminjajo, iščejo zelene, varne in trajnostne destinacije. Je to za majhno Slovenijo odlična priložnost za razcvet butičnega in trajnostnega turizma, tudi za destinacije, ki še niso stopile na pot preroda turistične ponudbe? Odgovore bomo iskali s strokovnjaki turističnih znanosti in gospodarstva. Vabljeni k ogledu
- Na Ptuju našli začasno prostorsko rešitev za učence glasbene šole - Obalne lekarne bodo v Pobégih odprle novo podružnico - Črnomelj bo do nedelje v znamenju gledališča kamišibaj
Bi jedli meduze, če bi vam jih ponudili kot specialiteto? V azijskem svetu to ni prav nič nenavadno. Povsod po svetu pa danes tudi ni več nenavadna prisotnost ogromnih kolonij meduz. Ko se pojavijo, zagrenijo življenje turistom in domačin kopalcem. Nezadovoljni so ribiči, ki jim meduze polnijo mreže, vplivajo pa tudi na stalež rib. Glavni krivec je seveda človek s svojimi obremenjujočimi dejavnostmi. A znanstveniki zdaj razmišljajo, da bi meduze začeli uporabljati tudi kot trajnostni vir prehrane v ribogojstvu. Tudi v Sloveniji. Prvo raziskavo v tej smeri v sodelovanju z ribogojnico Fonda izvaja biologinja Tjaša Kogovšek z Morske biološke postaje. (Fotografija: Tihomir Makovec)
Arhitekt in rezbar Marijan Vodnik je od nekdaj močno povezan z naravo in lesom. V zadnjih dvajsetih letih, odkar razstavlja, je svoja dela predstavil na več kot 650 razstavah. Skulpture izdeluje na različne teme, posebno blizu pa so mu jaslice, rojstvo, družina.
V Evropi smo bili letos priča ekstremnemu mrazu in močnim snežnim neurjem. Kako je torej možno, da se naš planet segreva? Znanstveniki že dolgo časa opozarjajo na podnebne spremembe, ki so posledica človekovega poseganja v naravo. Zdaj se zdi, da jih res ne moremo več ignorirati. Kaj pomeni ogljični odtis, kaj je to trajnosti razvoj in kako lahko vsak sam pomaga ohraniti naš planet? V soboto med deveto in deseto v oddaji Hudo!, s finalistkami letošnjega Eko kviza iz OŠ Dravlje in Slovensko fundacijo za trajnosti razvoj Umanotera.
Papež Frančišek nas z verskimi voditelji spodbuja k prizadevanju za celostno ekologijo. Namen postnega časa je, da nas odvrne od tistega, kar nas zasužnjuje ter nam krati življenje in svobodo. »Kakšen svet želimo zapustiti mladim?« nas sprašuje papež Frančišek. Z verskimi voditelji nas spodbuja k prizadevanju za celostno ekologijo, saj je onesnaževanje okolja žgoč problem našega časa. Poziva k ohranjanju zemlje in človeških življenj. O pomenu varovanja okolja se otroci učijo v šoli in tudi pri verouku, a za celostno ekologijo se moramo tudi pri nas še odločneje zavzeti. Pred 300 leti je kapucin, pater Romuald Marušič, napisal Škofjeloški pasijon, prvo dramsko besedilo v slovenščini. Z njim je želel svetopisemske zgodbe o Kristusovem trpljenju in smrti približati preprostemu človeku. Ob postajah križevega pota premišljujemo Kristusovo in tudi svoje trpljenje. Pater Hugolin Sattner, ki se je rodil pred 170-imi leti, je svoje misli prelil v glasbo. Pustna sobotna iskrica letos ni bila plesna, bila pa je dobrodelna. Zbrana sredstva so namenjena otrokom v Braziliji, kjer deluje slovenska misijonarka, sestra Agata Kociper. Danica Perme pa nas v postnem času vabi k obisku Podbrezij. Bogato sakralno kulturno dediščino majhne vasice in njene znamenite osebnosti je zapisala tudi v monografijo.
Tenorist Fernando Mejías je ob spremljavi organista Gregorja Klančiča zapel pesem slovenskega skladatelja Hugolina Sattnerja »Pesem žalno poje«.
Kulturno društvo Podbrezje, ki si že dvajset let prizadeva za ohranitev bogate kulturne in sakralne dediščine tamkajšnjega območja na Gorenjskem, je lani izdalo monografijo "Podbreška znamenja vere in kulture". Njena avtorica, predsednica društva Dragica Perne, v svoji bogato ilustrirani knjigi predstavlja najlepšo kiparsko gotsko umetnost. Ta obsega cerkvico Žalostne Matere Božje s kapelo, lok romarskih kapelic s križevim potom s Kalvarijo. Spominski park znamenitih Podbrežanov, med katerimi je tudi znamenita domačinka in slikarka Ivana Kobilca. V knjigi je predstavljena tudi kulinarična posebnost Podbrezja, Podbreška potica.
Letos bo minilo 300 let od nastanka Škofjeloškega pasijona. Gre za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini ter najstarejšo v celoti ohranjeno režijsko knjigo v Evropi. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon, ki ga je napisal kapucin p. Romuald, vpisan na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Na pustno soboto je tudi letos, že devetnajstič zapovrstjo, potekala »Pustna sobotna iskrica«. Dobrodelno akcijo sta pripravila Radio Ognjišče in Misijonsko središče Slovenije. Pustni ples je zaradi epidemije koronavirusne bolezni odpadel, poslušalci pa so kljub temu odprli svoja srca in podprli dobrodelnost. Za misijon v Braziliji, kjer deluje s. Agata Kociper, so zbrali kar 197.433 evrov.
Papež Frančišek verujoče in tudi neverujoče zadnja leta vztrajno poziva k skrbi za ohranitev našega skupnega doma oziroma planeta Zemlje. Prav celostna ekologija je pomembno področje, ki mu namenja papež vse več pozornosti, tudi v koronakrizi. Poglejmo prek nekaterih cerkvenih dokumentov, papeževih okrožnic Hvaljen moj gospod in Vsi smo bratje, kako razume papež pomen in vlogo celostne ekologije, tudi z vidika bratstva, pravičnosti in skrbi za najranljivejše ter njihovega vključevanja v ozaveščeno skrb za okolje, ki je povezana z odpravljanjem perečih aktualnih okoljskih in podnebnih globalnih sprememb. Povečevanje števila prebivalstva in lakota na eni strani med nerazvitimi ter na drugi, izobilje in k množični potrošnji usmerjeni razviti svet, vse to pušča nepopravljivo škodo na našem skupnem planetu. Ga bomo zmogli in predvsem znali ohraniti ne le za nas, ampak tudi za naše potomce? Kako dolgo bo naš planet še zdrav in primeren za zdravo življenje vseh nas, se sprašujemo že zdaj. Poglejmo zato, kakšni so izzivi v Sloveniji, na področju celostne ekologije, da bi bolje ravnali z našim skupnim domom, zdaj in v prihodnje?
Piknik ob svetovnem dnevu pravične trgovine je druženje v zero-waste antipotrošniškem duhu ob izmenjevanju znanja in izkušenj, mnenj, uporabnih znanj in odpiranju novih pogledov na svet. Organizatorji druženja želijo soustvariti prostor povezovanja, izmenjav, ustvarjanja, kreativnosti, prihodnosti. Poudarjajo prihodnosti z manj izkoriščanja, manj potrošnje, manj betona, manj odpadkov in z več trajnosti, več solidarnosti, več pravičnosti, več skupnosti, več sodelovanja, več blaginje, več narave.
Zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki pri ZKP RTV Slovenija obogatujemo z zvočnico Poezije Franceta Prešerna. Ta je nastala v sodelovanju z Radiem Slovenija – Programom ARS ob finančni podpori Javne agencije za knjigo, pesmi pa je s svojim glasom v režiji Alena Jelena zaznamoval igralec Aleš Valič. In cooperation with Radio Slovenia – ARS Programme ZKP RTV Slovenija is releasing the audio book Poems by the greatest Slovene classical poet France Prešeren. The audio book is narrated by acclaimed actor Aleš Valič and directed by Alen Jelen. The audio book has been financially supported by the Slovenian Book Agency. The audio book is a part of the collection of Slovene literary classics and contemporaries.
Teden gozdov v zadnjem tednu maja poveže vse institucije, ki skrbijo za slovenski gozd, in javnosti predstavi pomen gozda in gozdarstva. V Koristnicah smo tako govorili o trajnostnem, sonaravnem in večnamenskem gospodarjenju z gozdovi in ohranjanju ekološkega ravnovesja. Hkrati smo se vprašali, kako uspešno ohranjamo biotsko pestrost in kaj obiskovalcem gozdov zapoveduje bonton. Z nami je bila Hedvika Jenčič z mariborske enote Zavoda za gozdove Slovenije.
Valentin Vodnik se je bil za slovenski jezik pripravljen izpostaviti v času, ki temu sploh ni bil naklonjen. Bil je zavzet, delaven, vsestranski, ljudski. iz gorskih pohodov je prinašal fosile in minerale, se nad prelepimi vršaci čudil v pesmih, ki pomenijo začetek planinske poezije. Sestavljal je nove besede in iskal vse možne oblike različnih poimenovanj, ki so po deželi že obstajale, prevajal, pridigal, napisal še več pesmi, pratik, neizmerno rad učil mladino in napisal tudi prve učbenike… Z dr. Luko Vidmarjem, dr. Andrejo Legan Ravnikar, dr. Marijanom Dovićem dr. Petrom Mikšo, Andrejem Rozmanom Rozo in drugimi odkrivamo zanimivosti iz njegovega življenja in dela.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Meddig viselhető egy ruha? Igaz az állítás, hogy vannak örökös darabok, amelyeket újra és újra fel tudunk venni? Milyen legyen az alapruhatárunk, hogy azzal időt, de főleg pénzt tudjunk megtakarítani? Kako dolgo lahko nosimo neko oblačilo? Drži, da obstajajo večni kosi, ki jih lahko vedno znova oblečemo. Kakšna naj bo naša osnovna garderoba, da bi z njo privarčevali čas, predvsem pa denar?
