Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pred kratkim se je poslovila ena vidnejših ustvarjalk slovenske književnosti v Italiji. Esejistka, pisateljica, prevajalka, pedagoginja in kulturna delavka Zora Tavčar je bila pomembna osebnost. Njej bomo posvetili oddajo Sprehodov s pomočjo hčerke Alenke Rebula Tuta.
Pred kratkim se je poslovila ena vidnejših ustvarjalk slovenske književnosti v Italiji. Esejistka, pisateljica, prevajalka, pedagoginja in kulturna delavka Zora Tavčar je bila pomembna osebnost. Njej bomo posvetili oddajo Sprehodov s pomočjo hčerke Alenke Rebula Tuta.
Ob izidu Dnevniških zapisov med letoma 1948 in 1954 Alojza Rebule se bomo z dr. Edvardom Kovačem pogovarjali o Rebulovi antični in krščanski misli. Pa tudi o tem, kaj mu je pomenilo slovenstvo lastne duše. Vabljeni k ogledu.
Ob izidu Dnevniških zapisov med letoma 1948 in 1954 Alojza Rebule se bomo z dr. Edvardom Kovačem pogovarjali o Rebulovi antični in krščanski misli. Pa tudi o tem, kaj mu je pomenilo slovenstvo lastne duše. Vabljeni k ogledu.
Tokrat bo naša tema pogovora materialna kulturna dediščina pri Slovencih na avstrijskem Koroškem in njena zaščita. Osem let sedaj šteje Muzej kmetijskih dejavnosti od neolita do današnjih dni na Kostanjah, ki je v vseh teh letih dobra priložnost za pogled na prehojeno pot v prizadevanjih za ohranjanje materialne dediščine na avstrijskem Koroškem. Pogovarjali se bomo tudi o varovanju kulturne dediščine Slovencev v zamejstvu in kakšni so Izzivi spomeniškega varstva. Z nami je umetnostni zgodovinar in deželni konservator za Koroško Gorazd Živkovič.
Tokrat bo naša tema pogovora materialna kulturna dediščina pri Slovencih na avstrijskem Koroškem in njena zaščita. Osem let sedaj šteje Muzej kmetijskih dejavnosti od neolita do današnjih dni na Kostanjah, ki je v vseh teh letih dobra priložnost za pogled na prehojeno pot v prizadevanjih za ohranjanje materialne dediščine na avstrijskem Koroškem. Pogovarjali se bomo tudi o varovanju kulturne dediščine Slovencev v zamejstvu in kakšni so Izzivi spomeniškega varstva. Z nami je umetnostni zgodovinar in deželni konservator za Koroško Gorazd Živkovič.
Glasba napolnjuje in bogati naše življenje z vseh vidikov.Gost tokratne televizijske oddaje S-prehodi je vsestranski glasbenik Igor Zobin. Zobin je na mednarodnem nivoju eden redkih harmonikarjev, ki je diplomiral iz dirigiranja, in ki istočasno goji tako solistično kariero harmonikarja kot dirigentsko ter komponiranje.
Glasba napolnjuje in bogati naše življenje z vseh vidikov.Gost tokratne televizijske oddaje S-prehodi je vsestranski glasbenik Igor Zobin. Zobin je na mednarodnem nivoju eden redkih harmonikarjev, ki je diplomiral iz dirigiranja, in ki istočasno goji tako solistično kariero harmonikarja kot dirigentsko ter komponiranje.
Nekaj po 21. uri vas vabimo, da se nam pridružite še na poti Romov. V praznični izdaji oddaje Naše poti vas vabimo na posebno glasbeno potovanje skozi romske skladbe, ki so zaznamovale pretekla leta, a jih danes slišimo redkeje. Ob koncu leta bomo obujali melodije, polne zgodb, čustev in spominov – od prekmurskih ravnic do Andaluzije, od Katalonije do Panonije. Slišali boste izbor domačih in tujih izvajalcev ter glasbene iskrice, ki so oblikovale letošnje Naše poti. Pridružite se nam pri poslušanju, spominjanju in odkrivanju romske glasbene dediščine, ki ostaja živa tudi takrat, ko nekoliko utihne.
Nekaj po 21. uri vas vabimo, da se nam pridružite še na poti Romov. V praznični izdaji oddaje Naše poti vas vabimo na posebno glasbeno potovanje skozi romske skladbe, ki so zaznamovale pretekla leta, a jih danes slišimo redkeje. Ob koncu leta bomo obujali melodije, polne zgodb, čustev in spominov – od prekmurskih ravnic do Andaluzije, od Katalonije do Panonije. Slišali boste izbor domačih in tujih izvajalcev ter glasbene iskrice, ki so oblikovale letošnje Naše poti. Pridružite se nam pri poslušanju, spominjanju in odkrivanju romske glasbene dediščine, ki ostaja živa tudi takrat, ko nekoliko utihne.
V okviru programa Interreg Italija-Slovenija Walk of Peace + je na območju kraškega griča Grmada nastal muzej na prostem na temo prve svetovne vojne. Ta povezuje italijansko in slovensko stran, na italijanski strani se razteza za devet kilometrov, na slovenski pa za skoraj trinajst. Pogovarjali smo se z Marjanko Ban iz Občine Devin Nabrežine in Leonom Četrtičem Fundacije poti miru iz Posočja.
V okviru programa Interreg Italija-Slovenija Walk of Peace + je na območju kraškega griča Grmada nastal muzej na prostem na temo prve svetovne vojne. Ta povezuje italijansko in slovensko stran, na italijanski strani se razteza za devet kilometrov, na slovenski pa za skoraj trinajst. Pogovarjali smo se z Marjanko Ban iz Občine Devin Nabrežine in Leonom Četrtičem Fundacije poti miru iz Posočja.
Sarajevo se pospešeno pripravlja na najdaljšo noč v letu. Tudi letos prestolnica Bosne in Hercegovine organizira silvestrovanje na prostem z veliko glasbeno zvezdnico iz Hrvaške: Sarajevčanom in turistom bo zapela Jelena Rozga, pomagala pa ji bosta Dženan Lončarević ter skupina Divanhana. Sarajevo je že zdaj polno turistov. Med nedavnim obiskom je naša dopisnica Saša Banjanac Lubej tam našla tudi sledi močne slovenske navzočnosti.
Sarajevo se pospešeno pripravlja na najdaljšo noč v letu. Tudi letos prestolnica Bosne in Hercegovine organizira silvestrovanje na prostem z veliko glasbeno zvezdnico iz Hrvaške: Sarajevčanom in turistom bo zapela Jelena Rozga, pomagala pa ji bosta Dženan Lončarević ter skupina Divanhana. Sarajevo je že zdaj polno turistov. Med nedavnim obiskom je naša dopisnica Saša Banjanac Lubej tam našla tudi sledi močne slovenske navzočnosti.
Na začetku februarja je po osmih letih in pol na relaciji Opčine-Trst ponovno začel voziti stari tramvaj. Ob priložnosti sta nastali razstava in publikacija. O tem v naslednji oddaji s soavtorico projekta Dunjo Sosič.
Na začetku februarja je po osmih letih in pol na relaciji Opčine-Trst ponovno začel voziti stari tramvaj. Ob priložnosti sta nastali razstava in publikacija. O tem v naslednji oddaji s soavtorico projekta Dunjo Sosič.
Z zgodovinarjem Marjanom Sturmom smo se pogovarjali o političnem ozračju na avstrijskem Koroškem, ki je danes veliko bolj odprto kot pred dvema desetletjema. V svoji doslej najbolj osebni knjigi Identiteta brez sovražnika s podnaslovom Od konfrontacije do mirovnega posredovanja na Koroškem in v alpsko-jadranski regiji razmišlja o svojem učnem procesu iz zadnjih dveh desetletij in v prihodnost usmerjeni manjšinski politiki. Slovensko izdajo je uredil Boris Jesih. Knjiga je izšla v zbirki Ethnicity 20, ki jo izdaja Inštitut za narodnostna vprašanja.
Z zgodovinarjem Marjanom Sturmom smo se pogovarjali o političnem ozračju na avstrijskem Koroškem, ki je danes veliko bolj odprto kot pred dvema desetletjema. V svoji doslej najbolj osebni knjigi Identiteta brez sovražnika s podnaslovom Od konfrontacije do mirovnega posredovanja na Koroškem in v alpsko-jadranski regiji razmišlja o svojem učnem procesu iz zadnjih dveh desetletij in v prihodnost usmerjeni manjšinski politiki. Slovensko izdajo je uredil Boris Jesih. Knjiga je izšla v zbirki Ethnicity 20, ki jo izdaja Inštitut za narodnostna vprašanja.
Ob 80. obletnici delovanja je Zveza slovenskih kulturnih društev Furlanije Julijske krajine dobila nov deželni odbor. V studiu novopečeni deželni predsednik Karel Ražem.
Ob 80. obletnici delovanja je Zveza slovenskih kulturnih društev Furlanije Julijske krajine dobila nov deželni odbor. V studiu novopečeni deželni predsednik Karel Ražem.
Star pregovor pravi, da je smeh pol zdravja. Naša gostja, zamejska Slovenka Irene Pahor, prepričljivo nasmeje s svojimi iskrivimi šalami o življenju med dvema kulturama. Njena energija, šarm in precizen občutek za jezik so jo pripeljali na letošnji festival Panč, največji slovenski festival smeha.
Star pregovor pravi, da je smeh pol zdravja. Naša gostja, zamejska Slovenka Irene Pahor, prepričljivo nasmeje s svojimi iskrivimi šalami o življenju med dvema kulturama. Njena energija, šarm in precizen občutek za jezik so jo pripeljali na letošnji festival Panč, največji slovenski festival smeha.
Fotoklub Skupine 75 letos praznuje okroglo obletnico. Ob priložnosti so predstavili publikacijo, ter odprli razstavo v Kulturnem domu v Gorici. O delovanju, mejnikih in dosežkih se bomo v studiu pogovarjali z ustanovnim članom fotokluba Joškom Prinčičem in odbornikom in dolgoletnim predsednikom kluba Silvanom Pittolijem.
Fotoklub Skupine 75 letos praznuje okroglo obletnico. Ob priložnosti so predstavili publikacijo, ter odprli razstavo v Kulturnem domu v Gorici. O delovanju, mejnikih in dosežkih se bomo v studiu pogovarjali z ustanovnim članom fotokluba Joškom Prinčičem in odbornikom in dolgoletnim predsednikom kluba Silvanom Pittolijem.
V več slovenskih krajih so ob začetku decembra že slavnostno prižgali praznično razsvetljavo. Marsikje je to del prireditev, s katerimi vstopamo v praznično obarvani zadnji mesec v letu – in o teh smo govorili v oddaji Malo naokrog. Iz osrednjega radijskega studia bomo potovali v okoliške občine, streljaj ali dva iz Maribora. Fotografija: Javni zavod Ptuj
V več slovenskih krajih so ob začetku decembra že slavnostno prižgali praznično razsvetljavo. Marsikje je to del prireditev, s katerimi vstopamo v praznično obarvani zadnji mesec v letu – in o teh smo govorili v oddaji Malo naokrog. Iz osrednjega radijskega studia bomo potovali v okoliške občine, streljaj ali dva iz Maribora. Fotografija: Javni zavod Ptuj
Današnja gostja je Martina Piko-Rustia, direktorica Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu. Znanstvena ustanova je poimenovana po priljubljenem duhovniku in borbeni osebnosti literarnega in narodnega preporoda iz Ziljske doline. Poleg pesmi in proučevanja koroške zgodovine je pisal tudi o avtohtonosti Slovencev na Koroškem. Podal je prvo zgodovinsko in družbeno analizo vzrokov za nazadovanje slovenskega življa na Koroškem. Podpisuje pa tudi prvo dialektološko razpravo o koroških slovenskih narečjih z naslovom »Obraz slovenskega narečja u Koruškoj«.
Današnja gostja je Martina Piko-Rustia, direktorica Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu. Znanstvena ustanova je poimenovana po priljubljenem duhovniku in borbeni osebnosti literarnega in narodnega preporoda iz Ziljske doline. Poleg pesmi in proučevanja koroške zgodovine je pisal tudi o avtohtonosti Slovencev na Koroškem. Podal je prvo zgodovinsko in družbeno analizo vzrokov za nazadovanje slovenskega življa na Koroškem. Podpisuje pa tudi prvo dialektološko razpravo o koroških slovenskih narečjih z naslovom »Obraz slovenskega narečja u Koruškoj«.
Ogledali si bomo razstavo viktorijanske umetnosti Prebujanje lepote II, prenovljeno Pilonovo galerijo, retrospektivno razstavo Yóshia Nakajíme Umetnost je vedno naslednja možnost in razstavo Walida Raada Festival (ne)hvaležnosti. Zaznamovali bomo dan stripa in napovedali Slovenski knjižni sejem.
Ogledali si bomo razstavo viktorijanske umetnosti Prebujanje lepote II, prenovljeno Pilonovo galerijo, retrospektivno razstavo Yóshia Nakajíme Umetnost je vedno naslednja možnost in razstavo Walida Raada Festival (ne)hvaležnosti. Zaznamovali bomo dan stripa in napovedali Slovenski knjižni sejem.
V današnji oddaji bomo obravnavali temo kulturne dediščine kot predmet nacionalnega prestiža in istrske identitete. To je tudi podnaslov nove znanstvene monografije avtorjev Salvatorja Žitka in Brigitte Mader, knjižne novosti založbe Annales. Kot poudarjata avtorja, to ozemlje ne pomeni samo skrajne jugovzhodne meje srednjeevropskega kulturnega prostora, ampak se tukaj stikata sredozemska in severna kultura. Jezikovno, kulturno in gospodarsko nasledstvo Beneške republike se še danes kaže v urbani podobi, umetnosti in narečni govorici istrskih obalnih mest. Stičišče različnih kultur razkrivajo tudi najdbe, ki pričajo o davnih, bogatih stikih in izmenjavah.
V današnji oddaji bomo obravnavali temo kulturne dediščine kot predmet nacionalnega prestiža in istrske identitete. To je tudi podnaslov nove znanstvene monografije avtorjev Salvatorja Žitka in Brigitte Mader, knjižne novosti založbe Annales. Kot poudarjata avtorja, to ozemlje ne pomeni samo skrajne jugovzhodne meje srednjeevropskega kulturnega prostora, ampak se tukaj stikata sredozemska in severna kultura. Jezikovno, kulturno in gospodarsko nasledstvo Beneške republike se še danes kaže v urbani podobi, umetnosti in narečni govorici istrskih obalnih mest. Stičišče različnih kultur razkrivajo tudi najdbe, ki pričajo o davnih, bogatih stikih in izmenjavah.
Jubilejno 25. sezono letos podpisuje Gledališče Koper, znano po svojih številnih sodelovanjih z zamejskimi gledališči in njihovimi ustvarjalci. Čeprav velja za drugo najmlajše slovensko poklicno gledališče, ustanovljeno je bilo leta 2001, ima gledališko življenje v tem mestu že dolgo tradicijo. Zgodovinski viri iz 15. stoletja navajajo, da je bilo v Kopru gledališče že v času Beneške republike, najprej v starem mestnem jedru, ob Carpaccievi hiši, nato v Grisonovi hiši na takratnem Belvederju. Stoletje pozneje so zgradili novo gledališko stavbo in na tem mestu stoji še danes. V studiu gostimo direktorico gledališča Katjo Pegan.
Jubilejno 25. sezono letos podpisuje Gledališče Koper, znano po svojih številnih sodelovanjih z zamejskimi gledališči in njihovimi ustvarjalci. Čeprav velja za drugo najmlajše slovensko poklicno gledališče, ustanovljeno je bilo leta 2001, ima gledališko življenje v tem mestu že dolgo tradicijo. Zgodovinski viri iz 15. stoletja navajajo, da je bilo v Kopru gledališče že v času Beneške republike, najprej v starem mestnem jedru, ob Carpaccievi hiši, nato v Grisonovi hiši na takratnem Belvederju. Stoletje pozneje so zgradili novo gledališko stavbo in na tem mestu stoji še danes. V studiu gostimo direktorico gledališča Katjo Pegan.
Tokrat oddajo namenjamo obeležitvi stoletnice Inštituta za narodnostna vprašanja. Kot naslednik Manjšinskega inštituta, ustanovljenega leta 1925 v Ljubljani, je predstvljal eno prvih raziskovalnih institucij s področja manjšinskih študij na svetu. Nastal je z namenom proučevanja položaja Slovencev v sosednjih državah, položaja nemške in madžarske manjšine v Sloveniji ter v ozračju nastajanja mednarodne manjšinske zaščite v okviru Društva narodov in Evropskih manjšinskih kongresov. Z nami je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Sonja Novak Lukanovič.
Tokrat oddajo namenjamo obeležitvi stoletnice Inštituta za narodnostna vprašanja. Kot naslednik Manjšinskega inštituta, ustanovljenega leta 1925 v Ljubljani, je predstvljal eno prvih raziskovalnih institucij s področja manjšinskih študij na svetu. Nastal je z namenom proučevanja položaja Slovencev v sosednjih državah, položaja nemške in madžarske manjšine v Sloveniji ter v ozračju nastajanja mednarodne manjšinske zaščite v okviru Društva narodov in Evropskih manjšinskih kongresov. Z nami je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Sonja Novak Lukanovič.
Planinska pot Vertikala Slovenskega planinskega društva Trst letos praznuje 50 let. Obletnico bodo proslavili na Peči, od koder se začenja planinska pot, ki povezuje kraje, kjer so naseljeni Slovenci v Italiji, od tromeje na Trbižu do Lazareta pri Miljah.V studiu gostimo podpredsednico SPDT-ja in avtorico obnovljenega vodnika poti Vertikala Jasmin Rudež in načelnico mladinskega odseka SPDT-ja Niko Čermelj.
Planinska pot Vertikala Slovenskega planinskega društva Trst letos praznuje 50 let. Obletnico bodo proslavili na Peči, od koder se začenja planinska pot, ki povezuje kraje, kjer so naseljeni Slovenci v Italiji, od tromeje na Trbižu do Lazareta pri Miljah.V studiu gostimo podpredsednico SPDT-ja in avtorico obnovljenega vodnika poti Vertikala Jasmin Rudež in načelnico mladinskega odseka SPDT-ja Niko Čermelj.
Čezmejni glasbeni festival GongFest je kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica predstavil pester nabor koncertov različnih zvrsti na več prizoriščih v obeh mestih Programski snovalci so z izborom glasbenih vsebin združili nove in vznemirljive perspektive tega obmejnega območja. Zakaj je Gongfest veliko več kot le dobra glasba? O tem z Tadejem Stolićem in Erikom Curkom.
Čezmejni glasbeni festival GongFest je kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica predstavil pester nabor koncertov različnih zvrsti na več prizoriščih v obeh mestih Programski snovalci so z izborom glasbenih vsebin združili nove in vznemirljive perspektive tega obmejnega območja. Zakaj je Gongfest veliko več kot le dobra glasba? O tem z Tadejem Stolićem in Erikom Curkom.
27. septembra bo na povabilo Fundacije Poti miru Alessandro Barbero kot prvi italijanski zgodovinar javno predaval o prvi svetovni vojni in soški fronti v osrčju le-te, v Kobaridu; vest o edinstvenem dogodku je bil tudi razlog, zakaj ga je Janko Petrovec povabil pred kamero. 66-letni italijanski zgodovinar Alessandro Barbero velja za televizijskega in spletnega zvezdnika. Javna predavanja, ki jih prireja po vsej Italiji, so praviloma razprodana. Skrivnost izredne priljubljenosti tega univerzitetnega profesorja iz Torina leži v njegovi strasti do upovedovanja zgodovine, ki temelji na osebnih zgodbah junakov preteklosti, ter izredno sočutni drži, ki jo goji do vseh strani v usodnih zgodovinskih zgodbah.
27. septembra bo na povabilo Fundacije Poti miru Alessandro Barbero kot prvi italijanski zgodovinar javno predaval o prvi svetovni vojni in soški fronti v osrčju le-te, v Kobaridu; vest o edinstvenem dogodku je bil tudi razlog, zakaj ga je Janko Petrovec povabil pred kamero. 66-letni italijanski zgodovinar Alessandro Barbero velja za televizijskega in spletnega zvezdnika. Javna predavanja, ki jih prireja po vsej Italiji, so praviloma razprodana. Skrivnost izredne priljubljenosti tega univerzitetnega profesorja iz Torina leži v njegovi strasti do upovedovanja zgodovine, ki temelji na osebnih zgodbah junakov preteklosti, ter izredno sočutni drži, ki jo goji do vseh strani v usodnih zgodovinskih zgodbah.
V tokratni oddaji se bomo poklonili 80-letnici vrnitve severnoprimorskih in zamejskih izgnancev na njihove domove. Izgnali so vsakega desetega Slovenca, ki je živel tedaj na nemškem zasedbenem območju, kar je najvišji odstotek izgnancev v vseh zasedenih evropskih deželah. Namen okupatorjev je bil izničiti slovenski narod kot etnično enoto. Slovenski izgnanci so bili razseljeni od Poljske do Francije, od Makedonije do Severne Nemčije. Trpeli so vsestransko pomanjkanje, ob prihodu domov pa mnogi niso našli ničesar. Samo v nemških pokrajinah so slovenske izgnance namestili v več kot dvesto taboriščih, največ v Spodnji Sleziji, Saški in na Wurttëmberskem. V goste smo povabili predsednica Društva izgnancev severne Primorske Dora Levpušček.
V tokratni oddaji se bomo poklonili 80-letnici vrnitve severnoprimorskih in zamejskih izgnancev na njihove domove. Izgnali so vsakega desetega Slovenca, ki je živel tedaj na nemškem zasedbenem območju, kar je najvišji odstotek izgnancev v vseh zasedenih evropskih deželah. Namen okupatorjev je bil izničiti slovenski narod kot etnično enoto. Slovenski izgnanci so bili razseljeni od Poljske do Francije, od Makedonije do Severne Nemčije. Trpeli so vsestransko pomanjkanje, ob prihodu domov pa mnogi niso našli ničesar. Samo v nemških pokrajinah so slovenske izgnance namestili v več kot dvesto taboriščih, največ v Spodnji Sleziji, Saški in na Wurttëmberskem. V goste smo povabili predsednica Društva izgnancev severne Primorske Dora Levpušček.
Knjiga Dve Gorici - eno mesto? s podnaslovom Konstrukcija urbanega, izdana pri Založništvu tržaškega tiska, avtorice Katje Jerman, se osredotoča na gradnjo mesta Nova Gorica v drugi polovici 20. stoletja in odnose z mestom Gorica na obmejnem območju med Italijo in nekdaj Jugoslavijo, zdaj Slovenijo.
Knjiga Dve Gorici - eno mesto? s podnaslovom Konstrukcija urbanega, izdana pri Založništvu tržaškega tiska, avtorice Katje Jerman, se osredotoča na gradnjo mesta Nova Gorica v drugi polovici 20. stoletja in odnose z mestom Gorica na obmejnem območju med Italijo in nekdaj Jugoslavijo, zdaj Slovenijo.
S četrtošolci z Osnovne šole Antona Ukmarja Koper se bomo sprehodili ob obali in skupaj ugotavljali, zakaj je tudi jeseni lepo živeti ob morju ter kako vse se lahko v Kopru in okolici ob popoldnevih in počitnicah kratkočasi. Bodite z nami tudi vi in nam na številki 01 475 22 22 povejte, kako ste sami preživeli počitniške dni. Se slišimo!
S četrtošolci z Osnovne šole Antona Ukmarja Koper se bomo sprehodili ob obali in skupaj ugotavljali, zakaj je tudi jeseni lepo živeti ob morju ter kako vse se lahko v Kopru in okolici ob popoldnevih in počitnicah kratkočasi. Bodite z nami tudi vi in nam na številki 01 475 22 22 povejte, kako ste sami preživeli počitniške dni. Se slišimo!
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
Kraška ohcet je pravi tradicionalni festival in simbol kraškega območja, poteka vsaki dve leti v zadnjem tednu avgusta in je nepogrešljiv dogodek za vse. Letos bodo obiskovalci lahko sledili pravi kraški poroki, ki se bo odvijala na Taboru pri tržaškem Repnu. O tem v oddaji S-prehodov s predsednico kulturnega društva Kraški dom Vesno Guštin in letošnjim ženinom Thomasom Velikonjo.
Kraška ohcet je pravi tradicionalni festival in simbol kraškega območja, poteka vsaki dve leti v zadnjem tednu avgusta in je nepogrešljiv dogodek za vse. Letos bodo obiskovalci lahko sledili pravi kraški poroki, ki se bo odvijala na Taboru pri tržaškem Repnu. O tem v oddaji S-prehodov s predsednico kulturnega društva Kraški dom Vesno Guštin in letošnjim ženinom Thomasom Velikonjo.
Dnevni časnik slovenske manjšine v Italiji Primorski dnevnik letos slavi okroglo obletnico. Od samega začetka delovanja dnevnik odlično opravlja svojo vlogo informiranja, a tudi ohranjanja in razvijanja identitete, pripadnosti ter jezika Slovencev v deželi Furlanije Julijske krajine. O tem v oddaji s predsednikom Zadruge Primorski dnevnik in bivšim odgovornim urednikom Sašo Korenom.
Dnevni časnik slovenske manjšine v Italiji Primorski dnevnik letos slavi okroglo obletnico. Od samega začetka delovanja dnevnik odlično opravlja svojo vlogo informiranja, a tudi ohranjanja in razvijanja identitete, pripadnosti ter jezika Slovencev v deželi Furlanije Julijske krajine. O tem v oddaji s predsednikom Zadruge Primorski dnevnik in bivšim odgovornim urednikom Sašo Korenom.
Igor Komel je dolgoletni direktor Kulturnega doma Gorica, enega od dveh kulturnih centrov tamkajšnjih Slovencev. Kulturni dom je pomemben slovenski kulturni hram, ki služi tudi kot stičišče kulturnih izmenjav med Slovenci, Italijani in Furlani v deželi Furlaniji Julijski krajini. Med prejemniki reda za zasluge, ki so jih podelili ob dnevu italijanske republike, je tudi Igor Komel, naš današnji gost. Spomnili so na številne večjezične projekte, ki jih vodi Kulturni dom, med katerimi je komično gledališče Komigo in Komela prepoznali kot eno ključnih osebnosti znotraj slovenske narodne skupnosti na Goriškem. Pri podelitvi srebrnega reda so izpostavili njegovo ključno vlogo pri krepitvi kulturnega dialoga, povezovanja med skupnostmi in vztrajno gradnjo medkulturnih mostov.
Igor Komel je dolgoletni direktor Kulturnega doma Gorica, enega od dveh kulturnih centrov tamkajšnjih Slovencev. Kulturni dom je pomemben slovenski kulturni hram, ki služi tudi kot stičišče kulturnih izmenjav med Slovenci, Italijani in Furlani v deželi Furlaniji Julijski krajini. Med prejemniki reda za zasluge, ki so jih podelili ob dnevu italijanske republike, je tudi Igor Komel, naš današnji gost. Spomnili so na številne večjezične projekte, ki jih vodi Kulturni dom, med katerimi je komično gledališče Komigo in Komela prepoznali kot eno ključnih osebnosti znotraj slovenske narodne skupnosti na Goriškem. Pri podelitvi srebrnega reda so izpostavili njegovo ključno vlogo pri krepitvi kulturnega dialoga, povezovanja med skupnostmi in vztrajno gradnjo medkulturnih mostov.
Z nami je Igor Malalan, dolgoletni voditelj in urednik zamejske športne oddaje Športel, ki jo ustvarjamo v okviru Regionalnega RTV-centra Koper Capodistria in predstavlja pomemben glas Slovencev v Italiji. Igor Malalana se bo marsikateri gledalec spomnil po liku Super Malalan iz priljubljene satirične oddaje TV Poper. Je tudi član Odbora Kraškega pusta, ki je letos izpeljal že petdeseto pustno povorko na Opčinah. Predvsem pa je naš gost tudi pozoren spremljevalec italijanske in slovenske medijske krajine ter kot pripadnik avtohtone slovenske narodne skupnosti v Italiji poznavalec izzivov in problematik, s katerimi se tamkajšnja manjšina sooča.
Z nami je Igor Malalan, dolgoletni voditelj in urednik zamejske športne oddaje Športel, ki jo ustvarjamo v okviru Regionalnega RTV-centra Koper Capodistria in predstavlja pomemben glas Slovencev v Italiji. Igor Malalana se bo marsikateri gledalec spomnil po liku Super Malalan iz priljubljene satirične oddaje TV Poper. Je tudi član Odbora Kraškega pusta, ki je letos izpeljal že petdeseto pustno povorko na Opčinah. Predvsem pa je naš gost tudi pozoren spremljevalec italijanske in slovenske medijske krajine ter kot pripadnik avtohtone slovenske narodne skupnosti v Italiji poznavalec izzivov in problematik, s katerimi se tamkajšnja manjšina sooča.
Dolgoletno ustvarjanje Zorana Mušiča in njegovo sodelovanje na številnih domačih in tujih razstavah ter umetniških sejmih po drugi svetovni vojni je obudilo zanimanje zanj ne samo med domačimi raziskovalci, ampak tudi med mednarodnimi likovnimi kritiki, umetnostnimi zgodovinarji in galeristi, med katerimi so pričakovano vodili italijanski in francoski pisci, saj je bilo Mušičevo življenje od leta 1952 do smrti razpeto med Benetkami in Parizom. V okviru Evropske prestolnice kulture in programskega stebra Vojna in mir se Mušiču poklanjajo s tremi razstavi. Z nami je avtorica štanjelske in dobrovske razstave, umetnostna zgodovinarka in poznavalke Mušičevega opusa dr. Nelida Nemec.
Dolgoletno ustvarjanje Zorana Mušiča in njegovo sodelovanje na številnih domačih in tujih razstavah ter umetniških sejmih po drugi svetovni vojni je obudilo zanimanje zanj ne samo med domačimi raziskovalci, ampak tudi med mednarodnimi likovnimi kritiki, umetnostnimi zgodovinarji in galeristi, med katerimi so pričakovano vodili italijanski in francoski pisci, saj je bilo Mušičevo življenje od leta 1952 do smrti razpeto med Benetkami in Parizom. V okviru Evropske prestolnice kulture in programskega stebra Vojna in mir se Mušiču poklanjajo s tremi razstavi. Z nami je avtorica štanjelske in dobrovske razstave, umetnostna zgodovinarka in poznavalke Mušičevega opusa dr. Nelida Nemec.
Med 9. in 16. majem se je odvijala četrta deželna konferenca o varstvu slovenske jezikovne manjšine. Ocenili so izvajanje varstvenih ukrepov iz Deželnega zakona 26/2007, dosežene rezultate, opredeljene težave in morebitne pomanjkljivosti. O rezultatih konference z raziskovalko dr. Zairo Vidal Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI.
Med 9. in 16. majem se je odvijala četrta deželna konferenca o varstvu slovenske jezikovne manjšine. Ocenili so izvajanje varstvenih ukrepov iz Deželnega zakona 26/2007, dosežene rezultate, opredeljene težave in morebitne pomanjkljivosti. O rezultatih konference z raziskovalko dr. Zairo Vidal Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI.
Mestna občina Koper in Svet za invalide Mestne občine Koper sta pripravila prvi sprehod ob talnih taktilnih oznakah za slepe in slabovidne v Kopru. S sprehodom bodo opozorili na ovire, s katerimi se slepi in slabovidni srečujejo vsak dan, ter predstavili načrt dopolnitev oznak v prihodnjem letu. Na sprehodu je bila tudi Mateja Brežan.
Mestna občina Koper in Svet za invalide Mestne občine Koper sta pripravila prvi sprehod ob talnih taktilnih oznakah za slepe in slabovidne v Kopru. S sprehodom bodo opozorili na ovire, s katerimi se slepi in slabovidni srečujejo vsak dan, ter predstavili načrt dopolnitev oznak v prihodnjem letu. Na sprehodu je bila tudi Mateja Brežan.
Mucke, kače, kuščarji, kužki, miške – katere so pa vaše najljubše živali? Imate doma kakšno žival in kako skrbite zanjo? »Žival ni igrača!«, pravijo ob svetovnem dnevu varstva živali tudi tretješolci z Osnovne šole Rovte, ki smo jih obiskali z radijskim mikrofonom. Kako lepo ravnamo z živalmi, katere gozdne živali jih včasih spremljajo na popoldanskem sprehodu in kako so tudi sami večkrat pomagali živalim, ki so bile v težavah, slišite to soboto po 8 h v oddaji Radijski ringaraja.
Mucke, kače, kuščarji, kužki, miške – katere so pa vaše najljubše živali? Imate doma kakšno žival in kako skrbite zanjo? »Žival ni igrača!«, pravijo ob svetovnem dnevu varstva živali tudi tretješolci z Osnovne šole Rovte, ki smo jih obiskali z radijskim mikrofonom. Kako lepo ravnamo z živalmi, katere gozdne živali jih včasih spremljajo na popoldanskem sprehodu in kako so tudi sami večkrat pomagali živalim, ki so bile v težavah, slišite to soboto po 8 h v oddaji Radijski ringaraja.
Znanstvena založba Filozofske fakultete UL je izdala novo monografijo z naslovom ''Zaraščanje in upanje v Beneški Sloveniji'', ki obravnava preobrazbo kulturne krajine Nadiških dolin. Delo osvetljuje tako domačinska pojmovanja teh sprememb kot tudi vzroke zanje. O spremembah na obmejnem območju smo v oddaji govorili z avtorico monografije dr.Tino Ivnik.
Znanstvena založba Filozofske fakultete UL je izdala novo monografijo z naslovom ''Zaraščanje in upanje v Beneški Sloveniji'', ki obravnava preobrazbo kulturne krajine Nadiških dolin. Delo osvetljuje tako domačinska pojmovanja teh sprememb kot tudi vzroke zanje. O spremembah na obmejnem območju smo v oddaji govorili z avtorico monografije dr.Tino Ivnik.
Projekt Korenine je serija štririh dokumentarnih filmov, protagonisti katerih so štiri priznane osebnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji. Njihove zgodbe se prepletajo z dogajanjem v domačem okolju in željo po uspehu. Projekt nam v oddaji predstavita avtorja dokumentarne serije Damjan Košuta in Kristjan Stopar.
Projekt Korenine je serija štririh dokumentarnih filmov, protagonisti katerih so štiri priznane osebnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji. Njihove zgodbe se prepletajo z dogajanjem v domačem okolju in željo po uspehu. Projekt nam v oddaji predstavita avtorja dokumentarne serije Damjan Košuta in Kristjan Stopar.
Z novinarko in urednico oddaje Gremo plesat se bomo odpravili po poteh zamejske ljudske in narodnozabavne glasbe. Spomnili se bomo tudi Slovensko-tržaške popevke, pa velikih glasbenih imen kot sta Aleksander Ipavec in Tulio Možina. Vabljeni v našo družbo.
Z novinarko in urednico oddaje Gremo plesat se bomo odpravili po poteh zamejske ljudske in narodnozabavne glasbe. Spomnili se bomo tudi Slovensko-tržaške popevke, pa velikih glasbenih imen kot sta Aleksander Ipavec in Tulio Možina. Vabljeni v našo družbo.
Potovanje spomina Memobus je odpeljal dijakinje in dijake slovenskih višjih srednjih šol iz Rižarne v Krakov in v taborišče Auschwitz Birkenau. Društvo 47-04 je letos že drugič priredilo program v slovenskem jeziku za tržaške in goriške višje srednje šole.
Potovanje spomina Memobus je odpeljal dijakinje in dijake slovenskih višjih srednjih šol iz Rižarne v Krakov in v taborišče Auschwitz Birkenau. Društvo 47-04 je letos že drugič priredilo program v slovenskem jeziku za tržaške in goriške višje srednje šole.
Ob slovenskem kulturnem prazniku sta krovni organizaciji Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza podelili priznanja pomembnim ustvarjalcem in poustvarjalcem ter kulturnim ali družbenim delavcem med Slovenci v Italiji. Prejemnik leta 2025 je tudi režiser, igralec in avtor tekstov, Adrijan Rustja.
Ob slovenskem kulturnem prazniku sta krovni organizaciji Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza podelili priznanja pomembnim ustvarjalcem in poustvarjalcem ter kulturnim ali družbenim delavcem med Slovenci v Italiji. Prejemnik leta 2025 je tudi režiser, igralec in avtor tekstov, Adrijan Rustja.
V tokratni oddaji se bomo posvetili zgodovini osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini s poudarkom na treh pokrajinah: goriški, videmski in pordenonski. Po poteh odporništva se bomo odpravili z zgodovinarjem dr. Bojanom Godešo, ki v okviru projekt BeWoP s podporo GO 2025 in vodilnim partnerjem Fundacijo Poti miru v Posočju, s strokovno ekskurzijo Od Palmanove do Ljubljane dokazuje, da gre za teritorialni unikum.
V tokratni oddaji se bomo posvetili zgodovini osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini s poudarkom na treh pokrajinah: goriški, videmski in pordenonski. Po poteh odporništva se bomo odpravili z zgodovinarjem dr. Bojanom Godešo, ki v okviru projekt BeWoP s podporo GO 2025 in vodilnim partnerjem Fundacijo Poti miru v Posočju, s strokovno ekskurzijo Od Palmanove do Ljubljane dokazuje, da gre za teritorialni unikum.
Predstavili bomo retrospektivo Oriente Vzhod/ Occidente Zahod – Meja skozi film in zgodovino, ki bo kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici, prinesla dragocen in edinstven filmski vpogled v kompleksno zgodovino obmejne regije Slovenije in Italije. Občinstvo bo popeljala v bogato večkulturno dediščino čezmejnih območij. S pomočjo raznolikega izbora filmov bo izzivala tradicionalno dojemanje mej kot preprostih ločnic in jih odkrivala kot prostore prehajanja, izmenjav in kulturnega prepletanja, poudarjajo oblikovalci programa iz Kinoateljeja, nosilnega partnerja projekta. Z nami bosta vodja projekta Mateja Zorn in Jasna Pintarič, koordinatorka programa.
Predstavili bomo retrospektivo Oriente Vzhod/ Occidente Zahod – Meja skozi film in zgodovino, ki bo kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici, prinesla dragocen in edinstven filmski vpogled v kompleksno zgodovino obmejne regije Slovenije in Italije. Občinstvo bo popeljala v bogato večkulturno dediščino čezmejnih območij. S pomočjo raznolikega izbora filmov bo izzivala tradicionalno dojemanje mej kot preprostih ločnic in jih odkrivala kot prostore prehajanja, izmenjav in kulturnega prepletanja, poudarjajo oblikovalci programa iz Kinoateljeja, nosilnega partnerja projekta. Z nami bosta vodja projekta Mateja Zorn in Jasna Pintarič, koordinatorka programa.
Hipokrat je v 4. stoletju pred našim štetjem dejal, da hodita ljubezen do humanosti in ljubezen do umetnosti zdravljenja z roko v roki. Prav ljubezen do humanosti in medicine pa bo vodila ekipo novopečenih zdravnikov in študentk medicine ter fizioterapije na humanitarno-medicinsko odpravo v Ugando. Med njimi je tudi Petra Olenik, ki je pred nekaj meseci diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani in je gostja naše oddaje.
Hipokrat je v 4. stoletju pred našim štetjem dejal, da hodita ljubezen do humanosti in ljubezen do umetnosti zdravljenja z roko v roki. Prav ljubezen do humanosti in medicine pa bo vodila ekipo novopečenih zdravnikov in študentk medicine ter fizioterapije na humanitarno-medicinsko odpravo v Ugando. Med njimi je tudi Petra Olenik, ki je pred nekaj meseci diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani in je gostja naše oddaje.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pred kratkim sta krovni organizaciji podelili nagrado za delo na področju umetnosti pianistki, glasbeni pedagoginji in zborovodkinji Tamari Ražem Locatelli, ki je naša gostja.
Pred kratkim sta krovni organizaciji podelili nagrado za delo na področju umetnosti pianistki, glasbeni pedagoginji in zborovodkinji Tamari Ražem Locatelli, ki je naša gostja.
V Sloveniji ima pesnjenje ne le tradicijo, temveč tudi konstitutivno vlogo. A žal zadnje čase Slovenci pesnike odrivamo na rob družbe. Ne le, da kultura postaja v pogojih podivjanega potrošništva odvečna, skoraj stigmatizirana dejavnost, vse več naših sodržavljanov postaja neobčutljivih za njeno vlogo v družbi. Drži pa tudi ugotovitev, da je pesniška pokrajina v Sloveniji hermetična in od imenitnih pesnikov preteklosti, ki se niso upali javno izpostaviti, hkrati pa so bili mojstri svojega poklica, ni ostalo dosti. Eden zadnjih resničnih bardov generacije, ki je dala ton petdesetim, šestdesetim in sedemdesetim letom, je mariborski pesnik Andrej Brvar. Ne le kot sopotnik, temveč kot dejaven opazovalec najslavnejših časov modernistične slovenske poezije, je tudi prejemnik najvišjih pesniških in priznanj za delo na področju umetnosti pri nas. Ob svoji osemdesetletnici je povabil zainteresirano javnost in nekaj najbližjih, da se mu pridružijo na sprehodu skozi mesto Maribor. Mesto, ki ni le njegov kraj bivanja, temveč pogost subjekt njegovih premišljan in njegove poezije.
V Sloveniji ima pesnjenje ne le tradicijo, temveč tudi konstitutivno vlogo. A žal zadnje čase Slovenci pesnike odrivamo na rob družbe. Ne le, da kultura postaja v pogojih podivjanega potrošništva odvečna, skoraj stigmatizirana dejavnost, vse več naših sodržavljanov postaja neobčutljivih za njeno vlogo v družbi. Drži pa tudi ugotovitev, da je pesniška pokrajina v Sloveniji hermetična in od imenitnih pesnikov preteklosti, ki se niso upali javno izpostaviti, hkrati pa so bili mojstri svojega poklica, ni ostalo dosti. Eden zadnjih resničnih bardov generacije, ki je dala ton petdesetim, šestdesetim in sedemdesetim letom, je mariborski pesnik Andrej Brvar. Ne le kot sopotnik, temveč kot dejaven opazovalec najslavnejših časov modernistične slovenske poezije, je tudi prejemnik najvišjih pesniških in priznanj za delo na področju umetnosti pri nas. Ob svoji osemdesetletnici je povabil zainteresirano javnost in nekaj najbližjih, da se mu pridružijo na sprehodu skozi mesto Maribor. Mesto, ki ni le njegov kraj bivanja, temveč pogost subjekt njegovih premišljan in njegove poezije.
Letni zborovski koncert Koroška poje je največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem. Združuje obiskovalce in nastopajoče iz Avstrije, Slovenije in Italije. Življenja ples je letošnje festivalski naslov, ki na osnovi ljudskih pesmi in motivov prikazuje človeka od rojstva do izbranih viškov življenja. Pevska revija prinaša nekaj najlepših in najbolj priljubljenih pesmi koroških vižarjev, ljudskih pevcev in pesnikov, ki jih najdemo pri Zilji, v Rožu, v Podjuni in Mežiški dolini. Več o tem nam bosta povedali gostji Kristina Kragelj, koncertna koordinatorka in Goričanka Lara Vouk, režiserka dogodka.
Letni zborovski koncert Koroška poje je največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem. Združuje obiskovalce in nastopajoče iz Avstrije, Slovenije in Italije. Življenja ples je letošnje festivalski naslov, ki na osnovi ljudskih pesmi in motivov prikazuje človeka od rojstva do izbranih viškov življenja. Pevska revija prinaša nekaj najlepših in najbolj priljubljenih pesmi koroških vižarjev, ljudskih pevcev in pesnikov, ki jih najdemo pri Zilji, v Rožu, v Podjuni in Mežiški dolini. Več o tem nam bosta povedali gostji Kristina Kragelj, koncertna koordinatorka in Goričanka Lara Vouk, režiserka dogodka.
Naš gost je glasbenik, komponist, kulturni delavec in eden od nekdanjih vodij Kulturnega centra univerze v Celovcu UNIKUM, ki bo prihodnje leto obeležil svoje štirideseto leto delovanja. Emil Krištof je častni prstan prejel za družbenokritične, interdisciplinarne umetnostne in kulturne projekte v alpsko-jadranskem prostoru. Dvojezičnost je za nas bila samoumevna, bila pa je tudi političen statement, poudarja. To so bili začetki umetniškega eksperimentiranja, ki so nato postali prepoznaven glas kulturnega centra UNIKUM.
Naš gost je glasbenik, komponist, kulturni delavec in eden od nekdanjih vodij Kulturnega centra univerze v Celovcu UNIKUM, ki bo prihodnje leto obeležil svoje štirideseto leto delovanja. Emil Krištof je častni prstan prejel za družbenokritične, interdisciplinarne umetnostne in kulturne projekte v alpsko-jadranskem prostoru. Dvojezičnost je za nas bila samoumevna, bila pa je tudi političen statement, poudarja. To so bili začetki umetniškega eksperimentiranja, ki so nato postali prepoznaven glas kulturnega centra UNIKUM.
Iztok Mlakar je žlahtni komedijant, še več, je legenda, je v obrazložitvi zapisala žirija letošnjih Dnevov komedije v Celju. Za predstave v režiji Vita Tauferja Pegule je napisal besedilo in glasbo ter odigral vlogo Uga, osamljenega reveža, odpuščenega delavca javne kanalizacije. V svoji bogati karieri je prejel številne nagrade, izjemen je predvsem v komičnih vlogah. Mlakar pa se ni proslavil le kot igralec in pisec dramskih besedil ter songov, ampak tudi kot priljubljen kantavtor. Nekatera njegova besedila so že ponarodela. Z žlahtnim komedijantom se bo v oddaji S – prehodi pogovarjala Elena Husu.
Iztok Mlakar je žlahtni komedijant, še več, je legenda, je v obrazložitvi zapisala žirija letošnjih Dnevov komedije v Celju. Za predstave v režiji Vita Tauferja Pegule je napisal besedilo in glasbo ter odigral vlogo Uga, osamljenega reveža, odpuščenega delavca javne kanalizacije. V svoji bogati karieri je prejel številne nagrade, izjemen je predvsem v komičnih vlogah. Mlakar pa se ni proslavil le kot igralec in pisec dramskih besedil ter songov, ampak tudi kot priljubljen kantavtor. Nekatera njegova besedila so že ponarodela. Z žlahtnim komedijantom se bo v oddaji S – prehodi pogovarjala Elena Husu.
Film je del vizualne umetnosti, ki z gibljivimi slikami simulira izkušnje in drugače posreduje ideje, zgodbe, zaznave, občutke, lepoto ali vzdušje. S tem se ukvarja današnji gost, ki je za svoj film Kino Volta prejel nagrado za najboljši film: v Dublinu, na Bloomsday Festivalu, in na 27. Festivalu slovenskega filma Portorož iz strani žirije Art kino mreže Slovenije. Trenutno se posveča novemu projektu celovečercu, ki je še v nastajanju.Z nami je scenarist in režiser ter docent na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, Martin Turk.
Film je del vizualne umetnosti, ki z gibljivimi slikami simulira izkušnje in drugače posreduje ideje, zgodbe, zaznave, občutke, lepoto ali vzdušje. S tem se ukvarja današnji gost, ki je za svoj film Kino Volta prejel nagrado za najboljši film: v Dublinu, na Bloomsday Festivalu, in na 27. Festivalu slovenskega filma Portorož iz strani žirije Art kino mreže Slovenije. Trenutno se posveča novemu projektu celovečercu, ki je še v nastajanju.Z nami je scenarist in režiser ter docent na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, Martin Turk.
Ob evropski prestolnici kulture GO!25 je nastal projekt EPISKOP MEJNOSTI, premislek o goriških preteklostih in prihodnostih, znotraj katerega je nastala študija Gorica, Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh - različni odtenki goriške jezikovne stvarnosti. V oddaji sta z nami soavtorja projekta Matej Šekli in Janoš Ježovnik, raziskovalca na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Ob evropski prestolnici kulture GO!25 je nastal projekt EPISKOP MEJNOSTI, premislek o goriških preteklostih in prihodnostih, znotraj katerega je nastala študija Gorica, Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh - različni odtenki goriške jezikovne stvarnosti. V oddaji sta z nami soavtorja projekta Matej Šekli in Janoš Ježovnik, raziskovalca na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Mladinska revija GALEB je pred kratkim slavila 70 let. Revija, ki prestavlja vse od svojega nastanka nezamenljivo oporo pri širjenju slovenskega jezika in kulture med pripadniki mlajše generacije Slovencev v Italiji, je tudi dragocen vir ustvarjalnosti. Danes sta gostji oddaje mladi ustvarjalki, ki vrsto let sodelujeta pri reviji, z nami stailustratorka Ivana Soban in avtorica Janika Škerl.
Mladinska revija GALEB je pred kratkim slavila 70 let. Revija, ki prestavlja vse od svojega nastanka nezamenljivo oporo pri širjenju slovenskega jezika in kulture med pripadniki mlajše generacije Slovencev v Italiji, je tudi dragocen vir ustvarjalnosti. Danes sta gostji oddaje mladi ustvarjalki, ki vrsto let sodelujeta pri reviji, z nami stailustratorka Ivana Soban in avtorica Janika Škerl.