Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Fotoklub Skupine 75 letos praznuje okroglo obletnico. Ob priložnosti so predstavili publikacijo, ter odprli razstavo v Kulturnem domu v Gorici. O delovanju, mejnikih in dosežkih se bomo v studiu pogovarjali z ustanovnim članom fotokluba Joškom Prinčičem in odbornikom in dolgoletnim predsednikom kluba Silvanom Pittolijem.
Fotoklub Skupine 75 letos praznuje okroglo obletnico. Ob priložnosti so predstavili publikacijo, ter odprli razstavo v Kulturnem domu v Gorici. O delovanju, mejnikih in dosežkih se bomo v studiu pogovarjali z ustanovnim članom fotokluba Joškom Prinčičem in odbornikom in dolgoletnim predsednikom kluba Silvanom Pittolijem.
Današnja gostja je Martina Piko-Rustia, direktorica Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu. Znanstvena ustanova je poimenovana po priljubljenem duhovniku in borbeni osebnosti literarnega in narodnega preporoda iz Ziljske doline. Poleg pesmi in proučevanja koroške zgodovine je pisal tudi o avtohtonosti Slovencev na Koroškem. Podal je prvo zgodovinsko in družbeno analizo vzrokov za nazadovanje slovenskega življa na Koroškem. Podpisuje pa tudi prvo dialektološko razpravo o koroških slovenskih narečjih z naslovom »Obraz slovenskega narečja u Koruškoj«.
Današnja gostja je Martina Piko-Rustia, direktorica Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu. Znanstvena ustanova je poimenovana po priljubljenem duhovniku in borbeni osebnosti literarnega in narodnega preporoda iz Ziljske doline. Poleg pesmi in proučevanja koroške zgodovine je pisal tudi o avtohtonosti Slovencev na Koroškem. Podal je prvo zgodovinsko in družbeno analizo vzrokov za nazadovanje slovenskega življa na Koroškem. Podpisuje pa tudi prvo dialektološko razpravo o koroških slovenskih narečjih z naslovom »Obraz slovenskega narečja u Koruškoj«.
V današnji oddaji bomo obravnavali temo kulturne dediščine kot predmet nacionalnega prestiža in istrske identitete. To je tudi podnaslov nove znanstvene monografije avtorjev Salvatorja Žitka in Brigitte Mader, knjižne novosti založbe Annales. Kot poudarjata avtorja, to ozemlje ne pomeni samo skrajne jugovzhodne meje srednjeevropskega kulturnega prostora, ampak se tukaj stikata sredozemska in severna kultura. Jezikovno, kulturno in gospodarsko nasledstvo Beneške republike se še danes kaže v urbani podobi, umetnosti in narečni govorici istrskih obalnih mest. Stičišče različnih kultur razkrivajo tudi najdbe, ki pričajo o davnih, bogatih stikih in izmenjavah.
V današnji oddaji bomo obravnavali temo kulturne dediščine kot predmet nacionalnega prestiža in istrske identitete. To je tudi podnaslov nove znanstvene monografije avtorjev Salvatorja Žitka in Brigitte Mader, knjižne novosti založbe Annales. Kot poudarjata avtorja, to ozemlje ne pomeni samo skrajne jugovzhodne meje srednjeevropskega kulturnega prostora, ampak se tukaj stikata sredozemska in severna kultura. Jezikovno, kulturno in gospodarsko nasledstvo Beneške republike se še danes kaže v urbani podobi, umetnosti in narečni govorici istrskih obalnih mest. Stičišče različnih kultur razkrivajo tudi najdbe, ki pričajo o davnih, bogatih stikih in izmenjavah.
Jubilejno 25. sezono letos podpisuje Gledališče Koper, znano po svojih številnih sodelovanjih z zamejskimi gledališči in njihovimi ustvarjalci. Čeprav velja za drugo najmlajše slovensko poklicno gledališče, ustanovljeno je bilo leta 2001, ima gledališko življenje v tem mestu že dolgo tradicijo. Zgodovinski viri iz 15. stoletja navajajo, da je bilo v Kopru gledališče že v času Beneške republike, najprej v starem mestnem jedru, ob Carpaccievi hiši, nato v Grisonovi hiši na takratnem Belvederju. Stoletje pozneje so zgradili novo gledališko stavbo in na tem mestu stoji še danes. V studiu gostimo direktorico gledališča Katjo Pegan.
Jubilejno 25. sezono letos podpisuje Gledališče Koper, znano po svojih številnih sodelovanjih z zamejskimi gledališči in njihovimi ustvarjalci. Čeprav velja za drugo najmlajše slovensko poklicno gledališče, ustanovljeno je bilo leta 2001, ima gledališko življenje v tem mestu že dolgo tradicijo. Zgodovinski viri iz 15. stoletja navajajo, da je bilo v Kopru gledališče že v času Beneške republike, najprej v starem mestnem jedru, ob Carpaccievi hiši, nato v Grisonovi hiši na takratnem Belvederju. Stoletje pozneje so zgradili novo gledališko stavbo in na tem mestu stoji še danes. V studiu gostimo direktorico gledališča Katjo Pegan.
Tokrat oddajo namenjamo obeležitvi stoletnice Inštituta za narodnostna vprašanja. Kot naslednik Manjšinskega inštituta, ustanovljenega leta 1925 v Ljubljani, je predstvljal eno prvih raziskovalnih institucij s področja manjšinskih študij na svetu. Nastal je z namenom proučevanja položaja Slovencev v sosednjih državah, položaja nemške in madžarske manjšine v Sloveniji ter v ozračju nastajanja mednarodne manjšinske zaščite v okviru Društva narodov in Evropskih manjšinskih kongresov. Z nami je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Sonja Novak Lukanovič.
Tokrat oddajo namenjamo obeležitvi stoletnice Inštituta za narodnostna vprašanja. Kot naslednik Manjšinskega inštituta, ustanovljenega leta 1925 v Ljubljani, je predstvljal eno prvih raziskovalnih institucij s področja manjšinskih študij na svetu. Nastal je z namenom proučevanja položaja Slovencev v sosednjih državah, položaja nemške in madžarske manjšine v Sloveniji ter v ozračju nastajanja mednarodne manjšinske zaščite v okviru Društva narodov in Evropskih manjšinskih kongresov. Z nami je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Sonja Novak Lukanovič.
Planinska pot Vertikala Slovenskega planinskega društva Trst letos praznuje 50 let. Obletnico bodo proslavili na Peči, od koder se začenja planinska pot, ki povezuje kraje, kjer so naseljeni Slovenci v Italiji, od tromeje na Trbižu do Lazareta pri Miljah.V studiu gostimo podpredsednico SPDT-ja in avtorico obnovljenega vodnika poti Vertikala Jasmin Rudež in načelnico mladinskega odseka SPDT-ja Niko Čermelj.
Planinska pot Vertikala Slovenskega planinskega društva Trst letos praznuje 50 let. Obletnico bodo proslavili na Peči, od koder se začenja planinska pot, ki povezuje kraje, kjer so naseljeni Slovenci v Italiji, od tromeje na Trbižu do Lazareta pri Miljah.V studiu gostimo podpredsednico SPDT-ja in avtorico obnovljenega vodnika poti Vertikala Jasmin Rudež in načelnico mladinskega odseka SPDT-ja Niko Čermelj.
Čezmejni glasbeni festival GongFest je kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica predstavil pester nabor koncertov različnih zvrsti na več prizoriščih v obeh mestih Programski snovalci so z izborom glasbenih vsebin združili nove in vznemirljive perspektive tega obmejnega območja. Zakaj je Gongfest veliko več kot le dobra glasba? O tem z Tadejem Stolićem in Erikom Curkom.
Čezmejni glasbeni festival GongFest je kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica predstavil pester nabor koncertov različnih zvrsti na več prizoriščih v obeh mestih Programski snovalci so z izborom glasbenih vsebin združili nove in vznemirljive perspektive tega obmejnega območja. Zakaj je Gongfest veliko več kot le dobra glasba? O tem z Tadejem Stolićem in Erikom Curkom.
27. septembra bo na povabilo Fundacije Poti miru Alessandro Barbero kot prvi italijanski zgodovinar javno predaval o prvi svetovni vojni in soški fronti v osrčju le-te, v Kobaridu; vest o edinstvenem dogodku je bil tudi razlog, zakaj ga je Janko Petrovec povabil pred kamero. 66-letni italijanski zgodovinar Alessandro Barbero velja za televizijskega in spletnega zvezdnika. Javna predavanja, ki jih prireja po vsej Italiji, so praviloma razprodana. Skrivnost izredne priljubljenosti tega univerzitetnega profesorja iz Torina leži v njegovi strasti do upovedovanja zgodovine, ki temelji na osebnih zgodbah junakov preteklosti, ter izredno sočutni drži, ki jo goji do vseh strani v usodnih zgodovinskih zgodbah.
27. septembra bo na povabilo Fundacije Poti miru Alessandro Barbero kot prvi italijanski zgodovinar javno predaval o prvi svetovni vojni in soški fronti v osrčju le-te, v Kobaridu; vest o edinstvenem dogodku je bil tudi razlog, zakaj ga je Janko Petrovec povabil pred kamero. 66-letni italijanski zgodovinar Alessandro Barbero velja za televizijskega in spletnega zvezdnika. Javna predavanja, ki jih prireja po vsej Italiji, so praviloma razprodana. Skrivnost izredne priljubljenosti tega univerzitetnega profesorja iz Torina leži v njegovi strasti do upovedovanja zgodovine, ki temelji na osebnih zgodbah junakov preteklosti, ter izredno sočutni drži, ki jo goji do vseh strani v usodnih zgodovinskih zgodbah.
V tokratni oddaji se bomo poklonili 80-letnici vrnitve severnoprimorskih in zamejskih izgnancev na njihove domove. Izgnali so vsakega desetega Slovenca, ki je živel tedaj na nemškem zasedbenem območju, kar je najvišji odstotek izgnancev v vseh zasedenih evropskih deželah. Namen okupatorjev je bil izničiti slovenski narod kot etnično enoto. Slovenski izgnanci so bili razseljeni od Poljske do Francije, od Makedonije do Severne Nemčije. Trpeli so vsestransko pomanjkanje, ob prihodu domov pa mnogi niso našli ničesar. Samo v nemških pokrajinah so slovenske izgnance namestili v več kot dvesto taboriščih, največ v Spodnji Sleziji, Saški in na Wurttëmberskem. V goste smo povabili predsednica Društva izgnancev severne Primorske Dora Levpušček.
V tokratni oddaji se bomo poklonili 80-letnici vrnitve severnoprimorskih in zamejskih izgnancev na njihove domove. Izgnali so vsakega desetega Slovenca, ki je živel tedaj na nemškem zasedbenem območju, kar je najvišji odstotek izgnancev v vseh zasedenih evropskih deželah. Namen okupatorjev je bil izničiti slovenski narod kot etnično enoto. Slovenski izgnanci so bili razseljeni od Poljske do Francije, od Makedonije do Severne Nemčije. Trpeli so vsestransko pomanjkanje, ob prihodu domov pa mnogi niso našli ničesar. Samo v nemških pokrajinah so slovenske izgnance namestili v več kot dvesto taboriščih, največ v Spodnji Sleziji, Saški in na Wurttëmberskem. V goste smo povabili predsednica Društva izgnancev severne Primorske Dora Levpušček.
Knjiga Dve Gorici - eno mesto? s podnaslovom Konstrukcija urbanega, izdana pri Založništvu tržaškega tiska, avtorice Katje Jerman, se osredotoča na gradnjo mesta Nova Gorica v drugi polovici 20. stoletja in odnose z mestom Gorica na obmejnem območju med Italijo in nekdaj Jugoslavijo, zdaj Slovenijo.
Knjiga Dve Gorici - eno mesto? s podnaslovom Konstrukcija urbanega, izdana pri Založništvu tržaškega tiska, avtorice Katje Jerman, se osredotoča na gradnjo mesta Nova Gorica v drugi polovici 20. stoletja in odnose z mestom Gorica na obmejnem območju med Italijo in nekdaj Jugoslavijo, zdaj Slovenijo.
Mestna občina Koper in Svet za invalide Mestne občine Koper sta pripravila prvi sprehod ob talnih taktilnih oznakah za slepe in slabovidne v Kopru. S sprehodom bodo opozorili na ovire, s katerimi se slepi in slabovidni srečujejo vsak dan, ter predstavili načrt dopolnitev oznak v prihodnjem letu. Na sprehodu je bila tudi Mateja Brežan.
Mestna občina Koper in Svet za invalide Mestne občine Koper sta pripravila prvi sprehod ob talnih taktilnih oznakah za slepe in slabovidne v Kopru. S sprehodom bodo opozorili na ovire, s katerimi se slepi in slabovidni srečujejo vsak dan, ter predstavili načrt dopolnitev oznak v prihodnjem letu. Na sprehodu je bila tudi Mateja Brežan.
Mucke, kače, kuščarji, kužki, miške – katere so pa vaše najljubše živali? Imate doma kakšno žival in kako skrbite zanjo? »Žival ni igrača!«, pravijo ob svetovnem dnevu varstva živali tudi tretješolci z Osnovne šole Rovte, ki smo jih obiskali z radijskim mikrofonom. Kako lepo ravnamo z živalmi, katere gozdne živali jih včasih spremljajo na popoldanskem sprehodu in kako so tudi sami večkrat pomagali živalim, ki so bile v težavah, slišite to soboto po 8 h v oddaji Radijski ringaraja.
Mucke, kače, kuščarji, kužki, miške – katere so pa vaše najljubše živali? Imate doma kakšno žival in kako skrbite zanjo? »Žival ni igrača!«, pravijo ob svetovnem dnevu varstva živali tudi tretješolci z Osnovne šole Rovte, ki smo jih obiskali z radijskim mikrofonom. Kako lepo ravnamo z živalmi, katere gozdne živali jih včasih spremljajo na popoldanskem sprehodu in kako so tudi sami večkrat pomagali živalim, ki so bile v težavah, slišite to soboto po 8 h v oddaji Radijski ringaraja.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Kraška ohcet je pravi tradicionalni festival in simbol kraškega območja, poteka vsaki dve leti v zadnjem tednu avgusta in je nepogrešljiv dogodek za vse. Letos bodo obiskovalci lahko sledili pravi kraški poroki, ki se bo odvijala na Taboru pri tržaškem Repnu. O tem v oddaji S-prehodov s predsednico kulturnega društva Kraški dom Vesno Guštin in letošnjim ženinom Thomasom Velikonjo.
Kraška ohcet je pravi tradicionalni festival in simbol kraškega območja, poteka vsaki dve leti v zadnjem tednu avgusta in je nepogrešljiv dogodek za vse. Letos bodo obiskovalci lahko sledili pravi kraški poroki, ki se bo odvijala na Taboru pri tržaškem Repnu. O tem v oddaji S-prehodov s predsednico kulturnega društva Kraški dom Vesno Guštin in letošnjim ženinom Thomasom Velikonjo.
Dnevni časnik slovenske manjšine v Italiji Primorski dnevnik letos slavi okroglo obletnico. Od samega začetka delovanja dnevnik odlično opravlja svojo vlogo informiranja, a tudi ohranjanja in razvijanja identitete, pripadnosti ter jezika Slovencev v deželi Furlanije Julijske krajine. O tem v oddaji s predsednikom Zadruge Primorski dnevnik in bivšim odgovornim urednikom Sašo Korenom.
Dnevni časnik slovenske manjšine v Italiji Primorski dnevnik letos slavi okroglo obletnico. Od samega začetka delovanja dnevnik odlično opravlja svojo vlogo informiranja, a tudi ohranjanja in razvijanja identitete, pripadnosti ter jezika Slovencev v deželi Furlanije Julijske krajine. O tem v oddaji s predsednikom Zadruge Primorski dnevnik in bivšim odgovornim urednikom Sašo Korenom.
Igor Komel je dolgoletni direktor Kulturnega doma Gorica, enega od dveh kulturnih centrov tamkajšnjih Slovencev. Kulturni dom je pomemben slovenski kulturni hram, ki služi tudi kot stičišče kulturnih izmenjav med Slovenci, Italijani in Furlani v deželi Furlaniji Julijski krajini. Med prejemniki reda za zasluge, ki so jih podelili ob dnevu italijanske republike, je tudi Igor Komel, naš današnji gost. Spomnili so na številne večjezične projekte, ki jih vodi Kulturni dom, med katerimi je komično gledališče Komigo in Komela prepoznali kot eno ključnih osebnosti znotraj slovenske narodne skupnosti na Goriškem. Pri podelitvi srebrnega reda so izpostavili njegovo ključno vlogo pri krepitvi kulturnega dialoga, povezovanja med skupnostmi in vztrajno gradnjo medkulturnih mostov.
Igor Komel je dolgoletni direktor Kulturnega doma Gorica, enega od dveh kulturnih centrov tamkajšnjih Slovencev. Kulturni dom je pomemben slovenski kulturni hram, ki služi tudi kot stičišče kulturnih izmenjav med Slovenci, Italijani in Furlani v deželi Furlaniji Julijski krajini. Med prejemniki reda za zasluge, ki so jih podelili ob dnevu italijanske republike, je tudi Igor Komel, naš današnji gost. Spomnili so na številne večjezične projekte, ki jih vodi Kulturni dom, med katerimi je komično gledališče Komigo in Komela prepoznali kot eno ključnih osebnosti znotraj slovenske narodne skupnosti na Goriškem. Pri podelitvi srebrnega reda so izpostavili njegovo ključno vlogo pri krepitvi kulturnega dialoga, povezovanja med skupnostmi in vztrajno gradnjo medkulturnih mostov.
V Sloveniji ima pesnjenje ne le tradicijo, temveč tudi konstitutivno vlogo. A žal zadnje čase Slovenci pesnike odrivamo na rob družbe. Ne le, da kultura postaja v pogojih podivjanega potrošništva odvečna, skoraj stigmatizirana dejavnost, vse več naših sodržavljanov postaja neobčutljivih za njeno vlogo v družbi. Drži pa tudi ugotovitev, da je pesniška pokrajina v Sloveniji hermetična in od imenitnih pesnikov preteklosti, ki se niso upali javno izpostaviti, hkrati pa so bili mojstri svojega poklica, ni ostalo dosti. Eden zadnjih resničnih bardov generacije, ki je dala ton petdesetim, šestdesetim in sedemdesetim letom, je mariborski pesnik Andrej Brvar. Ne le kot sopotnik, temveč kot dejaven opazovalec najslavnejših časov modernistične slovenske poezije, je tudi prejemnik najvišjih pesniških in priznanj za delo na področju umetnosti pri nas. Ob svoji osemdesetletnici je povabil zainteresirano javnost in nekaj najbližjih, da se mu pridružijo na sprehodu skozi mesto Maribor. Mesto, ki ni le njegov kraj bivanja, temveč pogost subjekt njegovih premišljan in njegove poezije.
V Sloveniji ima pesnjenje ne le tradicijo, temveč tudi konstitutivno vlogo. A žal zadnje čase Slovenci pesnike odrivamo na rob družbe. Ne le, da kultura postaja v pogojih podivjanega potrošništva odvečna, skoraj stigmatizirana dejavnost, vse več naših sodržavljanov postaja neobčutljivih za njeno vlogo v družbi. Drži pa tudi ugotovitev, da je pesniška pokrajina v Sloveniji hermetična in od imenitnih pesnikov preteklosti, ki se niso upali javno izpostaviti, hkrati pa so bili mojstri svojega poklica, ni ostalo dosti. Eden zadnjih resničnih bardov generacije, ki je dala ton petdesetim, šestdesetim in sedemdesetim letom, je mariborski pesnik Andrej Brvar. Ne le kot sopotnik, temveč kot dejaven opazovalec najslavnejših časov modernistične slovenske poezije, je tudi prejemnik najvišjih pesniških in priznanj za delo na področju umetnosti pri nas. Ob svoji osemdesetletnici je povabil zainteresirano javnost in nekaj najbližjih, da se mu pridružijo na sprehodu skozi mesto Maribor. Mesto, ki ni le njegov kraj bivanja, temveč pogost subjekt njegovih premišljan in njegove poezije.
Z nami je Igor Malalan, dolgoletni voditelj in urednik zamejske športne oddaje Športel, ki jo ustvarjamo v okviru Regionalnega RTV-centra Koper Capodistria in predstavlja pomemben glas Slovencev v Italiji. Igor Malalana se bo marsikateri gledalec spomnil po liku Super Malalan iz priljubljene satirične oddaje TV Poper. Je tudi član Odbora Kraškega pusta, ki je letos izpeljal že petdeseto pustno povorko na Opčinah. Predvsem pa je naš gost tudi pozoren spremljevalec italijanske in slovenske medijske krajine ter kot pripadnik avtohtone slovenske narodne skupnosti v Italiji poznavalec izzivov in problematik, s katerimi se tamkajšnja manjšina sooča.
Z nami je Igor Malalan, dolgoletni voditelj in urednik zamejske športne oddaje Športel, ki jo ustvarjamo v okviru Regionalnega RTV-centra Koper Capodistria in predstavlja pomemben glas Slovencev v Italiji. Igor Malalana se bo marsikateri gledalec spomnil po liku Super Malalan iz priljubljene satirične oddaje TV Poper. Je tudi član Odbora Kraškega pusta, ki je letos izpeljal že petdeseto pustno povorko na Opčinah. Predvsem pa je naš gost tudi pozoren spremljevalec italijanske in slovenske medijske krajine ter kot pripadnik avtohtone slovenske narodne skupnosti v Italiji poznavalec izzivov in problematik, s katerimi se tamkajšnja manjšina sooča.
Dolgoletno ustvarjanje Zorana Mušiča in njegovo sodelovanje na številnih domačih in tujih razstavah ter umetniških sejmih po drugi svetovni vojni je obudilo zanimanje zanj ne samo med domačimi raziskovalci, ampak tudi med mednarodnimi likovnimi kritiki, umetnostnimi zgodovinarji in galeristi, med katerimi so pričakovano vodili italijanski in francoski pisci, saj je bilo Mušičevo življenje od leta 1952 do smrti razpeto med Benetkami in Parizom. V okviru Evropske prestolnice kulture in programskega stebra Vojna in mir se Mušiču poklanjajo s tremi razstavi. Z nami je avtorica štanjelske in dobrovske razstave, umetnostna zgodovinarka in poznavalke Mušičevega opusa dr. Nelida Nemec.
Dolgoletno ustvarjanje Zorana Mušiča in njegovo sodelovanje na številnih domačih in tujih razstavah ter umetniških sejmih po drugi svetovni vojni je obudilo zanimanje zanj ne samo med domačimi raziskovalci, ampak tudi med mednarodnimi likovnimi kritiki, umetnostnimi zgodovinarji in galeristi, med katerimi so pričakovano vodili italijanski in francoski pisci, saj je bilo Mušičevo življenje od leta 1952 do smrti razpeto med Benetkami in Parizom. V okviru Evropske prestolnice kulture in programskega stebra Vojna in mir se Mušiču poklanjajo s tremi razstavi. Z nami je avtorica štanjelske in dobrovske razstave, umetnostna zgodovinarka in poznavalke Mušičevega opusa dr. Nelida Nemec.
Med 9. in 16. majem se je odvijala četrta deželna konferenca o varstvu slovenske jezikovne manjšine. Ocenili so izvajanje varstvenih ukrepov iz Deželnega zakona 26/2007, dosežene rezultate, opredeljene težave in morebitne pomanjkljivosti. O rezultatih konference z raziskovalko dr. Zairo Vidal Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI.
Med 9. in 16. majem se je odvijala četrta deželna konferenca o varstvu slovenske jezikovne manjšine. Ocenili so izvajanje varstvenih ukrepov iz Deželnega zakona 26/2007, dosežene rezultate, opredeljene težave in morebitne pomanjkljivosti. O rezultatih konference z raziskovalko dr. Zairo Vidal Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI.
Znanstvena založba Filozofske fakultete UL je izdala novo monografijo z naslovom ''Zaraščanje in upanje v Beneški Sloveniji'', ki obravnava preobrazbo kulturne krajine Nadiških dolin. Delo osvetljuje tako domačinska pojmovanja teh sprememb kot tudi vzroke zanje. O spremembah na obmejnem območju smo v oddaji govorili z avtorico monografije dr.Tino Ivnik.
Znanstvena založba Filozofske fakultete UL je izdala novo monografijo z naslovom ''Zaraščanje in upanje v Beneški Sloveniji'', ki obravnava preobrazbo kulturne krajine Nadiških dolin. Delo osvetljuje tako domačinska pojmovanja teh sprememb kot tudi vzroke zanje. O spremembah na obmejnem območju smo v oddaji govorili z avtorico monografije dr.Tino Ivnik.
Projekt Korenine je serija štririh dokumentarnih filmov, protagonisti katerih so štiri priznane osebnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji. Njihove zgodbe se prepletajo z dogajanjem v domačem okolju in željo po uspehu. Projekt nam v oddaji predstavita avtorja dokumentarne serije Damjan Košuta in Kristjan Stopar.
Projekt Korenine je serija štririh dokumentarnih filmov, protagonisti katerih so štiri priznane osebnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji. Njihove zgodbe se prepletajo z dogajanjem v domačem okolju in željo po uspehu. Projekt nam v oddaji predstavita avtorja dokumentarne serije Damjan Košuta in Kristjan Stopar.
Z novinarko in urednico oddaje Gremo plesat se bomo odpravili po poteh zamejske ljudske in narodnozabavne glasbe. Spomnili se bomo tudi Slovensko-tržaške popevke, pa velikih glasbenih imen kot sta Aleksander Ipavec in Tulio Možina. Vabljeni v našo družbo.
Z novinarko in urednico oddaje Gremo plesat se bomo odpravili po poteh zamejske ljudske in narodnozabavne glasbe. Spomnili se bomo tudi Slovensko-tržaške popevke, pa velikih glasbenih imen kot sta Aleksander Ipavec in Tulio Možina. Vabljeni v našo družbo.
Potovanje spomina Memobus je odpeljal dijakinje in dijake slovenskih višjih srednjih šol iz Rižarne v Krakov in v taborišče Auschwitz Birkenau. Društvo 47-04 je letos že drugič priredilo program v slovenskem jeziku za tržaške in goriške višje srednje šole.
Potovanje spomina Memobus je odpeljal dijakinje in dijake slovenskih višjih srednjih šol iz Rižarne v Krakov in v taborišče Auschwitz Birkenau. Društvo 47-04 je letos že drugič priredilo program v slovenskem jeziku za tržaške in goriške višje srednje šole.
Ob slovenskem kulturnem prazniku sta krovni organizaciji Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza podelili priznanja pomembnim ustvarjalcem in poustvarjalcem ter kulturnim ali družbenim delavcem med Slovenci v Italiji. Prejemnik leta 2025 je tudi režiser, igralec in avtor tekstov, Adrijan Rustja.
Ob slovenskem kulturnem prazniku sta krovni organizaciji Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza podelili priznanja pomembnim ustvarjalcem in poustvarjalcem ter kulturnim ali družbenim delavcem med Slovenci v Italiji. Prejemnik leta 2025 je tudi režiser, igralec in avtor tekstov, Adrijan Rustja.
V tokratni oddaji se bomo posvetili zgodovini osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini s poudarkom na treh pokrajinah: goriški, videmski in pordenonski. Po poteh odporništva se bomo odpravili z zgodovinarjem dr. Bojanom Godešo, ki v okviru projekt BeWoP s podporo GO 2025 in vodilnim partnerjem Fundacijo Poti miru v Posočju, s strokovno ekskurzijo Od Palmanove do Ljubljane dokazuje, da gre za teritorialni unikum.
V tokratni oddaji se bomo posvetili zgodovini osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini s poudarkom na treh pokrajinah: goriški, videmski in pordenonski. Po poteh odporništva se bomo odpravili z zgodovinarjem dr. Bojanom Godešo, ki v okviru projekt BeWoP s podporo GO 2025 in vodilnim partnerjem Fundacijo Poti miru v Posočju, s strokovno ekskurzijo Od Palmanove do Ljubljane dokazuje, da gre za teritorialni unikum.
Predstavili bomo retrospektivo Oriente Vzhod/ Occidente Zahod – Meja skozi film in zgodovino, ki bo kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici, prinesla dragocen in edinstven filmski vpogled v kompleksno zgodovino obmejne regije Slovenije in Italije. Občinstvo bo popeljala v bogato večkulturno dediščino čezmejnih območij. S pomočjo raznolikega izbora filmov bo izzivala tradicionalno dojemanje mej kot preprostih ločnic in jih odkrivala kot prostore prehajanja, izmenjav in kulturnega prepletanja, poudarjajo oblikovalci programa iz Kinoateljeja, nosilnega partnerja projekta. Z nami bosta vodja projekta Mateja Zorn in Jasna Pintarič, koordinatorka programa.
Predstavili bomo retrospektivo Oriente Vzhod/ Occidente Zahod – Meja skozi film in zgodovino, ki bo kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici, prinesla dragocen in edinstven filmski vpogled v kompleksno zgodovino obmejne regije Slovenije in Italije. Občinstvo bo popeljala v bogato večkulturno dediščino čezmejnih območij. S pomočjo raznolikega izbora filmov bo izzivala tradicionalno dojemanje mej kot preprostih ločnic in jih odkrivala kot prostore prehajanja, izmenjav in kulturnega prepletanja, poudarjajo oblikovalci programa iz Kinoateljeja, nosilnega partnerja projekta. Z nami bosta vodja projekta Mateja Zorn in Jasna Pintarič, koordinatorka programa.
Hipokrat je v 4. stoletju pred našim štetjem dejal, da hodita ljubezen do humanosti in ljubezen do umetnosti zdravljenja z roko v roki. Prav ljubezen do humanosti in medicine pa bo vodila ekipo novopečenih zdravnikov in študentk medicine ter fizioterapije na humanitarno-medicinsko odpravo v Ugando. Med njimi je tudi Petra Olenik, ki je pred nekaj meseci diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani in je gostja naše oddaje.
Hipokrat je v 4. stoletju pred našim štetjem dejal, da hodita ljubezen do humanosti in ljubezen do umetnosti zdravljenja z roko v roki. Prav ljubezen do humanosti in medicine pa bo vodila ekipo novopečenih zdravnikov in študentk medicine ter fizioterapije na humanitarno-medicinsko odpravo v Ugando. Med njimi je tudi Petra Olenik, ki je pred nekaj meseci diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani in je gostja naše oddaje.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V Mariboru je 14. mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc. Na njem bo več slovenskih premier, poklonili se bod tudi snemalcu in direktorju fotografije Radu Likonu, ki je letošnje Dokumentarno ime. Društvo ZIZ je pripravilo novo premiero; mednarodno koprodukcijo v okviru projekta FemminiCity za politično opolnomočenje žensk je režirala poljska režiserka Agnieszka Bresler, v Mariboru so vzeli pod drobnogled menstruacijo. Slikar Jernej Forbici se v galeriji KiBela predstavlja z najnovejšo seriji slik velikega formata z motivi narave in posledicami človekovega uničevanja, različni partnerji pa so že tretjič združili moči in pripravili umetniški sprehod po mestu, Maribor Art Walk. Na fotografiji utrinek z vaje kolektiva ZIZ, ki pripravlja premiero Od prve do zadnje. Menstruacije, namreč. (foto: arhiv kolektiva ZIZ)
V Mariboru je 14. mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc. Na njem bo več slovenskih premier, poklonili se bod tudi snemalcu in direktorju fotografije Radu Likonu, ki je letošnje Dokumentarno ime. Društvo ZIZ je pripravilo novo premiero; mednarodno koprodukcijo v okviru projekta FemminiCity za politično opolnomočenje žensk je režirala poljska režiserka Agnieszka Bresler, v Mariboru so vzeli pod drobnogled menstruacijo. Slikar Jernej Forbici se v galeriji KiBela predstavlja z najnovejšo seriji slik velikega formata z motivi narave in posledicami človekovega uničevanja, različni partnerji pa so že tretjič združili moči in pripravili umetniški sprehod po mestu, Maribor Art Walk. Na fotografiji utrinek z vaje kolektiva ZIZ, ki pripravlja premiero Od prve do zadnje. Menstruacije, namreč. (foto: arhiv kolektiva ZIZ)
Pred kratkim sta krovni organizaciji podelili nagrado za delo na področju umetnosti pianistki, glasbeni pedagoginji in zborovodkinji Tamari Ražem Locatelli, ki je naša gostja.
Pred kratkim sta krovni organizaciji podelili nagrado za delo na področju umetnosti pianistki, glasbeni pedagoginji in zborovodkinji Tamari Ražem Locatelli, ki je naša gostja.
Letni zborovski koncert Koroška poje je največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem. Združuje obiskovalce in nastopajoče iz Avstrije, Slovenije in Italije. Življenja ples je letošnje festivalski naslov, ki na osnovi ljudskih pesmi in motivov prikazuje človeka od rojstva do izbranih viškov življenja. Pevska revija prinaša nekaj najlepših in najbolj priljubljenih pesmi koroških vižarjev, ljudskih pevcev in pesnikov, ki jih najdemo pri Zilji, v Rožu, v Podjuni in Mežiški dolini. Več o tem nam bosta povedali gostji Kristina Kragelj, koncertna koordinatorka in Goričanka Lara Vouk, režiserka dogodka.
Letni zborovski koncert Koroška poje je največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem. Združuje obiskovalce in nastopajoče iz Avstrije, Slovenije in Italije. Življenja ples je letošnje festivalski naslov, ki na osnovi ljudskih pesmi in motivov prikazuje človeka od rojstva do izbranih viškov življenja. Pevska revija prinaša nekaj najlepših in najbolj priljubljenih pesmi koroških vižarjev, ljudskih pevcev in pesnikov, ki jih najdemo pri Zilji, v Rožu, v Podjuni in Mežiški dolini. Več o tem nam bosta povedali gostji Kristina Kragelj, koncertna koordinatorka in Goričanka Lara Vouk, režiserka dogodka.
Naš gost je glasbenik, komponist, kulturni delavec in eden od nekdanjih vodij Kulturnega centra univerze v Celovcu UNIKUM, ki bo prihodnje leto obeležil svoje štirideseto leto delovanja. Emil Krištof je častni prstan prejel za družbenokritične, interdisciplinarne umetnostne in kulturne projekte v alpsko-jadranskem prostoru. Dvojezičnost je za nas bila samoumevna, bila pa je tudi političen statement, poudarja. To so bili začetki umetniškega eksperimentiranja, ki so nato postali prepoznaven glas kulturnega centra UNIKUM.
Naš gost je glasbenik, komponist, kulturni delavec in eden od nekdanjih vodij Kulturnega centra univerze v Celovcu UNIKUM, ki bo prihodnje leto obeležil svoje štirideseto leto delovanja. Emil Krištof je častni prstan prejel za družbenokritične, interdisciplinarne umetnostne in kulturne projekte v alpsko-jadranskem prostoru. Dvojezičnost je za nas bila samoumevna, bila pa je tudi političen statement, poudarja. To so bili začetki umetniškega eksperimentiranja, ki so nato postali prepoznaven glas kulturnega centra UNIKUM.
Iztok Mlakar je žlahtni komedijant, še več, je legenda, je v obrazložitvi zapisala žirija letošnjih Dnevov komedije v Celju. Za predstave v režiji Vita Tauferja Pegule je napisal besedilo in glasbo ter odigral vlogo Uga, osamljenega reveža, odpuščenega delavca javne kanalizacije. V svoji bogati karieri je prejel številne nagrade, izjemen je predvsem v komičnih vlogah. Mlakar pa se ni proslavil le kot igralec in pisec dramskih besedil ter songov, ampak tudi kot priljubljen kantavtor. Nekatera njegova besedila so že ponarodela. Z žlahtnim komedijantom se bo v oddaji S – prehodi pogovarjala Elena Husu.
Iztok Mlakar je žlahtni komedijant, še več, je legenda, je v obrazložitvi zapisala žirija letošnjih Dnevov komedije v Celju. Za predstave v režiji Vita Tauferja Pegule je napisal besedilo in glasbo ter odigral vlogo Uga, osamljenega reveža, odpuščenega delavca javne kanalizacije. V svoji bogati karieri je prejel številne nagrade, izjemen je predvsem v komičnih vlogah. Mlakar pa se ni proslavil le kot igralec in pisec dramskih besedil ter songov, ampak tudi kot priljubljen kantavtor. Nekatera njegova besedila so že ponarodela. Z žlahtnim komedijantom se bo v oddaji S – prehodi pogovarjala Elena Husu.
Film je del vizualne umetnosti, ki z gibljivimi slikami simulira izkušnje in drugače posreduje ideje, zgodbe, zaznave, občutke, lepoto ali vzdušje. S tem se ukvarja današnji gost, ki je za svoj film Kino Volta prejel nagrado za najboljši film: v Dublinu, na Bloomsday Festivalu, in na 27. Festivalu slovenskega filma Portorož iz strani žirije Art kino mreže Slovenije. Trenutno se posveča novemu projektu celovečercu, ki je še v nastajanju.Z nami je scenarist in režiser ter docent na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, Martin Turk.
Film je del vizualne umetnosti, ki z gibljivimi slikami simulira izkušnje in drugače posreduje ideje, zgodbe, zaznave, občutke, lepoto ali vzdušje. S tem se ukvarja današnji gost, ki je za svoj film Kino Volta prejel nagrado za najboljši film: v Dublinu, na Bloomsday Festivalu, in na 27. Festivalu slovenskega filma Portorož iz strani žirije Art kino mreže Slovenije. Trenutno se posveča novemu projektu celovečercu, ki je še v nastajanju.Z nami je scenarist in režiser ter docent na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, Martin Turk.
Ob evropski prestolnici kulture GO!25 je nastal projekt EPISKOP MEJNOSTI, premislek o goriških preteklostih in prihodnostih, znotraj katerega je nastala študija Gorica, Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh - različni odtenki goriške jezikovne stvarnosti. V oddaji sta z nami soavtorja projekta Matej Šekli in Janoš Ježovnik, raziskovalca na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Ob evropski prestolnici kulture GO!25 je nastal projekt EPISKOP MEJNOSTI, premislek o goriških preteklostih in prihodnostih, znotraj katerega je nastala študija Gorica, Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh - različni odtenki goriške jezikovne stvarnosti. V oddaji sta z nami soavtorja projekta Matej Šekli in Janoš Ježovnik, raziskovalca na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Mladinska revija GALEB je pred kratkim slavila 70 let. Revija, ki prestavlja vse od svojega nastanka nezamenljivo oporo pri širjenju slovenskega jezika in kulture med pripadniki mlajše generacije Slovencev v Italiji, je tudi dragocen vir ustvarjalnosti. Danes sta gostji oddaje mladi ustvarjalki, ki vrsto let sodelujeta pri reviji, z nami stailustratorka Ivana Soban in avtorica Janika Škerl.
Mladinska revija GALEB je pred kratkim slavila 70 let. Revija, ki prestavlja vse od svojega nastanka nezamenljivo oporo pri širjenju slovenskega jezika in kulture med pripadniki mlajše generacije Slovencev v Italiji, je tudi dragocen vir ustvarjalnosti. Danes sta gostji oddaje mladi ustvarjalki, ki vrsto let sodelujeta pri reviji, z nami stailustratorka Ivana Soban in avtorica Janika Škerl.
Slovenski raziskovalni inštitut SLORI, ki namenja veliko institucionalno pozornost uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika v Italiji, je predkratkim slavil 50 - let delovanja. O tem v naslednji oddaji z direktorjem Devanom Jagodicem. Pričakujemo vas v Sprehodih.
Slovenski raziskovalni inštitut SLORI, ki namenja veliko institucionalno pozornost uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika v Italiji, je predkratkim slavil 50 - let delovanja. O tem v naslednji oddaji z direktorjem Devanom Jagodicem. Pričakujemo vas v Sprehodih.
Nedavno srečanje osrednjih kulturnih organizacij Slovencev iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije je prineslo oblikovanje dokumenta o stanju in potrebah. Pozitivna tradicija medsebojnega sodelovanja potrjuje dejstvo, da so Slovenci zunaj matične države ustvarili dobro razvit in visoko produktiven kulturni sistem, ki omogoča in zagotavlja lastno produkcijo in in razvoj. Segment kulture je najpomembnejši identifikacijski dejavnik slovenstva, v katerem se predvsem Slovenci zunaj meja prepoznavajo kot Slovenci. A prav njegovo vzdrževanje in krepitev lahko omogoči razvijanje načela skupnega kulturnega prostora, kar je kot poudarjajo v prvi vrsti dolžnost matične države. Iz Celovca se nam je pridružil eden najprepoznavnejših obrazov kulturnih organizacij Slovencev v Avstriji, dr. Janko Malle.
Nedavno srečanje osrednjih kulturnih organizacij Slovencev iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije je prineslo oblikovanje dokumenta o stanju in potrebah. Pozitivna tradicija medsebojnega sodelovanja potrjuje dejstvo, da so Slovenci zunaj matične države ustvarili dobro razvit in visoko produktiven kulturni sistem, ki omogoča in zagotavlja lastno produkcijo in in razvoj. Segment kulture je najpomembnejši identifikacijski dejavnik slovenstva, v katerem se predvsem Slovenci zunaj meja prepoznavajo kot Slovenci. A prav njegovo vzdrževanje in krepitev lahko omogoči razvijanje načela skupnega kulturnega prostora, kar je kot poudarjajo v prvi vrsti dolžnost matične države. Iz Celovca se nam je pridružil eden najprepoznavnejših obrazov kulturnih organizacij Slovencev v Avstriji, dr. Janko Malle.
Marco Manin je pravnuk Josipa Pangerca in avtor razstave z naslovom Pišem vam iz Doline pri Trstu, ki je na ogled v Narodnem muzeju Ljubljana. Josip Pangerc iz Doline pri Trstu je bil eden izstopajočih politikov, podjetnikov in kulturnikov prve polovice dvajsetega stoletja. V času narodnega buditeljstva je pomembno prispeval k ohranitvi slovenstva in slovenskega življa.
Marco Manin je pravnuk Josipa Pangerca in avtor razstave z naslovom Pišem vam iz Doline pri Trstu, ki je na ogled v Narodnem muzeju Ljubljana. Josip Pangerc iz Doline pri Trstu je bil eden izstopajočih politikov, podjetnikov in kulturnikov prve polovice dvajsetega stoletja. V času narodnega buditeljstva je pomembno prispeval k ohranitvi slovenstva in slovenskega življa.
Oddajo smo posvetili skladatelju, etnomuzikologu, jezikoslovcu in akademiku Pavletu Merkuju, enemu izmed velikanov slovenske kulture v Trstu. Njegovo življenjsko delo jedelo misleca, kakršnih v današnjem svetu ni več. Ob 10. obletnici smrti Pavleta Merkuja smo se v oddaji sprehodili po njegovih poteh ustvarjanja s hčerko, slikarko Jasno Merkù in novinarjem Bernardom Nežmahom.
Oddajo smo posvetili skladatelju, etnomuzikologu, jezikoslovcu in akademiku Pavletu Merkuju, enemu izmed velikanov slovenske kulture v Trstu. Njegovo življenjsko delo jedelo misleca, kakršnih v današnjem svetu ni več. Ob 10. obletnici smrti Pavleta Merkuja smo se v oddaji sprehodili po njegovih poteh ustvarjanja s hčerko, slikarko Jasno Merkù in novinarjem Bernardom Nežmahom.
Za te, ki ne poznajo natančno tržaške ulice, palače, zgodbe in običaje je na voljo prenovljena izdaja vodnika Kako lep je Trst, ki Trst predstavlja skozi oči slovenskih Tržačanov. O tem v naslednji oddaji z avtoricama Eriko Bezin in Poljanko Dolhar.
Za te, ki ne poznajo natančno tržaške ulice, palače, zgodbe in običaje je na voljo prenovljena izdaja vodnika Kako lep je Trst, ki Trst predstavlja skozi oči slovenskih Tržačanov. O tem v naslednji oddaji z avtoricama Eriko Bezin in Poljanko Dolhar.
Kakšno vlogo in pomen imajo manjšinski mediji? Na kakšen način se torej spreminja manjšinska medijska krajina? Z nami bo Atilla Pisnjak, odgovorni urednik Pomurskega madžarskega radia. Vabljeni k ogledu.
Kakšno vlogo in pomen imajo manjšinski mediji? Na kakšen način se torej spreminja manjšinska medijska krajina? Z nami bo Atilla Pisnjak, odgovorni urednik Pomurskega madžarskega radia. Vabljeni k ogledu.
V arheološkem najdišču Tina Jama v občini Zgonik na Tržaškem potekajo raziskave, ki so odkrile prazgodovinske ostaline iz bronaste in bakrene dobe. Najdeni so bili keramični fragmenti posod, kamnite puščične osti in sekire ter obeski iz školjk. Nove raziskave omogočajo boljši vpogled v prazgodovino severovzhodnega Jadrana v dolgotrajnem obdobju med leti 7000 in 2000 pred našim štetjem. Več o tem v naslednji oddaji z znanstveno sodelavko na Inštitutu za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Eleno Leghissa.
V arheološkem najdišču Tina Jama v občini Zgonik na Tržaškem potekajo raziskave, ki so odkrile prazgodovinske ostaline iz bronaste in bakrene dobe. Najdeni so bili keramični fragmenti posod, kamnite puščične osti in sekire ter obeski iz školjk. Nove raziskave omogočajo boljši vpogled v prazgodovino severovzhodnega Jadrana v dolgotrajnem obdobju med leti 7000 in 2000 pred našim štetjem. Več o tem v naslednji oddaji z znanstveno sodelavko na Inštitutu za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Eleno Leghissa.
V oddaji gostimo dr. Matejko Grgič, urednico nove znanstvene monografije Slovenščina v Italiji, ki izhaja v času, ko Slovenski raziskovalni inštitut SLORI praznuje petdeset let obstoja. Knjiga odseva dejavnost inštituta, skrb za preživetje slovenščine v italijanskem okolju, čezmejne odnose, pa tudi živost raziskav o rabi slovenščine v zamejstvu in o slovenskem jeziku ter moderne metodološke pristope, ki jih na SLORI-ju uporabljajo pri svojem delu. Zbrani prispevki so nastali iz-pod peresa raziskovalk in raziskovalcev, ki v različnih vlogah sodelujejo s SLORI-jem – večinoma kot člani in članice skupine SLORIjezik, ki letos praznuje 5. obletnico delovanja. Več jih je zaposlenih tudi pri drugih institucijah: sad teh raznovrstnih oblik sodelovanja in čezmejnega prepletanja je tudi sozaložništvo s Filozofsko fakulteto v Ljubljani, na kateri je zaposlena urednica te knjige dr. Matejka Grgič
V oddaji gostimo dr. Matejko Grgič, urednico nove znanstvene monografije Slovenščina v Italiji, ki izhaja v času, ko Slovenski raziskovalni inštitut SLORI praznuje petdeset let obstoja. Knjiga odseva dejavnost inštituta, skrb za preživetje slovenščine v italijanskem okolju, čezmejne odnose, pa tudi živost raziskav o rabi slovenščine v zamejstvu in o slovenskem jeziku ter moderne metodološke pristope, ki jih na SLORI-ju uporabljajo pri svojem delu. Zbrani prispevki so nastali iz-pod peresa raziskovalk in raziskovalcev, ki v različnih vlogah sodelujejo s SLORI-jem – večinoma kot člani in članice skupine SLORIjezik, ki letos praznuje 5. obletnico delovanja. Več jih je zaposlenih tudi pri drugih institucijah: sad teh raznovrstnih oblik sodelovanja in čezmejnega prepletanja je tudi sozaložništvo s Filozofsko fakulteto v Ljubljani, na kateri je zaposlena urednica te knjige dr. Matejka Grgič
Vrtnice so raznim civilizacijam v navdih že tisočletja, Rimljani so bili še posebno obsedeni z njimi. Niso bile le simbol ljubezni in naklonjenosti, uporabljali so jih tudi v medicini in kulinariki. V slovenskem mestu vrtnic, Novi Gorici, te dni vse dehti, saj so vrtnice v polnem razcvetu.
Vrtnice so raznim civilizacijam v navdih že tisočletja, Rimljani so bili še posebno obsedeni z njimi. Niso bile le simbol ljubezni in naklonjenosti, uporabljali so jih tudi v medicini in kulinariki. V slovenskem mestu vrtnic, Novi Gorici, te dni vse dehti, saj so vrtnice v polnem razcvetu.
Zborovsko petje je zakoreninjeno v slovensko kulturno dediščino in identiteto našega naroda. Na 65. reviji goriških pevskih zborov je v soboto, 23. novembra in nedeljo, 24. novembra, v Kulturnem centru Lojze Bratuž skupno nastopilo štirinajst sestavov. O pomenu zborovstva za narodni obstoj v naslednji oddaji Sprehodov s predsednikom Milošem Čotarjem in podpredsednico Ilario Bergnach Zveze slovenske katoliške prosvete.
Zborovsko petje je zakoreninjeno v slovensko kulturno dediščino in identiteto našega naroda. Na 65. reviji goriških pevskih zborov je v soboto, 23. novembra in nedeljo, 24. novembra, v Kulturnem centru Lojze Bratuž skupno nastopilo štirinajst sestavov. O pomenu zborovstva za narodni obstoj v naslednji oddaji Sprehodov s predsednikom Milošem Čotarjem in podpredsednico Ilario Bergnach Zveze slovenske katoliške prosvete.
Tokrat oddajo namenjamo zgodovini in stvarnosti Slovencev na Zahodnem Balkanu. Različna spoznanja nam bo razkril Dušan Tomažič, geograf, zgodovinar, urednik oddaj Rojaki in Obrazi naših rojakov, ki ima za seboj tudi štirideset let radijskega napovedovanja. Je eden najprepoznavnejših glasov RTV centra Maribor in prejemnik Kristalnega mikrofona, najvišjega priznanja profesionalnih napovedovalcev ter avtor več znanstvenih objav, monografij in dokumentarnih filmov. Zanimanje za Slovence izven matične domovine ostaja njegova osrednja raziskovalna pot iz časa študija v Zagrebu in Tuzli vse do danes.
Tokrat oddajo namenjamo zgodovini in stvarnosti Slovencev na Zahodnem Balkanu. Različna spoznanja nam bo razkril Dušan Tomažič, geograf, zgodovinar, urednik oddaj Rojaki in Obrazi naših rojakov, ki ima za seboj tudi štirideset let radijskega napovedovanja. Je eden najprepoznavnejših glasov RTV centra Maribor in prejemnik Kristalnega mikrofona, najvišjega priznanja profesionalnih napovedovalcev ter avtor več znanstvenih objav, monografij in dokumentarnih filmov. Zanimanje za Slovence izven matične domovine ostaja njegova osrednja raziskovalna pot iz časa študija v Zagrebu in Tuzli vse do danes.
V svetu so suhi zidovi prepoznani kot pomemben del kulturne dediščine in identitete pokrajine. Veščina suhozidne gradnje, znanj in tehnik je bila leta 2018 vpisana na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Na Krasu že vrsto let izvajajo celodnevno akcijo Kamenton. O pomenu suhih zidov, njihovi vlogi v pokrajini in načinu gradnje v naslednji oddaji S-prehodov s Karin Lavin in učiteljico Kristino Kovačič.
V svetu so suhi zidovi prepoznani kot pomemben del kulturne dediščine in identitete pokrajine. Veščina suhozidne gradnje, znanj in tehnik je bila leta 2018 vpisana na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Na Krasu že vrsto let izvajajo celodnevno akcijo Kamenton. O pomenu suhih zidov, njihovi vlogi v pokrajini in načinu gradnje v naslednji oddaji S-prehodov s Karin Lavin in učiteljico Kristino Kovačič.
Danes Unescov atlas ogroženih jezikov uvršča kočevarsko narečje na območju Kočevske v Sloveniji v skupino kritično ogroženih jezikov. Narečje se največ uporablja v ZDA, kjer danes živi večina Kočevarjev, predvsem v New Yorku, Clevelandu in Milwaukieju. Pred drugo svetovno vojno je bilo v ZDA celo več Kočevarjev kot na Kočevskem. Tisti, ki so prišli pred drugo svetovno vojno, so dobro ohranjali tradicionalni jezik v majhnih skupnostih in ga prenašali svojim otrokom; celo danes obstajajo starejši ljudje, ki niso nikoli videli mesta Kočevje, vseeno pa stari jezik dobro govorijo. Z nami bo dr. Anja Moric, avtorico etnografskega filma Globoko v srcu jo čutimo. Vabljeni k ogledu.
Danes Unescov atlas ogroženih jezikov uvršča kočevarsko narečje na območju Kočevske v Sloveniji v skupino kritično ogroženih jezikov. Narečje se največ uporablja v ZDA, kjer danes živi večina Kočevarjev, predvsem v New Yorku, Clevelandu in Milwaukieju. Pred drugo svetovno vojno je bilo v ZDA celo več Kočevarjev kot na Kočevskem. Tisti, ki so prišli pred drugo svetovno vojno, so dobro ohranjali tradicionalni jezik v majhnih skupnostih in ga prenašali svojim otrokom; celo danes obstajajo starejši ljudje, ki niso nikoli videli mesta Kočevje, vseeno pa stari jezik dobro govorijo. Z nami bo dr. Anja Moric, avtorico etnografskega filma Globoko v srcu jo čutimo. Vabljeni k ogledu.
Letos mineva 120 let od rojstva pesnika Srečka Kosovela. Kako razumeti njegovo ustvarjalno delovanja v slovenskem, čezmejnem in evropskem literarnem, kulturnem in družbenem kontekstu, se bomo pogovarjali z Matejo Kralj, promotorko literature in umetnosti na Krasu, članico Kulturno-umetniško in izobraževalno društvo KONStruktivist in skrbnico Kosovelove sobe.
Letos mineva 120 let od rojstva pesnika Srečka Kosovela. Kako razumeti njegovo ustvarjalno delovanja v slovenskem, čezmejnem in evropskem literarnem, kulturnem in družbenem kontekstu, se bomo pogovarjali z Matejo Kralj, promotorko literature in umetnosti na Krasu, članico Kulturno-umetniško in izobraževalno društvo KONStruktivist in skrbnico Kosovelove sobe.