Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kraška ohcet je pravi tradicionalni festival in simbol kraškega območja, poteka vsaki dve leti v zadnjem tednu avgusta in je nepogrešljiv dogodek za vse. Letos bodo obiskovalci lahko sledili pravi kraški poroki, ki se bo odvijala na Taboru pri tržaškem Repnu. O tem v oddaji S-prehodov s predsednico kulturnega društva Kraški dom Vesno Guštin in letošnjim ženinom Thomasom Velikonjo.
Kraška ohcet je pravi tradicionalni festival in simbol kraškega območja, poteka vsaki dve leti v zadnjem tednu avgusta in je nepogrešljiv dogodek za vse. Letos bodo obiskovalci lahko sledili pravi kraški poroki, ki se bo odvijala na Taboru pri tržaškem Repnu. O tem v oddaji S-prehodov s predsednico kulturnega društva Kraški dom Vesno Guštin in letošnjim ženinom Thomasom Velikonjo.
Dnevni časnik slovenske manjšine v Italiji Primorski dnevnik letos slavi okroglo obletnico. Od samega začetka delovanja dnevnik odlično opravlja svojo vlogo informiranja, a tudi ohranjanja in razvijanja identitete, pripadnosti ter jezika Slovencev v deželi Furlanije Julijske krajine. O tem v oddaji s predsednikom Zadruge Primorski dnevnik in bivšim odgovornim urednikom Sašo Korenom.
Dnevni časnik slovenske manjšine v Italiji Primorski dnevnik letos slavi okroglo obletnico. Od samega začetka delovanja dnevnik odlično opravlja svojo vlogo informiranja, a tudi ohranjanja in razvijanja identitete, pripadnosti ter jezika Slovencev v deželi Furlanije Julijske krajine. O tem v oddaji s predsednikom Zadruge Primorski dnevnik in bivšim odgovornim urednikom Sašo Korenom.
Igor Komel je dolgoletni direktor Kulturnega doma Gorica, enega od dveh kulturnih centrov tamkajšnjih Slovencev. Kulturni dom je pomemben slovenski kulturni hram, ki služi tudi kot stičišče kulturnih izmenjav med Slovenci, Italijani in Furlani v deželi Furlaniji Julijski krajini. Med prejemniki reda za zasluge, ki so jih podelili ob dnevu italijanske republike, je tudi Igor Komel, naš današnji gost. Spomnili so na številne večjezične projekte, ki jih vodi Kulturni dom, med katerimi je komično gledališče Komigo in Komela prepoznali kot eno ključnih osebnosti znotraj slovenske narodne skupnosti na Goriškem. Pri podelitvi srebrnega reda so izpostavili njegovo ključno vlogo pri krepitvi kulturnega dialoga, povezovanja med skupnostmi in vztrajno gradnjo medkulturnih mostov.
Igor Komel je dolgoletni direktor Kulturnega doma Gorica, enega od dveh kulturnih centrov tamkajšnjih Slovencev. Kulturni dom je pomemben slovenski kulturni hram, ki služi tudi kot stičišče kulturnih izmenjav med Slovenci, Italijani in Furlani v deželi Furlaniji Julijski krajini. Med prejemniki reda za zasluge, ki so jih podelili ob dnevu italijanske republike, je tudi Igor Komel, naš današnji gost. Spomnili so na številne večjezične projekte, ki jih vodi Kulturni dom, med katerimi je komično gledališče Komigo in Komela prepoznali kot eno ključnih osebnosti znotraj slovenske narodne skupnosti na Goriškem. Pri podelitvi srebrnega reda so izpostavili njegovo ključno vlogo pri krepitvi kulturnega dialoga, povezovanja med skupnostmi in vztrajno gradnjo medkulturnih mostov.
Z nami je Igor Malalan, dolgoletni voditelj in urednik zamejske športne oddaje Športel, ki jo ustvarjamo v okviru Regionalnega RTV-centra Koper Capodistria in predstavlja pomemben glas Slovencev v Italiji. Igor Malalana se bo marsikateri gledalec spomnil po liku Super Malalan iz priljubljene satirične oddaje TV Poper. Je tudi član Odbora Kraškega pusta, ki je letos izpeljal že petdeseto pustno povorko na Opčinah. Predvsem pa je naš gost tudi pozoren spremljevalec italijanske in slovenske medijske krajine ter kot pripadnik avtohtone slovenske narodne skupnosti v Italiji poznavalec izzivov in problematik, s katerimi se tamkajšnja manjšina sooča.
Z nami je Igor Malalan, dolgoletni voditelj in urednik zamejske športne oddaje Športel, ki jo ustvarjamo v okviru Regionalnega RTV-centra Koper Capodistria in predstavlja pomemben glas Slovencev v Italiji. Igor Malalana se bo marsikateri gledalec spomnil po liku Super Malalan iz priljubljene satirične oddaje TV Poper. Je tudi član Odbora Kraškega pusta, ki je letos izpeljal že petdeseto pustno povorko na Opčinah. Predvsem pa je naš gost tudi pozoren spremljevalec italijanske in slovenske medijske krajine ter kot pripadnik avtohtone slovenske narodne skupnosti v Italiji poznavalec izzivov in problematik, s katerimi se tamkajšnja manjšina sooča.
Dolgoletno ustvarjanje Zorana Mušiča in njegovo sodelovanje na številnih domačih in tujih razstavah ter umetniških sejmih po drugi svetovni vojni je obudilo zanimanje zanj ne samo med domačimi raziskovalci, ampak tudi med mednarodnimi likovnimi kritiki, umetnostnimi zgodovinarji in galeristi, med katerimi so pričakovano vodili italijanski in francoski pisci, saj je bilo Mušičevo življenje od leta 1952 do smrti razpeto med Benetkami in Parizom. V okviru Evropske prestolnice kulture in programskega stebra Vojna in mir se Mušiču poklanjajo s tremi razstavi. Z nami je avtorica štanjelske in dobrovske razstave, umetnostna zgodovinarka in poznavalke Mušičevega opusa dr. Nelida Nemec.
Dolgoletno ustvarjanje Zorana Mušiča in njegovo sodelovanje na številnih domačih in tujih razstavah ter umetniških sejmih po drugi svetovni vojni je obudilo zanimanje zanj ne samo med domačimi raziskovalci, ampak tudi med mednarodnimi likovnimi kritiki, umetnostnimi zgodovinarji in galeristi, med katerimi so pričakovano vodili italijanski in francoski pisci, saj je bilo Mušičevo življenje od leta 1952 do smrti razpeto med Benetkami in Parizom. V okviru Evropske prestolnice kulture in programskega stebra Vojna in mir se Mušiču poklanjajo s tremi razstavi. Z nami je avtorica štanjelske in dobrovske razstave, umetnostna zgodovinarka in poznavalke Mušičevega opusa dr. Nelida Nemec.
Med 9. in 16. majem se je odvijala četrta deželna konferenca o varstvu slovenske jezikovne manjšine. Ocenili so izvajanje varstvenih ukrepov iz Deželnega zakona 26/2007, dosežene rezultate, opredeljene težave in morebitne pomanjkljivosti. O rezultatih konference z raziskovalko dr. Zairo Vidal Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI.
Med 9. in 16. majem se je odvijala četrta deželna konferenca o varstvu slovenske jezikovne manjšine. Ocenili so izvajanje varstvenih ukrepov iz Deželnega zakona 26/2007, dosežene rezultate, opredeljene težave in morebitne pomanjkljivosti. O rezultatih konference z raziskovalko dr. Zairo Vidal Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI.
Znanstvena založba Filozofske fakultete UL je izdala novo monografijo z naslovom ''Zaraščanje in upanje v Beneški Sloveniji'', ki obravnava preobrazbo kulturne krajine Nadiških dolin. Delo osvetljuje tako domačinska pojmovanja teh sprememb kot tudi vzroke zanje. O spremembah na obmejnem območju smo v oddaji govorili z avtorico monografije dr.Tino Ivnik.
Znanstvena založba Filozofske fakultete UL je izdala novo monografijo z naslovom ''Zaraščanje in upanje v Beneški Sloveniji'', ki obravnava preobrazbo kulturne krajine Nadiških dolin. Delo osvetljuje tako domačinska pojmovanja teh sprememb kot tudi vzroke zanje. O spremembah na obmejnem območju smo v oddaji govorili z avtorico monografije dr.Tino Ivnik.
Projekt Korenine je serija štririh dokumentarnih filmov, protagonisti katerih so štiri priznane osebnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji. Njihove zgodbe se prepletajo z dogajanjem v domačem okolju in željo po uspehu. Projekt nam v oddaji predstavita avtorja dokumentarne serije Damjan Košuta in Kristjan Stopar.
Projekt Korenine je serija štririh dokumentarnih filmov, protagonisti katerih so štiri priznane osebnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji. Njihove zgodbe se prepletajo z dogajanjem v domačem okolju in željo po uspehu. Projekt nam v oddaji predstavita avtorja dokumentarne serije Damjan Košuta in Kristjan Stopar.
Z novinarko in urednico oddaje Gremo plesat se bomo odpravili po poteh zamejske ljudske in narodnozabavne glasbe. Spomnili se bomo tudi Slovensko-tržaške popevke, pa velikih glasbenih imen kot sta Aleksander Ipavec in Tulio Možina. Vabljeni v našo družbo.
Z novinarko in urednico oddaje Gremo plesat se bomo odpravili po poteh zamejske ljudske in narodnozabavne glasbe. Spomnili se bomo tudi Slovensko-tržaške popevke, pa velikih glasbenih imen kot sta Aleksander Ipavec in Tulio Možina. Vabljeni v našo družbo.
Potovanje spomina Memobus je odpeljal dijakinje in dijake slovenskih višjih srednjih šol iz Rižarne v Krakov in v taborišče Auschwitz Birkenau. Društvo 47-04 je letos že drugič priredilo program v slovenskem jeziku za tržaške in goriške višje srednje šole.
Potovanje spomina Memobus je odpeljal dijakinje in dijake slovenskih višjih srednjih šol iz Rižarne v Krakov in v taborišče Auschwitz Birkenau. Društvo 47-04 je letos že drugič priredilo program v slovenskem jeziku za tržaške in goriške višje srednje šole.
V Trebčah je bil, pred 90. leti, rojen veliki zamejski glasbenik Tullio Možina. S člani Društva Gremo plesat smo se sprehodili po njegovem rojstnem kraju z Alino Carli, srečali pa smo se tudi s številnimi Trebenkami in Trebenci. Z nami so bili Tullieva hči Andrejka, njegova prijateljica iz otroških dni Anica Kralj Malalan ter David Kralj, Mario Crevato, Pino Hrovatin ter Faust in Marco Settimi. V oddaji boste slišali glasbo Tullia Možine.
V Trebčah je bil, pred 90. leti, rojen veliki zamejski glasbenik Tullio Možina. S člani Društva Gremo plesat smo se sprehodili po njegovem rojstnem kraju z Alino Carli, srečali pa smo se tudi s številnimi Trebenkami in Trebenci. Z nami so bili Tullieva hči Andrejka, njegova prijateljica iz otroških dni Anica Kralj Malalan ter David Kralj, Mario Crevato, Pino Hrovatin ter Faust in Marco Settimi. V oddaji boste slišali glasbo Tullia Možine.
Ob slovenskem kulturnem prazniku sta krovni organizaciji Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza podelili priznanja pomembnim ustvarjalcem in poustvarjalcem ter kulturnim ali družbenim delavcem med Slovenci v Italiji. Prejemnik leta 2025 je tudi režiser, igralec in avtor tekstov, Adrijan Rustja.
Ob slovenskem kulturnem prazniku sta krovni organizaciji Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza podelili priznanja pomembnim ustvarjalcem in poustvarjalcem ter kulturnim ali družbenim delavcem med Slovenci v Italiji. Prejemnik leta 2025 je tudi režiser, igralec in avtor tekstov, Adrijan Rustja.
V tokratni oddaji se bomo posvetili zgodovini osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini s poudarkom na treh pokrajinah: goriški, videmski in pordenonski. Po poteh odporništva se bomo odpravili z zgodovinarjem dr. Bojanom Godešo, ki v okviru projekt BeWoP s podporo GO 2025 in vodilnim partnerjem Fundacijo Poti miru v Posočju, s strokovno ekskurzijo Od Palmanove do Ljubljane dokazuje, da gre za teritorialni unikum.
V tokratni oddaji se bomo posvetili zgodovini osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini s poudarkom na treh pokrajinah: goriški, videmski in pordenonski. Po poteh odporništva se bomo odpravili z zgodovinarjem dr. Bojanom Godešo, ki v okviru projekt BeWoP s podporo GO 2025 in vodilnim partnerjem Fundacijo Poti miru v Posočju, s strokovno ekskurzijo Od Palmanove do Ljubljane dokazuje, da gre za teritorialni unikum.
Predstavili bomo retrospektivo Oriente Vzhod/ Occidente Zahod – Meja skozi film in zgodovino, ki bo kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici, prinesla dragocen in edinstven filmski vpogled v kompleksno zgodovino obmejne regije Slovenije in Italije. Občinstvo bo popeljala v bogato večkulturno dediščino čezmejnih območij. S pomočjo raznolikega izbora filmov bo izzivala tradicionalno dojemanje mej kot preprostih ločnic in jih odkrivala kot prostore prehajanja, izmenjav in kulturnega prepletanja, poudarjajo oblikovalci programa iz Kinoateljeja, nosilnega partnerja projekta. Z nami bosta vodja projekta Mateja Zorn in Jasna Pintarič, koordinatorka programa.
Predstavili bomo retrospektivo Oriente Vzhod/ Occidente Zahod – Meja skozi film in zgodovino, ki bo kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici, prinesla dragocen in edinstven filmski vpogled v kompleksno zgodovino obmejne regije Slovenije in Italije. Občinstvo bo popeljala v bogato večkulturno dediščino čezmejnih območij. S pomočjo raznolikega izbora filmov bo izzivala tradicionalno dojemanje mej kot preprostih ločnic in jih odkrivala kot prostore prehajanja, izmenjav in kulturnega prepletanja, poudarjajo oblikovalci programa iz Kinoateljeja, nosilnega partnerja projekta. Z nami bosta vodja projekta Mateja Zorn in Jasna Pintarič, koordinatorka programa.
Vrtnice so raznim civilizacijam v navdih že tisočletja, Rimljani so bili še posebno obsedeni z njimi. Niso bile le simbol ljubezni in naklonjenosti, uporabljali so jih tudi v medicini in kulinariki. V slovenskem mestu vrtnic, Novi Gorici, te dni vse dehti, saj so vrtnice v polnem razcvetu.
Vrtnice so raznim civilizacijam v navdih že tisočletja, Rimljani so bili še posebno obsedeni z njimi. Niso bile le simbol ljubezni in naklonjenosti, uporabljali so jih tudi v medicini in kulinariki. V slovenskem mestu vrtnic, Novi Gorici, te dni vse dehti, saj so vrtnice v polnem razcvetu.
Hipokrat je v 4. stoletju pred našim štetjem dejal, da hodita ljubezen do humanosti in ljubezen do umetnosti zdravljenja z roko v roki. Prav ljubezen do humanosti in medicine pa bo vodila ekipo novopečenih zdravnikov in študentk medicine ter fizioterapije na humanitarno-medicinsko odpravo v Ugando. Med njimi je tudi Petra Olenik, ki je pred nekaj meseci diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani in je gostja naše oddaje.
Hipokrat je v 4. stoletju pred našim štetjem dejal, da hodita ljubezen do humanosti in ljubezen do umetnosti zdravljenja z roko v roki. Prav ljubezen do humanosti in medicine pa bo vodila ekipo novopečenih zdravnikov in študentk medicine ter fizioterapije na humanitarno-medicinsko odpravo v Ugando. Med njimi je tudi Petra Olenik, ki je pred nekaj meseci diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani in je gostja naše oddaje.
Pred kratkim sta krovni organizaciji podelili nagrado za delo na področju umetnosti pianistki, glasbeni pedagoginji in zborovodkinji Tamari Ražem Locatelli, ki je naša gostja.
Pred kratkim sta krovni organizaciji podelili nagrado za delo na področju umetnosti pianistki, glasbeni pedagoginji in zborovodkinji Tamari Ražem Locatelli, ki je naša gostja.
Letni zborovski koncert Koroška poje je največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem. Združuje obiskovalce in nastopajoče iz Avstrije, Slovenije in Italije. Življenja ples je letošnje festivalski naslov, ki na osnovi ljudskih pesmi in motivov prikazuje človeka od rojstva do izbranih viškov življenja. Pevska revija prinaša nekaj najlepših in najbolj priljubljenih pesmi koroških vižarjev, ljudskih pevcev in pesnikov, ki jih najdemo pri Zilji, v Rožu, v Podjuni in Mežiški dolini. Več o tem nam bosta povedali gostji Kristina Kragelj, koncertna koordinatorka in Goričanka Lara Vouk, režiserka dogodka.
Letni zborovski koncert Koroška poje je največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem. Združuje obiskovalce in nastopajoče iz Avstrije, Slovenije in Italije. Življenja ples je letošnje festivalski naslov, ki na osnovi ljudskih pesmi in motivov prikazuje človeka od rojstva do izbranih viškov življenja. Pevska revija prinaša nekaj najlepših in najbolj priljubljenih pesmi koroških vižarjev, ljudskih pevcev in pesnikov, ki jih najdemo pri Zilji, v Rožu, v Podjuni in Mežiški dolini. Več o tem nam bosta povedali gostji Kristina Kragelj, koncertna koordinatorka in Goričanka Lara Vouk, režiserka dogodka.
Naš gost je glasbenik, komponist, kulturni delavec in eden od nekdanjih vodij Kulturnega centra univerze v Celovcu UNIKUM, ki bo prihodnje leto obeležil svoje štirideseto leto delovanja. Emil Krištof je častni prstan prejel za družbenokritične, interdisciplinarne umetnostne in kulturne projekte v alpsko-jadranskem prostoru. Dvojezičnost je za nas bila samoumevna, bila pa je tudi političen statement, poudarja. To so bili začetki umetniškega eksperimentiranja, ki so nato postali prepoznaven glas kulturnega centra UNIKUM.
Naš gost je glasbenik, komponist, kulturni delavec in eden od nekdanjih vodij Kulturnega centra univerze v Celovcu UNIKUM, ki bo prihodnje leto obeležil svoje štirideseto leto delovanja. Emil Krištof je častni prstan prejel za družbenokritične, interdisciplinarne umetnostne in kulturne projekte v alpsko-jadranskem prostoru. Dvojezičnost je za nas bila samoumevna, bila pa je tudi političen statement, poudarja. To so bili začetki umetniškega eksperimentiranja, ki so nato postali prepoznaven glas kulturnega centra UNIKUM.
Iztok Mlakar je žlahtni komedijant, še več, je legenda, je v obrazložitvi zapisala žirija letošnjih Dnevov komedije v Celju. Za predstave v režiji Vita Tauferja Pegule je napisal besedilo in glasbo ter odigral vlogo Uga, osamljenega reveža, odpuščenega delavca javne kanalizacije. V svoji bogati karieri je prejel številne nagrade, izjemen je predvsem v komičnih vlogah. Mlakar pa se ni proslavil le kot igralec in pisec dramskih besedil ter songov, ampak tudi kot priljubljen kantavtor. Nekatera njegova besedila so že ponarodela. Z žlahtnim komedijantom se bo v oddaji S – prehodi pogovarjala Elena Husu.
Iztok Mlakar je žlahtni komedijant, še več, je legenda, je v obrazložitvi zapisala žirija letošnjih Dnevov komedije v Celju. Za predstave v režiji Vita Tauferja Pegule je napisal besedilo in glasbo ter odigral vlogo Uga, osamljenega reveža, odpuščenega delavca javne kanalizacije. V svoji bogati karieri je prejel številne nagrade, izjemen je predvsem v komičnih vlogah. Mlakar pa se ni proslavil le kot igralec in pisec dramskih besedil ter songov, ampak tudi kot priljubljen kantavtor. Nekatera njegova besedila so že ponarodela. Z žlahtnim komedijantom se bo v oddaji S – prehodi pogovarjala Elena Husu.
Film je del vizualne umetnosti, ki z gibljivimi slikami simulira izkušnje in drugače posreduje ideje, zgodbe, zaznave, občutke, lepoto ali vzdušje. S tem se ukvarja današnji gost, ki je za svoj film Kino Volta prejel nagrado za najboljši film: v Dublinu, na Bloomsday Festivalu, in na 27. Festivalu slovenskega filma Portorož iz strani žirije Art kino mreže Slovenije. Trenutno se posveča novemu projektu celovečercu, ki je še v nastajanju.Z nami je scenarist in režiser ter docent na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, Martin Turk.
Film je del vizualne umetnosti, ki z gibljivimi slikami simulira izkušnje in drugače posreduje ideje, zgodbe, zaznave, občutke, lepoto ali vzdušje. S tem se ukvarja današnji gost, ki je za svoj film Kino Volta prejel nagrado za najboljši film: v Dublinu, na Bloomsday Festivalu, in na 27. Festivalu slovenskega filma Portorož iz strani žirije Art kino mreže Slovenije. Trenutno se posveča novemu projektu celovečercu, ki je še v nastajanju.Z nami je scenarist in režiser ter docent na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, Martin Turk.
Ob evropski prestolnici kulture GO!25 je nastal projekt EPISKOP MEJNOSTI, premislek o goriških preteklostih in prihodnostih, znotraj katerega je nastala študija Gorica, Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh - različni odtenki goriške jezikovne stvarnosti. V oddaji sta z nami soavtorja projekta Matej Šekli in Janoš Ježovnik, raziskovalca na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Ob evropski prestolnici kulture GO!25 je nastal projekt EPISKOP MEJNOSTI, premislek o goriških preteklostih in prihodnostih, znotraj katerega je nastala študija Gorica, Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh - različni odtenki goriške jezikovne stvarnosti. V oddaji sta z nami soavtorja projekta Matej Šekli in Janoš Ježovnik, raziskovalca na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Mladinska revija GALEB je pred kratkim slavila 70 let. Revija, ki prestavlja vse od svojega nastanka nezamenljivo oporo pri širjenju slovenskega jezika in kulture med pripadniki mlajše generacije Slovencev v Italiji, je tudi dragocen vir ustvarjalnosti. Danes sta gostji oddaje mladi ustvarjalki, ki vrsto let sodelujeta pri reviji, z nami stailustratorka Ivana Soban in avtorica Janika Škerl.
Mladinska revija GALEB je pred kratkim slavila 70 let. Revija, ki prestavlja vse od svojega nastanka nezamenljivo oporo pri širjenju slovenskega jezika in kulture med pripadniki mlajše generacije Slovencev v Italiji, je tudi dragocen vir ustvarjalnosti. Danes sta gostji oddaje mladi ustvarjalki, ki vrsto let sodelujeta pri reviji, z nami stailustratorka Ivana Soban in avtorica Janika Škerl.
Kdaj ste se nazadnje bosi sprehodili po travniku in prisluhnili čričkom ter opazovali travniške cvetlice? Na Festivalu alpskega cvetja v Bohinju je v sobotnme jutru ob Bohinjskem jezeru potekal zvočni sprehod, ki se imenuje Poslušati s travniki. Zvočni sprehod, ki udeležence usmerja k zavestnemu in aktivnemu poslušanju, sta vodila multimedijska umetnika Irena Pivka in Brane Zorman iz zavoda Cona. Foto: Matej Tomažin, Zavod Cona
Kdaj ste se nazadnje bosi sprehodili po travniku in prisluhnili čričkom ter opazovali travniške cvetlice? Na Festivalu alpskega cvetja v Bohinju je v sobotnme jutru ob Bohinjskem jezeru potekal zvočni sprehod, ki se imenuje Poslušati s travniki. Zvočni sprehod, ki udeležence usmerja k zavestnemu in aktivnemu poslušanju, sta vodila multimedijska umetnika Irena Pivka in Brane Zorman iz zavoda Cona. Foto: Matej Tomažin, Zavod Cona
Slovenski raziskovalni inštitut SLORI, ki namenja veliko institucionalno pozornost uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika v Italiji, je predkratkim slavil 50 - let delovanja. O tem v naslednji oddaji z direktorjem Devanom Jagodicem. Pričakujemo vas v Sprehodih.
Slovenski raziskovalni inštitut SLORI, ki namenja veliko institucionalno pozornost uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika v Italiji, je predkratkim slavil 50 - let delovanja. O tem v naslednji oddaji z direktorjem Devanom Jagodicem. Pričakujemo vas v Sprehodih.
V zadnji majski oddaji Obrazi sosednje ulice smo gostili strokovno sodelavko v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru Meto Pivec. Vodila nas je skozi zbirko rastlin in povedala, kaj jo pri delu v tem vrtu navdušuje in ali ima v učilnici na prostem, kjer se znanost sreča z naravo, svojo najljubšo rastlino. Naša gostja je tudi poznavalka divjih rastlin in plevelov, uporabnih v kulinariki; nas pa je zanimalo še, ali je tudi njen prosti čas povezan z botaniko.
V zadnji majski oddaji Obrazi sosednje ulice smo gostili strokovno sodelavko v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru Meto Pivec. Vodila nas je skozi zbirko rastlin in povedala, kaj jo pri delu v tem vrtu navdušuje in ali ima v učilnici na prostem, kjer se znanost sreča z naravo, svojo najljubšo rastlino. Naša gostja je tudi poznavalka divjih rastlin in plevelov, uporabnih v kulinariki; nas pa je zanimalo še, ali je tudi njen prosti čas povezan z botaniko.
Nedavno srečanje osrednjih kulturnih organizacij Slovencev iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije je prineslo oblikovanje dokumenta o stanju in potrebah. Pozitivna tradicija medsebojnega sodelovanja potrjuje dejstvo, da so Slovenci zunaj matične države ustvarili dobro razvit in visoko produktiven kulturni sistem, ki omogoča in zagotavlja lastno produkcijo in in razvoj. Segment kulture je najpomembnejši identifikacijski dejavnik slovenstva, v katerem se predvsem Slovenci zunaj meja prepoznavajo kot Slovenci. A prav njegovo vzdrževanje in krepitev lahko omogoči razvijanje načela skupnega kulturnega prostora, kar je kot poudarjajo v prvi vrsti dolžnost matične države. Iz Celovca se nam je pridružil eden najprepoznavnejših obrazov kulturnih organizacij Slovencev v Avstriji, dr. Janko Malle.
Nedavno srečanje osrednjih kulturnih organizacij Slovencev iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije je prineslo oblikovanje dokumenta o stanju in potrebah. Pozitivna tradicija medsebojnega sodelovanja potrjuje dejstvo, da so Slovenci zunaj matične države ustvarili dobro razvit in visoko produktiven kulturni sistem, ki omogoča in zagotavlja lastno produkcijo in in razvoj. Segment kulture je najpomembnejši identifikacijski dejavnik slovenstva, v katerem se predvsem Slovenci zunaj meja prepoznavajo kot Slovenci. A prav njegovo vzdrževanje in krepitev lahko omogoči razvijanje načela skupnega kulturnega prostora, kar je kot poudarjajo v prvi vrsti dolžnost matične države. Iz Celovca se nam je pridružil eden najprepoznavnejših obrazov kulturnih organizacij Slovencev v Avstriji, dr. Janko Malle.
Blaž Režonja je magistrski študent na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Nedavno je predstavil rezultate zanimivega projekta Zvočni sprehod po slovenskih pragozdovih. Gre za interdisciplinarni projekt raziskovalno-umetniške narave, s posnetki, ki smo jih zavrteli, pa smo skušali ponazoriti, kakšna je razlika v zaznavanju zvokov gozda med ljudmi in živalmi.
Blaž Režonja je magistrski študent na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Nedavno je predstavil rezultate zanimivega projekta Zvočni sprehod po slovenskih pragozdovih. Gre za interdisciplinarni projekt raziskovalno-umetniške narave, s posnetki, ki smo jih zavrteli, pa smo skušali ponazoriti, kakšna je razlika v zaznavanju zvokov gozda med ljudmi in živalmi.
Marco Manin je pravnuk Josipa Pangerca in avtor razstave z naslovom Pišem vam iz Doline pri Trstu, ki je na ogled v Narodnem muzeju Ljubljana. Josip Pangerc iz Doline pri Trstu je bil eden izstopajočih politikov, podjetnikov in kulturnikov prve polovice dvajsetega stoletja. V času narodnega buditeljstva je pomembno prispeval k ohranitvi slovenstva in slovenskega življa.
Marco Manin je pravnuk Josipa Pangerca in avtor razstave z naslovom Pišem vam iz Doline pri Trstu, ki je na ogled v Narodnem muzeju Ljubljana. Josip Pangerc iz Doline pri Trstu je bil eden izstopajočih politikov, podjetnikov in kulturnikov prve polovice dvajsetega stoletja. V času narodnega buditeljstva je pomembno prispeval k ohranitvi slovenstva in slovenskega življa.
Oddajo smo posvetili skladatelju, etnomuzikologu, jezikoslovcu in akademiku Pavletu Merkuju, enemu izmed velikanov slovenske kulture v Trstu. Njegovo življenjsko delo jedelo misleca, kakršnih v današnjem svetu ni več. Ob 10. obletnici smrti Pavleta Merkuja smo se v oddaji sprehodili po njegovih poteh ustvarjanja s hčerko, slikarko Jasno Merkù in novinarjem Bernardom Nežmahom.
Oddajo smo posvetili skladatelju, etnomuzikologu, jezikoslovcu in akademiku Pavletu Merkuju, enemu izmed velikanov slovenske kulture v Trstu. Njegovo življenjsko delo jedelo misleca, kakršnih v današnjem svetu ni več. Ob 10. obletnici smrti Pavleta Merkuja smo se v oddaji sprehodili po njegovih poteh ustvarjanja s hčerko, slikarko Jasno Merkù in novinarjem Bernardom Nežmahom.
V arheološkem najdišču Tina Jama v občini Zgonik na Tržaškem potekajo raziskave, ki so odkrile prazgodovinske ostaline iz bronaste in bakrene dobe. Najdeni so bili keramični fragmenti posod, kamnite puščične osti in sekire ter obeski iz školjk. Nove raziskave omogočajo boljši vpogled v prazgodovino severovzhodnega Jadrana v dolgotrajnem obdobju med leti 7000 in 2000 pred našim štetjem. Več o tem v naslednji oddaji z znanstveno sodelavko na Inštitutu za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Eleno Leghissa.
V arheološkem najdišču Tina Jama v občini Zgonik na Tržaškem potekajo raziskave, ki so odkrile prazgodovinske ostaline iz bronaste in bakrene dobe. Najdeni so bili keramični fragmenti posod, kamnite puščične osti in sekire ter obeski iz školjk. Nove raziskave omogočajo boljši vpogled v prazgodovino severovzhodnega Jadrana v dolgotrajnem obdobju med leti 7000 in 2000 pred našim štetjem. Več o tem v naslednji oddaji z znanstveno sodelavko na Inštitutu za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Eleno Leghissa.
Z radijskim mikrofonom smo se tokrat odpravili v spodnjo Vipavsko dolino v naselje Renče. Obiskali smo tretješolce in četrtošolce na Osnovni šoli Lucijana Bratkoviča Bratuša Renče, ki so nas odpeljali po svojem kraju. Kakšna je pomlad v Renčah, kam se radi odpravijo v svojem prostem času in kaj radi počnejo ter kako so se imeli v šoli v naravi, boste slišali v tokratni oddaji Radijski ringaraja.
Z radijskim mikrofonom smo se tokrat odpravili v spodnjo Vipavsko dolino v naselje Renče. Obiskali smo tretješolce in četrtošolce na Osnovni šoli Lucijana Bratkoviča Bratuša Renče, ki so nas odpeljali po svojem kraju. Kakšna je pomlad v Renčah, kam se radi odpravijo v svojem prostem času in kaj radi počnejo ter kako so se imeli v šoli v naravi, boste slišali v tokratni oddaji Radijski ringaraja.
V oddaji gostimo dr. Matejko Grgič, urednico nove znanstvene monografije Slovenščina v Italiji, ki izhaja v času, ko Slovenski raziskovalni inštitut SLORI praznuje petdeset let obstoja. Knjiga odseva dejavnost inštituta, skrb za preživetje slovenščine v italijanskem okolju, čezmejne odnose, pa tudi živost raziskav o rabi slovenščine v zamejstvu in o slovenskem jeziku ter moderne metodološke pristope, ki jih na SLORI-ju uporabljajo pri svojem delu. Zbrani prispevki so nastali iz-pod peresa raziskovalk in raziskovalcev, ki v različnih vlogah sodelujejo s SLORI-jem – večinoma kot člani in članice skupine SLORIjezik, ki letos praznuje 5. obletnico delovanja. Več jih je zaposlenih tudi pri drugih institucijah: sad teh raznovrstnih oblik sodelovanja in čezmejnega prepletanja je tudi sozaložništvo s Filozofsko fakulteto v Ljubljani, na kateri je zaposlena urednica te knjige dr. Matejka Grgič
V oddaji gostimo dr. Matejko Grgič, urednico nove znanstvene monografije Slovenščina v Italiji, ki izhaja v času, ko Slovenski raziskovalni inštitut SLORI praznuje petdeset let obstoja. Knjiga odseva dejavnost inštituta, skrb za preživetje slovenščine v italijanskem okolju, čezmejne odnose, pa tudi živost raziskav o rabi slovenščine v zamejstvu in o slovenskem jeziku ter moderne metodološke pristope, ki jih na SLORI-ju uporabljajo pri svojem delu. Zbrani prispevki so nastali iz-pod peresa raziskovalk in raziskovalcev, ki v različnih vlogah sodelujejo s SLORI-jem – večinoma kot člani in članice skupine SLORIjezik, ki letos praznuje 5. obletnico delovanja. Več jih je zaposlenih tudi pri drugih institucijah: sad teh raznovrstnih oblik sodelovanja in čezmejnega prepletanja je tudi sozaložništvo s Filozofsko fakulteto v Ljubljani, na kateri je zaposlena urednica te knjige dr. Matejka Grgič
Zborovsko petje je zakoreninjeno v slovensko kulturno dediščino in identiteto našega naroda. Na 65. reviji goriških pevskih zborov je v soboto, 23. novembra in nedeljo, 24. novembra, v Kulturnem centru Lojze Bratuž skupno nastopilo štirinajst sestavov. O pomenu zborovstva za narodni obstoj v naslednji oddaji Sprehodov s predsednikom Milošem Čotarjem in podpredsednico Ilario Bergnach Zveze slovenske katoliške prosvete.
Zborovsko petje je zakoreninjeno v slovensko kulturno dediščino in identiteto našega naroda. Na 65. reviji goriških pevskih zborov je v soboto, 23. novembra in nedeljo, 24. novembra, v Kulturnem centru Lojze Bratuž skupno nastopilo štirinajst sestavov. O pomenu zborovstva za narodni obstoj v naslednji oddaji Sprehodov s predsednikom Milošem Čotarjem in podpredsednico Ilario Bergnach Zveze slovenske katoliške prosvete.
Predstavili bomo izbrane posnetke z dveh izstopajočih koncertov 12. cikla komorne glasbe Carpe artem, ki ga v sodelovanju s SNG Maribor pripravlja društvo za komorno glasbo Amadeus: s koncertov Pot prijateljstva in Sprehodi v času.
Predstavili bomo izbrane posnetke z dveh izstopajočih koncertov 12. cikla komorne glasbe Carpe artem, ki ga v sodelovanju s SNG Maribor pripravlja društvo za komorno glasbo Amadeus: s koncertov Pot prijateljstva in Sprehodi v času.
Tokrat oddajo namenjamo zgodovini in stvarnosti Slovencev na Zahodnem Balkanu. Različna spoznanja nam bo razkril Dušan Tomažič, geograf, zgodovinar, urednik oddaj Rojaki in Obrazi naših rojakov, ki ima za seboj tudi štirideset let radijskega napovedovanja. Je eden najprepoznavnejših glasov RTV centra Maribor in prejemnik Kristalnega mikrofona, najvišjega priznanja profesionalnih napovedovalcev ter avtor več znanstvenih objav, monografij in dokumentarnih filmov. Zanimanje za Slovence izven matične domovine ostaja njegova osrednja raziskovalna pot iz časa študija v Zagrebu in Tuzli vse do danes.
Tokrat oddajo namenjamo zgodovini in stvarnosti Slovencev na Zahodnem Balkanu. Različna spoznanja nam bo razkril Dušan Tomažič, geograf, zgodovinar, urednik oddaj Rojaki in Obrazi naših rojakov, ki ima za seboj tudi štirideset let radijskega napovedovanja. Je eden najprepoznavnejših glasov RTV centra Maribor in prejemnik Kristalnega mikrofona, najvišjega priznanja profesionalnih napovedovalcev ter avtor več znanstvenih objav, monografij in dokumentarnih filmov. Zanimanje za Slovence izven matične domovine ostaja njegova osrednja raziskovalna pot iz časa študija v Zagrebu in Tuzli vse do danes.
V svetu so suhi zidovi prepoznani kot pomemben del kulturne dediščine in identitete pokrajine. Veščina suhozidne gradnje, znanj in tehnik je bila leta 2018 vpisana na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Na Krasu že vrsto let izvajajo celodnevno akcijo Kamenton. O pomenu suhih zidov, njihovi vlogi v pokrajini in načinu gradnje v naslednji oddaji S-prehodov s Karin Lavin in učiteljico Kristino Kovačič.
V svetu so suhi zidovi prepoznani kot pomemben del kulturne dediščine in identitete pokrajine. Veščina suhozidne gradnje, znanj in tehnik je bila leta 2018 vpisana na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Na Krasu že vrsto let izvajajo celodnevno akcijo Kamenton. O pomenu suhih zidov, njihovi vlogi v pokrajini in načinu gradnje v naslednji oddaji S-prehodov s Karin Lavin in učiteljico Kristino Kovačič.
Danes Unescov atlas ogroženih jezikov uvršča kočevarsko narečje na območju Kočevske v Sloveniji v skupino kritično ogroženih jezikov. Narečje se največ uporablja v ZDA, kjer danes živi večina Kočevarjev, predvsem v New Yorku, Clevelandu in Milwaukieju. Pred drugo svetovno vojno je bilo v ZDA celo več Kočevarjev kot na Kočevskem. Tisti, ki so prišli pred drugo svetovno vojno, so dobro ohranjali tradicionalni jezik v majhnih skupnostih in ga prenašali svojim otrokom; celo danes obstajajo starejši ljudje, ki niso nikoli videli mesta Kočevje, vseeno pa stari jezik dobro govorijo. Z nami bo dr. Anja Moric, avtorico etnografskega filma Globoko v srcu jo čutimo. Vabljeni k ogledu.
Danes Unescov atlas ogroženih jezikov uvršča kočevarsko narečje na območju Kočevske v Sloveniji v skupino kritično ogroženih jezikov. Narečje se največ uporablja v ZDA, kjer danes živi večina Kočevarjev, predvsem v New Yorku, Clevelandu in Milwaukieju. Pred drugo svetovno vojno je bilo v ZDA celo več Kočevarjev kot na Kočevskem. Tisti, ki so prišli pred drugo svetovno vojno, so dobro ohranjali tradicionalni jezik v majhnih skupnostih in ga prenašali svojim otrokom; celo danes obstajajo starejši ljudje, ki niso nikoli videli mesta Kočevje, vseeno pa stari jezik dobro govorijo. Z nami bo dr. Anja Moric, avtorico etnografskega filma Globoko v srcu jo čutimo. Vabljeni k ogledu.
Letos mineva 120 let od rojstva pesnika Srečka Kosovela. Kako razumeti njegovo ustvarjalno delovanja v slovenskem, čezmejnem in evropskem literarnem, kulturnem in družbenem kontekstu, se bomo pogovarjali z Matejo Kralj, promotorko literature in umetnosti na Krasu, članico Kulturno-umetniško in izobraževalno društvo KONStruktivist in skrbnico Kosovelove sobe.
Letos mineva 120 let od rojstva pesnika Srečka Kosovela. Kako razumeti njegovo ustvarjalno delovanja v slovenskem, čezmejnem in evropskem literarnem, kulturnem in družbenem kontekstu, se bomo pogovarjali z Matejo Kralj, promotorko literature in umetnosti na Krasu, članico Kulturno-umetniško in izobraževalno društvo KONStruktivist in skrbnico Kosovelove sobe.
Sprehod Čez_mejno drzne raziskuje in odkriva pisateljice, ki so prehajale meje med jeziki v večkulturnem prostoru Goriške pokrajine v 19. in zgodnjem 20. stoletju. O tem z Andrejo Rihter, predsednico Kulturno turističnega združenja Pot pisateljic.
Sprehod Čez_mejno drzne raziskuje in odkriva pisateljice, ki so prehajale meje med jeziki v večkulturnem prostoru Goriške pokrajine v 19. in zgodnjem 20. stoletju. O tem z Andrejo Rihter, predsednico Kulturno turističnega združenja Pot pisateljic.
Naslov oddaje S-prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Skrb za bolnike z demenco zahteva veliko znanja, skupnih rešitev, potrpežljivosti in sprejemanje sprememb v vedenju bolnika. V ptujskem Domu upokojencev težave dementnih oskrbovancev lajšajo tudi z napredno tehnologijo - z očali za virtualno resničnost. S posebej pripravljenimi vsebinami, kratkim filmom sprehoda po Ptuju dementne oskrbovance vrnejo v čas, kakršen je bil Ptuj pred 60 leti.
Skrb za bolnike z demenco zahteva veliko znanja, skupnih rešitev, potrpežljivosti in sprejemanje sprememb v vedenju bolnika. V ptujskem Domu upokojencev težave dementnih oskrbovancev lajšajo tudi z napredno tehnologijo - z očali za virtualno resničnost. S posebej pripravljenimi vsebinami, kratkim filmom sprehoda po Ptuju dementne oskrbovance vrnejo v čas, kakršen je bil Ptuj pred 60 leti.
Za te, ki ne poznajo natančno tržaške ulice, palače, zgodbe in običaje je na voljo prenovljena izdaja vodnika Kako lep je Trst, ki Trst predstavlja skozi oči slovenskih Tržačanov. O tem v naslednji oddaji z avtoricama Eriko Bezin in Poljanko Dolhar.
Za te, ki ne poznajo natančno tržaške ulice, palače, zgodbe in običaje je na voljo prenovljena izdaja vodnika Kako lep je Trst, ki Trst predstavlja skozi oči slovenskih Tržačanov. O tem v naslednji oddaji z avtoricama Eriko Bezin in Poljanko Dolhar.
Naslov oddaje S-prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Kakšno vlogo in pomen imajo manjšinski mediji? Na kakšen način se torej spreminja manjšinska medijska krajina? Z nami bo Atilla Pisnjak, odgovorni urednik Pomurskega madžarskega radia. Vabljeni k ogledu.
Kakšno vlogo in pomen imajo manjšinski mediji? Na kakšen način se torej spreminja manjšinska medijska krajina? Z nami bo Atilla Pisnjak, odgovorni urednik Pomurskega madžarskega radia. Vabljeni k ogledu.
Naslov oddaje S-prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Tokrat gostimo dr. Katjo Hrobat Virloget z Oddelka za antropologijo in kulturne študije Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Omenjena raziskovalka se je nedavno vrnila z Avstralije, kjer je v sklopu projekta Etnografija tišine proučevala različne skupnosti, ki so povezane s ti. istrskim eksodusom po drugi svetovni vojni, ki je predvsem pri nas, pa tudi drugje še vedno zavit v tišino.
Tokrat gostimo dr. Katjo Hrobat Virloget z Oddelka za antropologijo in kulturne študije Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Omenjena raziskovalka se je nedavno vrnila z Avstralije, kjer je v sklopu projekta Etnografija tišine proučevala različne skupnosti, ki so povezane s ti. istrskim eksodusom po drugi svetovni vojni, ki je predvsem pri nas, pa tudi drugje še vedno zavit v tišino.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Naslov oddaje S-prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.
Naslov oddaje S-prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.