Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Postavljanje mlaja ali maja je stara tradicija, ki simbolizira preporod narave in povezovanje ljudi v skupnost. O mlaju se bo voditeljica Elena Husu pogovarjali z Borisom Pangercem, pesnikom, pisateljem, profesorjem in bivšim županom občine Dolina ter z dr. Jurijem Fikfakom, bivšim sodelavcem Inštituta za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Postavljanje mlaja ali maja je stara tradicija, ki simbolizira preporod narave in povezovanje ljudi v skupnost. O mlaju se bo voditeljica Elena Husu pogovarjali z Borisom Pangercem, pesnikom, pisateljem, profesorjem in bivšim županom občine Dolina ter z dr. Jurijem Fikfakom, bivšim sodelavcem Inštituta za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Pot miru od Alp do Jadrana je ena najbolj prepoznavnih evropskih tematskih pohodnih poti. Sto let stara nepremična dediščina soške fronte je vidna v najrazličnejših ostankih, obeležjih in spomenikih. O tem, kako Pot miru nadgrajuje Interreg projekt BeWop, se bomo pogovarjali z dr. Petro Svoljšak in Mašo Klavora.
Pot miru od Alp do Jadrana je ena najbolj prepoznavnih evropskih tematskih pohodnih poti. Sto let stara nepremična dediščina soške fronte je vidna v najrazličnejših ostankih, obeležjih in spomenikih. O tem, kako Pot miru nadgrajuje Interreg projekt BeWop, se bomo pogovarjali z dr. Petro Svoljšak in Mašo Klavora.
V oddaji poslušamo skladbe: Allan Botschinsky: Flowers in Bloom – solist trobentač Alaln Botschinsky Vinko Globokar: Osebno – solist pozavnist Vinko Globokar Jože Privšek: Sprehod po galeriji – solisti klaviaturist Silvo Stingl, saksofonista Tone Janša in Ati Soss, trobentač Petar Ugrin, basist Lado Rebrek
V oddaji poslušamo skladbe: Allan Botschinsky: Flowers in Bloom – solist trobentač Alaln Botschinsky Vinko Globokar: Osebno – solist pozavnist Vinko Globokar Jože Privšek: Sprehod po galeriji – solisti klaviaturist Silvo Stingl, saksofonista Tone Janša in Ati Soss, trobentač Petar Ugrin, basist Lado Rebrek
S svojo kmalu 50-letno tradicijo predanosti sedmi umetnosti, Kinoatelje deluje kot večnamensko jedro za medkulturne in čezmejne projekte na področju filma in avdiovizualnih medijev. O tem v oddaji z Nadino Štefančič in Martino Bearzi.
S svojo kmalu 50-letno tradicijo predanosti sedmi umetnosti, Kinoatelje deluje kot večnamensko jedro za medkulturne in čezmejne projekte na področju filma in avdiovizualnih medijev. O tem v oddaji z Nadino Štefančič in Martino Bearzi.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Na Cerju nad Vipavsko dolino so se nedavno na poseben način poklonili aleksandrinkam, še posebej Mileni Faganeli, učiteljici iz Mirna, ki je v Egiptu služila kruh kot vzgojiteljica mladega Butrosa Galija, kasneje generalnega sekretarja Združenih narodov. Dogodek Pesmi aleksandrink v verzih in glasbi se je odvil v organizaciiji MIRE Ženskega odbora Slovenskega centra PEN skozi preplet poezije. V studiu bomo gostimo pisateljico in predsednico Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink Darinko Kozinc in Megi Rožič, avtorico spremne besede izdanih pesmi in proučevalko ženskega izseljevanja.
Na Cerju nad Vipavsko dolino so se nedavno na poseben način poklonili aleksandrinkam, še posebej Mileni Faganeli, učiteljici iz Mirna, ki je v Egiptu služila kruh kot vzgojiteljica mladega Butrosa Galija, kasneje generalnega sekretarja Združenih narodov. Dogodek Pesmi aleksandrink v verzih in glasbi se je odvil v organizaciiji MIRE Ženskega odbora Slovenskega centra PEN skozi preplet poezije. V studiu bomo gostimo pisateljico in predsednico Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink Darinko Kozinc in Megi Rožič, avtorico spremne besede izdanih pesmi in proučevalko ženskega izseljevanja.
Kakšno moč in vlogo imajo kratki animacijski filmi? Še posebej, če odpirajo čas Gentilijeve šolske reforme, ki je prepovedala izražanje v slovenščini. V studiu gostimo beneško režiserko Valerio Cozzarini in sociolog ter filozofa Mirta Komela.
Kakšno moč in vlogo imajo kratki animacijski filmi? Še posebej, če odpirajo čas Gentilijeve šolske reforme, ki je prepovedala izražanje v slovenščini. V studiu gostimo beneško režiserko Valerio Cozzarini in sociolog ter filozofa Mirta Komela.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Bodo se odpravi s srnicama na sprehod po mestu … Pripoveduje: Jana Osojnik. Napisal: Grigor Vitez. Prevedel: Jože Šmit. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.
Bodo se odpravi s srnicama na sprehod po mestu … Pripoveduje: Jana Osojnik. Napisal: Grigor Vitez. Prevedel: Jože Šmit. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.
Tokratno oddajo namenjamo slovenskemu šolstvu na Primorskem, ki beleži več kot 80 let prehojene poti po ponovni oživitvi po koncu fašizma.Ob tej pomembni obletnici je izšlo tudi obsežno zgodovinsko delo pri založbi Bogataj iz Idrije Primorska šola na prepihu. Voditeljica oddaje Elena Husu je k pogovoru povabila prof. Marijo Kacin, avtorico knjige in prof. Tomaža Simčiča, nekdanjega ravnatelja in nato vodjo urada za slovenske šole. Bodite z nami jutri ob 18.00 na našem programu.
Tokratno oddajo namenjamo slovenskemu šolstvu na Primorskem, ki beleži več kot 80 let prehojene poti po ponovni oživitvi po koncu fašizma.Ob tej pomembni obletnici je izšlo tudi obsežno zgodovinsko delo pri založbi Bogataj iz Idrije Primorska šola na prepihu. Voditeljica oddaje Elena Husu je k pogovoru povabila prof. Marijo Kacin, avtorico knjige in prof. Tomaža Simčiča, nekdanjega ravnatelja in nato vodjo urada za slovenske šole. Bodite z nami jutri ob 18.00 na našem programu.
Poljudnoznanstvena serija Sprehod z dinozavri združuje najnovejša paleontološka odkritja z vrhunsko vizualno rekonstrukcijo prazgodovinskega sveta. Vsak del se začne na resničnem najdišču okamnin, sledijo razkritja strokovnjakov, nato pa sodobna računalniška grafika oživi glavne junake – od osirotelega triceratopa do bojevitega tiranozavra, od veličastnih selitev dinozavrskih čred do paritvenih obredov orjaških zavropodov –, da nastane čustveno obarvana pripoved o njihovem boju za preživetje. 1. Sirota Osirotela mala triceratopinja ostane brez matere v gosto poraščeni pokrajini Montane. Radovednost jo pripelje v stik z drugimi živalmi – od igranja z mladiči drugih dinozavrov in druženja z odraslim samotarskim triceratopom do usodnega srečanja s kraljevim tiranozavrom. Vsak korak prinaša nove nevarnosti in priložnosti: ob iskanju hrane in zavetja se hkrati uči, kako preživeti v neznanem svetu. WALKING WITH DINOSAURS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Tom Hewitson
Poljudnoznanstvena serija Sprehod z dinozavri združuje najnovejša paleontološka odkritja z vrhunsko vizualno rekonstrukcijo prazgodovinskega sveta. Vsak del se začne na resničnem najdišču okamnin, sledijo razkritja strokovnjakov, nato pa sodobna računalniška grafika oživi glavne junake – od osirotelega triceratopa do bojevitega tiranozavra, od veličastnih selitev dinozavrskih čred do paritvenih obredov orjaških zavropodov –, da nastane čustveno obarvana pripoved o njihovem boju za preživetje. 1. Sirota Osirotela mala triceratopinja ostane brez matere v gosto poraščeni pokrajini Montane. Radovednost jo pripelje v stik z drugimi živalmi – od igranja z mladiči drugih dinozavrov in druženja z odraslim samotarskim triceratopom do usodnega srečanja s kraljevim tiranozavrom. Vsak korak prinaša nove nevarnosti in priložnosti: ob iskanju hrane in zavetja se hkrati uči, kako preživeti v neznanem svetu. WALKING WITH DINOSAURS / Velika Britanija / 2025 / Režija: Tom Hewitson
V tokratni oddaji smo z radijskim mikrofonom obiskali tretješolce na Osnovni šoli Škofljica in jih povprašali, kakšni so njihovi pomladni šolski dnevi, kateri njihov najljubši šolski predmet in pri katerem predmetu imajo največ domače naloge. Povedali so tudi, kaj novega so izvedeli na naravoslovnem dnevu in kakšne knjige radi berejo. Pripravili so tudi zanimive uganke, zato se nam tako kot vsako soboto lahko pridružite tudi vsi najmlajši poslušalci prek telefona 01 475 22 22, morda kaj zapojete, zrecitirate, poveste, kam se najraje podate na sprehod ob toplih pomladnih dneh ali s katero knjigo se kratkočasite, ko je zunaj slabo vreme.
V tokratni oddaji smo z radijskim mikrofonom obiskali tretješolce na Osnovni šoli Škofljica in jih povprašali, kakšni so njihovi pomladni šolski dnevi, kateri njihov najljubši šolski predmet in pri katerem predmetu imajo največ domače naloge. Povedali so tudi, kaj novega so izvedeli na naravoslovnem dnevu in kakšne knjige radi berejo. Pripravili so tudi zanimive uganke, zato se nam tako kot vsako soboto lahko pridružite tudi vsi najmlajši poslušalci prek telefona 01 475 22 22, morda kaj zapojete, zrecitirate, poveste, kam se najraje podate na sprehod ob toplih pomladnih dneh ali s katero knjigo se kratkočasite, ko je zunaj slabo vreme.
Tokratna oddaja bo posvečena Miroslavu Košuti. Njegovo življenje in delo je bilo bogato z dosežki in pušča veliko praznino v kulturnem svetu, predvsem med Slovenci v Italiji. V oddaji se bomo z literarno kritičarko in senatorko Tatjano Rojc, ter s slikarjem in scenografom prof. Marjanom Kravosom posvetili njegovemu bogatemu življenju in obširnemu ustvarjalnemu opusu.
Tokratna oddaja bo posvečena Miroslavu Košuti. Njegovo življenje in delo je bilo bogato z dosežki in pušča veliko praznino v kulturnem svetu, predvsem med Slovenci v Italiji. V oddaji se bomo z literarno kritičarko in senatorko Tatjano Rojc, ter s slikarjem in scenografom prof. Marjanom Kravosom posvetili njegovemu bogatemu življenju in obširnemu ustvarjalnemu opusu.
Velika noč s pisanimi pirhi in velikonočnimi igrami razveseljuje najmlajše. S četrtošolkama Mio in Eriko ter tretješolci Katarino, Evo, Anajo Gabi in Izakom bomo opazovali, kako se prebuja narava in novo življenje in okrasili kakšno naravno jajce. Sprehodili se bomo po okolici Osnovne šole Medvode in izvedeli, kaj vse so spomladanske aktivnosti …
Velika noč s pisanimi pirhi in velikonočnimi igrami razveseljuje najmlajše. S četrtošolkama Mio in Eriko ter tretješolci Katarino, Evo, Anajo Gabi in Izakom bomo opazovali, kako se prebuja narava in novo življenje in okrasili kakšno naravno jajce. Sprehodili se bomo po okolici Osnovne šole Medvode in izvedeli, kaj vse so spomladanske aktivnosti …
Agencija Alpe Adria – botra slovenskega programa Televizije Koper Leta 1975 je bila na pobudo prvega direktorja TV Koper Dušana Fortiča ustanovljena posebna TV Agencija Alpe Adria v Trstu, ki je delovala znotraj Založništva tržaškega tiska. Njena naloga: obveščati o življenju pripadnikov slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji. O Čezmejni televiziji bo voditeljica Elena Husu govorila s pomembnima akterjema njenega nastanka Bredo Pahor in Rudijem Pavšičem.
Agencija Alpe Adria – botra slovenskega programa Televizije Koper Leta 1975 je bila na pobudo prvega direktorja TV Koper Dušana Fortiča ustanovljena posebna TV Agencija Alpe Adria v Trstu, ki je delovala znotraj Založništva tržaškega tiska. Njena naloga: obveščati o življenju pripadnikov slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji. O Čezmejni televiziji bo voditeljica Elena Husu govorila s pomembnima akterjema njenega nastanka Bredo Pahor in Rudijem Pavšičem.
Novembra se je odvijal 28. seminar delovne skupine slovanskih manjšin v Evropi, ki ga prireja Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij in Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo. O ciljih in rezultatih seminarja v tokratni oddaji.
Novembra se je odvijal 28. seminar delovne skupine slovanskih manjšin v Evropi, ki ga prireja Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij in Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo. O ciljih in rezultatih seminarja v tokratni oddaji.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Od vzgibov za odhod na univerzitetni študij v Slovenijo pa do še vedno obstoječih nedorečenosti glede priznavanja slovenskih univerzitetnih diplom v Italiji oziroma Avstriji. To bodo med drugim predmeti razprave v marčevski izvedbi skupne mesečne oddaje Slovenskega sporeda ORF iz Celovca, Radia Trst A in programa Ars Radia Slovenija. Urednik in voditelj pogovora Pavel Volk bo v tržaškem studiu gostil Martina Poljšaka, ki je pred kratkim v Ljubljani magistriral iz novinarstva. V ljubljanskem studiu bo v pogovoru sodelovala predsednica Društva zamejskih študentov Rada Vizintin, iz celovškega studia pa se bo oglašala brucka ljubljanske medicinske fakultete Alina Kunčic.
Od vzgibov za odhod na univerzitetni študij v Slovenijo pa do še vedno obstoječih nedorečenosti glede priznavanja slovenskih univerzitetnih diplom v Italiji oziroma Avstriji. To bodo med drugim predmeti razprave v marčevski izvedbi skupne mesečne oddaje Slovenskega sporeda ORF iz Celovca, Radia Trst A in programa Ars Radia Slovenija. Urednik in voditelj pogovora Pavel Volk bo v tržaškem studiu gostil Martina Poljšaka, ki je pred kratkim v Ljubljani magistriral iz novinarstva. V ljubljanskem studiu bo v pogovoru sodelovala predsednica Društva zamejskih študentov Rada Vizintin, iz celovškega studia pa se bo oglašala brucka ljubljanske medicinske fakultete Alina Kunčic.
Naš gost Anton Špacapan Vončina prihaja iz Šempetra pri Gorici in že od zgodnjih let deluje med Slovenijo in Italijo. Je ilustrator, kipar, scenograf, pisec, ki se že leta ukvarja z raziskovanjem ljudskega izročila Slovanov in nasploh s predkrščansko mitologijo. Sodeloval je pri scenografiji neštetih kratkih filmov in filmov, med njimi so Zoran, moj nečak idiot, Drevo, Babilonske sestre, Menocchio, Divji mož, Človek brez krivde in nenazadnje večkrat nagrajeni Fiume o morte! Je eden od ustanoviteljev mednarodnega festivala Če povem 83. S Francescom Tomadom iz italijanske Gorice pa sta napisala roman Il figlio della lupa, Vulkuljin sin, razprodano uspešnico, katere prevod smo pravkar dobili pri Založbi Goga.
Naš gost Anton Špacapan Vončina prihaja iz Šempetra pri Gorici in že od zgodnjih let deluje med Slovenijo in Italijo. Je ilustrator, kipar, scenograf, pisec, ki se že leta ukvarja z raziskovanjem ljudskega izročila Slovanov in nasploh s predkrščansko mitologijo. Sodeloval je pri scenografiji neštetih kratkih filmov in filmov, med njimi so Zoran, moj nečak idiot, Drevo, Babilonske sestre, Menocchio, Divji mož, Človek brez krivde in nenazadnje večkrat nagrajeni Fiume o morte! Je eden od ustanoviteljev mednarodnega festivala Če povem 83. S Francescom Tomadom iz italijanske Gorice pa sta napisala roman Il figlio della lupa, Vulkuljin sin, razprodano uspešnico, katere prevod smo pravkar dobili pri Založbi Goga.
Z nami je akademska slikarka in vizualna umetnica Nataša Gregorič Nàbhas, ki je študirala na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah in se že tam spoznala s številnimi slovenskimi, večinoma primorskimi in zamejskimi umetniki. Je ilustratorka knjig za otroke – 38 se jih je nabralo v slovenskem jeziku. Sicer pa deluje na presečišču vizualnega, pedagoškega in kuratorskega ustvarjanja. S svojo raznovrstnostjo, bogastvom izraznih sredstev, pogostim namernim neupoštevanjem pravil prepleta neskončne izrazne možnosti.
Z nami je akademska slikarka in vizualna umetnica Nataša Gregorič Nàbhas, ki je študirala na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah in se že tam spoznala s številnimi slovenskimi, večinoma primorskimi in zamejskimi umetniki. Je ilustratorka knjig za otroke – 38 se jih je nabralo v slovenskem jeziku. Sicer pa deluje na presečišču vizualnega, pedagoškega in kuratorskega ustvarjanja. S svojo raznovrstnostjo, bogastvom izraznih sredstev, pogostim namernim neupoštevanjem pravil prepleta neskončne izrazne možnosti.
Slovensko stalno gledališče v Trstu je edinstvenega pomena za celotno skupnost, v katero je umeščeno. Tako na deželno razsežnost in na kulturno bogastvo Furlanije Julijske krajine. Pomen gledališča, ki ostaja temeljna kulturna institucija Slovencev v Italiji, je vzdrževanje kondicije specifičnega odrskega jezika, ki ga je tržaško profesionalno gledališče razvilo v nenavadnih okoliščinah in pod pritiskom hromečih dejavnikov. Gledališče z več kot stoletno tradicijo še vedno odraža utrip ne le slovenskega Trsta, ampak širšega večkulturnega. V triletju 2025-2028 bo tržaško zgodovinsko ustanovo usmerjala in vodila Nina Ukmar.
Slovensko stalno gledališče v Trstu je edinstvenega pomena za celotno skupnost, v katero je umeščeno. Tako na deželno razsežnost in na kulturno bogastvo Furlanije Julijske krajine. Pomen gledališča, ki ostaja temeljna kulturna institucija Slovencev v Italiji, je vzdrževanje kondicije specifičnega odrskega jezika, ki ga je tržaško profesionalno gledališče razvilo v nenavadnih okoliščinah in pod pritiskom hromečih dejavnikov. Gledališče z več kot stoletno tradicijo še vedno odraža utrip ne le slovenskega Trsta, ampak širšega večkulturnega. V triletju 2025-2028 bo tržaško zgodovinsko ustanovo usmerjala in vodila Nina Ukmar.
Pred kratkim se je poslovila ena vidnejših ustvarjalk slovenske književnosti v Italiji. Esejistka, pisateljica, prevajalka, pedagoginja in kulturna delavka Zora Tavčar je bila pomembna osebnost. Njej bomo posvetili oddajo Sprehodov s pomočjo hčerke Alenke Rebula Tuta.
Pred kratkim se je poslovila ena vidnejših ustvarjalk slovenske književnosti v Italiji. Esejistka, pisateljica, prevajalka, pedagoginja in kulturna delavka Zora Tavčar je bila pomembna osebnost. Njej bomo posvetili oddajo Sprehodov s pomočjo hčerke Alenke Rebula Tuta.
Čeprav se je ameriški predsednik Trump že pred dnevi pohvalil, da je vojna v Iranu dobljena, je Pentagon za prihodnje operacije že zahteval dodatnih 200 milijard dolarjev samo za vojno v Perzijskem zalivu. Kot vse kaže, bo treba kmalu primakniti še kar lepo vsotico za naslednjo tarčo – Kubo. Ameriški davkoplačevalci že združno zavijajo z očmi in se prijemajo za denarnice, pa čeprav so, kar zadeva strinjanje in nestrinjanje z veljavno politično doktrino, še vedno izrazito na dveh nasprotnih bregovih.
Čeprav se je ameriški predsednik Trump že pred dnevi pohvalil, da je vojna v Iranu dobljena, je Pentagon za prihodnje operacije že zahteval dodatnih 200 milijard dolarjev samo za vojno v Perzijskem zalivu. Kot vse kaže, bo treba kmalu primakniti še kar lepo vsotico za naslednjo tarčo – Kubo. Ameriški davkoplačevalci že združno zavijajo z očmi in se prijemajo za denarnice, pa čeprav so, kar zadeva strinjanje in nestrinjanje z veljavno politično doktrino, še vedno izrazito na dveh nasprotnih bregovih.
Ob izidu Dnevniških zapisov med letoma 1948 in 1954 Alojza Rebule se bomo z dr. Edvardom Kovačem pogovarjali o Rebulovi antični in krščanski misli. Pa tudi o tem, kaj mu je pomenilo slovenstvo lastne duše. Vabljeni k ogledu.
Ob izidu Dnevniških zapisov med letoma 1948 in 1954 Alojza Rebule se bomo z dr. Edvardom Kovačem pogovarjali o Rebulovi antični in krščanski misli. Pa tudi o tem, kaj mu je pomenilo slovenstvo lastne duše. Vabljeni k ogledu.
Tokrat bo naša tema pogovora materialna kulturna dediščina pri Slovencih na avstrijskem Koroškem in njena zaščita. Osem let sedaj šteje Muzej kmetijskih dejavnosti od neolita do današnjih dni na Kostanjah, ki je v vseh teh letih dobra priložnost za pogled na prehojeno pot v prizadevanjih za ohranjanje materialne dediščine na avstrijskem Koroškem. Pogovarjali se bomo tudi o varovanju kulturne dediščine Slovencev v zamejstvu in kakšni so Izzivi spomeniškega varstva. Z nami je umetnostni zgodovinar in deželni konservator za Koroško Gorazd Živkovič.
Tokrat bo naša tema pogovora materialna kulturna dediščina pri Slovencih na avstrijskem Koroškem in njena zaščita. Osem let sedaj šteje Muzej kmetijskih dejavnosti od neolita do današnjih dni na Kostanjah, ki je v vseh teh letih dobra priložnost za pogled na prehojeno pot v prizadevanjih za ohranjanje materialne dediščine na avstrijskem Koroškem. Pogovarjali se bomo tudi o varovanju kulturne dediščine Slovencev v zamejstvu in kakšni so Izzivi spomeniškega varstva. Z nami je umetnostni zgodovinar in deželni konservator za Koroško Gorazd Živkovič.
Glasba napolnjuje in bogati naše življenje z vseh vidikov.Gost tokratne televizijske oddaje S-prehodi je vsestranski glasbenik Igor Zobin. Zobin je na mednarodnem nivoju eden redkih harmonikarjev, ki je diplomiral iz dirigiranja, in ki istočasno goji tako solistično kariero harmonikarja kot dirigentsko ter komponiranje.
Glasba napolnjuje in bogati naše življenje z vseh vidikov.Gost tokratne televizijske oddaje S-prehodi je vsestranski glasbenik Igor Zobin. Zobin je na mednarodnem nivoju eden redkih harmonikarjev, ki je diplomiral iz dirigiranja, in ki istočasno goji tako solistično kariero harmonikarja kot dirigentsko ter komponiranje.
V okviru programa Interreg Italija-Slovenija Walk of Peace + je na območju kraškega griča Grmada nastal muzej na prostem na temo prve svetovne vojne. Ta povezuje italijansko in slovensko stran, na italijanski strani se razteza za devet kilometrov, na slovenski pa za skoraj trinajst. Pogovarjali smo se z Marjanko Ban iz Občine Devin Nabrežine in Leonom Četrtičem Fundacije poti miru iz Posočja.
V okviru programa Interreg Italija-Slovenija Walk of Peace + je na območju kraškega griča Grmada nastal muzej na prostem na temo prve svetovne vojne. Ta povezuje italijansko in slovensko stran, na italijanski strani se razteza za devet kilometrov, na slovenski pa za skoraj trinajst. Pogovarjali smo se z Marjanko Ban iz Občine Devin Nabrežine in Leonom Četrtičem Fundacije poti miru iz Posočja.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Človek se v svojem življenju nenehno maskira. Nadeva si vidne ali manj vidne maske in s tem preoblikuje svoje notranje in zunanje razumevanje. Kaj torej maska sploh je? V oddaji o praksi maskiranja spregovorimo z muzejsko svetovalko, magistrico Adelo Pukl. Ob pogovoru nas popelje po razstavi Maske: Od rituala do karnevala, ki je na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju.
Človek se v svojem življenju nenehno maskira. Nadeva si vidne ali manj vidne maske in s tem preoblikuje svoje notranje in zunanje razumevanje. Kaj torej maska sploh je? V oddaji o praksi maskiranja spregovorimo z muzejsko svetovalko, magistrico Adelo Pukl. Ob pogovoru nas popelje po razstavi Maske: Od rituala do karnevala, ki je na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Na začetku februarja je po osmih letih in pol na relaciji Opčine-Trst ponovno začel voziti stari tramvaj. Ob priložnosti sta nastali razstava in publikacija. O tem v naslednji oddaji s soavtorico projekta Dunjo Sosič.
Na začetku februarja je po osmih letih in pol na relaciji Opčine-Trst ponovno začel voziti stari tramvaj. Ob priložnosti sta nastali razstava in publikacija. O tem v naslednji oddaji s soavtorico projekta Dunjo Sosič.
Z zgodovinarjem Marjanom Sturmom smo se pogovarjali o političnem ozračju na avstrijskem Koroškem, ki je danes veliko bolj odprto kot pred dvema desetletjema. V svoji doslej najbolj osebni knjigi Identiteta brez sovražnika s podnaslovom Od konfrontacije do mirovnega posredovanja na Koroškem in v alpsko-jadranski regiji razmišlja o svojem učnem procesu iz zadnjih dveh desetletij in v prihodnost usmerjeni manjšinski politiki. Slovensko izdajo je uredil Boris Jesih. Knjiga je izšla v zbirki Ethnicity 20, ki jo izdaja Inštitut za narodnostna vprašanja.
Z zgodovinarjem Marjanom Sturmom smo se pogovarjali o političnem ozračju na avstrijskem Koroškem, ki je danes veliko bolj odprto kot pred dvema desetletjema. V svoji doslej najbolj osebni knjigi Identiteta brez sovražnika s podnaslovom Od konfrontacije do mirovnega posredovanja na Koroškem in v alpsko-jadranski regiji razmišlja o svojem učnem procesu iz zadnjih dveh desetletij in v prihodnost usmerjeni manjšinski politiki. Slovensko izdajo je uredil Boris Jesih. Knjiga je izšla v zbirki Ethnicity 20, ki jo izdaja Inštitut za narodnostna vprašanja.
Ob 80. obletnici delovanja je Zveza slovenskih kulturnih društev Furlanije Julijske krajine dobila nov deželni odbor. V studiu novopečeni deželni predsednik Karel Ražem.
Ob 80. obletnici delovanja je Zveza slovenskih kulturnih društev Furlanije Julijske krajine dobila nov deželni odbor. V studiu novopečeni deželni predsednik Karel Ražem.
Star pregovor pravi, da je smeh pol zdravja. Naša gostja, zamejska Slovenka Irene Pahor, prepričljivo nasmeje s svojimi iskrivimi šalami o življenju med dvema kulturama. Njena energija, šarm in precizen občutek za jezik so jo pripeljali na letošnji festival Panč, največji slovenski festival smeha.
Star pregovor pravi, da je smeh pol zdravja. Naša gostja, zamejska Slovenka Irene Pahor, prepričljivo nasmeje s svojimi iskrivimi šalami o življenju med dvema kulturama. Njena energija, šarm in precizen občutek za jezik so jo pripeljali na letošnji festival Panč, največji slovenski festival smeha.
Fotoklub Skupine 75 letos praznuje okroglo obletnico. Ob priložnosti so predstavili publikacijo, ter odprli razstavo v Kulturnem domu v Gorici. O delovanju, mejnikih in dosežkih se bomo v studiu pogovarjali z ustanovnim članom fotokluba Joškom Prinčičem in odbornikom in dolgoletnim predsednikom kluba Silvanom Pittolijem.
Fotoklub Skupine 75 letos praznuje okroglo obletnico. Ob priložnosti so predstavili publikacijo, ter odprli razstavo v Kulturnem domu v Gorici. O delovanju, mejnikih in dosežkih se bomo v studiu pogovarjali z ustanovnim članom fotokluba Joškom Prinčičem in odbornikom in dolgoletnim predsednikom kluba Silvanom Pittolijem.
Današnja gostja je Martina Piko-Rustia, direktorica Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu. Znanstvena ustanova je poimenovana po priljubljenem duhovniku in borbeni osebnosti literarnega in narodnega preporoda iz Ziljske doline. Poleg pesmi in proučevanja koroške zgodovine je pisal tudi o avtohtonosti Slovencev na Koroškem. Podal je prvo zgodovinsko in družbeno analizo vzrokov za nazadovanje slovenskega življa na Koroškem. Podpisuje pa tudi prvo dialektološko razpravo o koroških slovenskih narečjih z naslovom »Obraz slovenskega narečja u Koruškoj«.
Današnja gostja je Martina Piko-Rustia, direktorica Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu. Znanstvena ustanova je poimenovana po priljubljenem duhovniku in borbeni osebnosti literarnega in narodnega preporoda iz Ziljske doline. Poleg pesmi in proučevanja koroške zgodovine je pisal tudi o avtohtonosti Slovencev na Koroškem. Podal je prvo zgodovinsko in družbeno analizo vzrokov za nazadovanje slovenskega življa na Koroškem. Podpisuje pa tudi prvo dialektološko razpravo o koroških slovenskih narečjih z naslovom »Obraz slovenskega narečja u Koruškoj«.
V današnji oddaji bomo obravnavali temo kulturne dediščine kot predmet nacionalnega prestiža in istrske identitete. To je tudi podnaslov nove znanstvene monografije avtorjev Salvatorja Žitka in Brigitte Mader, knjižne novosti založbe Annales. Kot poudarjata avtorja, to ozemlje ne pomeni samo skrajne jugovzhodne meje srednjeevropskega kulturnega prostora, ampak se tukaj stikata sredozemska in severna kultura. Jezikovno, kulturno in gospodarsko nasledstvo Beneške republike se še danes kaže v urbani podobi, umetnosti in narečni govorici istrskih obalnih mest. Stičišče različnih kultur razkrivajo tudi najdbe, ki pričajo o davnih, bogatih stikih in izmenjavah.
V današnji oddaji bomo obravnavali temo kulturne dediščine kot predmet nacionalnega prestiža in istrske identitete. To je tudi podnaslov nove znanstvene monografije avtorjev Salvatorja Žitka in Brigitte Mader, knjižne novosti založbe Annales. Kot poudarjata avtorja, to ozemlje ne pomeni samo skrajne jugovzhodne meje srednjeevropskega kulturnega prostora, ampak se tukaj stikata sredozemska in severna kultura. Jezikovno, kulturno in gospodarsko nasledstvo Beneške republike se še danes kaže v urbani podobi, umetnosti in narečni govorici istrskih obalnih mest. Stičišče različnih kultur razkrivajo tudi najdbe, ki pričajo o davnih, bogatih stikih in izmenjavah.
Jubilejno 25. sezono letos podpisuje Gledališče Koper, znano po svojih številnih sodelovanjih z zamejskimi gledališči in njihovimi ustvarjalci. Čeprav velja za drugo najmlajše slovensko poklicno gledališče, ustanovljeno je bilo leta 2001, ima gledališko življenje v tem mestu že dolgo tradicijo. Zgodovinski viri iz 15. stoletja navajajo, da je bilo v Kopru gledališče že v času Beneške republike, najprej v starem mestnem jedru, ob Carpaccievi hiši, nato v Grisonovi hiši na takratnem Belvederju. Stoletje pozneje so zgradili novo gledališko stavbo in na tem mestu stoji še danes. V studiu gostimo direktorico gledališča Katjo Pegan.
Jubilejno 25. sezono letos podpisuje Gledališče Koper, znano po svojih številnih sodelovanjih z zamejskimi gledališči in njihovimi ustvarjalci. Čeprav velja za drugo najmlajše slovensko poklicno gledališče, ustanovljeno je bilo leta 2001, ima gledališko življenje v tem mestu že dolgo tradicijo. Zgodovinski viri iz 15. stoletja navajajo, da je bilo v Kopru gledališče že v času Beneške republike, najprej v starem mestnem jedru, ob Carpaccievi hiši, nato v Grisonovi hiši na takratnem Belvederju. Stoletje pozneje so zgradili novo gledališko stavbo in na tem mestu stoji še danes. V studiu gostimo direktorico gledališča Katjo Pegan.
Tokrat oddajo namenjamo obeležitvi stoletnice Inštituta za narodnostna vprašanja. Kot naslednik Manjšinskega inštituta, ustanovljenega leta 1925 v Ljubljani, je predstvljal eno prvih raziskovalnih institucij s področja manjšinskih študij na svetu. Nastal je z namenom proučevanja položaja Slovencev v sosednjih državah, položaja nemške in madžarske manjšine v Sloveniji ter v ozračju nastajanja mednarodne manjšinske zaščite v okviru Društva narodov in Evropskih manjšinskih kongresov. Z nami je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Sonja Novak Lukanovič.
Tokrat oddajo namenjamo obeležitvi stoletnice Inštituta za narodnostna vprašanja. Kot naslednik Manjšinskega inštituta, ustanovljenega leta 1925 v Ljubljani, je predstvljal eno prvih raziskovalnih institucij s področja manjšinskih študij na svetu. Nastal je z namenom proučevanja položaja Slovencev v sosednjih državah, položaja nemške in madžarske manjšine v Sloveniji ter v ozračju nastajanja mednarodne manjšinske zaščite v okviru Društva narodov in Evropskih manjšinskih kongresov. Z nami je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Sonja Novak Lukanovič.
Planinska pot Vertikala Slovenskega planinskega društva Trst letos praznuje 50 let. Obletnico bodo proslavili na Peči, od koder se začenja planinska pot, ki povezuje kraje, kjer so naseljeni Slovenci v Italiji, od tromeje na Trbižu do Lazareta pri Miljah.V studiu gostimo podpredsednico SPDT-ja in avtorico obnovljenega vodnika poti Vertikala Jasmin Rudež in načelnico mladinskega odseka SPDT-ja Niko Čermelj.
Planinska pot Vertikala Slovenskega planinskega društva Trst letos praznuje 50 let. Obletnico bodo proslavili na Peči, od koder se začenja planinska pot, ki povezuje kraje, kjer so naseljeni Slovenci v Italiji, od tromeje na Trbižu do Lazareta pri Miljah.V studiu gostimo podpredsednico SPDT-ja in avtorico obnovljenega vodnika poti Vertikala Jasmin Rudež in načelnico mladinskega odseka SPDT-ja Niko Čermelj.
Čezmejni glasbeni festival GongFest je kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica predstavil pester nabor koncertov različnih zvrsti na več prizoriščih v obeh mestih Programski snovalci so z izborom glasbenih vsebin združili nove in vznemirljive perspektive tega obmejnega območja. Zakaj je Gongfest veliko več kot le dobra glasba? O tem z Tadejem Stolićem in Erikom Curkom.
Čezmejni glasbeni festival GongFest je kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica predstavil pester nabor koncertov različnih zvrsti na več prizoriščih v obeh mestih Programski snovalci so z izborom glasbenih vsebin združili nove in vznemirljive perspektive tega obmejnega območja. Zakaj je Gongfest veliko več kot le dobra glasba? O tem z Tadejem Stolićem in Erikom Curkom.
27. septembra bo na povabilo Fundacije Poti miru Alessandro Barbero kot prvi italijanski zgodovinar javno predaval o prvi svetovni vojni in soški fronti v osrčju le-te, v Kobaridu; vest o edinstvenem dogodku je bil tudi razlog, zakaj ga je Janko Petrovec povabil pred kamero. 66-letni italijanski zgodovinar Alessandro Barbero velja za televizijskega in spletnega zvezdnika. Javna predavanja, ki jih prireja po vsej Italiji, so praviloma razprodana. Skrivnost izredne priljubljenosti tega univerzitetnega profesorja iz Torina leži v njegovi strasti do upovedovanja zgodovine, ki temelji na osebnih zgodbah junakov preteklosti, ter izredno sočutni drži, ki jo goji do vseh strani v usodnih zgodovinskih zgodbah.
27. septembra bo na povabilo Fundacije Poti miru Alessandro Barbero kot prvi italijanski zgodovinar javno predaval o prvi svetovni vojni in soški fronti v osrčju le-te, v Kobaridu; vest o edinstvenem dogodku je bil tudi razlog, zakaj ga je Janko Petrovec povabil pred kamero. 66-letni italijanski zgodovinar Alessandro Barbero velja za televizijskega in spletnega zvezdnika. Javna predavanja, ki jih prireja po vsej Italiji, so praviloma razprodana. Skrivnost izredne priljubljenosti tega univerzitetnega profesorja iz Torina leži v njegovi strasti do upovedovanja zgodovine, ki temelji na osebnih zgodbah junakov preteklosti, ter izredno sočutni drži, ki jo goji do vseh strani v usodnih zgodovinskih zgodbah.
Danes bo naša oddaja res razgibana, pestra in vesela. Skozi pogovore bomo slišali, kako smo se imeli v naših oddajah v preteklem letu, kje vse smo bili ustvarjalci oddaje, koga vse povabili pred mikrofon in o čem vse smo se pogovarjali. Otroci iz ljubljanskega Vrtca pod Gradom ob jutrih ne pozabijo na dober zajtrk, tretješolci iz Naklega so imeli zanimiv kulturni dan, mladi glasbeniki iz Glasbene šole Grosuplje – dislocirane enote Zagradec pa nam bodo zapeli Tam kjer murke cveto. V Zverinicah spoznate losa, ne bomo pa pozabili na stalni rubriki – Kaj pa ti bereš z novim knjižnim priporočilom, v Zakajčku pa izvemo, zakaj sploh dobimo vročino in to še najpogosteje pozimi. Bodite z nami!
Danes bo naša oddaja res razgibana, pestra in vesela. Skozi pogovore bomo slišali, kako smo se imeli v naših oddajah v preteklem letu, kje vse smo bili ustvarjalci oddaje, koga vse povabili pred mikrofon in o čem vse smo se pogovarjali. Otroci iz ljubljanskega Vrtca pod Gradom ob jutrih ne pozabijo na dober zajtrk, tretješolci iz Naklega so imeli zanimiv kulturni dan, mladi glasbeniki iz Glasbene šole Grosuplje – dislocirane enote Zagradec pa nam bodo zapeli Tam kjer murke cveto. V Zverinicah spoznate losa, ne bomo pa pozabili na stalni rubriki – Kaj pa ti bereš z novim knjižnim priporočilom, v Zakajčku pa izvemo, zakaj sploh dobimo vročino in to še najpogosteje pozimi. Bodite z nami!
V tokratni oddaji se bomo poklonili 80-letnici vrnitve severnoprimorskih in zamejskih izgnancev na njihove domove. Izgnali so vsakega desetega Slovenca, ki je živel tedaj na nemškem zasedbenem območju, kar je najvišji odstotek izgnancev v vseh zasedenih evropskih deželah. Namen okupatorjev je bil izničiti slovenski narod kot etnično enoto. Slovenski izgnanci so bili razseljeni od Poljske do Francije, od Makedonije do Severne Nemčije. Trpeli so vsestransko pomanjkanje, ob prihodu domov pa mnogi niso našli ničesar. Samo v nemških pokrajinah so slovenske izgnance namestili v več kot dvesto taboriščih, največ v Spodnji Sleziji, Saški in na Wurttëmberskem. V goste smo povabili predsednica Društva izgnancev severne Primorske Dora Levpušček.
V tokratni oddaji se bomo poklonili 80-letnici vrnitve severnoprimorskih in zamejskih izgnancev na njihove domove. Izgnali so vsakega desetega Slovenca, ki je živel tedaj na nemškem zasedbenem območju, kar je najvišji odstotek izgnancev v vseh zasedenih evropskih deželah. Namen okupatorjev je bil izničiti slovenski narod kot etnično enoto. Slovenski izgnanci so bili razseljeni od Poljske do Francije, od Makedonije do Severne Nemčije. Trpeli so vsestransko pomanjkanje, ob prihodu domov pa mnogi niso našli ničesar. Samo v nemških pokrajinah so slovenske izgnance namestili v več kot dvesto taboriščih, največ v Spodnji Sleziji, Saški in na Wurttëmberskem. V goste smo povabili predsednica Društva izgnancev severne Primorske Dora Levpušček.
Sarajevo se pospešeno pripravlja na najdaljšo noč v letu. Tudi letos prestolnica Bosne in Hercegovine organizira silvestrovanje na prostem z veliko glasbeno zvezdnico iz Hrvaške: Sarajevčanom in turistom bo zapela Jelena Rozga, pomagala pa ji bosta Dženan Lončarević ter skupina Divanhana. Sarajevo je že zdaj polno turistov. Med nedavnim obiskom je naša dopisnica Saša Banjanac Lubej tam našla tudi sledi močne slovenske navzočnosti.
Sarajevo se pospešeno pripravlja na najdaljšo noč v letu. Tudi letos prestolnica Bosne in Hercegovine organizira silvestrovanje na prostem z veliko glasbeno zvezdnico iz Hrvaške: Sarajevčanom in turistom bo zapela Jelena Rozga, pomagala pa ji bosta Dženan Lončarević ter skupina Divanhana. Sarajevo je že zdaj polno turistov. Med nedavnim obiskom je naša dopisnica Saša Banjanac Lubej tam našla tudi sledi močne slovenske navzočnosti.
Knjiga Dve Gorici - eno mesto? s podnaslovom Konstrukcija urbanega, izdana pri Založništvu tržaškega tiska, avtorice Katje Jerman, se osredotoča na gradnjo mesta Nova Gorica v drugi polovici 20. stoletja in odnose z mestom Gorica na obmejnem območju med Italijo in nekdaj Jugoslavijo, zdaj Slovenijo.
Knjiga Dve Gorici - eno mesto? s podnaslovom Konstrukcija urbanega, izdana pri Založništvu tržaškega tiska, avtorice Katje Jerman, se osredotoča na gradnjo mesta Nova Gorica v drugi polovici 20. stoletja in odnose z mestom Gorica na obmejnem območju med Italijo in nekdaj Jugoslavijo, zdaj Slovenijo.
Nekaj po 21. uri vas vabimo, da se nam pridružite še na poti Romov. V praznični izdaji oddaje Naše poti vas vabimo na posebno glasbeno potovanje skozi romske skladbe, ki so zaznamovale pretekla leta, a jih danes slišimo redkeje. Ob koncu leta bomo obujali melodije, polne zgodb, čustev in spominov – od prekmurskih ravnic do Andaluzije, od Katalonije do Panonije. Slišali boste izbor domačih in tujih izvajalcev ter glasbene iskrice, ki so oblikovale letošnje Naše poti. Pridružite se nam pri poslušanju, spominjanju in odkrivanju romske glasbene dediščine, ki ostaja živa tudi takrat, ko nekoliko utihne.
Nekaj po 21. uri vas vabimo, da se nam pridružite še na poti Romov. V praznični izdaji oddaje Naše poti vas vabimo na posebno glasbeno potovanje skozi romske skladbe, ki so zaznamovale pretekla leta, a jih danes slišimo redkeje. Ob koncu leta bomo obujali melodije, polne zgodb, čustev in spominov – od prekmurskih ravnic do Andaluzije, od Katalonije do Panonije. Slišali boste izbor domačih in tujih izvajalcev ter glasbene iskrice, ki so oblikovale letošnje Naše poti. Pridružite se nam pri poslušanju, spominjanju in odkrivanju romske glasbene dediščine, ki ostaja živa tudi takrat, ko nekoliko utihne.
Ogledali si bomo razstavo viktorijanske umetnosti Prebujanje lepote II, prenovljeno Pilonovo galerijo, retrospektivno razstavo Yóshia Nakajíme Umetnost je vedno naslednja možnost in razstavo Walida Raada Festival (ne)hvaležnosti. Zaznamovali bomo dan stripa in napovedali Slovenski knjižni sejem.
Ogledali si bomo razstavo viktorijanske umetnosti Prebujanje lepote II, prenovljeno Pilonovo galerijo, retrospektivno razstavo Yóshia Nakajíme Umetnost je vedno naslednja možnost in razstavo Walida Raada Festival (ne)hvaležnosti. Zaznamovali bomo dan stripa in napovedali Slovenski knjižni sejem.