Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji gostimo mlado Primorko Uršo Časar, glasbenico, ki je pred petimi leti novi dom in delo našla v Belgiji. Predstavljamo tudi prireditev Slovenski dnevi, ki prav te dni poteka v ameriškem Clevelandu, ustavljamo se tudi v slovenski dopolnilni šoli v Banja Luki in se z učiteljico Metodo Perger pogovarjamo o učenju slovenskega jezika in kulture v tem delu Bosne in Hercegovine. Pozornost pa namenjamo tudi bližnjemu srečanju Beremo s Slovenijo, ki ga že več let pripravljajo slovenski rojaki v srbskem mestu Ruma.
V oddaji gostimo mlado Primorko Uršo Časar, glasbenico, ki je pred petimi leti novi dom in delo našla v Belgiji. Predstavljamo tudi prireditev Slovenski dnevi, ki prav te dni poteka v ameriškem Clevelandu, ustavljamo se tudi v slovenski dopolnilni šoli v Banja Luki in se z učiteljico Metodo Perger pogovarjamo o učenju slovenskega jezika in kulture v tem delu Bosne in Hercegovine. Pozornost pa namenjamo tudi bližnjemu srečanju Beremo s Slovenijo, ki ga že več let pripravljajo slovenski rojaki v srbskem mestu Ruma.
Seje komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu
Dnevni red: 1. Seznanitev s Poročilom o realizaciji načrtovanih dejavnosti in sredstvih za Slovence izven meja Republike Slovenije v letu 2024
Dnevni red: 1. Seznanitev s Poročilom o realizaciji načrtovanih dejavnosti in sredstvih za Slovence izven meja Republike Slovenije v letu 2024
V oddaji predstavljamo mladega slovenskega zdravnika Tadeja Počivavška, ki se je odločil, da bo svoje medicinsko delo nadaljeval v Avstriji. Ob začetku novega šolskega leta nekaj pozornosti namenjamo tudi šoli. Ustavljamo se v slovenski dopolnilni šoli v češki prestolnici Pragi, pozornost namenjamo bogati pevski dejavnosti in skrbi za slovenski jezik pri slovenskih rojakih v Bitoli v Makedoniji, pomudili pa smo se tudi v Bosni in Hercegovini, kjer se je v slovenski skupnosti v Kaknju po počitnicah že začelo živahno dogajanje.
V oddaji predstavljamo mladega slovenskega zdravnika Tadeja Počivavška, ki se je odločil, da bo svoje medicinsko delo nadaljeval v Avstriji. Ob začetku novega šolskega leta nekaj pozornosti namenjamo tudi šoli. Ustavljamo se v slovenski dopolnilni šoli v češki prestolnici Pragi, pozornost namenjamo bogati pevski dejavnosti in skrbi za slovenski jezik pri slovenskih rojakih v Bitoli v Makedoniji, pomudili pa smo se tudi v Bosni in Hercegovini, kjer se je v slovenski skupnosti v Kaknju po počitnicah že začelo živahno dogajanje.
Tik pred začetkom novega šolskega leta se bomo ustavili v Srbiji in vas seznanili, kako se pripravljajo na začetek slovenskega dopolnilnega pouka rojaki v slovenski šoli v tej državi, naš gost bo tudi Luis Arce Plevnik iz Kolumbije, ki tam pripravlja tudi radijski program v slovenščini, zelo dejaven pa je tudi v tamkajšnji slovenski skupnosti, gostili bomo tudi magistrsko študentko na programu nevrokognitivna psihologija na Univerzi Ludwig Maximilian v Münchnu Tiso Hodnik, podali pa se bomo tudi na Švedsko in nekaj več boste izvedeli o bližnjem srečanju vseh generacij, ki ga pripravljajo slovenski rojaki na severu Evrope.
Tik pred začetkom novega šolskega leta se bomo ustavili v Srbiji in vas seznanili, kako se pripravljajo na začetek slovenskega dopolnilnega pouka rojaki v slovenski šoli v tej državi, naš gost bo tudi Luis Arce Plevnik iz Kolumbije, ki tam pripravlja tudi radijski program v slovenščini, zelo dejaven pa je tudi v tamkajšnji slovenski skupnosti, gostili bomo tudi magistrsko študentko na programu nevrokognitivna psihologija na Univerzi Ludwig Maximilian v Münchnu Tiso Hodnik, podali pa se bomo tudi na Švedsko in nekaj več boste izvedeli o bližnjem srečanju vseh generacij, ki ga pripravljajo slovenski rojaki na severu Evrope.
Tokrat predstavljamo visokošolsko učiteljico, jezikoslovko, prevajalko in lektorico slovenskega jezika Ano Fras, ki je delo in novi dom pred skoraj 20 timi leti našla v španski Granadi. Z Granado se je srečala že v študentskih letih, ko so z gledališko skupino z oddelka za španski jezik ljubljanske filozofske fakultete potovali po Španiji. Je tudi strastna plesalka flamenka in tudi ta ples jo je pred leti vodil na obiske v Andaluzijo, ki jo je privlačila že od vsega začetka. Že vrsto let deluje na univerzi v Granadi, kjer poučuje slovenski jezik in širi vèdenje o Sloveniji, slovenski kulturi in literaturi. O svoji poti v Andaluzijo, prevajalskem delu in delu na slovenskem lektoratu v Granadi pa tudi o vsakdanjem utripu mesta na jugu Španije, njegovi zgodovini in kulturi, Ana Fras pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.
Tokrat predstavljamo visokošolsko učiteljico, jezikoslovko, prevajalko in lektorico slovenskega jezika Ano Fras, ki je delo in novi dom pred skoraj 20 timi leti našla v španski Granadi. Z Granado se je srečala že v študentskih letih, ko so z gledališko skupino z oddelka za španski jezik ljubljanske filozofske fakultete potovali po Španiji. Je tudi strastna plesalka flamenka in tudi ta ples jo je pred leti vodil na obiske v Andaluzijo, ki jo je privlačila že od vsega začetka. Že vrsto let deluje na univerzi v Granadi, kjer poučuje slovenski jezik in širi vèdenje o Sloveniji, slovenski kulturi in literaturi. O svoji poti v Andaluzijo, prevajalskem delu in delu na slovenskem lektoratu v Granadi pa tudi o vsakdanjem utripu mesta na jugu Španije, njegovi zgodovini in kulturi, Ana Fras pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.
V oddaji predstavljamo profesorico slovenščine in lektorico slovenskega jezika Matejo Kosi, ki že 15 let živi in dela na Češkem. Na Masarykovi univerzi v Brnu vodi slovenski lektorat, aktivna pa je tudi v tamkajšnjem slovenskem društvu. Prihaja iz Prlekije, na katero je zelo navezana in z družino se pogosto vrača v to pokrajino ob Muri. Slovenščino je doštudirala v Ljubljani, že med študijem pa se je srečala tudi s Češko, ki ji je takoj prirasla k srcu. O svoji poti do Brna, delu na slovenskem lektoratu in poučevanju slovenščine pa tudi o prepletanju dveh kultur, češke in slovenske, o doživljanju Brna in izkušnjah življenja na Češkem Mateja Kosi pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.
V oddaji predstavljamo profesorico slovenščine in lektorico slovenskega jezika Matejo Kosi, ki že 15 let živi in dela na Češkem. Na Masarykovi univerzi v Brnu vodi slovenski lektorat, aktivna pa je tudi v tamkajšnjem slovenskem društvu. Prihaja iz Prlekije, na katero je zelo navezana in z družino se pogosto vrača v to pokrajino ob Muri. Slovenščino je doštudirala v Ljubljani, že med študijem pa se je srečala tudi s Češko, ki ji je takoj prirasla k srcu. O svoji poti do Brna, delu na slovenskem lektoratu in poučevanju slovenščine pa tudi o prepletanju dveh kultur, češke in slovenske, o doživljanju Brna in izkušnjah življenja na Češkem Mateja Kosi pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.
»Če je zraven vas morje, najbrž tam operiramo«, pravi gost oddaje Slovencem po svetu - portreti. Na ladjo tokratne epizode bomo natovorili kontejnerje z vsebino, ki se ji reče izkušnje in življenje Tilna Višnjevca, ki ima kljub mladosti za sabo že zavidljivo kariero. 32-letnik zadnjih devet let živi in dela v tujini, na severu. Najprej Norveška, nato Švedska, zdaj pa Danska, kjer je vodja upravljanja s floto pri drugem največjem ladijskem prevozniku na svetu. Trenutno imajo 710 ladij in so prisotni v več kot 130 državah sveta. Morje je bilo blizu tudi otroštvu v Kozini, ki se ga Tilen Višnjevec spomni kot lepega in preživetega v naravi. Živo je v njegovem spominu tudi potovanje z vlakom od Benetk do Pariza, na katerega sta se odpravila z mamo. »Raziskovanje sveta je ena najlepših stvari, ki jih lahko počneš!« poudari sogovornik, ekonomist, ki se ob vračanju v domovino veseli domače lazanje in tiramisuja. Ob tokratnem, poletnem, pa je bil na meniju še poseben obisk. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
»Če je zraven vas morje, najbrž tam operiramo«, pravi gost oddaje Slovencem po svetu - portreti. Na ladjo tokratne epizode bomo natovorili kontejnerje z vsebino, ki se ji reče izkušnje in življenje Tilna Višnjevca, ki ima kljub mladosti za sabo že zavidljivo kariero. 32-letnik zadnjih devet let živi in dela v tujini, na severu. Najprej Norveška, nato Švedska, zdaj pa Danska, kjer je vodja upravljanja s floto pri drugem največjem ladijskem prevozniku na svetu. Trenutno imajo 710 ladij in so prisotni v več kot 130 državah sveta. Morje je bilo blizu tudi otroštvu v Kozini, ki se ga Tilen Višnjevec spomni kot lepega in preživetega v naravi. Živo je v njegovem spominu tudi potovanje z vlakom od Benetk do Pariza, na katerega sta se odpravila z mamo. »Raziskovanje sveta je ena najlepših stvari, ki jih lahko počneš!« poudari sogovornik, ekonomist, ki se ob vračanju v domovino veseli domače lazanje in tiramisuja. Ob tokratnem, poletnem, pa je bil na meniju še poseben obisk. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Tokrat predstavljamo slovensko flavtistko in profesorico glasbe v ameriškem Hustonu Lano Kuščer. Že približno dve desetletji živi v tujini, kamor jo je odpeljal študij glasbe. Rojena Ljubljančanka se je najprej podala v Veliko Britanijo , kjer se je izobraževala v igranju flavte in v Londonu tudi diplomirala, izobraževanje je nadaljevala v Nemčiji, izpopolnjevala pa se je tudi na Danskem. Doktorski študij flavte jo je pripeljal v Združene države Amerike, ustalila se je v Hustonu, kjer živi in poučuje na Univerzi severnega Teksasa. Veliko tudi koncertira domala po vsem svetu, za svoje delo pa je prejela že tudi številna priznanja. O svoji bogati glasbeni poti in ljubezni do flavte, pa tudi o življenju in delu v Ameriki, hobijih in povezavah s Slovenijo Lana Kuščer pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.
Tokrat predstavljamo slovensko flavtistko in profesorico glasbe v ameriškem Hustonu Lano Kuščer. Že približno dve desetletji živi v tujini, kamor jo je odpeljal študij glasbe. Rojena Ljubljančanka se je najprej podala v Veliko Britanijo , kjer se je izobraževala v igranju flavte in v Londonu tudi diplomirala, izobraževanje je nadaljevala v Nemčiji, izpopolnjevala pa se je tudi na Danskem. Doktorski študij flavte jo je pripeljal v Združene države Amerike, ustalila se je v Hustonu, kjer živi in poučuje na Univerzi severnega Teksasa. Veliko tudi koncertira domala po vsem svetu, za svoje delo pa je prejela že tudi številna priznanja. O svoji bogati glasbeni poti in ljubezni do flavte, pa tudi o življenju in delu v Ameriki, hobijih in povezavah s Slovenijo Lana Kuščer pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.
Eden izmed številnih Slovencev, ki so močno vpeti v kolesarski svet je maser Marko Džalo. Zanj je verjetno slišal že vsak, ki vsaj bežno spremlja kolesarstvo. Že več kot desetletje je nepogrešljiv člen ene najboljših kolesarskih ekip na svetu, ki v zadnjem obdobju deluje pod imenom Ineos Grenadiers. V 14 letih življenja ob boku najboljših cestnih kolesarjev na svetu je doživel že vse, od velikih zmag na Dirki po Franciji do grenkih izkušenj kot je bila za Slovence nepozabna etapa na dirki po Italiji s ciljem na svetih Višarjih. Zgodbo Marka Džala predstavlja Luka Dolar.
Eden izmed številnih Slovencev, ki so močno vpeti v kolesarski svet je maser Marko Džalo. Zanj je verjetno slišal že vsak, ki vsaj bežno spremlja kolesarstvo. Že več kot desetletje je nepogrešljiv člen ene najboljših kolesarskih ekip na svetu, ki v zadnjem obdobju deluje pod imenom Ineos Grenadiers. V 14 letih življenja ob boku najboljših cestnih kolesarjev na svetu je doživel že vse, od velikih zmag na Dirki po Franciji do grenkih izkušenj kot je bila za Slovence nepozabna etapa na dirki po Italiji s ciljem na svetih Višarjih. Zgodbo Marka Džala predstavlja Luka Dolar.
Tokrat predstavljamo pravnico Mariano Poznič iz Argentine. Rojena je slovenskim staršem v Buenos Airesu, po poklicu pa odvetnica in sodna tolmačka za slovenščino. Zelo je dejavna v tamkajšnji slovenski skupnosti, med drugim je v vodstvu krovnega društva slovenskih organizacij v Argentini Zedinjena Slovenija. Je tudi urednica tednika Svobodna Slovenija, že nekaj let pa je tudi predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade republike Slovenije za Slovence po svetu.
Tokrat predstavljamo pravnico Mariano Poznič iz Argentine. Rojena je slovenskim staršem v Buenos Airesu, po poklicu pa odvetnica in sodna tolmačka za slovenščino. Zelo je dejavna v tamkajšnji slovenski skupnosti, med drugim je v vodstvu krovnega društva slovenskih organizacij v Argentini Zedinjena Slovenija. Je tudi urednica tednika Svobodna Slovenija, že nekaj let pa je tudi predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade republike Slovenije za Slovence po svetu.
V oddaji gostimo slavista, prevajalca in kulturnika Petra Kuharja, ki že 18 let živi na Češkem in je bil tudi pobudnik za ustanovitev slovenskega društva Jože Plečnik v Pragi. Pogovarjali smo se tudi z urednico slovenske radijske oddaje Okence v slovenski svet, ki deluje v Buenos Airesu Mariano Pirc, pred radijski mikrofon pa smo med obiskom v Sloveniji ujeli tudi Walterja Šuberja, ki prihaja iz Avstralije in deluje na slovenskem radiu Radio glas avstralskih Slovencev v Sydneyu, rojen Primorec, ki pa se je še kot otrok s starši preselil na peto celino. Pred radijski mikrofon pa je stopil tudi mladi predsednik slovenskega društva v San Justu v Argentini Marjan Godec, ki ohranja slovenstvo v tej južnoameriški državi že kot pripadnik tretje generacije Slovencev.
V oddaji gostimo slavista, prevajalca in kulturnika Petra Kuharja, ki že 18 let živi na Češkem in je bil tudi pobudnik za ustanovitev slovenskega društva Jože Plečnik v Pragi. Pogovarjali smo se tudi z urednico slovenske radijske oddaje Okence v slovenski svet, ki deluje v Buenos Airesu Mariano Pirc, pred radijski mikrofon pa smo med obiskom v Sloveniji ujeli tudi Walterja Šuberja, ki prihaja iz Avstralije in deluje na slovenskem radiu Radio glas avstralskih Slovencev v Sydneyu, rojen Primorec, ki pa se je še kot otrok s starši preselil na peto celino. Pred radijski mikrofon pa je stopil tudi mladi predsednik slovenskega društva v San Justu v Argentini Marjan Godec, ki ohranja slovenstvo v tej južnoameriški državi že kot pripadnik tretje generacije Slovencev.
V oddaji gostimo dr. Štefana Bogdana Barenboima Šaleja iz Brazilije, ki predstavlja Slovensko globalno poslovno povezavo in se ozira tudi k priložnostim in vizijam tovrstnega poslovnega povezovanja, predstavljamo letošnja nagrajenca 23. nagradnega natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska in podiplomska dela s področja Slovenci po svetu - Lovra Jecla in Urha Ferleža, pogovarjali pa smo se tudi s slovenskim rojakom Janezom Majcnom iz Ingolstadta, ki v Nemčiji živi že več kot pol stoletja.
V oddaji gostimo dr. Štefana Bogdana Barenboima Šaleja iz Brazilije, ki predstavlja Slovensko globalno poslovno povezavo in se ozira tudi k priložnostim in vizijam tovrstnega poslovnega povezovanja, predstavljamo letošnja nagrajenca 23. nagradnega natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska in podiplomska dela s področja Slovenci po svetu - Lovra Jecla in Urha Ferleža, pogovarjali pa smo se tudi s slovenskim rojakom Janezom Majcnom iz Ingolstadta, ki v Nemčiji živi že več kot pol stoletja.
Zabeležili smo utrip z osrednje prireditve rojakov iz sveta, zamejstva in Slovenije Dobrodošli doma v Novi Gorici, spremljali smo dogajanje na Vseslovenskem srečanju v Državnem zboru, bili pa smo tudi na Poslovni konferenci Slovencev iz sveta in Slovenije na Goriškem. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovensko francoskega poslovnega kluba iz Pariza Matejem Kurentom, naš gost pa je bil tudi astrofizik iz Združenih držav Amerike dr. Andrej Prša.
Zabeležili smo utrip z osrednje prireditve rojakov iz sveta, zamejstva in Slovenije Dobrodošli doma v Novi Gorici, spremljali smo dogajanje na Vseslovenskem srečanju v Državnem zboru, bili pa smo tudi na Poslovni konferenci Slovencev iz sveta in Slovenije na Goriškem. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovensko francoskega poslovnega kluba iz Pariza Matejem Kurentom, naš gost pa je bil tudi astrofizik iz Združenih držav Amerike dr. Andrej Prša.
V okviru srečanja Dobrodošli doma so včeraj popoldne v Kulturnem domu v Gorici podelili letošnje nagrade Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za magistrska in diplomska dela na temo rojakov v zamejstvu in po svetu. Na temo Slovencev v sosednjih državah so podelili 2 drugi in 2 tretji nagradi ter posebno priznanje. Drugo nagrado je za svojo magistrsko delo na dunajski Univerzi za uporabne umetnosti dobila tudi dejavna koroška Slovenka Ana Grilc. Ker je že vse od najzgodnejših let povezana z lutkarstvom, ni presenečenje, da si je tudi za magistrsko nalogo izbrala lutke. In sicer predstavo Božanska komedija, s katero je skupina dunajskih študentov leta 1985 dvignila precej prahu. Ana Grilc, ki je svojo nalogo naslovila S strahom božjim žal navzkriž, je po podelitvi priznanj Mateji Železnikar med drugim povedala.
V okviru srečanja Dobrodošli doma so včeraj popoldne v Kulturnem domu v Gorici podelili letošnje nagrade Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za magistrska in diplomska dela na temo rojakov v zamejstvu in po svetu. Na temo Slovencev v sosednjih državah so podelili 2 drugi in 2 tretji nagradi ter posebno priznanje. Drugo nagrado je za svojo magistrsko delo na dunajski Univerzi za uporabne umetnosti dobila tudi dejavna koroška Slovenka Ana Grilc. Ker je že vse od najzgodnejših let povezana z lutkarstvom, ni presenečenje, da si je tudi za magistrsko nalogo izbrala lutke. In sicer predstavo Božanska komedija, s katero je skupina dunajskih študentov leta 1985 dvignila precej prahu. Ana Grilc, ki je svojo nalogo naslovila S strahom božjim žal navzkriž, je po podelitvi priznanj Mateji Železnikar med drugim povedala.
Novice, ki obveščajo o življenju Slovencev v zamejstvu in po svetu, najdete na portalu, ki je nastal že leta 2011, v sklopu Multimedijskega centra RTV. Portal, ki se je najprej imenoval Slovenci v sosednjih državah, je nato postal Slovenci za mejo, zdaj pa nosi ime Rojaki. Kako se je ta portal razvijal in kako spremenil v skoraj 15 letih obstoja, pojasnjuje direktorica digitalnih vsebin RTV Slovenija Kaja Jakopič.
Novice, ki obveščajo o življenju Slovencev v zamejstvu in po svetu, najdete na portalu, ki je nastal že leta 2011, v sklopu Multimedijskega centra RTV. Portal, ki se je najprej imenoval Slovenci v sosednjih državah, je nato postal Slovenci za mejo, zdaj pa nosi ime Rojaki. Kako se je ta portal razvijal in kako spremenil v skoraj 15 letih obstoja, pojasnjuje direktorica digitalnih vsebin RTV Slovenija Kaja Jakopič.
Spodbuda Prešernu Arhitekt, karikaturist, ilustrator in stripar Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije Narodni delavec Vinko Zwitter je na Dunaju leta 1928 končal študij na Visoki šoli za svetovno trgovino in pozneje promoviral iz trgovinskih ved. V dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze za Koroško, urednik ter nekaj let tudi založnik in izdajatelj tednika “Koroški Slovenec” ter vodja slovenskega dijaškega doma v Celovcu. Med drugo svetovno vojno je bil v izgnanstvu, po njej pa profesor na trgovski akademiji v Celovcu, na zasebnih dvojezičnih šolah v nekaterih slovenskih krajih na avstrijskem Koroškem pa je poučeval tudi slovenščino. Bil je med ustanovitelji celovške Mohorjeve družbe, urednik revije “Družina in dom” in eden pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev. Vinko Zwitter, ena osrednjih osebnosti slovenske skupnosti na Koroškem, se je rodil leta 1904 v Draščah.
Spodbuda Prešernu Arhitekt, karikaturist, ilustrator in stripar Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije Narodni delavec Vinko Zwitter je na Dunaju leta 1928 končal študij na Visoki šoli za svetovno trgovino in pozneje promoviral iz trgovinskih ved. V dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze za Koroško, urednik ter nekaj let tudi založnik in izdajatelj tednika “Koroški Slovenec” ter vodja slovenskega dijaškega doma v Celovcu. Med drugo svetovno vojno je bil v izgnanstvu, po njej pa profesor na trgovski akademiji v Celovcu, na zasebnih dvojezičnih šolah v nekaterih slovenskih krajih na avstrijskem Koroškem pa je poučeval tudi slovenščino. Bil je med ustanovitelji celovške Mohorjeve družbe, urednik revije “Družina in dom” in eden pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev. Vinko Zwitter, ena osrednjih osebnosti slovenske skupnosti na Koroškem, se je rodil leta 1904 v Draščah.
V oddaji vas nekoliko podrobneje seznanjamo s srečanjem Slovencev iz zamejstva in sveta Dobrodošli doma, ki ga od danes do 3. julija gosti Evropska prestolnica kulture Nova Gorica z Gorico. Ustavljamo se tudi v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu in se pogovarjamo z učiteljico Magdaleno Novak, ki se bo s skupino odraslih učencev tudi udeležila srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici. Potujemo pa tudi na Poljsko in se ustavljamo v Varšavi, kjer delo lektorice slovenskega jezika že več kot štiri desetletja opravlja dr. Jasmina Šuler Galos. Predstavljamo pa tudi Slovenca Marjana Venierja iz Nabrežine blizu Trsta, ki ga je pred davnimi leti pot odpeljala v Avstralijo.
V oddaji vas nekoliko podrobneje seznanjamo s srečanjem Slovencev iz zamejstva in sveta Dobrodošli doma, ki ga od danes do 3. julija gosti Evropska prestolnica kulture Nova Gorica z Gorico. Ustavljamo se tudi v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu in se pogovarjamo z učiteljico Magdaleno Novak, ki se bo s skupino odraslih učencev tudi udeležila srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici. Potujemo pa tudi na Poljsko in se ustavljamo v Varšavi, kjer delo lektorice slovenskega jezika že več kot štiri desetletja opravlja dr. Jasmina Šuler Galos. Predstavljamo pa tudi Slovenca Marjana Venierja iz Nabrežine blizu Trsta, ki ga je pred davnimi leti pot odpeljala v Avstralijo.
Predstavljamo izseljensko zgodbo Ljubljančanke Alenke Prinčič, ki je pred več kot četrt stoletja našla novi dom in delo na Nizozemskem, ustavljamo se v Švici, kjer se slovenski rojaki pripravljajo na tradicionalno prireditev ob koncu šolskega leta slovenske dopolnilne šole, ki bo tokrat nadvse športno obarvana. Posredujemo pa vam tudi nekaj informacij v zvezi z osrednjim Srečanjem Slovencev v zamejstvu in po svetu Dobrodošli doma, ki bo med 13. junijem in 3. julijem potekalo v Novi gorici, nekaj več pa izveste tudi o portalu multimedijskega centra RTV - Rojaki, ki tudi obvešča o dogajanju na področju Slovencev v zamejstvu in po svetu.
Predstavljamo izseljensko zgodbo Ljubljančanke Alenke Prinčič, ki je pred več kot četrt stoletja našla novi dom in delo na Nizozemskem, ustavljamo se v Švici, kjer se slovenski rojaki pripravljajo na tradicionalno prireditev ob koncu šolskega leta slovenske dopolnilne šole, ki bo tokrat nadvse športno obarvana. Posredujemo pa vam tudi nekaj informacij v zvezi z osrednjim Srečanjem Slovencev v zamejstvu in po svetu Dobrodošli doma, ki bo med 13. junijem in 3. julijem potekalo v Novi gorici, nekaj več pa izveste tudi o portalu multimedijskega centra RTV - Rojaki, ki tudi obvešča o dogajanju na področju Slovencev v zamejstvu in po svetu.
V oddaji gostimo Celjana Petra Fermeta, športnika, ki živi in dela v Nemčiji. Aktiven je na nogometnem področju in ljubezen do nogometa ga je pred desetletjem tudi pripeljala v Nemčijo. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih na Švedskem, kjer se slovenska skupnost pripravlja na tradicionalno vseslovensko srečanje v Vadsteni, podajamo pa se tudi v Srbijo in predstavljamo 19.Literarno srečanje Naša slovenska beseda, ki poteka v organizaciji Društva Slovencev Planika v Zrenjaninu.
V oddaji gostimo Celjana Petra Fermeta, športnika, ki živi in dela v Nemčiji. Aktiven je na nogometnem področju in ljubezen do nogometa ga je pred desetletjem tudi pripeljala v Nemčijo. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih na Švedskem, kjer se slovenska skupnost pripravlja na tradicionalno vseslovensko srečanje v Vadsteni, podajamo pa se tudi v Srbijo in predstavljamo 19.Literarno srečanje Naša slovenska beseda, ki poteka v organizaciji Društva Slovencev Planika v Zrenjaninu.
Pogovarjali smo se s strastnim čebelarjem z Malte Markom Porento, ki nas je popeljal v svet čebel, beseda je tekla o čebelarjenju na Malti, malteških čebelah, medu pa tudi o vsakdanjem utripu v tej otoški državici, gostili smo tudi mladega avtoserviserja iz Ljubljane Nika Pristavca, ki se je pred leti odločil, da bo karierno pot, povezano z avtomobili, nadaljeval v Nemčiji. V oddaji pa smo pripravili tudi nekaj utrinkov z nedavnega gostovanja učencev slovenskega dopolnilnega pouka iz Srbije v Brežicah.
Pogovarjali smo se s strastnim čebelarjem z Malte Markom Porento, ki nas je popeljal v svet čebel, beseda je tekla o čebelarjenju na Malti, malteških čebelah, medu pa tudi o vsakdanjem utripu v tej otoški državici, gostili smo tudi mladega avtoserviserja iz Ljubljane Nika Pristavca, ki se je pred leti odločil, da bo karierno pot, povezano z avtomobili, nadaljeval v Nemčiji. V oddaji pa smo pripravili tudi nekaj utrinkov z nedavnega gostovanja učencev slovenskega dopolnilnega pouka iz Srbije v Brežicah.
Eszter Szentirmai je Madžarka, ki je svojo srečo našla v Sloveniji. Pri Novi Gorici z možem, Slovencem, vzgajata jedilne rože in jih s postopkom liofiliziranja spremenita v edinstveno umetnino za slaščičarstvo. Po skromnih začetkih na domačem vrtu podjetje LioFlor danes svoje cvetje izvaža celo na Havaje. Velika uspešnica so predvsem nonine domače vrtnice, ki jih cenijo v Franciji in Španiji, a Eszter neumorno išče nove priložnosti in kombinacije. Njeni liofilizirani in mleti listi zelja denimo lahko vsako jed spremenijo v modro poslastico. Ob pomoči Primorskega tehnološkega parka želi Eszter dejavnost še razširiti in se predstaviti tudi na sejmih v tujini.
Eszter Szentirmai je Madžarka, ki je svojo srečo našla v Sloveniji. Pri Novi Gorici z možem, Slovencem, vzgajata jedilne rože in jih s postopkom liofiliziranja spremenita v edinstveno umetnino za slaščičarstvo. Po skromnih začetkih na domačem vrtu podjetje LioFlor danes svoje cvetje izvaža celo na Havaje. Velika uspešnica so predvsem nonine domače vrtnice, ki jih cenijo v Franciji in Španiji, a Eszter neumorno išče nove priložnosti in kombinacije. Njeni liofilizirani in mleti listi zelja denimo lahko vsako jed spremenijo v modro poslastico. Ob pomoči Primorskega tehnološkega parka želi Eszter dejavnost še razširiti in se predstaviti tudi na sejmih v tujini.
Slovenska zborovska dejavnost je zelo priljubljena tudi pri slovenskih rojakih v Argentini. O tem pričajo številne pevske skupine, ki delujejo v okviru slovenske skupnosti v tej južnoameriški državi. Tudi Slovenci v Mendozi radi prepevajo, to pa dokazuje tudi Slovenski mendoški oktet, ki tam deluje že več kot četrt stoletja. Te dni se je predstavil tudi v Sloveniji, gostovanje pa je sklenil z nastopom v Slovenski filharmoniji. Slovenski mendoški oktet predstavljamo v oddaji, v kateri gostimo tudi slovensko rojakinjo iz Kanade Marijo Ahačič Pollak, glasbenico, zborovodkinjo, radijsko voditeljico in urednico, predvsem pa neutrudno članico slovenske skupnosti v Torontu. Podajamo pa se tudi k našim rojakom v Tuzlo, kjer so pripravili že tradicionalno 24. Srečanje učencev slovenskega jezika in kulture v Bosni in Hercegovini.
Slovenska zborovska dejavnost je zelo priljubljena tudi pri slovenskih rojakih v Argentini. O tem pričajo številne pevske skupine, ki delujejo v okviru slovenske skupnosti v tej južnoameriški državi. Tudi Slovenci v Mendozi radi prepevajo, to pa dokazuje tudi Slovenski mendoški oktet, ki tam deluje že več kot četrt stoletja. Te dni se je predstavil tudi v Sloveniji, gostovanje pa je sklenil z nastopom v Slovenski filharmoniji. Slovenski mendoški oktet predstavljamo v oddaji, v kateri gostimo tudi slovensko rojakinjo iz Kanade Marijo Ahačič Pollak, glasbenico, zborovodkinjo, radijsko voditeljico in urednico, predvsem pa neutrudno članico slovenske skupnosti v Torontu. Podajamo pa se tudi k našim rojakom v Tuzlo, kjer so pripravili že tradicionalno 24. Srečanje učencev slovenskega jezika in kulture v Bosni in Hercegovini.
Ob postavitvi spletne strani Porabje.com so prav tam pred časom izdali tudi knjigo Slovensko Porabje, ki pa jo dopolnjuje tudi zanimiva igra Spomin za najmlajše obiskovalce te zanimive gričevnate pokrajine. Knjigo je ob finančni podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport izdala Razvojna agencija Slovenska krajina.
Ob postavitvi spletne strani Porabje.com so prav tam pred časom izdali tudi knjigo Slovensko Porabje, ki pa jo dopolnjuje tudi zanimiva igra Spomin za najmlajše obiskovalce te zanimive gričevnate pokrajine. Knjigo je ob finančni podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport izdala Razvojna agencija Slovenska krajina.
Podajamo se v Bruselj in prek radijskih valov gostimo učiteljico slovenskega jezika in kulture Petro Jan Likar, ki v belgijski prestolnici vodi tudi bralni klub in je zelo dobro povezana tudi s tamkajšnjo slovensko skupnostjo. Nekaj več izveste tudi o tem, kako negujejo slovenski jezik rojaki v Vojvodini, na kratko se ustavljamo na 11. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, seznanjamo pa vas tudi z živahnim dogajanjem v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer so pred kratkim pripravili tradicionalni Festival diatonične harmonike.
Podajamo se v Bruselj in prek radijskih valov gostimo učiteljico slovenskega jezika in kulture Petro Jan Likar, ki v belgijski prestolnici vodi tudi bralni klub in je zelo dobro povezana tudi s tamkajšnjo slovensko skupnostjo. Nekaj več izveste tudi o tem, kako negujejo slovenski jezik rojaki v Vojvodini, na kratko se ustavljamo na 11. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, seznanjamo pa vas tudi z živahnim dogajanjem v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer so pred kratkim pripravili tradicionalni Festival diatonične harmonike.
Rok Fink:« Ko sem prvič stopil na slovenska tla, sem se počutil kot doma« Tokrat predstavljamo rojaka iz Argentine Roka Finka. Rojen je v Buenos Airesu slovenskim staršem, ki so se v argentinsko prestolnico preselili po drugi svetovni vojni. Odraščal je v večmilijonskem in multikulturnem argentinskem glavnem mestu, prežet s slovenstvom in slovensko kulturo ter glasbo, ki jo z vso zavzetostjo ohranja še danes. Človek z vrsto poklicev, nekoč zaposlen v zavarovalništvu, odgovoren za storitve v potniški asistenci, finančni direktor v podjetju za zdravstvene storitve, taksist, ki tudi danes, kot upokojenec ne počiva. Še posebej blizu sta mu glasba in petje, v Argentini je sodeloval v številnih pevskih in instrumentalnih zasedbah. Čeprav rojen v južni Ameriki, je tesno povezan s Slovenijo, ki jo že vrsto let redno obiskuje in pravi, da se v deželi pod Alpami počuti kot doma.
Rok Fink:« Ko sem prvič stopil na slovenska tla, sem se počutil kot doma« Tokrat predstavljamo rojaka iz Argentine Roka Finka. Rojen je v Buenos Airesu slovenskim staršem, ki so se v argentinsko prestolnico preselili po drugi svetovni vojni. Odraščal je v večmilijonskem in multikulturnem argentinskem glavnem mestu, prežet s slovenstvom in slovensko kulturo ter glasbo, ki jo z vso zavzetostjo ohranja še danes. Človek z vrsto poklicev, nekoč zaposlen v zavarovalništvu, odgovoren za storitve v potniški asistenci, finančni direktor v podjetju za zdravstvene storitve, taksist, ki tudi danes, kot upokojenec ne počiva. Še posebej blizu sta mu glasba in petje, v Argentini je sodeloval v številnih pevskih in instrumentalnih zasedbah. Čeprav rojen v južni Ameriki, je tesno povezan s Slovenijo, ki jo že vrsto let redno obiskuje in pravi, da se v deželi pod Alpami počuti kot doma.
Tokrat smo obiskali Slovensko kulturno društvo Oljka v Poreču, v okviru katerega se tamkajšnji Slovenci povezujejo od leta 2007. Srečali smo se z Donatello Ruttar, arhitektko, kulturno delavko in profesorico, ki je v Benečiji pustila izjemen pečat. Razvojna agencija Slovenska krajina iz Monoštra, središča Porabskih Slovencev, je izdelala novo spletno stran Porabje.com. V ruskem skoraj milijonskem mestu Saratov v naselju Zaton živi majhna slovenska skupnost . Pripravljajo projekt z naslovom Slovenska hiša v Saratovu. Z več kot petdesetletnim glasbenim opusom se ponašajo Nediški puobi, ki so nastopili v koprskem studiu Hendrix.
Tokrat smo obiskali Slovensko kulturno društvo Oljka v Poreču, v okviru katerega se tamkajšnji Slovenci povezujejo od leta 2007. Srečali smo se z Donatello Ruttar, arhitektko, kulturno delavko in profesorico, ki je v Benečiji pustila izjemen pečat. Razvojna agencija Slovenska krajina iz Monoštra, središča Porabskih Slovencev, je izdelala novo spletno stran Porabje.com. V ruskem skoraj milijonskem mestu Saratov v naselju Zaton živi majhna slovenska skupnost . Pripravljajo projekt z naslovom Slovenska hiša v Saratovu. Z več kot petdesetletnim glasbenim opusom se ponašajo Nediški puobi, ki so nastopili v koprskem studiu Hendrix.
Minister Matej Arčon se je sestal s predstavniki številnih društev, razvejano dejavnost v mestu pa je spoznal z obiskom Kulturnega doma, Slovenskega raziskovalnega inštituta, Tržaškega knjižnega središča, Dijaškega doma in športnega središča pri Sv. Ivanu. Slovenci so se mu zahvalili za pozornost in finančno podporo, ki jim jo namenja urad ter srečanje izkoristili za predstavitev načrtov, povezanih z utrjevanjem prisotnosti narodne skupnosti na Tržaškem. V oddaji tudi o tem: - Občini Dolina in Koper za ponovno odprtje ceste med Prebenegom in Socerbom. - Številne prireditve ob Solinarskem prazniku. - Na Bonifiki teniški turnir za ženske.
Minister Matej Arčon se je sestal s predstavniki številnih društev, razvejano dejavnost v mestu pa je spoznal z obiskom Kulturnega doma, Slovenskega raziskovalnega inštituta, Tržaškega knjižnega središča, Dijaškega doma in športnega središča pri Sv. Ivanu. Slovenci so se mu zahvalili za pozornost in finančno podporo, ki jim jo namenja urad ter srečanje izkoristili za predstavitev načrtov, povezanih z utrjevanjem prisotnosti narodne skupnosti na Tržaškem. V oddaji tudi o tem: - Občini Dolina in Koper za ponovno odprtje ceste med Prebenegom in Socerbom. - Številne prireditve ob Solinarskem prazniku. - Na Bonifiki teniški turnir za ženske.
Na strokovnem seminarju v Ljubljani so se ta teden zbrali slovenski učitelji, ki poučujejo slovenščino in slovensko kulturo v slovenskih skupnostih v 21tih evropskih državah. O dogajanju na seminarju in tudi o slovenskem dopolnilnem pouku v nekaterih državah, kjer živijo slovenski rojaki, nekaj več izveste v oddaji. Bili smo na predstavitvi knjige s področja slovenskega izseljenstva o dolenjskem rojaku Francetu Bambiču, ki odstira njegovo življenje v začetku 20.stoletja, ko se je večkrat odpravil na delo v Ameriko. Odpeljemo vas k slovenskim rojakom v belgijski Maasmechelen, kjer slovensko pevsko društvo Slomšek med velikonočnimi prazniki pripravlja tradicionalni koncert, gostimo pa tudi slovensko rojakinjo Rozino Lovrenčič iz Nemčije, ki praznike tokrat preživlja v domovini.
Na strokovnem seminarju v Ljubljani so se ta teden zbrali slovenski učitelji, ki poučujejo slovenščino in slovensko kulturo v slovenskih skupnostih v 21tih evropskih državah. O dogajanju na seminarju in tudi o slovenskem dopolnilnem pouku v nekaterih državah, kjer živijo slovenski rojaki, nekaj več izveste v oddaji. Bili smo na predstavitvi knjige s področja slovenskega izseljenstva o dolenjskem rojaku Francetu Bambiču, ki odstira njegovo življenje v začetku 20.stoletja, ko se je večkrat odpravil na delo v Ameriko. Odpeljemo vas k slovenskim rojakom v belgijski Maasmechelen, kjer slovensko pevsko društvo Slomšek med velikonočnimi prazniki pripravlja tradicionalni koncert, gostimo pa tudi slovensko rojakinjo Rozino Lovrenčič iz Nemčije, ki praznike tokrat preživlja v domovini.
Pred vrati je pust in tudi Slovenci, ki živijo v tujini, se bodo udeležili nekaterih tradicionalnih pustnih dogodkov, kot so povorke in karnevali. Poklicali smo v ameriški Cleveland – tam imajo pustne dogodke že ves teden, jutri pa za zaključek pripravljajo tradicionalno Kurentovanje s parado, na kateri pričakujejo več tisoč ljudi. V nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija bo vrhunec praznovanj na tako imenovani pustni oziroma rožni ponedeljek, kot mu pravijo, ko bodo ulice zasedle pisane povorke z vozovi in s skulpturami, ki jih bodo vlekli traktorji, gledalce pa bodo obdarovali s sladkarijami, igračami in rožami. Slovenci v Severnem Porenju – Vestfaliji se bodo v ponedeljek udeležili povorke v Hildnu. V oddaji pa bomo pogledali tudi na vzhodno obalo Španije k Slovenki, ki se ukvarja s prehransko varnostjo, v prostem času pa gasilce uči plavanja.
Pred vrati je pust in tudi Slovenci, ki živijo v tujini, se bodo udeležili nekaterih tradicionalnih pustnih dogodkov, kot so povorke in karnevali. Poklicali smo v ameriški Cleveland – tam imajo pustne dogodke že ves teden, jutri pa za zaključek pripravljajo tradicionalno Kurentovanje s parado, na kateri pričakujejo več tisoč ljudi. V nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija bo vrhunec praznovanj na tako imenovani pustni oziroma rožni ponedeljek, kot mu pravijo, ko bodo ulice zasedle pisane povorke z vozovi in s skulpturami, ki jih bodo vlekli traktorji, gledalce pa bodo obdarovali s sladkarijami, igračami in rožami. Slovenci v Severnem Porenju – Vestfaliji se bodo v ponedeljek udeležili povorke v Hildnu. V oddaji pa bomo pogledali tudi na vzhodno obalo Španije k Slovenki, ki se ukvarja s prehransko varnostjo, v prostem času pa gasilce uči plavanja.
Podajamo se v Romunijo in se ustavljamo na slovenskem lektoratu v Bukarešti. Z lektorico slovenščine na bukareški univerzi Barbaro Kustec se pogovarjamo o študiju slovenskega jezika, spremljevalnih prireditvah in vtisih iz romunske prestolnice. Obiskali smo tudi slovenske rojake v Rumi, o dogajanju v slovenski skupnosti v tem srbskem mestu pa je beseda tekla s predsednikom društva Emona in učiteljem slovenskega dopolnilnega pouka Zoranom Jovičičem. V oddaji pa vas seznanjamo tudi s pomladno poletnimi prireditvami , ki jih organizirajo na Slovenski izseljenski matici.
Podajamo se v Romunijo in se ustavljamo na slovenskem lektoratu v Bukarešti. Z lektorico slovenščine na bukareški univerzi Barbaro Kustec se pogovarjamo o študiju slovenskega jezika, spremljevalnih prireditvah in vtisih iz romunske prestolnice. Obiskali smo tudi slovenske rojake v Rumi, o dogajanju v slovenski skupnosti v tem srbskem mestu pa je beseda tekla s predsednikom društva Emona in učiteljem slovenskega dopolnilnega pouka Zoranom Jovičičem. V oddaji pa vas seznanjamo tudi s pomladno poletnimi prireditvami , ki jih organizirajo na Slovenski izseljenski matici.
V oddaji gostimo doktorskega raziskovalca in eksperta za baterijske sisteme ter športnika Luko Smajila, ki že štiri leta biva na Švedskem, pogovarjali smo se tudi s slovenskim rojakom Damjanom Pristovnikom, ki je pred tremi desetletji novi dom in delo našel na Predarlskem, v mestu Bregenz, beležimo pa tudi pomladni utrip v slovenski dopolnilni šoli v Banjaluki.
V oddaji gostimo doktorskega raziskovalca in eksperta za baterijske sisteme ter športnika Luko Smajila, ki že štiri leta biva na Švedskem, pogovarjali smo se tudi s slovenskim rojakom Damjanom Pristovnikom, ki je pred tremi desetletji novi dom in delo našel na Predarlskem, v mestu Bregenz, beležimo pa tudi pomladni utrip v slovenski dopolnilni šoli v Banjaluki.
Vsebina oddaje: Letošnja 56. revija Primorska poje je v polnem zagonu. Skupno se bo na 35 revijah v Sloveniji, zamejstvu in na Hrvaškem predstavilo 210 zborov z okrog 3800 pevkami in pevci. Vida Matjan je ob še nekaterih Slovencih pomembno vplivala na razvoj glasbenega izobraževanja. Osnovna in srednja šola iz Kotorja, ki nosi tudi njeno ime, je v sodelovanju s črnogorsko glasbeno akademijo po več kot šestdesetih letih pripravila glasbeno scensko delo Neprespana gozdna noč. Glavni cilj Rafaelove družbe je spremljanje in povezovanje rojakov po svetu. Ena izmed aktivnosti Slovencev doma in po svetu je tudi fotografski natečaj Moj košček Slovenije. Člani slovenskega društva Triglav iz Banja Luke odkrivajo še zanje neodkrite delčke Slovenije.
Vsebina oddaje: Letošnja 56. revija Primorska poje je v polnem zagonu. Skupno se bo na 35 revijah v Sloveniji, zamejstvu in na Hrvaškem predstavilo 210 zborov z okrog 3800 pevkami in pevci. Vida Matjan je ob še nekaterih Slovencih pomembno vplivala na razvoj glasbenega izobraževanja. Osnovna in srednja šola iz Kotorja, ki nosi tudi njeno ime, je v sodelovanju s črnogorsko glasbeno akademijo po več kot šestdesetih letih pripravila glasbeno scensko delo Neprespana gozdna noč. Glavni cilj Rafaelove družbe je spremljanje in povezovanje rojakov po svetu. Ena izmed aktivnosti Slovencev doma in po svetu je tudi fotografski natečaj Moj košček Slovenije. Člani slovenskega društva Triglav iz Banja Luke odkrivajo še zanje neodkrite delčke Slovenije.
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Tehnični oče slovenskega radia Elektrotehnik in šahist svetovnega formata Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence Leta 1593 – na dan svetega Ahaca – je pri trdnjavi Sisak potekala velika bitka med turško in krščansko vojsko. V junij¬skih dneh tistega leta je bósenski paša Hasan Predojević ob bregovih Kolpe pri Sisku zbral vojsko 12 tisoč vojakov, da bi vdrl v hrvaške in slo¬venske dežele. Pričakovani napad je zahteval takojšen avstrijski odgovor. Zbrali so obrambne, dobro opremljene čete pod poveljstvom Ruprehta Eggenberga, ki so jih sestavljali poklicni najemniki, hrvaške čete pod poveljstvom bana Erdödyja in kranjske enote pod poveljstvom Andreja Auersperga Turjaškega. Zadnji je poveljeval 300 lahkim konjenikom in pomembno prispeval h končni zmagi. Kranjska je bila rešena in sv. Ahac je postal njen zavetnik. Zmaga v bitki pri Sisku sicer še ni prinesla miru. Zaradi velikega poraza je Otomansko cesarstvo napovedalo vojno Habsburški monarhiji. Omenjeni poraz je namreč pomenil začetek tako imenovane “dolge vojne” od leta 1593 do 1606, ki je močno izčrpala obe strani. Turjaški grofje pa so v spomin na zmago in svetniku na čast na Ločniku nad Turjakom prezidali cerkvico in jo poimenovali po sv. Ahacu.
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Tehnični oče slovenskega radia Elektrotehnik in šahist svetovnega formata Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence Leta 1593 – na dan svetega Ahaca – je pri trdnjavi Sisak potekala velika bitka med turško in krščansko vojsko. V junij¬skih dneh tistega leta je bósenski paša Hasan Predojević ob bregovih Kolpe pri Sisku zbral vojsko 12 tisoč vojakov, da bi vdrl v hrvaške in slo¬venske dežele. Pričakovani napad je zahteval takojšen avstrijski odgovor. Zbrali so obrambne, dobro opremljene čete pod poveljstvom Ruprehta Eggenberga, ki so jih sestavljali poklicni najemniki, hrvaške čete pod poveljstvom bana Erdödyja in kranjske enote pod poveljstvom Andreja Auersperga Turjaškega. Zadnji je poveljeval 300 lahkim konjenikom in pomembno prispeval h končni zmagi. Kranjska je bila rešena in sv. Ahac je postal njen zavetnik. Zmaga v bitki pri Sisku sicer še ni prinesla miru. Zaradi velikega poraza je Otomansko cesarstvo napovedalo vojno Habsburški monarhiji. Omenjeni poraz je namreč pomenil začetek tako imenovane “dolge vojne” od leta 1593 do 1606, ki je močno izčrpala obe strani. Turjaški grofje pa so v spomin na zmago in svetniku na čast na Ločniku nad Turjakom prezidali cerkvico in jo poimenovali po sv. Ahacu.
Skupaj s slovenskimi rojaki iz Bosne in Hercegovine se v oddaji na kratko prepuščamo planiškemu vzdušju in razpoloženju pod Poncami, ki so ga doživljali tudi slovenski otroci in mladi iz različnih bosansko hercegovskih krajev ob spremljanju smučarskih poletov na velikanki bratov Gorišek. Prek radijskih valov gostimo tudi slovenskega rojaka s Štajerske Aljošo Klajderiča, ki se v Švici ukvarja z računalništvom, ustavljamo se pri Slovencih v Beogradu, ki so pomladno dejavnost društva Sava začeli s fotografsko razstavo in predstavitvijo knjige z naslovom Niti, ki povezujejo – Med Slovenijo in Srbijo osebne izpovedi žensk, seznanjamo pa vas tudi s podrobnostmi glede pridobitve štipendij za Slovence po svetu za sodelovanje na letošnji Poletni šoli slovenskega jezika v Ljubljani.
Skupaj s slovenskimi rojaki iz Bosne in Hercegovine se v oddaji na kratko prepuščamo planiškemu vzdušju in razpoloženju pod Poncami, ki so ga doživljali tudi slovenski otroci in mladi iz različnih bosansko hercegovskih krajev ob spremljanju smučarskih poletov na velikanki bratov Gorišek. Prek radijskih valov gostimo tudi slovenskega rojaka s Štajerske Aljošo Klajderiča, ki se v Švici ukvarja z računalništvom, ustavljamo se pri Slovencih v Beogradu, ki so pomladno dejavnost društva Sava začeli s fotografsko razstavo in predstavitvijo knjige z naslovom Niti, ki povezujejo – Med Slovenijo in Srbijo osebne izpovedi žensk, seznanjamo pa vas tudi s podrobnostmi glede pridobitve štipendij za Slovence po svetu za sodelovanje na letošnji Poletni šoli slovenskega jezika v Ljubljani.
Slovenci na avstrijskem Štajerskem od nove avstrijske vlade pričakujejo spremembe na področju dvojezičnega šolstva in kulture. Že vrsto let si namreč prizadevajo za uvedbo rednega pouka slovenščine v Gradcu in Radgonskem kotu in za ustanovitev slovenskega kulturnega centra v Gradcu, v katerem bi prostor dobile tudi slovenske ustanove in društva v štajerski prestolnici.
Slovenci na avstrijskem Štajerskem od nove avstrijske vlade pričakujejo spremembe na področju dvojezičnega šolstva in kulture. Že vrsto let si namreč prizadevajo za uvedbo rednega pouka slovenščine v Gradcu in Radgonskem kotu in za ustanovitev slovenskega kulturnega centra v Gradcu, v katerem bi prostor dobile tudi slovenske ustanove in društva v štajerski prestolnici.
V oddaji vas podrobneje seznanjamo z letošnjim srečanjem Dobrodošli doma, ki bo potekalo v Novi Gorici v okviru Evropske prestolnice kulture, v pogovoru z Valensom Frangežem iz Züricha beseda teče o dogodku društva VTIS v Švici - Predstavi svojo znanost, predstavljamo tudi prevajalca, esejista in lektorja slovenskega jezika v nemškem Regensburgu Slava Šerca, v Celju pa smo se srečali s slovenskim rojakom iz Argentine Rokom Finkom.
V oddaji vas podrobneje seznanjamo z letošnjim srečanjem Dobrodošli doma, ki bo potekalo v Novi Gorici v okviru Evropske prestolnice kulture, v pogovoru z Valensom Frangežem iz Züricha beseda teče o dogodku društva VTIS v Švici - Predstavi svojo znanost, predstavljamo tudi prevajalca, esejista in lektorja slovenskega jezika v nemškem Regensburgu Slava Šerca, v Celju pa smo se srečali s slovenskim rojakom iz Argentine Rokom Finkom.
V oddaji potujemo v Banja Luko, kjer so na slovenskem lektoratu, ki deluje na tamkajšnji Filološki fakulteti, slovesno odprli tako imenovano Slovensko učilnico. Ustavljamo se na slovenskem radiu v Sydneyu, kjer so minuli konec tedna s slavnostno prireditvijo in odprtjem novega radijskega studia zaznamovali prvo obletnico slovenske radijske oddaje, podajamo pa se tudi k slovenskim rojakom v Berlin, ki obujajo slovenski običaj spuščanja lučk po reki ob Gregorjevem.
V oddaji potujemo v Banja Luko, kjer so na slovenskem lektoratu, ki deluje na tamkajšnji Filološki fakulteti, slovesno odprli tako imenovano Slovensko učilnico. Ustavljamo se na slovenskem radiu v Sydneyu, kjer so minuli konec tedna s slavnostno prireditvijo in odprtjem novega radijskega studia zaznamovali prvo obletnico slovenske radijske oddaje, podajamo pa se tudi k slovenskim rojakom v Berlin, ki obujajo slovenski običaj spuščanja lučk po reki ob Gregorjevem.
Ustavili smo se v Veliki Britaniji in se o izkušnji življenja v tujini in aktivnostih britansko slovenskega društva v Londonu pogovarjali z vodjo društva Evelino Ferar, pomudili smo se tudi pri slovenskih rojakih v Nemčiji in nekaj več pozornosti namenili dejavnosti Slovencev v Stuttgartu, ki jih združuje društvo Triglav. Novoizvoljeni predsednik društva Borut Hižman je predstavil društvene aktivnosti in tudi svojo pot v Nemčiji. Obiskali pa smo tudi razstavo v Ljubljani ob koncu fotografskega natečaja Rafaelove družbe z naslovom Moj košček Slovenije in pokramljali z nekaterimi nagrajenci.
Ustavili smo se v Veliki Britaniji in se o izkušnji življenja v tujini in aktivnostih britansko slovenskega društva v Londonu pogovarjali z vodjo društva Evelino Ferar, pomudili smo se tudi pri slovenskih rojakih v Nemčiji in nekaj več pozornosti namenili dejavnosti Slovencev v Stuttgartu, ki jih združuje društvo Triglav. Novoizvoljeni predsednik društva Borut Hižman je predstavil društvene aktivnosti in tudi svojo pot v Nemčiji. Obiskali pa smo tudi razstavo v Ljubljani ob koncu fotografskega natečaja Rafaelove družbe z naslovom Moj košček Slovenije in pokramljali z nekaterimi nagrajenci.
Kolesarji so na dirki po Franciji opravili že dve etapi. Med najboljšimi kolesarji na svetu nastopa četverica Slovencev, Primož Roglič in Tadej Pogačar pa napadata najvišja mesta v skupnem seštevku.
Kolesarji so na dirki po Franciji opravili že dve etapi. Med najboljšimi kolesarji na svetu nastopa četverica Slovencev, Primož Roglič in Tadej Pogačar pa napadata najvišja mesta v skupnem seštevku.
Kolesarji so na dirki po Franciji opravili že dve etapi. Med najboljšimi kolesarji na svetu nastopa četverica Slovencev, Primož Roglič in Tadej Pogačar pa napadata najvišja mesta v skupnem seštevku.
Kolesarji so na dirki po Franciji opravili že dve etapi. Med najboljšimi kolesarji na svetu nastopa četverica Slovencev, Primož Roglič in Tadej Pogačar pa napadata najvišja mesta v skupnem seštevku.
Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta tudi letos podelila priznanja na Tischlerjevem govorniškem natečaju za mlade. Petčlanska žirija je imela težko delo. Mladi govorci so se med šest do osem minutnimi govori izkazali tako s poznavanjem teme kot z retoričnimi spretnostmi. Govorniškega natečaja so se udeležili učenke in učenci Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu, Dvojezične zvezne trgovske akademije v Celovcu ter Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu.
Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta tudi letos podelila priznanja na Tischlerjevem govorniškem natečaju za mlade. Petčlanska žirija je imela težko delo. Mladi govorci so se med šest do osem minutnimi govori izkazali tako s poznavanjem teme kot z retoričnimi spretnostmi. Govorniškega natečaja so se udeležili učenke in učenci Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu, Dvojezične zvezne trgovske akademije v Celovcu ter Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu.
Tudi rojaki in v zamejstvu in izseljenstvu so obeležili slovenski kulturni praznik. Z našo ekipo smo bili na Madžarskem. V gledališki dvorani v Monoštru sta proslavo ob Prešernovem dnevu pripravila Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava.
Tudi rojaki in v zamejstvu in izseljenstvu so obeležili slovenski kulturni praznik. Z našo ekipo smo bili na Madžarskem. V gledališki dvorani v Monoštru sta proslavo ob Prešernovem dnevu pripravila Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava.
Pred bližnjim kulturnim praznikom so več kulturnih prireditev organizirali tudi Slovenci v Bruslju. Danes je v evropski četrti ob slovenskem spomeniku nastopila vokalna skupina Kokr´čan, daljšo prireditev pa je ob sodelovanju slovenskih otrok evropske šole in učencev slovenskega jezika pripravilo slovensko veleposlaništvo v Belgiji. V prostorih evropskega parlamenta pa so odprli razstavo portretov 10 znanih Slovencev in Slovenk.
Pred bližnjim kulturnim praznikom so več kulturnih prireditev organizirali tudi Slovenci v Bruslju. Danes je v evropski četrti ob slovenskem spomeniku nastopila vokalna skupina Kokr´čan, daljšo prireditev pa je ob sodelovanju slovenskih otrok evropske šole in učencev slovenskega jezika pripravilo slovensko veleposlaništvo v Belgiji. V prostorih evropskega parlamenta pa so odprli razstavo portretov 10 znanih Slovencev in Slovenk.
Z razstavo in kulturnim programom bomo med Slovenci v Bruslju. Dramska skupina Slovenskega kulturnega društva Bazovica z Reke je pripravila novo predstavo Žalujoči ostali. Tudi v Monoštru so ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili zanimivo prireditev. Z Vero Papež Adamič, rojeno v Banjaluki, danes pa živečo v Ljubljani, bomo spregovorili o stoletnici prisotnosti Slovencev v vasi Slatina. Lea Globočnik je zmagovalka Tischlerjevega govorniškega natečaja za mlade.
Z razstavo in kulturnim programom bomo med Slovenci v Bruslju. Dramska skupina Slovenskega kulturnega društva Bazovica z Reke je pripravila novo predstavo Žalujoči ostali. Tudi v Monoštru so ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili zanimivo prireditev. Z Vero Papež Adamič, rojeno v Banjaluki, danes pa živečo v Ljubljani, bomo spregovorili o stoletnici prisotnosti Slovencev v vasi Slatina. Lea Globočnik je zmagovalka Tischlerjevega govorniškega natečaja za mlade.
V oddaji vas seznanjamo z nacionalno platformo za izposojo elektronskih knjig - Cobbiselo, ki je dobrodošla tudi za izposojo pri Slovencih po svetu, ki so včlanjeni v ljubljanski NUK, predstavljamo pa tudi zbirko knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni in univerzitetni knjižnici. Predstavljamo tudi novo knjigo s področja migracij z naslovom Slovenske selitve v socializmu, gostimo francistko in sociologinjo kulture iz Ajdovščine Kajo Pečnik, ki že trinajst let biva v Veliki Britaniji, v Londonu pa med drugim vodi tudi slovenski pevski zbor, pogovarjali pa smo se tudi z mlado krajinsko arhitektko Zalo Dimc, ki si je izkušnje iz svojega delovnega področja nabirala na Danskem.
V oddaji vas seznanjamo z nacionalno platformo za izposojo elektronskih knjig - Cobbiselo, ki je dobrodošla tudi za izposojo pri Slovencih po svetu, ki so včlanjeni v ljubljanski NUK, predstavljamo pa tudi zbirko knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni in univerzitetni knjižnici. Predstavljamo tudi novo knjigo s področja migracij z naslovom Slovenske selitve v socializmu, gostimo francistko in sociologinjo kulture iz Ajdovščine Kajo Pečnik, ki že trinajst let biva v Veliki Britaniji, v Londonu pa med drugim vodi tudi slovenski pevski zbor, pogovarjali pa smo se tudi z mlado krajinsko arhitektko Zalo Dimc, ki si je izkušnje iz svojega delovnega področja nabirala na Danskem.
Vsebina oddaje: - Pretekli teden so v slovitem muzeju Belvedere na Dunaju slovesno odprli izjemno likovno razstavo - 108 umetnin najpomembnejših slovenskih slikark in slikarjev iz druge polovice 19. stoletja in začetka 20.-ega je postavljenih v dialog s sočasnimi mednarodnimi deli. - Predstavniki zvez slovenskih kulturnih in prosvetnih društev iz vseh štirih sosednjih držav želijo spodbuditi oblikovanje državne strategije za utrjevanje skupnega slovenskega kulturnega prostora. - Z Jurčkom Žmaucem smo se pogovarjali o njegovem življenju, delu in povezovanju Slovencev v Clevelandu, Celovcu in v Sloveniji. - Dvojezična trgovska akademija letos praznuje 35 let delovanja. Šola je po konceptu izobraževanja edinstvena in že od ustanovitve dalje presega meje.
Vsebina oddaje: - Pretekli teden so v slovitem muzeju Belvedere na Dunaju slovesno odprli izjemno likovno razstavo - 108 umetnin najpomembnejših slovenskih slikark in slikarjev iz druge polovice 19. stoletja in začetka 20.-ega je postavljenih v dialog s sočasnimi mednarodnimi deli. - Predstavniki zvez slovenskih kulturnih in prosvetnih društev iz vseh štirih sosednjih držav želijo spodbuditi oblikovanje državne strategije za utrjevanje skupnega slovenskega kulturnega prostora. - Z Jurčkom Žmaucem smo se pogovarjali o njegovem življenju, delu in povezovanju Slovencev v Clevelandu, Celovcu in v Sloveniji. - Dvojezična trgovska akademija letos praznuje 35 let delovanja. Šola je po konceptu izobraževanja edinstvena in že od ustanovitve dalje presega meje.
Tokrat o ženskah v znanosti, saj smo v torek zaznamovali mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Doktorica Polona Šafarič Tepeš, ki se v New Yorku posveča preučevanju endometrioze in je zagovornica enakopravnosti spolov, je v palači Združenih narodov v New Yorku organizirala okroglo mizo o zdravju žensk. Za našo oddajo je spregovorila o tako imenovanem sindromu čebele matice, o ovirah za ženske na poklicni poti, pa tudi o prilagajanju medicine zakonitostim ženskega telesa. V oddaji tudi o praznovanju slovenskega kulturnega praznika 8. februarja. Ob tej priložnosti so v prostorih Slovenske izseljenske matice v Ljubljani pripravili predstavitev prekmurske izseljenske kulturne dediščine iz ameriškega Betlehema, Prešernov dan pa so zaznamovali tudi Slovenci v Skopju.
Tokrat o ženskah v znanosti, saj smo v torek zaznamovali mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Doktorica Polona Šafarič Tepeš, ki se v New Yorku posveča preučevanju endometrioze in je zagovornica enakopravnosti spolov, je v palači Združenih narodov v New Yorku organizirala okroglo mizo o zdravju žensk. Za našo oddajo je spregovorila o tako imenovanem sindromu čebele matice, o ovirah za ženske na poklicni poti, pa tudi o prilagajanju medicine zakonitostim ženskega telesa. V oddaji tudi o praznovanju slovenskega kulturnega praznika 8. februarja. Ob tej priložnosti so v prostorih Slovenske izseljenske matice v Ljubljani pripravili predstavitev prekmurske izseljenske kulturne dediščine iz ameriškega Betlehema, Prešernov dan pa so zaznamovali tudi Slovenci v Skopju.
Minuli teden so v Celovcu podelili že 46. Tischlerjevo nagrado. Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev sta tokrat nagradila Franca Kattniga za njegovo delo na založniškem in kulturnem področju. S svojimi idejami in pristopi je letošnji nagrajenec imel pomemben vpliv na razvoj koroške kulturne scene.
Minuli teden so v Celovcu podelili že 46. Tischlerjevo nagrado. Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev sta tokrat nagradila Franca Kattniga za njegovo delo na založniškem in kulturnem področju. S svojimi idejami in pristopi je letošnji nagrajenec imel pomemben vpliv na razvoj koroške kulturne scene.
Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem je to pomlad zaznamovala 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki pa še vedno niso popolnoma dosežene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih, ki bo ponovitev. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem je to pomlad zaznamovala 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki pa še vedno niso popolnoma dosežene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih, ki bo ponovitev. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev sta tokrat podelila 46. Tischlerjevo nagrado Francu Kattingu. Pripravili Kranjec Tanja in Petra Kos Gnamuš. Marica Hartmann je že več kot pol stoletja steber Slovenskega kulturnega društva Celovec. Pripravila Tanja Kranjec. Slovenski duhovniki na Hrvaškem v 19. in 20. stoletju. Pripravila Tjaša Lotrič. V Monoštru so se spomnili nekdanjega dopisnika RTV Slovenija iz Porabja Ernesta Ružiča. Pripravil Dušan Tomažič. Slovensko društvo Triglav, Subotica ima izredno razvejano dejavnost delovanja. Pripravil Dušan Tomažič.
Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev sta tokrat podelila 46. Tischlerjevo nagrado Francu Kattingu. Pripravili Kranjec Tanja in Petra Kos Gnamuš. Marica Hartmann je že več kot pol stoletja steber Slovenskega kulturnega društva Celovec. Pripravila Tanja Kranjec. Slovenski duhovniki na Hrvaškem v 19. in 20. stoletju. Pripravila Tjaša Lotrič. V Monoštru so se spomnili nekdanjega dopisnika RTV Slovenija iz Porabja Ernesta Ružiča. Pripravil Dušan Tomažič. Slovensko društvo Triglav, Subotica ima izredno razvejano dejavnost delovanja. Pripravil Dušan Tomažič.