Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Italijanski pisatelj Italo Calvino je po vzoru bratov Grimm leta 1956 pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic. Ob stoti obletnici avtorjevega rojstva naposled dobivamo tudi v slovenščini celoten prevod te bogate in raznolike pripovedovalske klasike - 200 zgodb v dveh knjigah. Delo, izdano pri založbi Mladinska knjiga, je nastalo v prevodu tokratnega gosta naše oddaje, Gašperja Maleja.
Italijanski pisatelj Italo Calvino je po vzoru bratov Grimm leta 1956 pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic. Ob stoti obletnici avtorjevega rojstva naposled dobivamo tudi v slovenščini celoten prevod te bogate in raznolike pripovedovalske klasike - 200 zgodb v dveh knjigah. Delo, izdano pri založbi Mladinska knjiga, je nastalo v prevodu tokratnega gosta naše oddaje, Gašperja Maleja.
Italijanski pisatelj Italo Calvino je po vzoru bratov Grimm leta 1956 pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic. Ob stoti obletnici avtorjevega rojstva naposled dobivamo tudi v slovenščini celoten prevod te bogate in raznolike pripovedovalske klasike - 200 zgodb v dveh knjigah. Delo, izdano pri založbi Mladinska knjiga, je nastalo v prevodu tokratnega gosta naše oddaje, Gašperja Maleja.
Italijanski pisatelj Italo Calvino je po vzoru bratov Grimm leta 1956 pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic. Ob stoti obletnici avtorjevega rojstva naposled dobivamo tudi v slovenščini celoten prevod te bogate in raznolike pripovedovalske klasike - 200 zgodb v dveh knjigah. Delo, izdano pri založbi Mladinska knjiga, je nastalo v prevodu tokratnega gosta naše oddaje, Gašperja Maleja.
Ob 30. obletnici smrti tržaškega skladatelja, dirigenta in pedagoga Ubalda Vrabca je nastala dvojezična dokumentarna razstava Ubald Vrabec: njegova glasba, njegov čas. V naslednji oddaji S-prehodov se bomo poklonili njegovemu delu z avtorjema razstave Gabrielo Caharija in Gorazdom Bajcem.
Ob 30. obletnici smrti tržaškega skladatelja, dirigenta in pedagoga Ubalda Vrabca je nastala dvojezična dokumentarna razstava Ubald Vrabec: njegova glasba, njegov čas. V naslednji oddaji S-prehodov se bomo poklonili njegovemu delu z avtorjema razstave Gabrielo Caharija in Gorazdom Bajcem.
Slovenija sodi med najbolj značilna kontaktna območja v Evropi. Slovenski robni, se pravi obmejni in manjšinski družbeni prostori prinašajo preštevilna grajenja skupnega kulturnega in gospodarskega prostora. Priča smo bili že marsikateremu konfliktu, ki se je preoblikoval v območja mednarodne koeksistence in sodelovanja. Zato pa je potreben dejaven in pogumen pristop same države Slovenije in njenih manjšinskih skupnosti. Z nami je Matej Arčon, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Slovenija sodi med najbolj značilna kontaktna območja v Evropi. Slovenski robni, se pravi obmejni in manjšinski družbeni prostori prinašajo preštevilna grajenja skupnega kulturnega in gospodarskega prostora. Priča smo bili že marsikateremu konfliktu, ki se je preoblikoval v območja mednarodne koeksistence in sodelovanja. Zato pa je potreben dejaven in pogumen pristop same države Slovenije in njenih manjšinskih skupnosti. Z nami je Matej Arčon, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Smeh je nujna začimba za kakovostno in dolgo življenje, humor pa je njen sladkor. Tega se dobro zaveda naš gost. Poznamo ga predvsem po vlogi gostilničarja Marka v nanizanki Ena žlahtna štorija, a v svoji karieri je odigral nešteto vlog, tako na gledaliških deskah kot na filmskem platnu. Z nami je tržaški igralec in komik Franko Korošec.
Smeh je nujna začimba za kakovostno in dolgo življenje, humor pa je njen sladkor. Tega se dobro zaveda naš gost. Poznamo ga predvsem po vlogi gostilničarja Marka v nanizanki Ena žlahtna štorija, a v svoji karieri je odigral nešteto vlog, tako na gledaliških deskah kot na filmskem platnu. Z nami je tržaški igralec in komik Franko Korošec.
Tokrat je z nami poslanka hrvaškega parlamenta Barbara Antolić Vupora, ki je hkrati prva pripadnica slovenske skupnosti v Saboru, kar se je zgodilo prvič v 30-letni zgodovini hrvaškega parlamenta. Je zelo aktivna članica slovenske narodne manjšine ter organizatorka številnih pobud, ki je že v predvolilnem času pred dvema letoma napovedala, da se bo v primeru izvolitve aktivno zavzemala za pravice slovenske narodne manjšine, čeprav je pot v sabor uspela preko stranke socialnih demokratov in kot ne predstavnica narodnih manjšin.
Tokrat je z nami poslanka hrvaškega parlamenta Barbara Antolić Vupora, ki je hkrati prva pripadnica slovenske skupnosti v Saboru, kar se je zgodilo prvič v 30-letni zgodovini hrvaškega parlamenta. Je zelo aktivna članica slovenske narodne manjšine ter organizatorka številnih pobud, ki je že v predvolilnem času pred dvema letoma napovedala, da se bo v primeru izvolitve aktivno zavzemala za pravice slovenske narodne manjšine, čeprav je pot v sabor uspela preko stranke socialnih demokratov in kot ne predstavnica narodnih manjšin.
Slovenski klub v Trstu vstopa v šestdeseto sezono delovanja. V tržaškem mestnem središču deluje že od povojnih let. Že od njegovega prvega predsednika, to je bil slikar Robert Hlavaty, si klub prizadeva za večjo vidljivost slovenske narodne skupnosti in prireja raznovrstne kulturne dogodke. V zadnjih letih je klub posebno pozornost posvetil dialogu z večinskim prebivalstvom Trsta. Eden zadnjih dogodkov je zelo odmevna literarna turneja romana In ljubezen tudi Draga Jančarja v Trstu, Vidmu in Gorici. Z nami je Martin Lissiach, vodilna sila kluba, ki pogosto nastopa v vlogi povezovalca dogodkov ali bolje rečeno povezovalca narodov.
Slovenski klub v Trstu vstopa v šestdeseto sezono delovanja. V tržaškem mestnem središču deluje že od povojnih let. Že od njegovega prvega predsednika, to je bil slikar Robert Hlavaty, si klub prizadeva za večjo vidljivost slovenske narodne skupnosti in prireja raznovrstne kulturne dogodke. V zadnjih letih je klub posebno pozornost posvetil dialogu z večinskim prebivalstvom Trsta. Eden zadnjih dogodkov je zelo odmevna literarna turneja romana In ljubezen tudi Draga Jančarja v Trstu, Vidmu in Gorici. Z nami je Martin Lissiach, vodilna sila kluba, ki pogosto nastopa v vlogi povezovalca dogodkov ali bolje rečeno povezovalca narodov.
Po devetletnem premoru je v Repnu ponovno zaživel edinsvetni kraški praznik Kraška ohcet. Obred, ki je zaživel leta 1968, se naslanja na zgodovinske in etnološke zapise ljudskih ženitovanjskih šeg na Krasu v drugi polovici 19. stoletja. Koliko je pomembno ohranjanje tradicij, šeg in navad? O tem se bomo pogovarjali z Vesno Guštin, predsednico kulturnega društva Kraški dom in z Edijem Krausom, predsednikom zadruge Naš Kras
Po devetletnem premoru je v Repnu ponovno zaživel edinsvetni kraški praznik Kraška ohcet. Obred, ki je zaživel leta 1968, se naslanja na zgodovinske in etnološke zapise ljudskih ženitovanjskih šeg na Krasu v drugi polovici 19. stoletja. Koliko je pomembno ohranjanje tradicij, šeg in navad? O tem se bomo pogovarjali z Vesno Guštin, predsednico kulturnega društva Kraški dom in z Edijem Krausom, predsednikom zadruge Naš Kras
Današnja gostja spada med najbolj znane in plodovite besedne ustvarjalke na Tržaškem. Pisateljica in novinarka je bila zaposlena v založništvu in na RTV Slovenija, kjer je bila do upokojitve tudi odgovorna urednica otroškega in mladinskega programa. Podpisala je številne radijske oddaje za otroke in mladino, televizijske scenarije, pravljice in romane. Z nami je Evelina Umek.
Današnja gostja spada med najbolj znane in plodovite besedne ustvarjalke na Tržaškem. Pisateljica in novinarka je bila zaposlena v založništvu in na RTV Slovenija, kjer je bila do upokojitve tudi odgovorna urednica otroškega in mladinskega programa. Podpisala je številne radijske oddaje za otroke in mladino, televizijske scenarije, pravljice in romane. Z nami je Evelina Umek.
Z nami bo pisatelje, zgodovinar in publicist Primož Sturman. Obmejni prostor, medkulturna srečevanja, razpršenost identitet. Kako vse to ubesediti v literaturi? Vabljeni k ogledu.
Z nami bo pisatelje, zgodovinar in publicist Primož Sturman. Obmejni prostor, medkulturna srečevanja, razpršenost identitet. Kako vse to ubesediti v literaturi? Vabljeni k ogledu.
Kulturni center Lojze Bratuž, eden od dveh slovenskih kulturnih hramov v Gorici, obeležuje 60-letnico delovanja. Zahtevnih začetnih časov, številnih izzivov in uspehov se bomo spomnili z gostjo Franko Žgavec, zborovodkinjo Vokalne skupine Vinika, profesorico solopetja v Gorici in ravnateljico Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici . Kakšni so izzivi tega pomembnega vozlišča kulturnega ustvarjanja in družbenega življenja slovenske skupnosti na Goriškem? Kako se ozira v prihodnost ustanova, ki je tudi ena osrednjih prizorišč umetnosti, športa in izobraževanja?
Kulturni center Lojze Bratuž, eden od dveh slovenskih kulturnih hramov v Gorici, obeležuje 60-letnico delovanja. Zahtevnih začetnih časov, številnih izzivov in uspehov se bomo spomnili z gostjo Franko Žgavec, zborovodkinjo Vokalne skupine Vinika, profesorico solopetja v Gorici in ravnateljico Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici . Kakšni so izzivi tega pomembnega vozlišča kulturnega ustvarjanja in družbenega življenja slovenske skupnosti na Goriškem? Kako se ozira v prihodnost ustanova, ki je tudi ena osrednjih prizorišč umetnosti, športa in izobraževanja?
Z nami bo večkratna nagrajenka na področju šolstva Andreja Duhovnik Antoni. S kakšnimi izzivi se spoprijemajo profesorji in dijaki ter učenci v zamejstvu? Kakšna je prihodnost slovenske besede onkraj naših meja?
Z nami bo večkratna nagrajenka na področju šolstva Andreja Duhovnik Antoni. S kakšnimi izzivi se spoprijemajo profesorji in dijaki ter učenci v zamejstvu? Kakšna je prihodnost slovenske besede onkraj naših meja?
K razvoju glasbe na Videmskem, pa tudi promocije in uveljavljanja slovenske in narečne besede je nedvomno veliko prispeval Senjam beneške piesmi, festival beneške glasbe, ki ga je pred že 45 leti začelo prirejati Kulturno društvo Rečan Aldo Klodič. Z nami je pesnica in kulturna delavka Margherita Trusgnach, članica kulturnega društva Rečan Aldo Klodič.
K razvoju glasbe na Videmskem, pa tudi promocije in uveljavljanja slovenske in narečne besede je nedvomno veliko prispeval Senjam beneške piesmi, festival beneške glasbe, ki ga je pred že 45 leti začelo prirejati Kulturno društvo Rečan Aldo Klodič. Z nami je pesnica in kulturna delavka Margherita Trusgnach, članica kulturnega društva Rečan Aldo Klodič.
Na tržaškem podeželju se je v 105 letih prebivalstvo slovensko govorečih zmanjšalo za 58%. Monografija Ethnos in topos obravnava spreminjanje etnične in socialne strukture zgodovinsko slovenskih krajev na tržaškem ozemlju. Naše povabilo v studio je sprejel geograf in avtor nove znanstvene monografije Milan Bufon.
Na tržaškem podeželju se je v 105 letih prebivalstvo slovensko govorečih zmanjšalo za 58%. Monografija Ethnos in topos obravnava spreminjanje etnične in socialne strukture zgodovinsko slovenskih krajev na tržaškem ozemlju. Naše povabilo v studio je sprejel geograf in avtor nove znanstvene monografije Milan Bufon.
Tokrat se nam je v studiu pridružil maestro Igor Coretti Kuret iz Trsta, umetniški vodja Evropskega mladinskega simfoničnega orkestra ESYO, ki bo letos poleti po dveletnem premoru zaradi pandemije ponovno zazvenel. Mladinski simfonični orkester je v skoraj tridesetih letih neprekinjenega delovanja angažiral več kot 2500 mladih glasbenikov in preko štirideset mentorjev iz 25 evropskih držav. Orkester je nastopil s samojstojnimi koncerti v nakprestižnejših avropskih dvoranah, tudi z mednarodno uveljavljenimi solisti, kot so Uto Ughi, Giovanna Angeleri, Anna Tifu, Stanko Arnold, Miha Pogačnik in drugi.
Tokrat se nam je v studiu pridružil maestro Igor Coretti Kuret iz Trsta, umetniški vodja Evropskega mladinskega simfoničnega orkestra ESYO, ki bo letos poleti po dveletnem premoru zaradi pandemije ponovno zazvenel. Mladinski simfonični orkester je v skoraj tridesetih letih neprekinjenega delovanja angažiral več kot 2500 mladih glasbenikov in preko štirideset mentorjev iz 25 evropskih držav. Orkester je nastopil s samojstojnimi koncerti v nakprestižnejših avropskih dvoranah, tudi z mednarodno uveljavljenimi solisti, kot so Uto Ughi, Giovanna Angeleri, Anna Tifu, Stanko Arnold, Miha Pogačnik in drugi.
Za gradnjo na Krasu so v preteklosti uporabljali le tiste materiale, ki so jih imeli v bližini, zato prevladujejo kamnite hiše in kamnite ograje. Les je bil nekdaj redek in dragocen, zato so ga uporabljali le za najnujnejše elemente. O tem v dokumentarcu Kraška zgodba: kamen in les, in v naslednji oddaji S-prehodov z avtorjema Damjanom Košuto in Kristjanom Stoparjem.
Za gradnjo na Krasu so v preteklosti uporabljali le tiste materiale, ki so jih imeli v bližini, zato prevladujejo kamnite hiše in kamnite ograje. Les je bil nekdaj redek in dragocen, zato so ga uporabljali le za najnujnejše elemente. O tem v dokumentarcu Kraška zgodba: kamen in les, in v naslednji oddaji S-prehodov z avtorjema Damjanom Košuto in Kristjanom Stoparjem.
Sava Kaluža in Jolanda Gruden sta bili prvi slovenski in jugoslovanski pomorščakinji, ki sta bili izšolani in vkrcani na trgovske ladje. To predstavlja začetek vstopa Slovenk in Jugoslovank v tradicionalni moški poklic. V oddaji S-prehodi sta nas obiskali Alida Mažer, hčerka Jolande Gruden in avtorica knjige dr.Nadja Terčon.
Sava Kaluža in Jolanda Gruden sta bili prvi slovenski in jugoslovanski pomorščakinji, ki sta bili izšolani in vkrcani na trgovske ladje. To predstavlja začetek vstopa Slovenk in Jugoslovank v tradicionalni moški poklic. V oddaji S-prehodi sta nas obiskali Alida Mažer, hčerka Jolande Gruden in avtorica knjige dr.Nadja Terčon.
Scenografijo večinoma razumemo le kot oblikovanje uprizoritvenega prostora in ne kot področje znanstvenega preučevanja. Diskurz, ki bi se posvečal scenskemu oblikovanju in scenografiji, je podhranjen. Kako lahko scenograf zaznamuje in oblikuje podobo, status in uspehe gledališča, nam razkrivajo sedemdeset scenografij Marjana Kravos, zamejskega slikarja, grafika in scenografa. Združenje dramskih umetnikov Slovenije mu je pred nekaj dnevi podelilo nagrado za življenjsko delo Polde Bibič.
Scenografijo večinoma razumemo le kot oblikovanje uprizoritvenega prostora in ne kot področje znanstvenega preučevanja. Diskurz, ki bi se posvečal scenskemu oblikovanju in scenografiji, je podhranjen. Kako lahko scenograf zaznamuje in oblikuje podobo, status in uspehe gledališča, nam razkrivajo sedemdeset scenografij Marjana Kravos, zamejskega slikarja, grafika in scenografa. Združenje dramskih umetnikov Slovenije mu je pred nekaj dnevi podelilo nagrado za življenjsko delo Polde Bibič.
Dnevno v Italijo prek Furlanije Julijske krajine vstopi več kot 10 tisoč beguncev iz Ukrajine. Večina jih pot nadaljuje v večja mesta, pa tudi v Francijo in Španijo. Rdeči križ in Karitas pomagata v vojni prizadetim prebivalcem, ki obupano iščejo varno zatočišče tako v zahodni Ukrajini kot v tujini. V naslednji oddaji S-prehodov se bomo pogovorili z referentko tržaškega Caritasa Katarino Modic in Matjažem Ponižem Rdečega križa Koper.
Dnevno v Italijo prek Furlanije Julijske krajine vstopi več kot 10 tisoč beguncev iz Ukrajine. Večina jih pot nadaljuje v večja mesta, pa tudi v Francijo in Španijo. Rdeči križ in Karitas pomagata v vojni prizadetim prebivalcem, ki obupano iščejo varno zatočišče tako v zahodni Ukrajini kot v tujini. V naslednji oddaji S-prehodov se bomo pogovorili z referentko tržaškega Caritasa Katarino Modic in Matjažem Ponižem Rdečega križa Koper.
Tokrat se nam je v studiu pridružil Bogdan Kralj, ravnatelj Glasbene matice Furlanije Julijske krajine s sedežem v Trstu. Pianist, zborovski dirigent Bogdan Kralj v teh dneh zaključuje svoje več kot trideset letno aktivno udejstvovanje kot ravnatelj tržaške Glasbene matice, ki je z več kot 1000 učenci največja slovenska glasbena šola v zamejstvu. Spregovorila bova o prihodnosti slovenskega glasbenega izobraževanja v Italiji, o neizvajanju 15. člena zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2000, ki jasno določa pravni status Glasbene matice, o novih glasbenih licejih in še o marsičem.
Tokrat se nam je v studiu pridružil Bogdan Kralj, ravnatelj Glasbene matice Furlanije Julijske krajine s sedežem v Trstu. Pianist, zborovski dirigent Bogdan Kralj v teh dneh zaključuje svoje več kot trideset letno aktivno udejstvovanje kot ravnatelj tržaške Glasbene matice, ki je z več kot 1000 učenci največja slovenska glasbena šola v zamejstvu. Spregovorila bova o prihodnosti slovenskega glasbenega izobraževanja v Italiji, o neizvajanju 15. člena zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2000, ki jasno določa pravni status Glasbene matice, o novih glasbenih licejih in še o marsičem.
Zveza kulturnih društev mesta Koper je podelila priznanaj in plakete za dosežka. V oddaji bomo spoznali dobitnico posebnega priznanja za posebne dosežke na področju organizacije, pianistko, glasbeno pedagoginjo, predsednico društva Prijatelji glasbe in umetniško vodjo Mednarodnega bienala sodobne glasbe Koper, tržačanko Tatjano Jercog.
Zveza kulturnih društev mesta Koper je podelila priznanaj in plakete za dosežka. V oddaji bomo spoznali dobitnico posebnega priznanja za posebne dosežke na področju organizacije, pianistko, glasbeno pedagoginjo, predsednico društva Prijatelji glasbe in umetniško vodjo Mednarodnega bienala sodobne glasbe Koper, tržačanko Tatjano Jercog.
Več kot dvajset let satirična skupina Vile in Vampi objavlja satirične risbe oziroma vinjete z globalnimi tematikami, s političnimi dogajanji doma in v svetu, z edinim zabavljaškim namenom. V naslednji oddaji S-prehodov ustanovitelj skupine Fabrizio Polojac.
Več kot dvajset let satirična skupina Vile in Vampi objavlja satirične risbe oziroma vinjete z globalnimi tematikami, s političnimi dogajanji doma in v svetu, z edinim zabavljaškim namenom. V naslednji oddaji S-prehodov ustanovitelj skupine Fabrizio Polojac.
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je podelil priznanja in odličija za leto 2021, dve slebrni plaketi sta romali med Slovence v Italijo. V oddaji S-prehodi bomo gostili dobitnici in stebra slovenske kulture Lučko Peterlin Susič in Marino Cernetig.
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je podelil priznanja in odličija za leto 2021, dve slebrni plaketi sta romali med Slovence v Italijo. V oddaji S-prehodi bomo gostili dobitnici in stebra slovenske kulture Lučko Peterlin Susič in Marino Cernetig.
V studiu bo z nami Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev iz Trsta, nekdanji radijski časnikar, ki je bil aktivno vpet v življenje in delovanje slovenske manjšine v času osamosvojitve in tudi že leta pred njo. Kot predsednik Društva slovenskih izobražencev je bil in je eden bistvenih nosilcev “ponedeljkovih večerov” sredi Trsta in odmevnih Študijskih dnevov Draga. Med drugim se bova spomnila tudi na 110. obletnico rojstva profesorja Jožeta Peterlina, ki je bil gonilna sila in duša Slovenske prosvete.
V studiu bo z nami Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev iz Trsta, nekdanji radijski časnikar, ki je bil aktivno vpet v življenje in delovanje slovenske manjšine v času osamosvojitve in tudi že leta pred njo. Kot predsednik Društva slovenskih izobražencev je bil in je eden bistvenih nosilcev “ponedeljkovih večerov” sredi Trsta in odmevnih Študijskih dnevov Draga. Med drugim se bova spomnila tudi na 110. obletnico rojstva profesorja Jožeta Peterlina, ki je bil gonilna sila in duša Slovenske prosvete.
Morje, bogat vir življenja, je globoko zasidrano v živlejenje tistih, ki ob njem ali z njim živijo. Pomembno je ovrednotiti bogato pomorsko zapuščino teh, ki so s svojim trudom oblikovali ekonomsko sliko obalnega predela. Ribolov je bil prvobitna dejavnost. Kako pomembna pa je pomorska dediščina? O tem v pogovoru s pobudnikom in predsednikom Ribiškega muzeja v Križu pri Trstu Frankom Košuta in Kustosinjo za novejšo zgodovino pomorstva Piranskega Pomorskega muzeja Sergej Mašera, zgodovinarko Nadjo Terčon.
Morje, bogat vir življenja, je globoko zasidrano v živlejenje tistih, ki ob njem ali z njim živijo. Pomembno je ovrednotiti bogato pomorsko zapuščino teh, ki so s svojim trudom oblikovali ekonomsko sliko obalnega predela. Ribolov je bil prvobitna dejavnost. Kako pomembna pa je pomorska dediščina? O tem v pogovoru s pobudnikom in predsednikom Ribiškega muzeja v Križu pri Trstu Frankom Košuta in Kustosinjo za novejšo zgodovino pomorstva Piranskega Pomorskega muzeja Sergej Mašera, zgodovinarko Nadjo Terčon.
Fiamme nere, italijanski prevod romana Črni obroč tržaškega pisatelja in pesnika Marija Čuka so uvrstili med 11 finalistov, nominiranih za italijansko književno nagrado Nabokov, poimenovano po pisatelju Vladimirju Nabokovu. Knjigo, ki je izšla pri tržaški založbi Mladika, je v italijanščino prevedla Martina Clerici. Roman je strokovno žirijo v Apuliji med več 100 romani prepričal s svojo pripovedno in vsebinsko prodornostjo. V studiu se nam je pridružil avtor tega prvega romanskenega opisa o Narodnem domu Marij Čuk.
Fiamme nere, italijanski prevod romana Črni obroč tržaškega pisatelja in pesnika Marija Čuka so uvrstili med 11 finalistov, nominiranih za italijansko književno nagrado Nabokov, poimenovano po pisatelju Vladimirju Nabokovu. Knjigo, ki je izšla pri tržaški založbi Mladika, je v italijanščino prevedla Martina Clerici. Roman je strokovno žirijo v Apuliji med več 100 romani prepričal s svojo pripovedno in vsebinsko prodornostjo. V studiu se nam je pridružil avtor tega prvega romanskenega opisa o Narodnem domu Marij Čuk.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak četrtek, ob 18. uri na TV Koper. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak četrtek, ob 18. uri na TV Koper. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
RTV Slovenija je v skladu z zakonodajo zapisana tudi k poročanju o življenju in delovanju Slovencev v sosednjih državah. S tem ključno prispeva k vzpostavitvi skupnega slovenskega kulturnega in medijskega prostora. Kako na RTV Slovenija svoje poslanstvo uresničujemo in pokrivamo dogajanje v zamejskem prostoru, nam bo osvetlila Ilinka Todorovski, nekdanja varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, ki jo poznamo s televizijskih ekranov tudi kot novinarko in dopisnico s Hrvaške.
RTV Slovenija je v skladu z zakonodajo zapisana tudi k poročanju o življenju in delovanju Slovencev v sosednjih državah. S tem ključno prispeva k vzpostavitvi skupnega slovenskega kulturnega in medijskega prostora. Kako na RTV Slovenija svoje poslanstvo uresničujemo in pokrivamo dogajanje v zamejskem prostoru, nam bo osvetlila Ilinka Todorovski, nekdanja varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, ki jo poznamo s televizijskih ekranov tudi kot novinarko in dopisnico s Hrvaške.
V studiu se nam je pridružil dr. Miran Košuta, zamejski literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist, redni profesor na Univerzi v Trstu in prejemnik Trubarjevega priznanja za leto 2021, ki ga vsako leto podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. V svojem obsežnem in raznovrstnem znanstvenem opusu se posveča predvsem slovenskim avtorjem iz zamejstva. Svoje poslanstvo predano izpolnjuje tudi na področju medkulturnega dialoga in sodelovanja z italijansko kulturo.
V studiu se nam je pridružil dr. Miran Košuta, zamejski literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist, redni profesor na Univerzi v Trstu in prejemnik Trubarjevega priznanja za leto 2021, ki ga vsako leto podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. V svojem obsežnem in raznovrstnem znanstvenem opusu se posveča predvsem slovenskim avtorjem iz zamejstva. Svoje poslanstvo predano izpolnjuje tudi na področju medkulturnega dialoga in sodelovanja z italijansko kulturo.
V oddaji gostimo senatorko Tatjano Rojc, ki bo skupaj z nami preletela leto 2021 in odprta vprašanja povezana s Slovenci v Italiji. Seveda pa skupaj pogledamo tudi v izzive novega leta.
V oddaji gostimo senatorko Tatjano Rojc, ki bo skupaj z nami preletela leto 2021 in odprta vprašanja povezana s Slovenci v Italiji. Seveda pa skupaj pogledamo tudi v izzive novega leta.
Predstojnik Inštituta za zgodovino ZRS Koper, dr. Egon Pelikan, je avtor knjige o slikarju Tonetu Kralju. Monografija je pred petimi leti izšla v slovenskem jeziku, zatem še v angleščini, prav kar tudi v italijanščini, na poti je tudi nemška različica. Dr. Pelikan v knjigi »Tone Kralj prostor in meje« popiše in analizira avtorjeve upodobitve 50-tih cerkva ob meji med Italijo in Slovenijo in njegove podobe zatiranja primorskih Slovencev.
Predstojnik Inštituta za zgodovino ZRS Koper, dr. Egon Pelikan, je avtor knjige o slikarju Tonetu Kralju. Monografija je pred petimi leti izšla v slovenskem jeziku, zatem še v angleščini, prav kar tudi v italijanščini, na poti je tudi nemška različica. Dr. Pelikan v knjigi »Tone Kralj prostor in meje« popiše in analizira avtorjeve upodobitve 50-tih cerkva ob meji med Italijo in Slovenijo in njegove podobe zatiranja primorskih Slovencev.
V tokratni oddaji o temah, ki so še posebej močno oblikovale slovensko skupnost v Italiji v letošnjem letu in o izzivih za v prihodnje. Gostimo predsednico Slovenske kulturno gospodarske zveze – Ksenijo Dobrila in predsednika Sveta slovenskih organizacij – Walterja Bandlja.
V tokratni oddaji o temah, ki so še posebej močno oblikovale slovensko skupnost v Italiji v letošnjem letu in o izzivih za v prihodnje. Gostimo predsednico Slovenske kulturno gospodarske zveze – Ksenijo Dobrila in predsednika Sveta slovenskih organizacij – Walterja Bandlja.
Gibanje za pravično trgovino predstavlja alternativno obliko trgovanja med proizvajalci in potrošniki in si prizadeva za večjo enakopravnost v mednarodni menjavi. Gostji v oddaji bosta Marija Besednjak iz tržaške pravične trgovine in Živa Lopatič iz zadruge Buna in ljubljanske trgovine 3muhe.
Gibanje za pravično trgovino predstavlja alternativno obliko trgovanja med proizvajalci in potrošniki in si prizadeva za večjo enakopravnost v mednarodni menjavi. Gostji v oddaji bosta Marija Besednjak iz tržaške pravične trgovine in Živa Lopatič iz zadruge Buna in ljubljanske trgovine 3muhe.
Evropsko nagrado za književnost je nedavno prejela slovenska avtorica Anja Mugerli, ki živi in ustvarja na Goriškem. Nagrado vsako leto prejmejo neuveljavljeni avtorji iz držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa od leta 2009. Nacionalne žirije izberejo zmagovalce iz vsake od sodelujočih držav, doslej so bili nagrajeni le trije slovenski avtorji.
Evropsko nagrado za književnost je nedavno prejela slovenska avtorica Anja Mugerli, ki živi in ustvarja na Goriškem. Nagrado vsako leto prejmejo neuveljavljeni avtorji iz držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa od leta 2009. Nacionalne žirije izberejo zmagovalce iz vsake od sodelujočih držav, doslej so bili nagrajeni le trije slovenski avtorji.
Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki povezuje podjetnike slovenskega rodu v Furlaniji-Julijski krajini in rahlja in obenem krepi gospodarske vezi med državama, praznuje 75 let. Trst, Goriška in Videmska pokrajina in tudi slovenski prostor živi številne povezave, ki so naša čezmenja realnost in so nadaljevanje vizionarske vizije iz časa po drugi svetovni vojni.
Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki povezuje podjetnike slovenskega rodu v Furlaniji-Julijski krajini in rahlja in obenem krepi gospodarske vezi med državama, praznuje 75 let. Trst, Goriška in Videmska pokrajina in tudi slovenski prostor živi številne povezave, ki so naša čezmenja realnost in so nadaljevanje vizionarske vizije iz časa po drugi svetovni vojni.
V oddaji gostimo glasbenika, ki je z igranjem harmonike osvojil tako rekoč ves svet. Harmonikar Denis Novato je bil pred kratkim v New Yorku sprejet v svetovno dvorano slavnih harmonikarjev. Junija ga je italijanski predsednik Sergio Mattarella odlikoval z viteškim nazivom italijanske republike.
V oddaji gostimo glasbenika, ki je z igranjem harmonike osvojil tako rekoč ves svet. Harmonikar Denis Novato je bil pred kratkim v New Yorku sprejet v svetovno dvorano slavnih harmonikarjev. Junija ga je italijanski predsednik Sergio Mattarella odlikoval z viteškim nazivom italijanske republike.
Konec letošnjega maja se je veliko ljudi spraševalo, kaj se je zgodilo z vremenom. Po zelo sneženi zimi, so spomladanske mesece zaznamovale nizke temperature, obilne snežne padavine v gorah in po hribih; v začetku aprila smo imeli celo pozno zmrzal, ki je škodljivo vplivala predvsem na kmetijstvo. A je bilo teh šest mesecev res tako anormalnih? Ljudje so celo podvomili, da se ozračje na planetu dejansko segreva, kot poslušamo že leta. Posamezne vremenske pojave pa prepogosto zamenjujemo s podnebjem. Zmotno je misliti, da ne bi, ob zvišanju povprečne globalne temperature planeta, ponekod moglo priti do hladnih ali snežnih obdobij, tudi v prehodnih letnih časih. Dokumentarec Marca Virgilia in Iva Pecileja poskuša odgovoriti na te dvome in podati znanstveni prerez pojavov v prvih petih mesecih leta 2021. Kako je bilo torej z vremenom v naših krajih?
Konec letošnjega maja se je veliko ljudi spraševalo, kaj se je zgodilo z vremenom. Po zelo sneženi zimi, so spomladanske mesece zaznamovale nizke temperature, obilne snežne padavine v gorah in po hribih; v začetku aprila smo imeli celo pozno zmrzal, ki je škodljivo vplivala predvsem na kmetijstvo. A je bilo teh šest mesecev res tako anormalnih? Ljudje so celo podvomili, da se ozračje na planetu dejansko segreva, kot poslušamo že leta. Posamezne vremenske pojave pa prepogosto zamenjujemo s podnebjem. Zmotno je misliti, da ne bi, ob zvišanju povprečne globalne temperature planeta, ponekod moglo priti do hladnih ali snežnih obdobij, tudi v prehodnih letnih časih. Dokumentarec Marca Virgilia in Iva Pecileja poskuša odgovoriti na te dvome in podati znanstveni prerez pojavov v prvih petih mesecih leta 2021. Kako je bilo torej z vremenom v naših krajih?
Je naša Marija, njen lik iz televizijske nanizanke je pripotoval v vsako slovensko vas. A igralka Maja Blagovič je že davno odkrila in izzvala svoj talent za komične vloge tako na televiziji kot v gledališču. Skupaj z življenjskim sopotnikom, Vladimirjem Jurcem, sta v Trst prišla samo za dve leti in ostala do danes, svoj dom sta si ustvarila na prepišnem Krasu in ves ta čas ostajata zvesta Slovenskemu stalnemu gledališču.
Je naša Marija, njen lik iz televizijske nanizanke je pripotoval v vsako slovensko vas. A igralka Maja Blagovič je že davno odkrila in izzvala svoj talent za komične vloge tako na televiziji kot v gledališču. Skupaj z življenjskim sopotnikom, Vladimirjem Jurcem, sta v Trst prišla samo za dve leti in ostala do danes, svoj dom sta si ustvarila na prepišnem Krasu in ves ta čas ostajata zvesta Slovenskemu stalnemu gledališču.
Tokrat vabimo na pustolovščino, ki se je pred pravljičnimi sedmimi leti začela na grebenu Kolovrata, od koder so jo brezmejne poti pripeljale v številne zelene doline in ljubke vasice, kjer žvrgoli slovenščina, pa tudi narečna govorica. Sanje o klateškem vodniku, ki podčrtuje neizmeren zaklad kulturne dediščine slovenstva, se nam razkriva skozi ljudske pravljice, so se uresničile avtorici družinskega vodnika "Pravljične poti brez meja" Ireni Cerar. Z nami bo tudi Igor Černo, skrbnik Etnografskega muzeja Bardo v Terski dolini.
Tokrat vabimo na pustolovščino, ki se je pred pravljičnimi sedmimi leti začela na grebenu Kolovrata, od koder so jo brezmejne poti pripeljale v številne zelene doline in ljubke vasice, kjer žvrgoli slovenščina, pa tudi narečna govorica. Sanje o klateškem vodniku, ki podčrtuje neizmeren zaklad kulturne dediščine slovenstva, se nam razkriva skozi ljudske pravljice, so se uresničile avtorici družinskega vodnika "Pravljične poti brez meja" Ireni Cerar. Z nami bo tudi Igor Černo, skrbnik Etnografskega muzeja Bardo v Terski dolini.
V oddaji se tokrat posvetimo oblačilni kulturi Slovencev na našem čezmejnem in prepišnem območju. Obleka o nas razkriva več, kot si upamo misliti. V različne ravni oblačenja nas danes popeljeta Lea Pisani, strokovnjakinja za oblačilno kulturo in igralec Vladimir Jurc.
V oddaji se tokrat posvetimo oblačilni kulturi Slovencev na našem čezmejnem in prepišnem območju. Obleka o nas razkriva več, kot si upamo misliti. V različne ravni oblačenja nas danes popeljeta Lea Pisani, strokovnjakinja za oblačilno kulturo in igralec Vladimir Jurc.
Današnjo oddajo namenjamo analizi stanja slovenskih šol v Italiji. V studio smo povabili Igorja Giacominija, predsednika Deželne komisije za slovensko šolstvo in predstojnika Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino in Davida Clodiga, ravnatelja Večstopenjske šole s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom Pavel Petričič v Špetru, ki je od letošnjega šolskega leta tudi ravnatelj Večstopenjske šole v Gorici.
Današnjo oddajo namenjamo analizi stanja slovenskih šol v Italiji. V studio smo povabili Igorja Giacominija, predsednika Deželne komisije za slovensko šolstvo in predstojnika Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino in Davida Clodiga, ravnatelja Večstopenjske šole s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom Pavel Petričič v Špetru, ki je od letošnjega šolskega leta tudi ravnatelj Večstopenjske šole v Gorici.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak četrtek, ob 18. uri na TV Koper. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak četrtek, ob 18. uri na TV Koper. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Pri nas ima skorajda vsaka vas svoj glas. Zaradi številnih hribov, gozdov, rek in težko prehodnih območij, je slovensko ozemlje geografsko zelo pestro, še bolj pestri pa so tudi zato jeziki in kultura. V Istri se vsaj od 7. stoletja dalje prepletata 2 jezikovni tradiciji - slovanska in romanska. Dragoceno ljudsko in jezikovno izročilo raziskuje dialektologinja dr. Suzana Todorović, s katero se bomo sprehodili skozi istrsko krajino/vasi in mesta.
Pri nas ima skorajda vsaka vas svoj glas. Zaradi številnih hribov, gozdov, rek in težko prehodnih območij, je slovensko ozemlje geografsko zelo pestro, še bolj pestri pa so tudi zato jeziki in kultura. V Istri se vsaj od 7. stoletja dalje prepletata 2 jezikovni tradiciji - slovanska in romanska. Dragoceno ljudsko in jezikovno izročilo raziskuje dialektologinja dr. Suzana Todorović, s katero se bomo sprehodili skozi istrsko krajino/vasi in mesta.
Tržaški zaliv je plitvo robno morje, s treh strani omejeno s kopnim, v njem pa je razmeroma malo vode, kar privede do izjemne občutljivosti do ekoloških sprememb. Geomorfološki obraz zaliva opozarja, da so možnosti rabe zelo omejene. Glavni vir izkoriščanja morskega ekosistema je ravno človek. Skrb za upravljanje morja je v ospredju tako v Sloveniji, kot v Italiji. Kako do izboljšanja morja z naravovarstvene plati, kljub povečanju potniškega prometa? Na vprašanje nam odgovarjata Jadran Klinec, direktor Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in Mirko Juretič, strokovnjak za materiale in športni direktor jadralnega kluba Čupa.
Tržaški zaliv je plitvo robno morje, s treh strani omejeno s kopnim, v njem pa je razmeroma malo vode, kar privede do izjemne občutljivosti do ekoloških sprememb. Geomorfološki obraz zaliva opozarja, da so možnosti rabe zelo omejene. Glavni vir izkoriščanja morskega ekosistema je ravno človek. Skrb za upravljanje morja je v ospredju tako v Sloveniji, kot v Italiji. Kako do izboljšanja morja z naravovarstvene plati, kljub povečanju potniškega prometa? Na vprašanje nam odgovarjata Jadran Klinec, direktor Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in Mirko Juretič, strokovnjak za materiale in športni direktor jadralnega kluba Čupa.
Recept uspeha je mešanica sreče, poguma in garanja. O tem se bomo pogovarjali v novi oddaji S-prehodov z igralko Laro Komar, ki se podaja novemu izzivu naproti, televizijski nanizanki na prvem kanalu Rai Il Paradiso delle Signore (Ženska nebesa).
Recept uspeha je mešanica sreče, poguma in garanja. O tem se bomo pogovarjali v novi oddaji S-prehodov z igralko Laro Komar, ki se podaja novemu izzivu naproti, televizijski nanizanki na prvem kanalu Rai Il Paradiso delle Signore (Ženska nebesa).
Invazivne tujerodne vrste negativno vplivajo na naravo, gospodarstvo ali zdravje ljudi, zato jih v današnjem času obravnavamo kot eno največjih groženj biotski raznovrstnosti. V tokratni oddaji S-prehodov se bomo o tem pogovarjali z biologinjo in zoologinjo Damijano Ota in profesorico Živo Fišer z Oddelka za biodiverziteto FAMNIT-a Univerze na Primorskem. .
Invazivne tujerodne vrste negativno vplivajo na naravo, gospodarstvo ali zdravje ljudi, zato jih v današnjem času obravnavamo kot eno največjih groženj biotski raznovrstnosti. V tokratni oddaji S-prehodov se bomo o tem pogovarjali z biologinjo in zoologinjo Damijano Ota in profesorico Živo Fišer z Oddelka za biodiverziteto FAMNIT-a Univerze na Primorskem. .
TV Koper – Capodistria obeležuje pol stoletja oddajanja. V vseh tem času je krepila svoj položaj čezmejne televizije, ki v enem združuje oba programa za italijansko narodno skupnost, tako radijskega kot televizijskega skupaj z obema programoma v slovenskem jeziku. To sobivanje je izjemnega pomena za vse narodnostne skupnosti, ki živijo na tem prepišnem ozemlju, na poti do Slovencev v Italiji in na Hrvaškem in obratno, je most do vseh pripadnikov italijanske narodne skupnosti pri nas. TV Koper - Capodistria je ves čas tudi pomemben prinašalec primorskih vsebin v vseslovenski prostor, saj skupaj z dopisniki doseže najbolj oddaljene kraje vse od Kanina do morja in hrvaške Istre.
TV Koper – Capodistria obeležuje pol stoletja oddajanja. V vseh tem času je krepila svoj položaj čezmejne televizije, ki v enem združuje oba programa za italijansko narodno skupnost, tako radijskega kot televizijskega skupaj z obema programoma v slovenskem jeziku. To sobivanje je izjemnega pomena za vse narodnostne skupnosti, ki živijo na tem prepišnem ozemlju, na poti do Slovencev v Italiji in na Hrvaškem in obratno, je most do vseh pripadnikov italijanske narodne skupnosti pri nas. TV Koper - Capodistria je ves čas tudi pomemben prinašalec primorskih vsebin v vseslovenski prostor, saj skupaj z dopisniki doseže najbolj oddaljene kraje vse od Kanina do morja in hrvaške Istre.
V Furlanski nižini se lahko v krogu štiridesetih kilometrov sprehodimo skozi pet mest; Oglej, Gradišče ob Soči, Palmanovo, Torviscoso in Novo Gorico, ki v sebi nosijo idejo idealnega mesta, tako je tudi naslovljen najnovejši dokumentarni film režiserja Amirja Muratovića. Skupaj z njim bomo spoznali Idealna mesta.
V Furlanski nižini se lahko v krogu štiridesetih kilometrov sprehodimo skozi pet mest; Oglej, Gradišče ob Soči, Palmanovo, Torviscoso in Novo Gorico, ki v sebi nosijo idejo idealnega mesta, tako je tudi naslovljen najnovejši dokumentarni film režiserja Amirja Muratovića. Skupaj z njim bomo spoznali Idealna mesta.
Za dosego zastavljenih dolgoročnih ciljev na področju obnovljivih virov energije bo Slovenija morala zelo omejiti rabo fosilnih goriv in vlagati v obnovljive vire energije. To predstavlja velik izziv pri proizvodnji in distribuciji električne energije, v načinih ogrevanja in v prometu. O strategijah, ki se že izvajajo in ki so usklajene z Evropsko Unijo, bosta spregovorila Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Republike Slovenije in Boštjan Mljač, namestnik direktorja pri Goriški Lokalni Energetski Agenciji.
Za dosego zastavljenih dolgoročnih ciljev na področju obnovljivih virov energije bo Slovenija morala zelo omejiti rabo fosilnih goriv in vlagati v obnovljive vire energije. To predstavlja velik izziv pri proizvodnji in distribuciji električne energije, v načinih ogrevanja in v prometu. O strategijah, ki se že izvajajo in ki so usklajene z Evropsko Unijo, bosta spregovorila Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Republike Slovenije in Boštjan Mljač, namestnik direktorja pri Goriški Lokalni Energetski Agenciji.
Kulturno delovanje je v času pandemije okrnjeno tako na profesionalni kot na ljubiteljski ravni. Zborovsko delovanje ubira nove, spletne poti, pevke in pevci se ne predajo. V oddaji S-prehodi bomo spoznali dejavnosti dveh zborov, Vokalne skupine Glasbene matice VIKRA in goriške Dekliške vokalne skupine Bodeča Neža.
Kulturno delovanje je v času pandemije okrnjeno tako na profesionalni kot na ljubiteljski ravni. Zborovsko delovanje ubira nove, spletne poti, pevke in pevci se ne predajo. V oddaji S-prehodi bomo spoznali dejavnosti dveh zborov, Vokalne skupine Glasbene matice VIKRA in goriške Dekliške vokalne skupine Bodeča Neža.
