Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Moj 365 V živo RTV 365 Raziskuj Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno
Replika, trajnostni razvoj

7. 11. 2022

Prvo podjetje v skupini Replika je bilo ustanovljeno leta 2003. Danes skupino sestavlja pet podjetij, ki strankam doma in v tujini omogočajo celovit dostop do storitev in informacij s področja računovodstva, davkov, nepremičnin, raziskav in razvoja, internacionalizacije, razvoja kadrov in pridobivanja evropskih sredstev. Podjetje s 16 redno zaposlenimi in desetimi zunanjimi sodelavci se ponaša s številnimi nagradami in certifikati odličnosti. V zadnjem času veliko energije in sredstev namenja delovanju na področju trajnosti, predvsem razvoju koncepta prve pametne eko socialne vasi v Sloveniji, ki bo temeljila na gradnji s slovenskim lesom ter samooskrbi s hrano, vodo in zeleno energijo.

14 min

Prvo podjetje v skupini Replika je bilo ustanovljeno leta 2003. Danes skupino sestavlja pet podjetij, ki strankam doma in v tujini omogočajo celovit dostop do storitev in informacij s področja računovodstva, davkov, nepremičnin, raziskav in razvoja, internacionalizacije, razvoja kadrov in pridobivanja evropskih sredstev. Podjetje s 16 redno zaposlenimi in desetimi zunanjimi sodelavci se ponaša s številnimi nagradami in certifikati odličnosti. V zadnjem času veliko energije in sredstev namenja delovanju na področju trajnosti, predvsem razvoju koncepta prve pametne eko socialne vasi v Sloveniji, ki bo temeljila na gradnji s slovenskim lesom ter samooskrbi s hrano, vodo in zeleno energijo.

Misija Mlada kohezija / Replika, trajnostni razvoj

7. 11. 2022

Prvo podjetje v skupini Replika je bilo ustanovljeno leta 2003. Danes skupino sestavlja 5 podjetij, ki strankam doma in v tujini omogočajo celovit dostop do storitev in informacij s področja računovodstva, davkov, nepremičnin, raziskav in razvoja, internacionalizacije, razvoja kadrov in pridobivanja evropskih sredstev. Podjetje s 16 redno zaposlenimi in 10 zunanjimi sodelavci se ponaša s številnimi nagradami in certifikati odličnosti. V zadnjem času veliko energije in sredstev namenja delovanju na področju trajnosti, predvsem razvoju koncepta prve pametne eko-socialne vasi v Sloveniji, ki bo temeljila na gradnji s slovenskim lesom ter samooskrbi s hrano, vodo in zeleno energijo.

27 min

Prvo podjetje v skupini Replika je bilo ustanovljeno leta 2003. Danes skupino sestavlja 5 podjetij, ki strankam doma in v tujini omogočajo celovit dostop do storitev in informacij s področja računovodstva, davkov, nepremičnin, raziskav in razvoja, internacionalizacije, razvoja kadrov in pridobivanja evropskih sredstev. Podjetje s 16 redno zaposlenimi in 10 zunanjimi sodelavci se ponaša s številnimi nagradami in certifikati odličnosti. V zadnjem času veliko energije in sredstev namenja delovanju na področju trajnosti, predvsem razvoju koncepta prve pametne eko-socialne vasi v Sloveniji, ki bo temeljila na gradnji s slovenskim lesom ter samooskrbi s hrano, vodo in zeleno energijo.

Euranet Plus Green Deal: ''Vplivneži tudi kot zgled za trajnostni način življenja''

14. 10. 2022

Živimo v svetu interneta, kjer se veliko več mladih odloča za vlogo t.i. influencerja oz. vplivneža. Mnogi na družbenih omrežjih tržijo svoje izdelke ali izdelke drugih proizvajalcev, spet drugi pa s svojimi sledilci delijo podrobnosti iz svojega življenja. Nekateri so širši javnosti precej znani, spet drugi manj. Vsebine, ki jih ponujajo, so lahko zabavnega značaja, lahko pa so tudi zelo uporabne, zlasti takšne, ki vplivajo na pozitivno spremembo vsakdana posameznika ali celo širše družbe in planeta. Tudi po slednjih vsebinah je v Sloveniji poznana mlada popotnica, fotografinja, psihologinja in kuharica Klara Avsenik Žagar, ki je sprva začela kot t.i. food bloggerka in objavljala kuharske recepte.

6 min

Živimo v svetu interneta, kjer se veliko več mladih odloča za vlogo t.i. influencerja oz. vplivneža. Mnogi na družbenih omrežjih tržijo svoje izdelke ali izdelke drugih proizvajalcev, spet drugi pa s svojimi sledilci delijo podrobnosti iz svojega življenja. Nekateri so širši javnosti precej znani, spet drugi manj. Vsebine, ki jih ponujajo, so lahko zabavnega značaja, lahko pa so tudi zelo uporabne, zlasti takšne, ki vplivajo na pozitivno spremembo vsakdana posameznika ali celo širše družbe in planeta. Tudi po slednjih vsebinah je v Sloveniji poznana mlada popotnica, fotografinja, psihologinja in kuharica Klara Avsenik Žagar, ki je sprva začela kot t.i. food bloggerka in objavljala kuharske recepte.

Novomeška bolnišnica izvaja trajnostni projekt

3. 8. 2022

- Slovenska Karitas tudi letos zbira šolske potrebščine za otroke iz socialno šibkih družin - Za obnovo Ruardove graščine na Jesenicah zmanjkalo denarja - Slovenj Gradec vabi na filmski festival, raznoliko tudi obfestivalsko dogajanje

23 min

- Slovenska Karitas tudi letos zbira šolske potrebščine za otroke iz socialno šibkih družin - Za obnovo Ruardove graščine na Jesenicah zmanjkalo denarja - Slovenj Gradec vabi na filmski festival, raznoliko tudi obfestivalsko dogajanje

Proračuna za 2023 in 2024 usmerjena v zdravstvo, zelene politike in trajnostni razvoj

28. 9. 2022

Proračuna za leti 2023 in 2024 sta usmerjena v zdravstvo, zelene politike in trajnostni razvoj. Odhodki bodo po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča prihodnje leto dosegli 16,7 milijarde evrov, primanjkljaj pa 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda oziroma 3,3 milijarde. Leta 2024 naj bi se primanjkljaj zmanjšal že za skoraj polovico. Glede občinskih povprečnin vlada vztraja pri zvišanju za 22 evrov na prebivalca, kar je po Boštjančičevih zagotovilih dovolj tudi za kritje predvidenega zvišanja plač javnim uslužbencem. Druge teme: - V novem bruseljskem predlogu sankcij tudi pravna podlaga za določitev cenovne kapice na rusko nafto - So plinovodoma Severni tok 1 in 2 šteti dnevi? - V osnutku sanacijskega načrta za obnovo pogorelega Krasa tudi ureditev helikopterskih pristajališč in vodni vir za gašenje

21 min

Proračuna za leti 2023 in 2024 sta usmerjena v zdravstvo, zelene politike in trajnostni razvoj. Odhodki bodo po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča prihodnje leto dosegli 16,7 milijarde evrov, primanjkljaj pa 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda oziroma 3,3 milijarde. Leta 2024 naj bi se primanjkljaj zmanjšal že za skoraj polovico. Glede občinskih povprečnin vlada vztraja pri zvišanju za 22 evrov na prebivalca, kar je po Boštjančičevih zagotovilih dovolj tudi za kritje predvidenega zvišanja plač javnim uslužbencem. Druge teme: - V novem bruseljskem predlogu sankcij tudi pravna podlaga za določitev cenovne kapice na rusko nafto - So plinovodoma Severni tok 1 in 2 šteti dnevi? - V osnutku sanacijskega načrta za obnovo pogorelega Krasa tudi ureditev helikopterskih pristajališč in vodni vir za gašenje

Vodnik po trajnostni mobilnosti: Kolesarjenje, izobraževalno-dokumentarni film

20. 7. 2022

Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.

27 min

Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.

Misli zeleno: Trajnostni turizem

14. 5. 2022

Z učenkami in učenci Osnovne šole Hinka Smrekarja smo predstavili, kako v projektu Erasmus+ Misli zeleno: Trajnostni turizem raziskujejo, kaj za današnje in vse naslednje generacije pomeni ohranjanje nespremenjene naravne in kulturne dediščine. Kakšne projekte so pripravili v povezavi s trajnostnim turizmom, kaj to sploh je, in kako se povezujejo z mladimi iz še petih evropskih držav, boste izvedeli ob poslušanju oddaje Hudo.

57 min

Z učenkami in učenci Osnovne šole Hinka Smrekarja smo predstavili, kako v projektu Erasmus+ Misli zeleno: Trajnostni turizem raziskujejo, kaj za današnje in vse naslednje generacije pomeni ohranjanje nespremenjene naravne in kulturne dediščine. Kakšne projekte so pripravili v povezavi s trajnostnim turizmom, kaj to sploh je, in kako se povezujejo z mladimi iz še petih evropskih držav, boste izvedeli ob poslušanju oddaje Hudo.

Vodnik po trajnostni mobilnosti: Hoja, izobraževalno-dokumentarni film

29. 6. 2022

Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato, je vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.

20 min

Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato, je vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.

Vodnik po trajnostni mobilnosti: Javni prevoz, izobraževalno-dokumentarni film

13. 7. 2022

Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.

26 min

Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.

Vodnik po trajnostni mobilnosti: Generatorji prometa, izobraževalno-dokumentarni film

6. 7. 2022

Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.

22 min

Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.

Trajnostni turizem in zaščita naravne dediščine

16. 5. 2022

Trajnostna naravnanost je nujna tudi v turizmu, masovni turizem v Sredozemlju postaja vse večji izziv. Moči sta združila Mednarodno združenje sredozemskih gozdov in Obmorski konzervatorij, ki sta skupaj z različnimi državami v okviru projekta Interreg MED Inherit pripravila ukrepe za zaščito obmorskega območja in ohranitev raznolikosti.

6 min

Trajnostna naravnanost je nujna tudi v turizmu, masovni turizem v Sredozemlju postaja vse večji izziv. Moči sta združila Mednarodno združenje sredozemskih gozdov in Obmorski konzervatorij, ki sta skupaj z različnimi državami v okviru projekta Interreg MED Inherit pripravila ukrepe za zaščito obmorskega območja in ohranitev raznolikosti.

Ob dnevu gozdov za trajnostni les

21. 3. 2022

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

1 min

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

26. januar - “Vodnik za Savinjske planine in najbližjo okolico«

22. 1. 2023

Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem

6 min

Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem

Dijaki o trajnostni mobilnosti

6. 7. 2021

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

1 min

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

Radenska se usmerja v trajnostni razvoj

4. 3. 2021

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

1 min

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

Trajnostni ribolov skozi oči ribičev

28. 12. 2020

Zakaj je v slovenskem morju manj rib, kot jih je bilo nekoč, ko so se ribiči z morja vračali s čolni, do roba napolnjenimi z ulovom? Kako so se slovenski ribiči prilagodili zahtevam trajnostnega ribolova, ki je glavni cilj skupne ribiške politike Evropske unije? To je ribolova, ki omogoča dolgoročno obnovo staležev rib, posledično pa tudi ohranjanje ribištva. In kako pester je slovenski morski jedilnik? O vsem tem smo se v tokratni oddaji pogovarjali z ribiči in ribiškim inšpektorjem.

17 min

Zakaj je v slovenskem morju manj rib, kot jih je bilo nekoč, ko so se ribiči z morja vračali s čolni, do roba napolnjenimi z ulovom? Kako so se slovenski ribiči prilagodili zahtevam trajnostnega ribolova, ki je glavni cilj skupne ribiške politike Evropske unije? To je ribolova, ki omogoča dolgoročno obnovo staležev rib, posledično pa tudi ohranjanje ribištva. In kako pester je slovenski morski jedilnik? O vsem tem smo se v tokratni oddaji pogovarjali z ribiči in ribiškim inšpektorjem.

Digitalni odpadki, trajnostni telefon in Stylish – Jaka Kranjc

6. 5. 2021

Jaka Kranjc je inženir in sodelavec društva Ekologi brez meja. Ločujemo digitalne odpadke, to niso samo telefoni in računalniki, ki jih zavržemo, so tudi neprebrana spletna pošta, fotografije, aplikacije, računalniške smeti ... Iščemo trajnostni pametni telefon in priporočamo orodje za brskalnik, ki spremeni videz spletnih strani.

38 min

Jaka Kranjc je inženir in sodelavec društva Ekologi brez meja. Ločujemo digitalne odpadke, to niso samo telefoni in računalniki, ki jih zavržemo, so tudi neprebrana spletna pošta, fotografije, aplikacije, računalniške smeti ... Iščemo trajnostni pametni telefon in priporočamo orodje za brskalnik, ki spremeni videz spletnih strani.

Monika Deželak Trojar o šoli, ki so jo obiskovali Valvasor, Vega in Vodnik

23. 12. 2022

Jezuitski kolegij, ki je v Ljubljani deloval med letoma 1597 in 1773, je učencem ponujal najboljšo izobrazbo, ki si jo je bilo takrat moč pridobiti na Kranjskem, in velja za nekakšnega predhodnika ljubljanske univerze

29 min

Jezuitski kolegij, ki je v Ljubljani deloval med letoma 1597 in 1773, je učencem ponujal najboljšo izobrazbo, ki si jo je bilo takrat moč pridobiti na Kranjskem, in velja za nekakšnega predhodnika ljubljanske univerze

Trajnostni turizem v Lučah

26. 9. 2019

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

3 min

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

Trajnostni turizem v Goriških brdih

10. 12. 2019

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

2 min

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Festival pune ftrganih in Društvo KMŠ; Lea Ema Jakopin, glasbenica na francoski rog; Trajnostni turizem skozi projekt BEST MED; Kaj je študentska napotnica?

13. 10. 2021

V oddaji Mladi mladim smo preverili, kaj pripravljajo v tem študijskem oziroma šolskem letu za študente in dijake v Klubu mariborskih študentov. Pogovarjali smo se z glasbenico Leo Emo Jakopin, ki igra francoski rog. V rubriki EuranetPlus o raziskovanju trajnostnega turizma skozi projekt BEST MED; v novi rubriki Delaš? Delam! pa o tem, zakaj za opravljanje študentskega dela potrebujete študentsko napotnico.

28 min

V oddaji Mladi mladim smo preverili, kaj pripravljajo v tem študijskem oziroma šolskem letu za študente in dijake v Klubu mariborskih študentov. Pogovarjali smo se z glasbenico Leo Emo Jakopin, ki igra francoski rog. V rubriki EuranetPlus o raziskovanju trajnostnega turizma skozi projekt BEST MED; v novi rubriki Delaš? Delam! pa o tem, zakaj za opravljanje študentskega dela potrebujete študentsko napotnico.

Na kratko: Trajnostni urbani razvoj

7. 11. 2019

Neizrabljene, degradirane površine v mestnih središčih. Osamljenje, propadajoče stavbe. Vsa mesta se srečujejo z njimi. Zato je danes ideja o trajnostnem urbanem razvoju, ki pravzaprav ne pomeni nič drugega kot ponovna uporaba nečesa, aktualna morda bolj kot kadarkoli.

7 min

Neizrabljene, degradirane površine v mestnih središčih. Osamljenje, propadajoče stavbe. Vsa mesta se srečujejo z njimi. Zato je danes ideja o trajnostnem urbanem razvoju, ki pravzaprav ne pomeni nič drugega kot ponovna uporaba nečesa, aktualna morda bolj kot kadarkoli.

Trajnostni turizem

3. 9. 2018

Turizem v zadnjih letih doživlja takšen razmah, da so množično obiskana tudi tista območja, ki še pred kratkim sploh niso bila zanimiva. Tudi v Sloveniji, ki vse bolj postaja priljubljena turistična destinacija, turizem predstavlja veliko gospodarsko priložnost, a hkrati se že kažejo izzivi, povezani z varstvom narave in okolja.

7 min

Turizem v zadnjih letih doživlja takšen razmah, da so množično obiskana tudi tista območja, ki še pred kratkim sploh niso bila zanimiva. Tudi v Sloveniji, ki vse bolj postaja priljubljena turistična destinacija, turizem predstavlja veliko gospodarsko priložnost, a hkrati se že kažejo izzivi, povezani z varstvom narave in okolja.

Omizje: ŠGF: Zeleni prehod in kompetence prihodnosti

19. 1. 2022

V Štajerskem gospodarskem forumu bomo govorili o znanjih, ki jih potrebujemo za zeleni in digitalni prehod, kakor popularno imenujemo spremembe v gospodarstvu in okolju, s katerimi naj bi povečali našo blaginjo in si zagotovili bolj zdravo delovno in življenjsko okolje. Naše sogovornice bodo strokovnjakinje za zaposlovanje, izobraževanje in vodenje projektov, ki jih potrebujemo za kompetence prihodnosti. Vabimo vas, da si pogovor o tem v oddaji Omizje ogledate v sredo 19. januarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!

63 min

V Štajerskem gospodarskem forumu bomo govorili o znanjih, ki jih potrebujemo za zeleni in digitalni prehod, kakor popularno imenujemo spremembe v gospodarstvu in okolju, s katerimi naj bi povečali našo blaginjo in si zagotovili bolj zdravo delovno in življenjsko okolje. Naše sogovornice bodo strokovnjakinje za zaposlovanje, izobraževanje in vodenje projektov, ki jih potrebujemo za kompetence prihodnosti. Vabimo vas, da si pogovor o tem v oddaji Omizje ogledate v sredo 19. januarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!

Ali obdobje covida-19 pomeni start s točke 0 za trajnostni turizem?

16. 10. 2020

Trajnost je smer, v katero si Slovenija že leta prizadeva, da bi šla. Njen trud in delo pa opazijo tudi v tujini. Mednarodna organizacija Green Destinations je tako letos med 100 najbolj trajnostne destinacije na svetu uvrstila tudi 9 slovenskih: Bled, Brda, Dolina Soče, Kočevsko, Ljubljano, Logarsko dolino-Solčavsko, Miren, Kras, Podčetrtek in Rogaško Slatino. Gre tudi za destinacije, ki so nosilke zlatega znaka Slovenia Green v okviru Zelene sheme slovenskega turizma. A komu so sploh namenjene uvrstitve na takšnih seznamih, kot je 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu? Zgolj destinacijam kot priznanju za dobro delo ali morda tudi turistom v »oporo«, kam iti? Tina Lamovšek se je pogovarjala z Emilom Juvanom s katedre za trajnostni razvoj destinacij fakultete za turistične študije – Turistica. Foto: BoBo

18 min

Trajnost je smer, v katero si Slovenija že leta prizadeva, da bi šla. Njen trud in delo pa opazijo tudi v tujini. Mednarodna organizacija Green Destinations je tako letos med 100 najbolj trajnostne destinacije na svetu uvrstila tudi 9 slovenskih: Bled, Brda, Dolina Soče, Kočevsko, Ljubljano, Logarsko dolino-Solčavsko, Miren, Kras, Podčetrtek in Rogaško Slatino. Gre tudi za destinacije, ki so nosilke zlatega znaka Slovenia Green v okviru Zelene sheme slovenskega turizma. A komu so sploh namenjene uvrstitve na takšnih seznamih, kot je 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu? Zgolj destinacijam kot priznanju za dobro delo ali morda tudi turistom v »oporo«, kam iti? Tina Lamovšek se je pogovarjala z Emilom Juvanom s katedre za trajnostni razvoj destinacij fakultete za turistične študije – Turistica. Foto: BoBo

Osrednje vprašanje Blejskega foruma trajnostni razvoj

2. 9. 2019

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

8 min

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Trajnostna moda

6. 1. 2023

Kaj nam pomeni obleka, zakaj je potrošniška kultura naravnana v nove in nove nakupe, kako smo povezani s svetovno tekstilno industrijo in kakšne probleme prinaša modna industrija kot ena največjih industrij v svetu tako iz okoljevarstvenega, socialnega in gospodarskega vidika? In kaj je trajnostna moda, kakšne so alternative – od izmenjevalnic in oblačil iz druge roke do njihove modne nadgradnje za nove modne kreacije in recikliranja? Odgovore nam bodo nizali prof. dr. Breda Luthar, Peter Movrin, prof. Almira Sadar in Simona Lampe, spoznali pa bomo nekatere primere dobre prakse pri izmenjavi in recikliranju oblačil.

25 min

Kaj nam pomeni obleka, zakaj je potrošniška kultura naravnana v nove in nove nakupe, kako smo povezani s svetovno tekstilno industrijo in kakšne probleme prinaša modna industrija kot ena največjih industrij v svetu tako iz okoljevarstvenega, socialnega in gospodarskega vidika? In kaj je trajnostna moda, kakšne so alternative – od izmenjevalnic in oblačil iz druge roke do njihove modne nadgradnje za nove modne kreacije in recikliranja? Odgovore nam bodo nizali prof. dr. Breda Luthar, Peter Movrin, prof. Almira Sadar in Simona Lampe, spoznali pa bomo nekatere primere dobre prakse pri izmenjavi in recikliranju oblačil.

Kako poskrbeti za trajnostni razvoj gozdov?

28. 4. 2019

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

2 min

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

Prednosti trajnostne gradnje

6. 1. 2023

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

1 min

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

213 Štoparski vodnik po Galaksiji (gost Davorin Pavlica)

13. 10. 2022

Po treh zelo svežih naslovih se tokrat v knjižni sezoni vračamo v preteklost, v roke smo namreč vzeli kultni roman Štoparski vodnik po Galaksiji. Od nastanka knjige je minilo malo več kot 42 let, avtorja Douglasa Adamsa med nami ni 42/2 let, zato je knjigo predstavil Davorin Pavlica, ki jo obravnava v podkastu Opravičujemo se. Brez opravičila - lepo vas vabimo k poslušanju!

54 min

Po treh zelo svežih naslovih se tokrat v knjižni sezoni vračamo v preteklost, v roke smo namreč vzeli kultni roman Štoparski vodnik po Galaksiji. Od nastanka knjige je minilo malo več kot 42 let, avtorja Douglasa Adamsa med nami ni 42/2 let, zato je knjigo predstavil Davorin Pavlica, ki jo obravnava v podkastu Opravičujemo se. Brez opravičila - lepo vas vabimo k poslušanju!

Trajnostni ribolov v Strunjanu

2. 11. 2017

Tokrat poročamo o uspešni vaji Onesnaženje 2017, ki jo je Uprava za pomorstvo skupaj z drugimi pristojnimi službami izvedla v portoroški Marini. Bili smo tudi v Krajinskem parku Strunjan. Tam bi lahko že čez tri leta ugotavljali učinke dobrih praks trajnostnega ribolova v zavarovanih območjih. Ta je na območju celotnega Sredozemlja namreč nujen za ohranitev zdesetkanih ribjih staležev. In posledično tudi za prihodnost ribištva. Tega se še kako zavedajo strunjanski ribiči, ki sodelujejo v evropskem projektu FishMPABlue2 nevladne organizacije WWF Adria.

15 min

Tokrat poročamo o uspešni vaji Onesnaženje 2017, ki jo je Uprava za pomorstvo skupaj z drugimi pristojnimi službami izvedla v portoroški Marini. Bili smo tudi v Krajinskem parku Strunjan. Tam bi lahko že čez tri leta ugotavljali učinke dobrih praks trajnostnega ribolova v zavarovanih območjih. Ta je na območju celotnega Sredozemlja namreč nujen za ohranitev zdesetkanih ribjih staležev. In posledično tudi za prihodnost ribištva. Tega se še kako zavedajo strunjanski ribiči, ki sodelujejo v evropskem projektu FishMPABlue2 nevladne organizacije WWF Adria.

Slovenski modni oblikovalci in trajnostna moda

5. 1. 2023

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik ponuja gledalcem svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

6 min

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik ponuja gledalcem svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

Lea Rikato Ružič, svetovalka za trajnostni razvoj prometa v Birminghamu

16. 5. 2019

Lea Rikato Ružič v času gospodarske krize v Sloveniji ni našla zadovoljivih ponudb za delo, se ji je pa že med študijem ponudila priložnost za delo v Birminghamu. Tam sta skupaj s partnerjem, prav tako Slovencem, preživela nekaj let, nedavno pa sta se (zlasti) v želji po tem, da otroku omogočita življenje v čim boljšem okolju, vrnila v Ljubljano. Birmingham Lei ostaja v lepem spominu, ki v številnih pogledih ruši predstave o sivem, vlažnem in umazanem (post)industrijskem mestu, v katerem lahko človek kvečjemu hodi od doma na delo in iz službe domov spat.

12 min

Lea Rikato Ružič v času gospodarske krize v Sloveniji ni našla zadovoljivih ponudb za delo, se ji je pa že med študijem ponudila priložnost za delo v Birminghamu. Tam sta skupaj s partnerjem, prav tako Slovencem, preživela nekaj let, nedavno pa sta se (zlasti) v želji po tem, da otroku omogočita življenje v čim boljšem okolju, vrnila v Ljubljano. Birmingham Lei ostaja v lepem spominu, ki v številnih pogledih ruši predstave o sivem, vlažnem in umazanem (post)industrijskem mestu, v katerem lahko človek kvečjemu hodi od doma na delo in iz službe domov spat.

Alternativni vodnik po Japonskem

13. 7. 2022

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

Vodnik po slovenski transverzali

9. 7. 2022

V tokratni poletni različici turistične oddaje smo predstavili Vodnik po slovenski transverzali, ki je nedavno izšel v avtorstvu Jakoba in Aljaža Kende. Predstavlja dragocen stik z deželo in ljudmi in raznoliko biotsko raznovrstnost ob označenih poteh.

20 min

V tokratni poletni različici turistične oddaje smo predstavili Vodnik po slovenski transverzali, ki je nedavno izšel v avtorstvu Jakoba in Aljaža Kende. Predstavlja dragocen stik z deželo in ljudmi in raznoliko biotsko raznovrstnost ob označenih poteh.

Meduze: trajnostni vir hrane v ribogojstvu

14. 8. 2017

Bi jedli meduze, če bi vam jih ponudili kot specialiteto? V azijskem svetu to ni prav nič nenavadno. Povsod po svetu pa danes tudi ni več nenavadna prisotnost ogromnih kolonij meduz. Ko se pojavijo, zagrenijo življenje turistom in domačin kopalcem. Nezadovoljni so ribiči, ki jim meduze polnijo mreže, vplivajo pa tudi na stalež rib. Glavni krivec je seveda človek s svojimi obremenjujočimi dejavnostmi. A znanstveniki zdaj razmišljajo, da bi meduze začeli uporabljati tudi kot trajnostni vir prehrane v ribogojstvu. Tudi v Sloveniji. Prvo raziskavo v tej smeri v sodelovanju z ribogojnico Fonda izvaja biologinja Tjaša Kogovšek z Morske biološke postaje. (Fotografija: Tihomir Makovec)

15 min

Bi jedli meduze, če bi vam jih ponudili kot specialiteto? V azijskem svetu to ni prav nič nenavadno. Povsod po svetu pa danes tudi ni več nenavadna prisotnost ogromnih kolonij meduz. Ko se pojavijo, zagrenijo življenje turistom in domačin kopalcem. Nezadovoljni so ribiči, ki jim meduze polnijo mreže, vplivajo pa tudi na stalež rib. Glavni krivec je seveda človek s svojimi obremenjujočimi dejavnostmi. A znanstveniki zdaj razmišljajo, da bi meduze začeli uporabljati tudi kot trajnostni vir prehrane v ribogojstvu. Tudi v Sloveniji. Prvo raziskavo v tej smeri v sodelovanju z ribogojnico Fonda izvaja biologinja Tjaša Kogovšek z Morske biološke postaje. (Fotografija: Tihomir Makovec)

Trajnostno praznično drevesce

10. 12. 2022

Morda je za prvo polovico decembra še prezgodaj, da bi v celoti okrasili domove, saj se čar božično-novoletnih praznikov razvodeni, v drugi pa že razmišljamo o smrečici. Če se pravim iglavcem težko odrečemo, naberimo le nekaj vej. Sestavimo posebno srečico, kot nam bo pokazal Sebastjan Lipar.

3 min

Morda je za prvo polovico decembra še prezgodaj, da bi v celoti okrasili domove, saj se čar božično-novoletnih praznikov razvodeni, v drugi pa že razmišljamo o smrečici. Če se pravim iglavcem težko odrečemo, naberimo le nekaj vej. Sestavimo posebno srečico, kot nam bo pokazal Sebastjan Lipar.

Vodnik po transverzali

16. 5. 2022

Jakoba J. Kendo so mnogi spoznali kot prevajalca knjig o Harryju Potterju, drugi pa so na njegovo ime postali pozorni, potem ko je prehodil 3.500 kilometrov dolgo Apalaško pot in o tej izkušnji napisal večkrat nagrajeni potopisni roman. Že ob poti skoti 14 ameriških zveznih držav je razmišljal o ustoličenju slovenske Transverzale kot o poti našega združevanja. 1.200 kilometrov je prehodil leta 2019 skupaj s svojima otrokoma in prijatelji ter njihove skupne dogodivščine strnil v še enem potopisnem romanu z naslovom Transverzala. Letošnja novost pa je Vodnik po Transverzali, ki na evropski teren prenaša metodologijo ameriških vodnikov in ga je Jakob J. Kenda pripravil skupaj s sinom Aljažem.

12 min

Jakoba J. Kendo so mnogi spoznali kot prevajalca knjig o Harryju Potterju, drugi pa so na njegovo ime postali pozorni, potem ko je prehodil 3.500 kilometrov dolgo Apalaško pot in o tej izkušnji napisal večkrat nagrajeni potopisni roman. Že ob poti skoti 14 ameriških zveznih držav je razmišljal o ustoličenju slovenske Transverzale kot o poti našega združevanja. 1.200 kilometrov je prehodil leta 2019 skupaj s svojima otrokoma in prijatelji ter njihove skupne dogodivščine strnil v še enem potopisnem romanu z naslovom Transverzala. Letošnja novost pa je Vodnik po Transverzali, ki na evropski teren prenaša metodologijo ameriških vodnikov in ga je Jakob J. Kenda pripravil skupaj s sinom Aljažem.

Vodnik po Tranzverzali

15. 5. 2022

Dragocen stik z deželo in ljudmi, raznoliko biotsko raznovrstnost ob označenih poteh predstavlja Vodnik po Transverzali, ki je nedavno izšel v avtorstvu Jakoba in Aljaža Kenda. Vodnik, kot je zapisal Jakob J. Kenda, s katerim se je pogovarjala Magda Tušar, spodbuja oblike transverzalstva od krajših sprehodov in nekajdnevnih sprehodov do najbolj dragocenega: obhoda celotnega kroga na en mah.

15 min

Dragocen stik z deželo in ljudmi, raznoliko biotsko raznovrstnost ob označenih poteh predstavlja Vodnik po Transverzali, ki je nedavno izšel v avtorstvu Jakoba in Aljaža Kenda. Vodnik, kot je zapisal Jakob J. Kenda, s katerim se je pogovarjala Magda Tušar, spodbuja oblike transverzalstva od krajših sprehodov in nekajdnevnih sprehodov do najbolj dragocenega: obhoda celotnega kroga na en mah.

Grajeno okolje: Alternativni vodnik po Japonski

14. 7. 2022

V Cankarjev dom v Ljubljani je iz Beograda kot v 21. mesto na svetu prišla potujoča razstava ''Grajeno okolje: Alternativni vodnik po Japonski''. Ta potujoča razstava Japonske fundacije, ki je v Ljubljano prišla v sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske v Republiki Sloveniji ter Centrom arhitekture Slovenije, predstavlja skupno osemdeset arhitekturnih in urbanističnih projektov, ki Japonsko predstavljajo v drugačni luči. Matic Ferlan se je o tradicionalni in sodobni japonski arhitekturi, medsebojnem vplivu zahodne in japonske arhitekture, obvladovanju naravnih nesreč in razdelitvi na prefekture ter o odtisih japonske dediščine v slovenski arhitekturi od druge polovice 20. stoletja do danes pogovarjal z Barbaro Viki Šubic s Centra arhitekture Slovenije, Luko Culibergom z Oddelka za azijske študije FF UL, arhitektom Janezom Koželjem ter avtorjema razstave Shunsukom Kurakato in Satoshijem Hachimo. Pisne odgovore kuratorjev razstave na naša vprašanja sta brala Miha Zor in Bernard Stramič, za prevode iz japonščine je poskrbelo Veleposlaništvo Japonske v Republiki Sloveniji. foto: Kristina Bursać / Cankarjev dom

10 min

V Cankarjev dom v Ljubljani je iz Beograda kot v 21. mesto na svetu prišla potujoča razstava ''Grajeno okolje: Alternativni vodnik po Japonski''. Ta potujoča razstava Japonske fundacije, ki je v Ljubljano prišla v sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske v Republiki Sloveniji ter Centrom arhitekture Slovenije, predstavlja skupno osemdeset arhitekturnih in urbanističnih projektov, ki Japonsko predstavljajo v drugačni luči. Matic Ferlan se je o tradicionalni in sodobni japonski arhitekturi, medsebojnem vplivu zahodne in japonske arhitekture, obvladovanju naravnih nesreč in razdelitvi na prefekture ter o odtisih japonske dediščine v slovenski arhitekturi od druge polovice 20. stoletja do danes pogovarjal z Barbaro Viki Šubic s Centra arhitekture Slovenije, Luko Culibergom z Oddelka za azijske študije FF UL, arhitektom Janezom Koželjem ter avtorjema razstave Shunsukom Kurakato in Satoshijem Hachimo. Pisne odgovore kuratorjev razstave na naša vprašanja sta brala Miha Zor in Bernard Stramič, za prevode iz japonščine je poskrbelo Veleposlaništvo Japonske v Republiki Sloveniji. foto: Kristina Bursać / Cankarjev dom

Omizje: Pandemija - priložnost za slovenski turizem?

30. 9. 2020

V oddaji Omizje tokrat o turizmu in pandemiji koronavirusne bolezni. Globalni, evropski in slovenski turizem so se znašli v novih razmerah in zagotovo bo posledice v tej pomembni gospodarski panogi čutiti še leta. Potovalne navade ljudi se spreminjajo, iščejo zelene, varne in trajnostne destinacije. Je to za majhno Slovenijo odlična priložnost za razcvet butičnega in trajnostnega turizma, tudi za destinacije, ki še niso stopile na pot preroda turistične ponudbe? Odgovore bomo iskali s strokovnjaki turističnih znanosti in gospodarstva. Vabljeni k ogledu

60 min

V oddaji Omizje tokrat o turizmu in pandemiji koronavirusne bolezni. Globalni, evropski in slovenski turizem so se znašli v novih razmerah in zagotovo bo posledice v tej pomembni gospodarski panogi čutiti še leta. Potovalne navade ljudi se spreminjajo, iščejo zelene, varne in trajnostne destinacije. Je to za majhno Slovenijo odlična priložnost za razcvet butičnega in trajnostnega turizma, tudi za destinacije, ki še niso stopile na pot preroda turistične ponudbe? Odgovore bomo iskali s strokovnjaki turističnih znanosti in gospodarstva. Vabljeni k ogledu

Trajnostne božične zvezde

3. 12. 2022

Božične zvezde nas že nagovarjajo s prodajnih polic. Dr. Blanko Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani smo poprosili, naj nam pokaže, kako je mogoče to zanimivo mehiško toploljubno rastlino gojiti kot trajnico.

5 min

Božične zvezde nas že nagovarjajo s prodajnih polic. Dr. Blanko Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani smo poprosili, naj nam pokaže, kako je mogoče to zanimivo mehiško toploljubno rastlino gojiti kot trajnico.

Trajnostni razvoj ali zakaj mi je mar za naš planet?

12. 3. 2018

V Evropi smo bili letos priča ekstremnemu mrazu in močnim snežnim neurjem. Kako je torej možno, da se naš planet segreva? Znanstveniki že dolgo časa opozarjajo na podnebne spremembe, ki so posledica človekovega poseganja v naravo. Zdaj se zdi, da jih res ne moremo več ignorirati. Kaj pomeni ogljični odtis, kaj je to trajnosti razvoj in kako lahko vsak sam pomaga ohraniti naš planet? V soboto med deveto in deseto v oddaji Hudo!, s finalistkami letošnjega Eko kviza iz OŠ Dravlje in Slovensko fundacijo za trajnosti razvoj Umanotera.

33 min

V Evropi smo bili letos priča ekstremnemu mrazu in močnim snežnim neurjem. Kako je torej možno, da se naš planet segreva? Znanstveniki že dolgo časa opozarjajo na podnebne spremembe, ki so posledica človekovega poseganja v naravo. Zdaj se zdi, da jih res ne moremo več ignorirati. Kaj pomeni ogljični odtis, kaj je to trajnosti razvoj in kako lahko vsak sam pomaga ohraniti naš planet? V soboto med deveto in deseto v oddaji Hudo!, s finalistkami letošnjega Eko kviza iz OŠ Dravlje in Slovensko fundacijo za trajnosti razvoj Umanotera.

Prihodnost marikulture je trajnost

19. 12. 2022

Misli na morju, noge v lavorju je naslov virtualne ozaveščevalne akcije o pomenu marikulture. Domislili so jo v naši edini morski ribogojnici Fonda v Seči, podprl jo je evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. Razvoj marikulture, oziroma, akvakulture je tudi eden od strateških ciljev Evropske komisije na področju pridobivanja hrane z manjšim ogljičnim odtisom. Poudarek pri tem je trajnost te dejavnosti, ki je sicer lahko zelo obremenjujoča za okolje. Sploh ob dejstvu, da je na svetovni ravni eden najhitreje rastočih prehranskih sektorjev. Kaj torej v primeru gojenja rib, školjk in alg pomeni trajnost? Kako ji sledijo v naši ribogojnici v Seči? Katera marikultura je najbolj trajnostna in kako lahko pri uresničevanju zelenih ciljev pomaga znanost? Na ta vprašanja tokrat iščemo odgovore z direktorico Ribogojnice Fonda, dr. Ireno Fonda, našim največjim školjkarjem Mitjo Petričem in dr. Cécilom Muellenbergom z Znanstveno raziskovalnega središča Koper, ki raziskuje področja zdravstva, prehrane in staranja. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

18 min

Misli na morju, noge v lavorju je naslov virtualne ozaveščevalne akcije o pomenu marikulture. Domislili so jo v naši edini morski ribogojnici Fonda v Seči, podprl jo je evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. Razvoj marikulture, oziroma, akvakulture je tudi eden od strateških ciljev Evropske komisije na področju pridobivanja hrane z manjšim ogljičnim odtisom. Poudarek pri tem je trajnost te dejavnosti, ki je sicer lahko zelo obremenjujoča za okolje. Sploh ob dejstvu, da je na svetovni ravni eden najhitreje rastočih prehranskih sektorjev. Kaj torej v primeru gojenja rib, školjk in alg pomeni trajnost? Kako ji sledijo v naši ribogojnici v Seči? Katera marikultura je najbolj trajnostna in kako lahko pri uresničevanju zelenih ciljev pomaga znanost? Na ta vprašanja tokrat iščemo odgovore z direktorico Ribogojnice Fonda, dr. Ireno Fonda, našim največjim školjkarjem Mitjo Petričem in dr. Cécilom Muellenbergom z Znanstveno raziskovalnega središča Koper, ki raziskuje področja zdravstva, prehrane in staranja. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Vklop – Trajnostna moda

24. 11. 2022

Tema tokratne oddaje je trajnostna moda. Gostji na daljavo sta modna oblikovalka Tjaša Škapin in svetovalka za celovito podobo osebnosti Lea Pisani. V studiu postavljajo vprašanja dijaki višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Voditeljica Barbara Ferluga pa v rubriki U120 spregovori o 34. členu italijanske ustave. Uredništvo Poljanka Doljak, Nataša Ferletič, Barbara Ferluga, Jan Leopoli. Režija Jan Leopoli.

30 min

Tema tokratne oddaje je trajnostna moda. Gostji na daljavo sta modna oblikovalka Tjaša Škapin in svetovalka za celovito podobo osebnosti Lea Pisani. V studiu postavljajo vprašanja dijaki višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Voditeljica Barbara Ferluga pa v rubriki U120 spregovori o 34. členu italijanske ustave. Uredništvo Poljanka Doljak, Nataša Ferletič, Barbara Ferluga, Jan Leopoli. Režija Jan Leopoli.

Celostna ekologija

21. 2. 2021

Papež Frančišek nas z verskimi voditelji spodbuja k prizadevanju za celostno ekologijo. Namen postnega časa je, da nas odvrne od tistega, kar nas zasužnjuje ter nam krati življenje in svobodo. »Kakšen svet želimo zapustiti mladim?« nas sprašuje papež Frančišek. Z verskimi voditelji nas spodbuja k prizadevanju za celostno ekologijo, saj je onesnaževanje okolja žgoč problem našega časa. Poziva k ohranjanju zemlje in človeških življenj. O pomenu varovanja okolja se otroci učijo v šoli in tudi pri verouku, a za celostno ekologijo se moramo tudi pri nas še odločneje zavzeti. Pred 300 leti je kapucin, pater Romuald Marušič, napisal Škofjeloški pasijon, prvo dramsko besedilo v slovenščini. Z njim je želel svetopisemske zgodbe o Kristusovem trpljenju in smrti približati preprostemu človeku. Ob postajah križevega pota premišljujemo Kristusovo in tudi svoje trpljenje. Pater Hugolin Sattner, ki se je rodil pred 170-imi leti, je svoje misli prelil v glasbo. Pustna sobotna iskrica letos ni bila plesna, bila pa je dobrodelna. Zbrana sredstva so namenjena otrokom v Braziliji, kjer deluje slovenska misijonarka, sestra Agata Kociper. Danica Perme pa nas v postnem času vabi k obisku Podbrezij. Bogato sakralno kulturno dediščino majhne vasice in njene znamenite osebnosti je zapisala tudi v monografijo.

35 min

Papež Frančišek nas z verskimi voditelji spodbuja k prizadevanju za celostno ekologijo. Namen postnega časa je, da nas odvrne od tistega, kar nas zasužnjuje ter nam krati življenje in svobodo. »Kakšen svet želimo zapustiti mladim?« nas sprašuje papež Frančišek. Z verskimi voditelji nas spodbuja k prizadevanju za celostno ekologijo, saj je onesnaževanje okolja žgoč problem našega časa. Poziva k ohranjanju zemlje in človeških življenj. O pomenu varovanja okolja se otroci učijo v šoli in tudi pri verouku, a za celostno ekologijo se moramo tudi pri nas še odločneje zavzeti. Pred 300 leti je kapucin, pater Romuald Marušič, napisal Škofjeloški pasijon, prvo dramsko besedilo v slovenščini. Z njim je želel svetopisemske zgodbe o Kristusovem trpljenju in smrti približati preprostemu človeku. Ob postajah križevega pota premišljujemo Kristusovo in tudi svoje trpljenje. Pater Hugolin Sattner, ki se je rodil pred 170-imi leti, je svoje misli prelil v glasbo. Pustna sobotna iskrica letos ni bila plesna, bila pa je dobrodelna. Zbrana sredstva so namenjena otrokom v Braziliji, kjer deluje slovenska misijonarka, sestra Agata Kociper. Danica Perme pa nas v postnem času vabi k obisku Podbrezij. Bogato sakralno kulturno dediščino majhne vasice in njene znamenite osebnosti je zapisala tudi v monografijo.

»Pesem žalno poje«

21. 2. 2021

Tenorist Fernando Mejías je ob spremljavi organista Gregorja Klančiča zapel pesem slovenskega skladatelja Hugolina Sattnerja »Pesem žalno poje«.

1 min

Tenorist Fernando Mejías je ob spremljavi organista Gregorja Klančiča zapel pesem slovenskega skladatelja Hugolina Sattnerja »Pesem žalno poje«.

Podbreška znamenja vere in kulture

21. 2. 2021

Kulturno društvo Podbrezje, ki si že dvajset let prizadeva za ohranitev bogate kulturne in sakralne dediščine tamkajšnjega območja na Gorenjskem, je lani izdalo monografijo "Podbreška znamenja vere in kulture". Njena avtorica, predsednica društva Dragica Perne, v svoji bogato ilustrirani knjigi predstavlja najlepšo kiparsko gotsko umetnost. Ta obsega cerkvico Žalostne Matere Božje s kapelo, lok romarskih kapelic s križevim potom s Kalvarijo. Spominski park znamenitih Podbrežanov, med katerimi je tudi znamenita domačinka in slikarka Ivana Kobilca. V knjigi je predstavljena tudi kulinarična posebnost Podbrezja, Podbreška potica.

2 min

Kulturno društvo Podbrezje, ki si že dvajset let prizadeva za ohranitev bogate kulturne in sakralne dediščine tamkajšnjega območja na Gorenjskem, je lani izdalo monografijo "Podbreška znamenja vere in kulture". Njena avtorica, predsednica društva Dragica Perne, v svoji bogato ilustrirani knjigi predstavlja najlepšo kiparsko gotsko umetnost. Ta obsega cerkvico Žalostne Matere Božje s kapelo, lok romarskih kapelic s križevim potom s Kalvarijo. Spominski park znamenitih Podbrežanov, med katerimi je tudi znamenita domačinka in slikarka Ivana Kobilca. V knjigi je predstavljena tudi kulinarična posebnost Podbrezja, Podbreška potica.

300 let Škofjeloškega pasijona

21. 2. 2021

Letos bo minilo 300 let od nastanka Škofjeloškega pasijona. Gre za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini ter najstarejšo v celoti ohranjeno režijsko knjigo v Evropi. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon, ki ga je napisal kapucin p. Romuald, vpisan na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

3 min

Letos bo minilo 300 let od nastanka Škofjeloškega pasijona. Gre za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini ter najstarejšo v celoti ohranjeno režijsko knjigo v Evropi. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon, ki ga je napisal kapucin p. Romuald, vpisan na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Pustna sobotna iskrica

21. 2. 2021

Na pustno soboto je tudi letos, že devetnajstič zapovrstjo, potekala »Pustna sobotna iskrica«. Dobrodelno akcijo sta pripravila Radio Ognjišče in Misijonsko središče Slovenije. Pustni ples je zaradi epidemije koronavirusne bolezni odpadel, poslušalci pa so kljub temu odprli svoja srca in podprli dobrodelnost. Za misijon v Braziliji, kjer deluje s. Agata Kociper, so zbrali kar 197.433 evrov.

2 min

Na pustno soboto je tudi letos, že devetnajstič zapovrstjo, potekala »Pustna sobotna iskrica«. Dobrodelno akcijo sta pripravila Radio Ognjišče in Misijonsko središče Slovenije. Pustni ples je zaradi epidemije koronavirusne bolezni odpadel, poslušalci pa so kljub temu odprli svoja srca in podprli dobrodelnost. Za misijon v Braziliji, kjer deluje s. Agata Kociper, so zbrali kar 197.433 evrov.