Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Shranjeno V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Bodi režiser
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Zaključi urejanje
Seznam
Shranjeno
Zaključi urejanje
Zadnje dodano
1. mesto v kategoriji mediji na Websi 2022

S-prehodi

TV oddaja

Gašper Malej, prevajalec

28. 11. 2022

Italijanski pisatelj Italo Calvino je po vzoru bratov Grimm leta 1956 pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic. Ob stoti obletnici avtorjevega rojstva naposled dobivamo tudi v slovenščini celoten prevod te bogate in raznolike pripovedovalske klasike - 200 zgodb v dveh knjigah. Delo, izdano pri založbi Mladinska knjiga, je nastalo v prevodu tokratnega gosta naše oddaje, Gašperja Maleja.

32 min

Italijanski pisatelj Italo Calvino je po vzoru bratov Grimm leta 1956 pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic. Ob stoti obletnici avtorjevega rojstva naposled dobivamo tudi v slovenščini celoten prevod te bogate in raznolike pripovedovalske klasike - 200 zgodb v dveh knjigah. Delo, izdano pri založbi Mladinska knjiga, je nastalo v prevodu tokratnega gosta naše oddaje, Gašperja Maleja.

S-prehodi: Gašper Malej, prevajalec

24. 11. 2022

Italijanski pisatelj Italo Calvino je po vzoru bratov Grimm leta 1956 pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic. Ob stoti obletnici avtorjevega rojstva naposled dobivamo tudi v slovenščini celoten prevod te bogate in raznolike pripovedovalske klasike - 200 zgodb v dveh knjigah. Delo, izdano pri založbi Mladinska knjiga, je nastalo v prevodu tokratnega gosta naše oddaje, Gašperja Maleja.

32 min

Italijanski pisatelj Italo Calvino je po vzoru bratov Grimm leta 1956 pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic. Ob stoti obletnici avtorjevega rojstva naposled dobivamo tudi v slovenščini celoten prevod te bogate in raznolike pripovedovalske klasike - 200 zgodb v dveh knjigah. Delo, izdano pri založbi Mladinska knjiga, je nastalo v prevodu tokratnega gosta naše oddaje, Gašperja Maleja.

Ubald Vrabec: njegova glasba, njegov čas

21. 11. 2022

Ob 30. obletnici smrti tržaškega skladatelja, dirigenta in pedagoga Ubalda Vrabca je nastala dvojezična dokumentarna razstava Ubald Vrabec: njegova glasba, njegov čas. V naslednji oddaji S-prehodov se bomo poklonili njegovemu delu z avtorjema razstave Gabrielo Caharija in Gorazdom Bajcem.

31 min

Ob 30. obletnici smrti tržaškega skladatelja, dirigenta in pedagoga Ubalda Vrabca je nastala dvojezična dokumentarna razstava Ubald Vrabec: njegova glasba, njegov čas. V naslednji oddaji S-prehodov se bomo poklonili njegovemu delu z avtorjema razstave Gabrielo Caharija in Gorazdom Bajcem.

Matej Arčon

14. 11. 2022

Slovenija sodi med najbolj značilna kontaktna območja v Evropi. Slovenski robni, se pravi obmejni in manjšinski družbeni prostori prinašajo preštevilna grajenja skupnega kulturnega in gospodarskega prostora. Priča smo bili že marsikateremu konfliktu, ki se je preoblikoval v območja mednarodne koeksistence in sodelovanja. Zato pa je potreben dejaven in pogumen pristop same države Slovenije in njenih manjšinskih skupnosti. Z nami je Matej Arčon, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.

28 min

Slovenija sodi med najbolj značilna kontaktna območja v Evropi. Slovenski robni, se pravi obmejni in manjšinski družbeni prostori prinašajo preštevilna grajenja skupnega kulturnega in gospodarskega prostora. Priča smo bili že marsikateremu konfliktu, ki se je preoblikoval v območja mednarodne koeksistence in sodelovanja. Zato pa je potreben dejaven in pogumen pristop same države Slovenije in njenih manjšinskih skupnosti. Z nami je Matej Arčon, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Franko Korošec, igralec

7. 11. 2022

Smeh je nujna začimba za kakovostno in dolgo življenje, humor pa je njen sladkor. Tega se dobro zaveda naš gost. Poznamo ga predvsem po vlogi gostilničarja Marka v nanizanki Ena žlahtna štorija, a v svoji karieri je odigral nešteto vlog, tako na gledaliških deskah kot na filmskem platnu. Z nami je tržaški igralec in komik Franko Korošec.

29 min

Smeh je nujna začimba za kakovostno in dolgo življenje, humor pa je njen sladkor. Tega se dobro zaveda naš gost. Poznamo ga predvsem po vlogi gostilničarja Marka v nanizanki Ena žlahtna štorija, a v svoji karieri je odigral nešteto vlog, tako na gledaliških deskah kot na filmskem platnu. Z nami je tržaški igralec in komik Franko Korošec.

Slovenci na Hrvaškem

31. 10. 2022

Tokrat je z nami poslanka hrvaškega parlamenta Barbara Antolić Vupora, ki je hkrati prva pripadnica slovenske skupnosti v Saboru, kar se je zgodilo prvič v 30-letni zgodovini hrvaškega parlamenta. Je zelo aktivna članica slovenske narodne manjšine ter organizatorka številnih pobud, ki je že v predvolilnem času pred dvema letoma napovedala, da se bo v primeru izvolitve aktivno zavzemala za pravice slovenske narodne manjšine, čeprav je pot v sabor uspela preko stranke socialnih demokratov in kot ne predstavnica narodnih manjšin.

31 min

Tokrat je z nami poslanka hrvaškega parlamenta Barbara Antolić Vupora, ki je hkrati prva pripadnica slovenske skupnosti v Saboru, kar se je zgodilo prvič v 30-letni zgodovini hrvaškega parlamenta. Je zelo aktivna članica slovenske narodne manjšine ter organizatorka številnih pobud, ki je že v predvolilnem času pred dvema letoma napovedala, da se bo v primeru izvolitve aktivno zavzemala za pravice slovenske narodne manjšine, čeprav je pot v sabor uspela preko stranke socialnih demokratov in kot ne predstavnica narodnih manjšin.

Slovenski klub v Trstu

24. 10. 2022

Slovenski klub v Trstu vstopa v šestdeseto sezono delovanja. V tržaškem mestnem središču deluje že od povojnih let. Že od njegovega prvega predsednika, to je bil slikar Robert Hlavaty, si klub prizadeva za večjo vidljivost slovenske narodne skupnosti in prireja raznovrstne kulturne dogodke. V zadnjih letih je klub posebno pozornost posvetil dialogu z večinskim prebivalstvom Trsta. Eden zadnjih dogodkov je zelo odmevna literarna turneja romana In ljubezen tudi Draga Jančarja v Trstu, Vidmu in Gorici. Z nami je Martin Lissiach, vodilna sila kluba, ki pogosto nastopa v vlogi povezovalca dogodkov ali bolje rečeno povezovalca narodov.

30 min

Slovenski klub v Trstu vstopa v šestdeseto sezono delovanja. V tržaškem mestnem središču deluje že od povojnih let. Že od njegovega prvega predsednika, to je bil slikar Robert Hlavaty, si klub prizadeva za večjo vidljivost slovenske narodne skupnosti in prireja raznovrstne kulturne dogodke. V zadnjih letih je klub posebno pozornost posvetil dialogu z večinskim prebivalstvom Trsta. Eden zadnjih dogodkov je zelo odmevna literarna turneja romana In ljubezen tudi Draga Jančarja v Trstu, Vidmu in Gorici. Z nami je Martin Lissiach, vodilna sila kluba, ki pogosto nastopa v vlogi povezovalca dogodkov ali bolje rečeno povezovalca narodov.

Kraška ohcet

17. 10. 2022

Po devetletnem premoru je v Repnu ponovno zaživel edinsvetni kraški praznik Kraška ohcet. Obred, ki je zaživel leta 1968, se naslanja na zgodovinske in etnološke zapise ljudskih ženitovanjskih šeg na Krasu v drugi polovici 19. stoletja. Koliko je pomembno ohranjanje tradicij, šeg in navad? O tem se bomo pogovarjali z Vesno Guštin, predsednico kulturnega društva Kraški dom in z Edijem Krausom, predsednikom zadruge Naš Kras

30 min

Po devetletnem premoru je v Repnu ponovno zaživel edinsvetni kraški praznik Kraška ohcet. Obred, ki je zaživel leta 1968, se naslanja na zgodovinske in etnološke zapise ljudskih ženitovanjskih šeg na Krasu v drugi polovici 19. stoletja. Koliko je pomembno ohranjanje tradicij, šeg in navad? O tem se bomo pogovarjali z Vesno Guštin, predsednico kulturnega društva Kraški dom in z Edijem Krausom, predsednikom zadruge Naš Kras

Evelina Umek

10. 10. 2022

Današnja gostja spada med najbolj znane in plodovite besedne ustvarjalke na Tržaškem. Pisateljica in novinarka je bila zaposlena v založništvu in na RTV Slovenija, kjer je bila do upokojitve tudi odgovorna urednica otroškega in mladinskega programa. Podpisala je številne radijske oddaje za otroke in mladino, televizijske scenarije, pravljice in romane. Z nami je Evelina Umek.

29 min

Današnja gostja spada med najbolj znane in plodovite besedne ustvarjalke na Tržaškem. Pisateljica in novinarka je bila zaposlena v založništvu in na RTV Slovenija, kjer je bila do upokojitve tudi odgovorna urednica otroškega in mladinskega programa. Podpisala je številne radijske oddaje za otroke in mladino, televizijske scenarije, pravljice in romane. Z nami je Evelina Umek.

Primož Sturman, pisatelj, zgodovinar, publicist

30. 5. 2022

Z nami bo pisatelje, zgodovinar in publicist Primož Sturman. Obmejni prostor, medkulturna srečevanja, razpršenost identitet. Kako vse to ubesediti v literaturi? Vabljeni k ogledu.

29 min

Z nami bo pisatelje, zgodovinar in publicist Primož Sturman. Obmejni prostor, medkulturna srečevanja, razpršenost identitet. Kako vse to ubesediti v literaturi? Vabljeni k ogledu.

Kulturni center Lojze Bratuž

23. 5. 2022

Kulturni center Lojze Bratuž, eden od dveh slovenskih kulturnih hramov v Gorici, obeležuje 60-letnico delovanja. Zahtevnih začetnih časov, številnih izzivov in uspehov se bomo spomnili z gostjo Franko Žgavec, zborovodkinjo Vokalne skupine Vinika, profesorico solopetja v Gorici in ravnateljico Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici . Kakšni so izzivi tega pomembnega vozlišča kulturnega ustvarjanja in družbenega življenja slovenske skupnosti na Goriškem? Kako se ozira v prihodnost ustanova, ki je tudi ena osrednjih prizorišč umetnosti, športa in izobraževanja?

29 min

Kulturni center Lojze Bratuž, eden od dveh slovenskih kulturnih hramov v Gorici, obeležuje 60-letnico delovanja. Zahtevnih začetnih časov, številnih izzivov in uspehov se bomo spomnili z gostjo Franko Žgavec, zborovodkinjo Vokalne skupine Vinika, profesorico solopetja v Gorici in ravnateljico Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici . Kakšni so izzivi tega pomembnega vozlišča kulturnega ustvarjanja in družbenega življenja slovenske skupnosti na Goriškem? Kako se ozira v prihodnost ustanova, ki je tudi ena osrednjih prizorišč umetnosti, športa in izobraževanja?

Andreja Duhovnik Antoni

16. 5. 2022

Z nami bo večkratna nagrajenka na področju šolstva Andreja Duhovnik Antoni. S kakšnimi izzivi se spoprijemajo profesorji in dijaki ter učenci v zamejstvu? Kakšna je prihodnost slovenske besede onkraj naših meja?

31 min

Z nami bo večkratna nagrajenka na področju šolstva Andreja Duhovnik Antoni. S kakšnimi izzivi se spoprijemajo profesorji in dijaki ter učenci v zamejstvu? Kakšna je prihodnost slovenske besede onkraj naših meja?

Margherita Trusgnach, festival Senjam Beneške piesmi

9. 5. 2022

K razvoju glasbe na Videmskem, pa tudi promocije in uveljavljanja slovenske in narečne besede je nedvomno veliko prispeval Senjam beneške piesmi, festival beneške glasbe, ki ga je pred že 45 leti začelo prirejati Kulturno društvo Rečan Aldo Klodič. Z nami je pesnica in kulturna delavka Margherita Trusgnach, članica kulturnega društva Rečan Aldo Klodič.

30 min

K razvoju glasbe na Videmskem, pa tudi promocije in uveljavljanja slovenske in narečne besede je nedvomno veliko prispeval Senjam beneške piesmi, festival beneške glasbe, ki ga je pred že 45 leti začelo prirejati Kulturno društvo Rečan Aldo Klodič. Z nami je pesnica in kulturna delavka Margherita Trusgnach, članica kulturnega društva Rečan Aldo Klodič.

Milan Bufon, geograf

2. 5. 2022

Na tržaškem podeželju se je v 105 letih prebivalstvo slovensko govorečih zmanjšalo za 58%. Monografija Ethnos in topos obravnava spreminjanje etnične in socialne strukture zgodovinsko slovenskih krajev na tržaškem ozemlju. Naše povabilo v studio je sprejel geograf in avtor nove znanstvene monografije Milan Bufon.

29 min

Na tržaškem podeželju se je v 105 letih prebivalstvo slovensko govorečih zmanjšalo za 58%. Monografija Ethnos in topos obravnava spreminjanje etnične in socialne strukture zgodovinsko slovenskih krajev na tržaškem ozemlju. Naše povabilo v studio je sprejel geograf in avtor nove znanstvene monografije Milan Bufon.

Maestro Igor Coretti Kuret, umetniški vodja Evropskega mladinskega simfoničnega orkestra ESYO

25. 4. 2022

Tokrat se nam je v studiu pridružil maestro Igor Coretti Kuret iz Trsta, umetniški vodja Evropskega mladinskega simfoničnega orkestra ESYO, ki bo letos poleti po dveletnem premoru zaradi pandemije ponovno zazvenel. Mladinski simfonični orkester je v skoraj tridesetih letih neprekinjenega delovanja angažiral več kot 2500 mladih glasbenikov in preko štirideset mentorjev iz 25 evropskih držav. Orkester je nastopil s samojstojnimi koncerti v nakprestižnejših avropskih dvoranah, tudi z mednarodno uveljavljenimi solisti, kot so Uto Ughi, Giovanna Angeleri, Anna Tifu, Stanko Arnold, Miha Pogačnik in drugi.

32 min

Tokrat se nam je v studiu pridružil maestro Igor Coretti Kuret iz Trsta, umetniški vodja Evropskega mladinskega simfoničnega orkestra ESYO, ki bo letos poleti po dveletnem premoru zaradi pandemije ponovno zazvenel. Mladinski simfonični orkester je v skoraj tridesetih letih neprekinjenega delovanja angažiral več kot 2500 mladih glasbenikov in preko štirideset mentorjev iz 25 evropskih držav. Orkester je nastopil s samojstojnimi koncerti v nakprestižnejših avropskih dvoranah, tudi z mednarodno uveljavljenimi solisti, kot so Uto Ughi, Giovanna Angeleri, Anna Tifu, Stanko Arnold, Miha Pogačnik in drugi.

Kristjan Stopar in Damjan Košuta o filmu Kamen in les

18. 4. 2022

Za gradnjo na Krasu so v preteklosti uporabljali le tiste materiale, ki so jih imeli v bližini, zato prevladujejo kamnite hiše in kamnite ograje. Les je bil nekdaj redek in dragocen, zato so ga uporabljali le za najnujnejše elemente. O tem v dokumentarcu Kraška zgodba: kamen in les, in v naslednji oddaji S-prehodov z avtorjema Damjanom Košuto in Kristjanom Stoparjem.

31 min

Za gradnjo na Krasu so v preteklosti uporabljali le tiste materiale, ki so jih imeli v bližini, zato prevladujejo kamnite hiše in kamnite ograje. Les je bil nekdaj redek in dragocen, zato so ga uporabljali le za najnujnejše elemente. O tem v dokumentarcu Kraška zgodba: kamen in les, in v naslednji oddaji S-prehodov z avtorjema Damjanom Košuto in Kristjanom Stoparjem.

Sava in Jolanda, prvi slovenski pomorščakinji

11. 4. 2022

Sava Kaluža in Jolanda Gruden sta bili prvi slovenski in jugoslovanski pomorščakinji, ki sta bili izšolani in vkrcani na trgovske ladje. To predstavlja začetek vstopa Slovenk in Jugoslovank v tradicionalni moški poklic. V oddaji S-prehodi sta nas obiskali Alida Mažer, hčerka Jolande Gruden in avtorica knjige dr.Nadja Terčon.

31 min

Sava Kaluža in Jolanda Gruden sta bili prvi slovenski in jugoslovanski pomorščakinji, ki sta bili izšolani in vkrcani na trgovske ladje. To predstavlja začetek vstopa Slovenk in Jugoslovank v tradicionalni moški poklic. V oddaji S-prehodi sta nas obiskali Alida Mažer, hčerka Jolande Gruden in avtorica knjige dr.Nadja Terčon.

Marjan Kravos, scenograf

4. 4. 2022

Scenografijo večinoma razumemo le kot oblikovanje uprizoritvenega prostora in ne kot področje znanstvenega preučevanja. Diskurz, ki bi se posvečal scenskemu oblikovanju in scenografiji, je podhranjen. Kako lahko scenograf zaznamuje in oblikuje podobo, status in uspehe gledališča, nam razkrivajo sedemdeset scenografij Marjana Kravos, zamejskega slikarja, grafika in scenografa. Združenje dramskih umetnikov Slovenije mu je pred nekaj dnevi podelilo nagrado za življenjsko delo Polde Bibič.

30 min

Scenografijo večinoma razumemo le kot oblikovanje uprizoritvenega prostora in ne kot področje znanstvenega preučevanja. Diskurz, ki bi se posvečal scenskemu oblikovanju in scenografiji, je podhranjen. Kako lahko scenograf zaznamuje in oblikuje podobo, status in uspehe gledališča, nam razkrivajo sedemdeset scenografij Marjana Kravos, zamejskega slikarja, grafika in scenografa. Združenje dramskih umetnikov Slovenije mu je pred nekaj dnevi podelilo nagrado za življenjsko delo Polde Bibič.

Katarina Modic, Caritas Trst in Matjaž Poniž, Rdeči križ Koper

28. 3. 2022

Dnevno v Italijo prek Furlanije Julijske krajine vstopi več kot 10 tisoč beguncev iz Ukrajine. Večina jih pot nadaljuje v večja mesta, pa tudi v Francijo in Španijo. Rdeči križ in Karitas pomagata v vojni prizadetim prebivalcem, ki obupano iščejo varno zatočišče tako v zahodni Ukrajini kot v tujini. V naslednji oddaji S-prehodov se bomo pogovorili z referentko tržaškega Caritasa Katarino Modic in Matjažem Ponižem Rdečega križa Koper.

30 min

Dnevno v Italijo prek Furlanije Julijske krajine vstopi več kot 10 tisoč beguncev iz Ukrajine. Večina jih pot nadaljuje v večja mesta, pa tudi v Francijo in Španijo. Rdeči križ in Karitas pomagata v vojni prizadetim prebivalcem, ki obupano iščejo varno zatočišče tako v zahodni Ukrajini kot v tujini. V naslednji oddaji S-prehodov se bomo pogovorili z referentko tržaškega Caritasa Katarino Modic in Matjažem Ponižem Rdečega križa Koper.

Bogdan Kralj, ravnatelj Glasbene matice Furlanije Julijske krajine v Trstu

21. 3. 2022

Tokrat se nam je v studiu pridružil Bogdan Kralj, ravnatelj Glasbene matice Furlanije Julijske krajine s sedežem v Trstu. Pianist, zborovski dirigent Bogdan Kralj v teh dneh zaključuje svoje več kot trideset letno aktivno udejstvovanje kot ravnatelj tržaške Glasbene matice, ki je z več kot 1000 učenci največja slovenska glasbena šola v zamejstvu. Spregovorila bova o prihodnosti slovenskega glasbenega izobraževanja v Italiji, o neizvajanju 15. člena zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2000, ki jasno določa pravni status Glasbene matice, o novih glasbenih licejih in še o marsičem.

31 min

Tokrat se nam je v studiu pridružil Bogdan Kralj, ravnatelj Glasbene matice Furlanije Julijske krajine s sedežem v Trstu. Pianist, zborovski dirigent Bogdan Kralj v teh dneh zaključuje svoje več kot trideset letno aktivno udejstvovanje kot ravnatelj tržaške Glasbene matice, ki je z več kot 1000 učenci največja slovenska glasbena šola v zamejstvu. Spregovorila bova o prihodnosti slovenskega glasbenega izobraževanja v Italiji, o neizvajanju 15. člena zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2000, ki jasno določa pravni status Glasbene matice, o novih glasbenih licejih in še o marsičem.

Tatjana Jercog, pianistka, skladateljica, glasbena pedagoginja

14. 3. 2022

Zveza kulturnih društev mesta Koper je podelila priznanaj in plakete za dosežka. V oddaji bomo spoznali dobitnico posebnega priznanja za posebne dosežke na področju organizacije, pianistko, glasbeno pedagoginjo, predsednico društva Prijatelji glasbe in umetniško vodjo Mednarodnega bienala sodobne glasbe Koper, tržačanko Tatjano Jercog.

29 min

Zveza kulturnih društev mesta Koper je podelila priznanaj in plakete za dosežka. V oddaji bomo spoznali dobitnico posebnega priznanja za posebne dosežke na področju organizacije, pianistko, glasbeno pedagoginjo, predsednico društva Prijatelji glasbe in umetniško vodjo Mednarodnega bienala sodobne glasbe Koper, tržačanko Tatjano Jercog.

Fabrizio Polojac, ustanovitelj satirične skupine Vile & Vampi

7. 3. 2022

Več kot dvajset let satirična skupina Vile in Vampi objavlja satirične risbe oziroma vinjete z globalnimi tematikami, s političnimi dogajanji doma in v svetu, z edinim zabavljaškim namenom. V naslednji oddaji S-prehodov ustanovitelj skupine Fabrizio Polojac.

28 min

Več kot dvajset let satirična skupina Vile in Vampi objavlja satirične risbe oziroma vinjete z globalnimi tematikami, s političnimi dogajanji doma in v svetu, z edinim zabavljaškim namenom. V naslednji oddaji S-prehodov ustanovitelj skupine Fabrizio Polojac.

S-prehodi

28. 2. 2022

Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je podelil priznanja in odličija za leto 2021, dve slebrni plaketi sta romali med Slovence v Italijo. V oddaji S-prehodi bomo gostili dobitnici in stebra slovenske kulture Lučko Peterlin Susič in Marino Cernetig.

28 min

Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je podelil priznanja in odličija za leto 2021, dve slebrni plaketi sta romali med Slovence v Italijo. V oddaji S-prehodi bomo gostili dobitnici in stebra slovenske kulture Lučko Peterlin Susič in Marino Cernetig.

Predsednik Društva slovenskih izobražencev iz Trsta Sergij Pahor

21. 2. 2022

V studiu bo z nami Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev iz Trsta, nekdanji radijski časnikar, ki je bil aktivno vpet v življenje in delovanje slovenske manjšine v času osamosvojitve in tudi že leta pred njo. Kot predsednik Društva slovenskih izobražencev je bil in je eden bistvenih nosilcev “ponedeljkovih večerov” sredi Trsta in odmevnih Študijskih dnevov Draga. Med drugim se bova spomnila tudi na 110. obletnico rojstva profesorja Jožeta Peterlina, ki je bil gonilna sila in duša Slovenske prosvete.

32 min

V studiu bo z nami Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev iz Trsta, nekdanji radijski časnikar, ki je bil aktivno vpet v življenje in delovanje slovenske manjšine v času osamosvojitve in tudi že leta pred njo. Kot predsednik Društva slovenskih izobražencev je bil in je eden bistvenih nosilcev “ponedeljkovih večerov” sredi Trsta in odmevnih Študijskih dnevov Draga. Med drugim se bova spomnila tudi na 110. obletnico rojstva profesorja Jožeta Peterlina, ki je bil gonilna sila in duša Slovenske prosvete.

Ribolov in pomorstvo

14. 2. 2022

Morje, bogat vir življenja, je globoko zasidrano v živlejenje tistih, ki ob njem ali z njim živijo. Pomembno je ovrednotiti bogato pomorsko zapuščino teh, ki so s svojim trudom oblikovali ekonomsko sliko obalnega predela. Ribolov je bil prvobitna dejavnost. Kako pomembna pa je pomorska dediščina? O tem v pogovoru s pobudnikom in predsednikom Ribiškega muzeja v Križu pri Trstu Frankom Košuta in Kustosinjo za novejšo zgodovino pomorstva Piranskega Pomorskega muzeja Sergej Mašera, zgodovinarko Nadjo Terčon.

30 min

Morje, bogat vir življenja, je globoko zasidrano v živlejenje tistih, ki ob njem ali z njim živijo. Pomembno je ovrednotiti bogato pomorsko zapuščino teh, ki so s svojim trudom oblikovali ekonomsko sliko obalnega predela. Ribolov je bil prvobitna dejavnost. Kako pomembna pa je pomorska dediščina? O tem v pogovoru s pobudnikom in predsednikom Ribiškega muzeja v Križu pri Trstu Frankom Košuta in Kustosinjo za novejšo zgodovino pomorstva Piranskega Pomorskega muzeja Sergej Mašera, zgodovinarko Nadjo Terčon.

Marij Čuk, pisatelj

7. 2. 2022

Fiamme nere, italijanski prevod romana Črni obroč tržaškega pisatelja in pesnika Marija Čuka so uvrstili med 11 finalistov, nominiranih za italijansko književno nagrado Nabokov, poimenovano po pisatelju Vladimirju Nabokovu. Knjigo, ki je izšla pri tržaški založbi Mladika, je v italijanščino prevedla Martina Clerici. Roman je strokovno žirijo v Apuliji med več 100 romani prepričal s svojo pripovedno in vsebinsko prodornostjo. V studiu se nam je pridružil avtor tega prvega romanskenega opisa o Narodnem domu Marij Čuk.

29 min

Fiamme nere, italijanski prevod romana Črni obroč tržaškega pisatelja in pesnika Marija Čuka so uvrstili med 11 finalistov, nominiranih za italijansko književno nagrado Nabokov, poimenovano po pisatelju Vladimirju Nabokovu. Knjigo, ki je izšla pri tržaški založbi Mladika, je v italijanščino prevedla Martina Clerici. Roman je strokovno žirijo v Apuliji med več 100 romani prepričal s svojo pripovedno in vsebinsko prodornostjo. V studiu se nam je pridružil avtor tega prvega romanskenega opisa o Narodnem domu Marij Čuk.

Jezikovna politika - SLORI

31. 1. 2022

Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak četrtek, ob 18. uri na TV Koper. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.

30 min

Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak četrtek, ob 18. uri na TV Koper. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.

Ilinka Todorovski

24. 1. 2022

RTV Slovenija je v skladu z zakonodajo zapisana tudi k poročanju o življenju in delovanju Slovencev v sosednjih državah. S tem ključno prispeva k vzpostavitvi skupnega slovenskega kulturnega in medijskega prostora. Kako na RTV Slovenija svoje poslanstvo uresničujemo in pokrivamo dogajanje v zamejskem prostoru, nam bo osvetlila Ilinka Todorovski, nekdanja varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, ki jo poznamo s televizijskih ekranov tudi kot novinarko in dopisnico s Hrvaške.

28 min

RTV Slovenija je v skladu z zakonodajo zapisana tudi k poročanju o življenju in delovanju Slovencev v sosednjih državah. S tem ključno prispeva k vzpostavitvi skupnega slovenskega kulturnega in medijskega prostora. Kako na RTV Slovenija svoje poslanstvo uresničujemo in pokrivamo dogajanje v zamejskem prostoru, nam bo osvetlila Ilinka Todorovski, nekdanja varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, ki jo poznamo s televizijskih ekranov tudi kot novinarko in dopisnico s Hrvaške.

dr. Miran Košuta

17. 1. 2022

V studiu se nam je pridružil dr. Miran Košuta, zamejski literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist, redni profesor na Univerzi v Trstu in prejemnik Trubarjevega priznanja za leto 2021, ki ga vsako leto podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. V svojem obsežnem in raznovrstnem znanstvenem opusu se posveča predvsem slovenskim avtorjem iz zamejstva. Svoje poslanstvo predano izpolnjuje tudi na področju medkulturnega dialoga in sodelovanja z italijansko kulturo.

30 min

V studiu se nam je pridružil dr. Miran Košuta, zamejski literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist, redni profesor na Univerzi v Trstu in prejemnik Trubarjevega priznanja za leto 2021, ki ga vsako leto podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. V svojem obsežnem in raznovrstnem znanstvenem opusu se posveča predvsem slovenskim avtorjem iz zamejstva. Svoje poslanstvo predano izpolnjuje tudi na področju medkulturnega dialoga in sodelovanja z italijansko kulturo.

Senatorka Tatjana Rojc

10. 1. 2022

V oddaji gostimo senatorko Tatjano Rojc, ki bo skupaj z nami preletela leto 2021 in odprta vprašanja povezana s Slovenci v Italiji. Seveda pa skupaj pogledamo tudi v izzive novega leta.

28 min

V oddaji gostimo senatorko Tatjano Rojc, ki bo skupaj z nami preletela leto 2021 in odprta vprašanja povezana s Slovenci v Italiji. Seveda pa skupaj pogledamo tudi v izzive novega leta.

dr. Egon Pelikan, predstojnik Inštituta za zgodovino ZRS Koper

3. 1. 2022

Predstojnik Inštituta za zgodovino ZRS Koper, dr. Egon Pelikan, je avtor knjige o slikarju Tonetu Kralju. Monografija je pred petimi leti izšla v slovenskem jeziku, zatem še v angleščini, prav kar tudi v italijanščini, na poti je tudi nemška različica. Dr. Pelikan v knjigi »Tone Kralj prostor in meje« popiše in analizira avtorjeve upodobitve 50-tih cerkva ob meji med Italijo in Slovenijo in njegove podobe zatiranja primorskih Slovencev.

29 min

Predstojnik Inštituta za zgodovino ZRS Koper, dr. Egon Pelikan, je avtor knjige o slikarju Tonetu Kralju. Monografija je pred petimi leti izšla v slovenskem jeziku, zatem še v angleščini, prav kar tudi v italijanščini, na poti je tudi nemška različica. Dr. Pelikan v knjigi »Tone Kralj prostor in meje« popiše in analizira avtorjeve upodobitve 50-tih cerkva ob meji med Italijo in Slovenijo in njegove podobe zatiranja primorskih Slovencev.

Krovni organizaciji Slovencev v Italiji

27. 12. 2021

V tokratni oddaji o temah, ki so še posebej močno oblikovale slovensko skupnost v Italiji v letošnjem letu in o izzivih za v prihodnje. Gostimo predsednico Slovenske kulturno gospodarske zveze – Ksenijo Dobrila in predsednika Sveta slovenskih organizacij – Walterja Bandlja.

30 min

V tokratni oddaji o temah, ki so še posebej močno oblikovale slovensko skupnost v Italiji v letošnjem letu in o izzivih za v prihodnje. Gostimo predsednico Slovenske kulturno gospodarske zveze – Ksenijo Dobrila in predsednika Sveta slovenskih organizacij – Walterja Bandlja.

Pravična trgovina

20. 12. 2021

Gibanje za pravično trgovino predstavlja alternativno obliko trgovanja med proizvajalci in potrošniki in si prizadeva za večjo enakopravnost v mednarodni menjavi. Gostji v oddaji bosta Marija Besednjak iz tržaške pravične trgovine in Živa Lopatič iz zadruge Buna in ljubljanske trgovine 3muhe.

31 min

Gibanje za pravično trgovino predstavlja alternativno obliko trgovanja med proizvajalci in potrošniki in si prizadeva za večjo enakopravnost v mednarodni menjavi. Gostji v oddaji bosta Marija Besednjak iz tržaške pravične trgovine in Živa Lopatič iz zadruge Buna in ljubljanske trgovine 3muhe.

Anja Mugerli, pisateljica

13. 12. 2021

Evropsko nagrado za književnost je nedavno prejela slovenska avtorica Anja Mugerli, ki živi in ustvarja na Goriškem. Nagrado vsako leto prejmejo neuveljavljeni avtorji iz držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa od leta 2009. Nacionalne žirije izberejo zmagovalce iz vsake od sodelujočih držav, doslej so bili nagrajeni le trije slovenski avtorji.

29 min

Evropsko nagrado za književnost je nedavno prejela slovenska avtorica Anja Mugerli, ki živi in ustvarja na Goriškem. Nagrado vsako leto prejmejo neuveljavljeni avtorji iz držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa od leta 2009. Nacionalne žirije izberejo zmagovalce iz vsake od sodelujočih držav, doslej so bili nagrajeni le trije slovenski avtorji.

Slovensko deželno gospodarsko združenje, 75 let

6. 12. 2021

Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki povezuje podjetnike slovenskega rodu v Furlaniji-Julijski krajini in rahlja in obenem krepi gospodarske vezi med državama, praznuje 75 let. Trst, Goriška in Videmska pokrajina in tudi slovenski prostor živi številne povezave, ki so naša čezmenja realnost in so nadaljevanje vizionarske vizije iz časa po drugi svetovni vojni.

30 min

Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki povezuje podjetnike slovenskega rodu v Furlaniji-Julijski krajini in rahlja in obenem krepi gospodarske vezi med državama, praznuje 75 let. Trst, Goriška in Videmska pokrajina in tudi slovenski prostor živi številne povezave, ki so naša čezmenja realnost in so nadaljevanje vizionarske vizije iz časa po drugi svetovni vojni.

Denis Novato

29. 11. 2021

V oddaji gostimo glasbenika, ki je z igranjem harmonike osvojil tako rekoč ves svet. Harmonikar Denis Novato je bil pred kratkim v New Yorku sprejet v svetovno dvorano slavnih harmonikarjev. Junija ga je italijanski predsednik Sergio Mattarella odlikoval z viteškim nazivom italijanske republike.

31 min

V oddaji gostimo glasbenika, ki je z igranjem harmonike osvojil tako rekoč ves svet. Harmonikar Denis Novato je bil pred kratkim v New Yorku sprejet v svetovno dvorano slavnih harmonikarjev. Junija ga je italijanski predsednik Sergio Mattarella odlikoval z viteškim nazivom italijanske republike.

Kakšna "čudna" pomlad! Izziv za podnebne spremembe?

22. 11. 2021

Konec letošnjega maja se je veliko ljudi spraševalo, kaj se je zgodilo z vremenom. Po zelo sneženi zimi, so spomladanske mesece zaznamovale nizke temperature, obilne snežne padavine v gorah in po hribih; v začetku aprila smo imeli celo pozno zmrzal, ki je škodljivo vplivala predvsem na kmetijstvo. A je bilo teh šest mesecev res tako anormalnih? Ljudje so celo podvomili, da se ozračje na planetu dejansko segreva, kot poslušamo že leta. Posamezne vremenske pojave pa prepogosto zamenjujemo s podnebjem. Zmotno je misliti, da ne bi, ob zvišanju povprečne globalne temperature planeta, ponekod moglo priti do hladnih ali snežnih obdobij, tudi v prehodnih letnih časih. Dokumentarec Marca Virgilia in Iva Pecileja poskuša odgovoriti na te dvome in podati znanstveni prerez pojavov v prvih petih mesecih leta 2021. Kako je bilo torej z vremenom v naših krajih?

30 min

Konec letošnjega maja se je veliko ljudi spraševalo, kaj se je zgodilo z vremenom. Po zelo sneženi zimi, so spomladanske mesece zaznamovale nizke temperature, obilne snežne padavine v gorah in po hribih; v začetku aprila smo imeli celo pozno zmrzal, ki je škodljivo vplivala predvsem na kmetijstvo. A je bilo teh šest mesecev res tako anormalnih? Ljudje so celo podvomili, da se ozračje na planetu dejansko segreva, kot poslušamo že leta. Posamezne vremenske pojave pa prepogosto zamenjujemo s podnebjem. Zmotno je misliti, da ne bi, ob zvišanju povprečne globalne temperature planeta, ponekod moglo priti do hladnih ali snežnih obdobij, tudi v prehodnih letnih časih. Dokumentarec Marca Virgilia in Iva Pecileja poskuša odgovoriti na te dvome in podati znanstveni prerez pojavov v prvih petih mesecih leta 2021. Kako je bilo torej z vremenom v naših krajih?

S-prehodi: Maja Blagovič, igralka

15. 11. 2021

Je naša Marija, njen lik iz televizijske nanizanke je pripotoval v vsako slovensko vas. A igralka Maja Blagovič je že davno odkrila in izzvala svoj talent za komične vloge tako na televiziji kot v gledališču. Skupaj z življenjskim sopotnikom, Vladimirjem Jurcem, sta v Trst prišla samo za dve leti in ostala do danes, svoj dom sta si ustvarila na prepišnem Krasu in ves ta čas ostajata zvesta Slovenskemu stalnemu gledališču.

31 min

Je naša Marija, njen lik iz televizijske nanizanke je pripotoval v vsako slovensko vas. A igralka Maja Blagovič je že davno odkrila in izzvala svoj talent za komične vloge tako na televiziji kot v gledališču. Skupaj z življenjskim sopotnikom, Vladimirjem Jurcem, sta v Trst prišla samo za dve leti in ostala do danes, svoj dom sta si ustvarila na prepišnem Krasu in ves ta čas ostajata zvesta Slovenskemu stalnemu gledališču.

Pravljične poti brez meje

8. 11. 2021

Tokrat vabimo na pustolovščino, ki se je pred pravljičnimi sedmimi leti začela na grebenu Kolovrata, od koder so jo brezmejne poti pripeljale v številne zelene doline in ljubke vasice, kjer žvrgoli slovenščina, pa tudi narečna govorica. Sanje o klateškem vodniku, ki podčrtuje neizmeren zaklad kulturne dediščine slovenstva, se nam razkriva skozi ljudske pravljice, so se uresničile avtorici družinskega vodnika "Pravljične poti brez meja" Ireni Cerar. Z nami bo tudi Igor Černo, skrbnik Etnografskega muzeja Bardo v Terski dolini.

29 min

Tokrat vabimo na pustolovščino, ki se je pred pravljičnimi sedmimi leti začela na grebenu Kolovrata, od koder so jo brezmejne poti pripeljale v številne zelene doline in ljubke vasice, kjer žvrgoli slovenščina, pa tudi narečna govorica. Sanje o klateškem vodniku, ki podčrtuje neizmeren zaklad kulturne dediščine slovenstva, se nam razkriva skozi ljudske pravljice, so se uresničile avtorici družinskega vodnika "Pravljične poti brez meja" Ireni Cerar. Z nami bo tudi Igor Černo, skrbnik Etnografskega muzeja Bardo v Terski dolini.

S-prehodi: Oblačilna kultura

1. 11. 2021

V oddaji se tokrat posvetimo oblačilni kulturi Slovencev na našem čezmejnem in prepišnem območju. Obleka o nas razkriva več, kot si upamo misliti. V različne ravni oblačenja nas danes popeljeta Lea Pisani, strokovnjakinja za oblačilno kulturo in igralec Vladimir Jurc.

29 min

V oddaji se tokrat posvetimo oblačilni kulturi Slovencev na našem čezmejnem in prepišnem območju. Obleka o nas razkriva več, kot si upamo misliti. V različne ravni oblačenja nas danes popeljeta Lea Pisani, strokovnjakinja za oblačilno kulturo in igralec Vladimir Jurc.

Slovenske šole v Italiji

25. 10. 2021

Današnjo oddajo namenjamo analizi stanja slovenskih šol v Italiji. V studio smo povabili Igorja Giacominija, predsednika Deželne komisije za slovensko šolstvo in predstojnika Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino in Davida Clodiga, ravnatelja Večstopenjske šole s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom Pavel Petričič v Špetru, ki je od letošnjega šolskega leta tudi ravnatelj Večstopenjske šole v Gorici.

30 min

Današnjo oddajo namenjamo analizi stanja slovenskih šol v Italiji. V studio smo povabili Igorja Giacominija, predsednika Deželne komisije za slovensko šolstvo in predstojnika Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino in Davida Clodiga, ravnatelja Večstopenjske šole s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom Pavel Petričič v Špetru, ki je od letošnjega šolskega leta tudi ravnatelj Večstopenjske šole v Gorici.

Primož Forte

18. 10. 2021

Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak četrtek, ob 18. uri na TV Koper. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.

31 min

Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak četrtek, ob 18. uri na TV Koper. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.

Skozi narečja v Istri z dialektologinjo dr. Suzano Todorović

7. 10. 2021

Pri nas ima skorajda vsaka vas svoj glas. Zaradi številnih hribov, gozdov, rek in težko prehodnih območij, je slovensko ozemlje geografsko zelo pestro, še bolj pestri pa so tudi zato jeziki in kultura. V Istri se vsaj od 7. stoletja dalje prepletata 2 jezikovni tradiciji - slovanska in romanska. Dragoceno ljudsko in jezikovno izročilo raziskuje dialektologinja dr. Suzana Todorović, s katero se bomo sprehodili skozi istrsko krajino/vasi in mesta.

28 min

Pri nas ima skorajda vsaka vas svoj glas. Zaradi številnih hribov, gozdov, rek in težko prehodnih območij, je slovensko ozemlje geografsko zelo pestro, še bolj pestri pa so tudi zato jeziki in kultura. V Istri se vsaj od 7. stoletja dalje prepletata 2 jezikovni tradiciji - slovanska in romanska. Dragoceno ljudsko in jezikovno izročilo raziskuje dialektologinja dr. Suzana Todorović, s katero se bomo sprehodili skozi istrsko krajino/vasi in mesta.

Čezoceanske potniške ladje

31. 5. 2021

Tržaški zaliv je plitvo robno morje, s treh strani omejeno s kopnim, v njem pa je razmeroma malo vode, kar privede do izjemne občutljivosti do ekoloških sprememb. Geomorfološki obraz zaliva opozarja, da so možnosti rabe zelo omejene. Glavni vir izkoriščanja morskega ekosistema je ravno človek. Skrb za upravljanje morja je v ospredju tako v Sloveniji, kot v Italiji. Kako do izboljšanja morja z naravovarstvene plati, kljub povečanju potniškega prometa? Na vprašanje nam odgovarjata Jadran Klinec, direktor Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in Mirko Juretič, strokovnjak za materiale in športni direktor jadralnega kluba Čupa.

30 min

Tržaški zaliv je plitvo robno morje, s treh strani omejeno s kopnim, v njem pa je razmeroma malo vode, kar privede do izjemne občutljivosti do ekoloških sprememb. Geomorfološki obraz zaliva opozarja, da so možnosti rabe zelo omejene. Glavni vir izkoriščanja morskega ekosistema je ravno človek. Skrb za upravljanje morja je v ospredju tako v Sloveniji, kot v Italiji. Kako do izboljšanja morja z naravovarstvene plati, kljub povečanju potniškega prometa? Na vprašanje nam odgovarjata Jadran Klinec, direktor Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in Mirko Juretič, strokovnjak za materiale in športni direktor jadralnega kluba Čupa.

S-prehodi: Lara Komar, igralka

24. 5. 2021

Recept uspeha je mešanica sreče, poguma in garanja. O tem se bomo pogovarjali v novi oddaji S-prehodov z igralko Laro Komar, ki se podaja novemu izzivu naproti, televizijski nanizanki na prvem kanalu Rai Il Paradiso delle Signore (Ženska nebesa).

30 min

Recept uspeha je mešanica sreče, poguma in garanja. O tem se bomo pogovarjali v novi oddaji S-prehodov z igralko Laro Komar, ki se podaja novemu izzivu naproti, televizijski nanizanki na prvem kanalu Rai Il Paradiso delle Signore (Ženska nebesa).

Invazivne tujerodne rastline in živali

17. 5. 2021

Invazivne tujerodne vrste negativno vplivajo na naravo, gospodarstvo ali zdravje ljudi, zato jih v današnjem času obravnavamo kot eno največjih groženj biotski raznovrstnosti. V tokratni oddaji S-prehodov se bomo o tem pogovarjali z biologinjo in zoologinjo Damijano Ota in profesorico Živo Fišer z Oddelka za biodiverziteto FAMNIT-a Univerze na Primorskem. .

29 min

Invazivne tujerodne vrste negativno vplivajo na naravo, gospodarstvo ali zdravje ljudi, zato jih v današnjem času obravnavamo kot eno največjih groženj biotski raznovrstnosti. V tokratni oddaji S-prehodov se bomo o tem pogovarjali z biologinjo in zoologinjo Damijano Ota in profesorico Živo Fišer z Oddelka za biodiverziteto FAMNIT-a Univerze na Primorskem. .

50 let TV Koper – Capodistria

10. 5. 2021

TV Koper – Capodistria obeležuje pol stoletja oddajanja. V vseh tem času je krepila svoj položaj čezmejne televizije, ki v enem združuje oba programa za italijansko narodno skupnost, tako radijskega kot televizijskega skupaj z obema programoma v slovenskem jeziku. To sobivanje je izjemnega pomena za vse narodnostne skupnosti, ki živijo na tem prepišnem ozemlju, na poti do Slovencev v Italiji in na Hrvaškem in obratno, je most do vseh pripadnikov italijanske narodne skupnosti pri nas. TV Koper - Capodistria je ves čas tudi pomemben prinašalec primorskih vsebin v vseslovenski prostor, saj skupaj z dopisniki doseže najbolj oddaljene kraje vse od Kanina do morja in hrvaške Istre.

31 min

TV Koper – Capodistria obeležuje pol stoletja oddajanja. V vseh tem času je krepila svoj položaj čezmejne televizije, ki v enem združuje oba programa za italijansko narodno skupnost, tako radijskega kot televizijskega skupaj z obema programoma v slovenskem jeziku. To sobivanje je izjemnega pomena za vse narodnostne skupnosti, ki živijo na tem prepišnem ozemlju, na poti do Slovencev v Italiji in na Hrvaškem in obratno, je most do vseh pripadnikov italijanske narodne skupnosti pri nas. TV Koper - Capodistria je ves čas tudi pomemben prinašalec primorskih vsebin v vseslovenski prostor, saj skupaj z dopisniki doseže najbolj oddaljene kraje vse od Kanina do morja in hrvaške Istre.

Amir Muratović in film Idealna mesta

29. 4. 2021

V Furlanski nižini se lahko v krogu štiridesetih kilometrov sprehodimo skozi pet mest; Oglej, Gradišče ob Soči, Palmanovo, Torviscoso in Novo Gorico, ki v sebi nosijo idejo idealnega mesta, tako je tudi naslovljen najnovejši dokumentarni film režiserja Amirja Muratovića. Skupaj z njim bomo spoznali Idealna mesta.

29 min

V Furlanski nižini se lahko v krogu štiridesetih kilometrov sprehodimo skozi pet mest; Oglej, Gradišče ob Soči, Palmanovo, Torviscoso in Novo Gorico, ki v sebi nosijo idejo idealnega mesta, tako je tudi naslovljen najnovejši dokumentarni film režiserja Amirja Muratovića. Skupaj z njim bomo spoznali Idealna mesta.

Obnovljivi viri energije

22. 4. 2021

Za dosego zastavljenih dolgoročnih ciljev na področju obnovljivih virov energije bo Slovenija morala zelo omejiti rabo fosilnih goriv in vlagati v obnovljive vire energije. To predstavlja velik izziv pri proizvodnji in distribuciji električne energije, v načinih ogrevanja in v prometu. O strategijah, ki se že izvajajo in ki so usklajene z Evropsko Unijo, bosta spregovorila Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Republike Slovenije in Boštjan Mljač, namestnik direktorja pri Goriški Lokalni Energetski Agenciji.

28 min

Za dosego zastavljenih dolgoročnih ciljev na področju obnovljivih virov energije bo Slovenija morala zelo omejiti rabo fosilnih goriv in vlagati v obnovljive vire energije. To predstavlja velik izziv pri proizvodnji in distribuciji električne energije, v načinih ogrevanja in v prometu. O strategijah, ki se že izvajajo in ki so usklajene z Evropsko Unijo, bosta spregovorila Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Republike Slovenije in Boštjan Mljač, namestnik direktorja pri Goriški Lokalni Energetski Agenciji.

Čezmejno zborovsko delovanje v pandemičnem obdobju

15. 4. 2021

Kulturno delovanje je v času pandemije okrnjeno tako na profesionalni kot na ljubiteljski ravni. Zborovsko delovanje ubira nove, spletne poti, pevke in pevci se ne predajo. V oddaji S-prehodi bomo spoznali dejavnosti dveh zborov, Vokalne skupine Glasbene matice VIKRA in goriške Dekliške vokalne skupine Bodeča Neža.

31 min

Kulturno delovanje je v času pandemije okrnjeno tako na profesionalni kot na ljubiteljski ravni. Zborovsko delovanje ubira nove, spletne poti, pevke in pevci se ne predajo. V oddaji S-prehodi bomo spoznali dejavnosti dveh zborov, Vokalne skupine Glasbene matice VIKRA in goriške Dekliške vokalne skupine Bodeča Neža.