Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo od dopoldneva do večera zvrstilo na štirih prizoriščih. Predstavil nam ga je Nejc Jemec.
13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo od dopoldneva do večera zvrstilo na štirih prizoriščih. Predstavil nam ga je Nejc Jemec.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Prostovoljstvo ne rešuje le drugih, temveč ustvarja tudi bolj zdravo in povezano skupnost. Raziskujemo, kako prostovoljno delo izboljšuje duševno počutje dajalca in prejemnika, gradi samozavest ter bogati posameznika in družbo.
Prostovoljstvo ne rešuje le drugih, temveč ustvarja tudi bolj zdravo in povezano skupnost. Raziskujemo, kako prostovoljno delo izboljšuje duševno počutje dajalca in prejemnika, gradi samozavest ter bogati posameznika in družbo.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Zdravniške serije navdušujejo, a lahko tudi zavajajo. Ob novi nadaljevanki Takšno je življenje na naši televiziji v oddaji TV klinika govorimo o priljubljenosti teh serij, nevarnosti napačnih informacij in tudi zdravnikih ustvarjalcih.
Zdravniške serije navdušujejo, a lahko tudi zavajajo. Ob novi nadaljevanki Takšno je življenje na naši televiziji v oddaji TV klinika govorimo o priljubljenosti teh serij, nevarnosti napačnih informacij in tudi zdravnikih ustvarjalcih.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Holesterol je nujno potreben za delovanje telesa, a je hkrati eden izmed največjih tihih povzročiteljev bolezni srca in ožilja. Holesterol je ključen za tvorbo hormonov, vitamina D in snovi, ki pomagajo prebavljati hrano. Kaj pomeni imeti tako imenovani "dobri" in "slabi" holesterol? Kako lahko vplivamo na njegovo raven?
Holesterol je nujno potreben za delovanje telesa, a je hkrati eden izmed največjih tihih povzročiteljev bolezni srca in ožilja. Holesterol je ključen za tvorbo hormonov, vitamina D in snovi, ki pomagajo prebavljati hrano. Kaj pomeni imeti tako imenovani "dobri" in "slabi" holesterol? Kako lahko vplivamo na njegovo raven?
Kje je prihodnost oglaševanja avdio vsebin? Ob linearnem poslušanju, na spletu, med podkasti ali na družabnih omrežjih? Kdo postavlja trende? Imata vplivnica ali vplivnež večji potencial kot novinarka ali novinar? Kakšne avdio zgodbe zanimajo oglaševalce? Pogovor o prepletu avdia na različnih platformah in oglaševalskem potencialu. Boštjan Reberšak (Val 202) z gosti: Nastja Poljšak (OMG), Katarina Marinč (Media Publikum), Aleš Petejan (Mastercard), Filip Flisar (nekadnji smučar).
Kje je prihodnost oglaševanja avdio vsebin? Ob linearnem poslušanju, na spletu, med podkasti ali na družabnih omrežjih? Kdo postavlja trende? Imata vplivnica ali vplivnež večji potencial kot novinarka ali novinar? Kakšne avdio zgodbe zanimajo oglaševalce? Pogovor o prepletu avdia na različnih platformah in oglaševalskem potencialu. Boštjan Reberšak (Val 202) z gosti: Nastja Poljšak (OMG), Katarina Marinč (Media Publikum), Aleš Petejan (Mastercard), Filip Flisar (nekadnji smučar).
Kakšno je mnenje mladih o ghostanju, seksu na daljavo, aplikacijah za spoznavanje? Petra Jerič se z Evo, ki je sodelovala tudi pri nastajanju projekta Prvič prijateljstvo, in z Žanom pogovarja o ljubezni v digitalni dobi. Povod za debato je serija Zmenki v živo, ki si jo lahko ogledate na mah na RTV 365 in na Skitu: https://365.rtvslo.si/oddaja/zmenki-v-zivo/173252004
Kakšno je mnenje mladih o ghostanju, seksu na daljavo, aplikacijah za spoznavanje? Petra Jerič se z Evo, ki je sodelovala tudi pri nastajanju projekta Prvič prijateljstvo, in z Žanom pogovarja o ljubezni v digitalni dobi. Povod za debato je serija Zmenki v živo, ki si jo lahko ogledate na mah na RTV 365 in na Skitu: https://365.rtvslo.si/oddaja/zmenki-v-zivo/173252004
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Siva mreni lahko močno vpliva na naše življenje. Obolelih za sivo mreno je vse več, tudi ali predvsem zaradi daljše življenjske dobe in onesnaženega okolja. S pravočasno in zgodnjo diagnozo je mogoče učinkovito izboljšati vid in preprečiti, da se še naprej slabša.
Siva mreni lahko močno vpliva na naše življenje. Obolelih za sivo mreno je vse več, tudi ali predvsem zaradi daljše življenjske dobe in onesnaženega okolja. S pravočasno in zgodnjo diagnozo je mogoče učinkovito izboljšati vid in preprečiti, da se še naprej slabša.
Radio Slovenija je v začetku oktobra v ljubljanski Cukrarni pripravil Avdiofestival, dogodek, katerega osrednja tema je bila radio in na katerem so se zvrstili zanimivi pogovori o radijskih vsebinah. Eden od njih je imel naslov Avdio, radio, adijo? V njem so sodelovali direktor Valicona Andraž Zorko, programski direktor Infonet Medie Andrej Vodušek in profesor na Fakulteti za družbene vede Igor Vobič. Debato je vodil direktor Radia Slovenija Mirko Štular, skupaj pa so iskali odgovore na vprašanja kje je radio, kam gredo avdiomedijske vsebine, kaj čaka radijske programe in kaj lahko pričakujemo od javnosti.
Radio Slovenija je v začetku oktobra v ljubljanski Cukrarni pripravil Avdiofestival, dogodek, katerega osrednja tema je bila radio in na katerem so se zvrstili zanimivi pogovori o radijskih vsebinah. Eden od njih je imel naslov Avdio, radio, adijo? V njem so sodelovali direktor Valicona Andraž Zorko, programski direktor Infonet Medie Andrej Vodušek in profesor na Fakulteti za družbene vede Igor Vobič. Debato je vodil direktor Radia Slovenija Mirko Štular, skupaj pa so iskali odgovore na vprašanja kje je radio, kam gredo avdiomedijske vsebine, kaj čaka radijske programe in kaj lahko pričakujemo od javnosti.
V Indiji platformo Netflix uporablja manj kot en odstotek prebivalstva, v Nigeriji pa moramo za mesečno naročnino na Spotify odšteti točno 53 centov. Kje in na kakšen način se danes lahko dokopljemo do avdio- in videovsebin?
V Indiji platformo Netflix uporablja manj kot en odstotek prebivalstva, v Nigeriji pa moramo za mesečno naročnino na Spotify odšteti točno 53 centov. Kje in na kakšen način se danes lahko dokopljemo do avdio- in videovsebin?
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Izpadanje las, stigmatizacija, nevidni boj - življenje s to avtoimunsko boleznijo je lahko izjemno težko. Katera terapija prinaša upanje, kako se spoprijeti s psihološkimi posledicami bolezni in zakaj je ključna podpora družine in družbe?
Izpadanje las, stigmatizacija, nevidni boj - življenje s to avtoimunsko boleznijo je lahko izjemno težko. Katera terapija prinaša upanje, kako se spoprijeti s psihološkimi posledicami bolezni in zakaj je ključna podpora družine in družbe?
Na eni strani navdušenje nad razcvetom avdiovsebin in poplava podkastov, na drugi trditve, da se – to je bilo v preteklosti že velikokrat slišano - radijskemu mediju ne piše dobro. Pa čeprav javnost še vedno ravno njemu izmed vseh medijev najbolj zaupa in čeprav je kar nekaj znamenj, da se linearni radio spet krepi. Kje je torej radio, kam gredo avdiomedijske vsebine, kaj čaka radijske programe in kaj lahko pričakujemo od javnosti? Kako dobro vemo, kaj si poslušalke in poslušalci želijo imeti v ušesih? Ali res hočejo avdiovsebine vedno tudi videti? Morda je lahko prav avdio najboljša rešitev, kako otroke spraviti z zaslonov? O tem razpravljajo Andraž Zorko, direktor Valicona, Andrej Vodušek, programski direktor Infonet Medie, in Igor Vobič, profesor na Fakulteti za družbene vede. Debato vodi direktor Radia Slovenija Mirko Štular
Na eni strani navdušenje nad razcvetom avdiovsebin in poplava podkastov, na drugi trditve, da se – to je bilo v preteklosti že velikokrat slišano - radijskemu mediju ne piše dobro. Pa čeprav javnost še vedno ravno njemu izmed vseh medijev najbolj zaupa in čeprav je kar nekaj znamenj, da se linearni radio spet krepi. Kje je torej radio, kam gredo avdiomedijske vsebine, kaj čaka radijske programe in kaj lahko pričakujemo od javnosti? Kako dobro vemo, kaj si poslušalke in poslušalci želijo imeti v ušesih? Ali res hočejo avdiovsebine vedno tudi videti? Morda je lahko prav avdio najboljša rešitev, kako otroke spraviti z zaslonov? O tem razpravljajo Andraž Zorko, direktor Valicona, Andrej Vodušek, programski direktor Infonet Medie, in Igor Vobič, profesor na Fakulteti za družbene vede. Debato vodi direktor Radia Slovenija Mirko Štular
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Visoko predelana hrana je hitro pripravljena, priročna, a pogosto polna skritih sladkorjev in kemikalij. Kako prepoznati visoko predelano hrano, katerim izdelkom se je najbolje izogibati in kako kljub hitremu tempu življenja ostati zdravi?
Visoko predelana hrana je hitro pripravljena, priročna, a pogosto polna skritih sladkorjev in kemikalij. Kako prepoznati visoko predelano hrano, katerim izdelkom se je najbolje izogibati in kako kljub hitremu tempu življenja ostati zdravi?
V ponedeljek smo obiskali tradicionalni vsakoletni Avdiofestival. Na njem se srečajo tisti, ki avdio ustvarjajo, in tisti, ki ga poslušajo. Pogovarjali smo se z ustvarjalci in obiskovalci. Prisluhnite.
V ponedeljek smo obiskali tradicionalni vsakoletni Avdiofestival. Na njem se srečajo tisti, ki avdio ustvarjajo, in tisti, ki ga poslušajo. Pogovarjali smo se z ustvarjalci in obiskovalci. Prisluhnite.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Prvi dnevi v vrtcu so polni čustev za otroke in tudi starše. Kako preprečiti solze, kako lahko starši in vzgojitelji otroku lajšajo prilagajanje na novo okolje?
Prvi dnevi v vrtcu so polni čustev za otroke in tudi starše. Kako preprečiti solze, kako lahko starši in vzgojitelji otroku lajšajo prilagajanje na novo okolje?
Avdiofestival je srečanje besede, radia, sodobnega avdia, tistih, ki ga ustvarjajo, in onih, ki ga imajo radi. Na dan njegove četrte izvedbe smo v Prvakih tedna gostili novinarja in vodjo letošnje izdaje Avdiofesivala Nejca Jemca.
Avdiofestival je srečanje besede, radia, sodobnega avdia, tistih, ki ga ustvarjajo, in onih, ki ga imajo radi. Na dan njegove četrte izvedbe smo v Prvakih tedna gostili novinarja in vodjo letošnje izdaje Avdiofesivala Nejca Jemca.
Tukaj je nov pogovorni format, ki je hkrati rubrika, podkast in samostojna kratka portretna oddaja: ŽENSKA. V ospredje postavlja ženske – take, ki navdihujejo; z znanjem in svojo zgodbo. V oddajah se zvrstijo ženske, o katerih ste ali boste gotovo še veliko slišali. V ospredje postavljamo ženske znanstvenice kot tudi druge, ki s svoj izobrazbo, znanjem, lastnostmi, dosežki, vizijami, potjo, delom ali osebno zgodbo bistveno izstopajo ter pripomorejo k boljši družbi in boljšim posameznikom. Spomnimo med drugim, da je TV Slovenija pred kratkim podpisala zavezo 50 – 50 o sodelovanju na področju enakosti spolov. Z Žensko sledimo tudi tem smernicam in vas vabimo, da ženska energija navdihne tudi vas! Oddaja je premierno na sporedu v živo vsak ponedeljek po 9.00 uri v Dobro jutro na TV SLO 1, predvaja se tudi kot samostojna oddaja v različni terminih. Ženske lahko poiščete tudi v podkastih. Vabljeni v žensko družbo! Oddajo pripravlja in vodi dr. Ana Tavčar.
Tukaj je nov pogovorni format, ki je hkrati rubrika, podkast in samostojna kratka portretna oddaja: ŽENSKA. V ospredje postavlja ženske – take, ki navdihujejo; z znanjem in svojo zgodbo. V oddajah se zvrstijo ženske, o katerih ste ali boste gotovo še veliko slišali. V ospredje postavljamo ženske znanstvenice kot tudi druge, ki s svoj izobrazbo, znanjem, lastnostmi, dosežki, vizijami, potjo, delom ali osebno zgodbo bistveno izstopajo ter pripomorejo k boljši družbi in boljšim posameznikom. Spomnimo med drugim, da je TV Slovenija pred kratkim podpisala zavezo 50 – 50 o sodelovanju na področju enakosti spolov. Z Žensko sledimo tudi tem smernicam in vas vabimo, da ženska energija navdihne tudi vas! Oddaja je premierno na sporedu v živo vsak ponedeljek po 9.00 uri v Dobro jutro na TV SLO 1, predvaja se tudi kot samostojna oddaja v različni terminih. Ženske lahko poiščete tudi v podkastih. Vabljeni v žensko družbo! Oddajo pripravlja in vodi dr. Ana Tavčar.
Pri ustvarjanju avdia imamo ves čas omejitve. Najprej finance. Zatem denar. Pa seveda evri. Omejitve so dejstvo. Niso pa vse ovire nepremagljive. Veliko si jih postavljamo tudi sami. Včasih se ukalupljamo brez premisleka, tudi po nepotrebnem. Kaj če težav, realnih in tistih, ki jih ustvarjamo sami, ne bi bilo? Kakšen radio bi ustvarjali, kakšne podkaste ponujali, kakšne formate izumljali? Boris Kokalj debatira s poslušalci.
Pri ustvarjanju avdia imamo ves čas omejitve. Najprej finance. Zatem denar. Pa seveda evri. Omejitve so dejstvo. Niso pa vse ovire nepremagljive. Veliko si jih postavljamo tudi sami. Včasih se ukalupljamo brez premisleka, tudi po nepotrebnem. Kaj če težav, realnih in tistih, ki jih ustvarjamo sami, ne bi bilo? Kakšen radio bi ustvarjali, kakšne podkaste ponujali, kakšne formate izumljali? Boris Kokalj debatira s poslušalci.
V tokratni oddaji NaGlas o drugi plati življenja in prilagajanja albanskih otrok in mladostnikov slovenskemu družbenemu in kulturnemu okolju. O tem bo govorila Flurina Ametaj, predsednica Kulturnega društva AKD LIRIA iz Velenja, ki si že vrsto let prizadeva za uspešno vključevanje albanskih priseljencev v slovensko družbo. Kdo sploh govori pravilno bosanščino? Odgovore so ponudili ob predstavitvi Slovarja bosanskega jezika, ki sta se je udeležila tudi slovenska ministrica za kulturo Asta Vrečko in sarajevski župan Samir Avdić.
V tokratni oddaji NaGlas o drugi plati življenja in prilagajanja albanskih otrok in mladostnikov slovenskemu družbenemu in kulturnemu okolju. O tem bo govorila Flurina Ametaj, predsednica Kulturnega društva AKD LIRIA iz Velenja, ki si že vrsto let prizadeva za uspešno vključevanje albanskih priseljencev v slovensko družbo. Kdo sploh govori pravilno bosanščino? Odgovore so ponudili ob predstavitvi Slovarja bosanskega jezika, ki sta se je udeležila tudi slovenska ministrica za kulturo Asta Vrečko in sarajevski župan Samir Avdić.
Moj otrok ne ve, kaj je radio. Vam zveni znano? Moj ga ne posluša, je pa ves čas na telefonu, potrdi tudi marsikateri radijski urednik. S čim se radio lahko kosa ali brani pred digitalno poplavo vsebin? Inovacije, digitalna transformacija, tekma z velikimi platformami, kreativnost, iskanje mladih talentov za avdio ali iskanje radia v avtu: kaj od tega je največji izziv za radio, za javni radio, kaj za EBU, za radijske urednike in kaj za ustvarjalce? Nastopi Edita Kudláčová, vodja za radio pri EBU, Evropski zvezi za radiodifuzijo, v pogovoru z Urško Sobočan Ivanovič; izvrstna priložnost za čvrsto debato o radiu. JEZIK: angleščina.
Moj otrok ne ve, kaj je radio. Vam zveni znano? Moj ga ne posluša, je pa ves čas na telefonu, potrdi tudi marsikateri radijski urednik. S čim se radio lahko kosa ali brani pred digitalno poplavo vsebin? Inovacije, digitalna transformacija, tekma z velikimi platformami, kreativnost, iskanje mladih talentov za avdio ali iskanje radia v avtu: kaj od tega je največji izziv za radio, za javni radio, kaj za EBU, za radijske urednike in kaj za ustvarjalce? Nastopi Edita Kudláčová, vodja za radio pri EBU, Evropski zvezi za radiodifuzijo, v pogovoru z Urško Sobočan Ivanovič; izvrstna priložnost za čvrsto debato o radiu. JEZIK: angleščina.
»Predolgo smo si zatiskali oči, da je v našem akademskem okolju vse v redu. Mislili smo, da sta trud in trdo delo dovolj, a če pogledamo podatke, vidimo, da smo od enakosti še daleč,« je ob dnevi enakosti spolov na ljubljanski Filozofski fakulteti povedala prof. dr. Milica Antić Gaber, sociologinja, ki je svojo pot in akademsko kariero posvetila študijam spola. Zakaj imamo več zaslužnih profesorjev kot profesoric, zakaj so moški kolegi še vedno več plačani za isto mesto in kje ostala prikrita diskriminacija spola v akademskem prostoru?
»Predolgo smo si zatiskali oči, da je v našem akademskem okolju vse v redu. Mislili smo, da sta trud in trdo delo dovolj, a če pogledamo podatke, vidimo, da smo od enakosti še daleč,« je ob dnevi enakosti spolov na ljubljanski Filozofski fakulteti povedala prof. dr. Milica Antić Gaber, sociologinja, ki je svojo pot in akademsko kariero posvetila študijam spola. Zakaj imamo več zaslužnih profesorjev kot profesoric, zakaj so moški kolegi še vedno več plačani za isto mesto in kje ostala prikrita diskriminacija spola v akademskem prostoru?
Jerica ni doktorica znanosti. Je doktorica življenja. Natančneje, borbe za življenje sina Mihe. Talentiran nogometaš, ki so mu napovedovali svetovno kariero, zaradi prometne nesreče čez noč ostane v komi. Zdravniki napovedo, da ni upanja. Mama pa ne obupa, dneve in noči prebedi ob njem, raziskuje, vztraja, se bori – dokler se Miha na novo ne rodi. Zgodba o nadnaravni ženski moči, upanju in neskončni ljubezni.
Jerica ni doktorica znanosti. Je doktorica življenja. Natančneje, borbe za življenje sina Mihe. Talentiran nogometaš, ki so mu napovedovali svetovno kariero, zaradi prometne nesreče čez noč ostane v komi. Zdravniki napovedo, da ni upanja. Mama pa ne obupa, dneve in noči prebedi ob njem, raziskuje, vztraja, se bori – dokler se Miha na novo ne rodi. Zgodba o nadnaravni ženski moči, upanju in neskončni ljubezni.
Vpogled v zakulisje ustvarjanja radijskega programa, debate o prihodnosti radia in avdia ter več kot 100 nastopajočih, ki tako ali drugače sodelujejo pri ustvarjanju zvočnih vsebin. Vse to bo v ponedeljek v 30 urah programa na štirih prizoriščih ljubljanske Cukrarne ponudil Avdiofestival Radia Slovenija.
Vpogled v zakulisje ustvarjanja radijskega programa, debate o prihodnosti radia in avdia ter več kot 100 nastopajočih, ki tako ali drugače sodelujejo pri ustvarjanju zvočnih vsebin. Vse to bo v ponedeljek v 30 urah programa na štirih prizoriščih ljubljanske Cukrarne ponudil Avdiofestival Radia Slovenija.
Nekaj medijev je v zadnjih letih ukinilo profile na družbenih omrežjih, večina še naprej vztraja in pri tem različno (uspešno) nagovarja svoja občinstva. Nekateri so pravi korporativni vplivneži, ne manjka zabavnih kanalov, številni se trudijo z informiranjem, zaznati je tudi "cringe" trenutke. Zakaj naj mediji, predvsem s ponudbo avdia, še vztrajajo na družbenih omrežjih in kako? Predstavitev slovenskih praks in debata z vprašanji občinstva. Ana Skrt (Prvi) z gosti: Beti Burger (Delo), Blaž Maljevac (Radio Koper), Lucija Vrankar (Radio Frajer) in Lucija Marko (N1 Slovenija).
Nekaj medijev je v zadnjih letih ukinilo profile na družbenih omrežjih, večina še naprej vztraja in pri tem različno (uspešno) nagovarja svoja občinstva. Nekateri so pravi korporativni vplivneži, ne manjka zabavnih kanalov, številni se trudijo z informiranjem, zaznati je tudi "cringe" trenutke. Zakaj naj mediji, predvsem s ponudbo avdia, še vztrajajo na družbenih omrežjih in kako? Predstavitev slovenskih praks in debata z vprašanji občinstva. Ana Skrt (Prvi) z gosti: Beti Burger (Delo), Blaž Maljevac (Radio Koper), Lucija Vrankar (Radio Frajer) in Lucija Marko (N1 Slovenija).
Dr. Špela Miroševič je doktorica znanosti, raziskovalka in mama – mama sina z redko gensko motnjo in prav njemu posveča svoje delo in življenje: odkrila je zdravilo zanj. S tem pa še za mnoge družine po vsem svetu, ki se bojujejo s podobno usodo. Prav zato nas je navdihnila, tako kot tudi urednica in publicistka Sabina Obolnar, ki že leta ureja najbolj brano žensko revijo, ta pa med drugim podeljuje naziv Ona365, ki ga je nedavno prejela tudi dr. Miroševič.
Dr. Špela Miroševič je doktorica znanosti, raziskovalka in mama – mama sina z redko gensko motnjo in prav njemu posveča svoje delo in življenje: odkrila je zdravilo zanj. S tem pa še za mnoge družine po vsem svetu, ki se bojujejo s podobno usodo. Prav zato nas je navdihnila, tako kot tudi urednica in publicistka Sabina Obolnar, ki že leta ureja najbolj brano žensko revijo, ta pa med drugim podeljuje naziv Ona365, ki ga je nedavno prejela tudi dr. Miroševič.
Pri ustvarjanju avdia imamo ves čas omejitve. Najprej finance. Zatem denar. Pa seveda evri. Omejitve so dejstvo. Niso pa vse ovire nepremagljive. Veliko si jih postavljamo tudi sami. Včasih se ukalupljamo brez premisleka, tudi po nepotrebnem. Kaj če težav, realnih in tistih, ki jih ustvarjamo sami, ne bi bilo? Kakšen radio bi ustvarjali, kakšne podkaste ponujali, kakšne formate izumljali? Debata brez realnih omejitev. Za navdih ustvarjalcem in poslušalcem. Miha Šalehar (podkast Mihilizem), Boris Kokalj (Kokosy, Val 202), Marko Bratuš (Slovensko mladinsko gledališče) in Anja H. Ramšak (Radio 1) z voditeljico podkasta Rožnata dolina Katjo Stojnić.
Pri ustvarjanju avdia imamo ves čas omejitve. Najprej finance. Zatem denar. Pa seveda evri. Omejitve so dejstvo. Niso pa vse ovire nepremagljive. Veliko si jih postavljamo tudi sami. Včasih se ukalupljamo brez premisleka, tudi po nepotrebnem. Kaj če težav, realnih in tistih, ki jih ustvarjamo sami, ne bi bilo? Kakšen radio bi ustvarjali, kakšne podkaste ponujali, kakšne formate izumljali? Debata brez realnih omejitev. Za navdih ustvarjalcem in poslušalcem. Miha Šalehar (podkast Mihilizem), Boris Kokalj (Kokosy, Val 202), Marko Bratuš (Slovensko mladinsko gledališče) in Anja H. Ramšak (Radio 1) z voditeljico podkasta Rožnata dolina Katjo Stojnić.
Niz sodobnih glasbenih del zadnjih dveh desetletij po izboru dr. Gregorja Pompeta.
Niz sodobnih glasbenih del zadnjih dveh desetletij po izboru dr. Gregorja Pompeta.
Prihaja novi pogovorni format, ki bo hkrati rubrika, podkast in samostojna kratka portretna oddaja: ŽENSKA. V ospredje postavlja ženske – take, ki navdihujejo; z znanjem in svojo zgodbo. V oddajah se bodo tako zvrstile ženske, o katerih ste ali boste gotovo še veliko slišali. V ospredje postavljamo ženske znanstvenice kot tudi druge, ki s svoj izobrazbo, znanjem, lastnostmi, dosežki, vizijami, potjo, delom ali osebno zgodbo bistveno izstopajo ter pripomorejo k boljši družbi in boljšim posameznikom. Spomnimo med drugim, da je TV Slovenija pred kratkim podpisala zavezo 50 – 50 o sodelovanju na področju enakosti spolov. Z Žensko sledimo tudi tem smernicam in vas vabimo, da ženska energija navdihne tudi vas! Oddaja bo premierno na sporedu v živo vsak ponedeljek po 9.00 uri v Dobro jutro na TVSLO1, predvajala pa se bo tudi kot samostojna oddaja v različni terminih. Ženske pa boste lahko poiskali tudi v podkastih. Vabljeni v žensko družbo! Oddajo pripravlja in vodi dr. Ana Tavčar.
Prihaja novi pogovorni format, ki bo hkrati rubrika, podkast in samostojna kratka portretna oddaja: ŽENSKA. V ospredje postavlja ženske – take, ki navdihujejo; z znanjem in svojo zgodbo. V oddajah se bodo tako zvrstile ženske, o katerih ste ali boste gotovo še veliko slišali. V ospredje postavljamo ženske znanstvenice kot tudi druge, ki s svoj izobrazbo, znanjem, lastnostmi, dosežki, vizijami, potjo, delom ali osebno zgodbo bistveno izstopajo ter pripomorejo k boljši družbi in boljšim posameznikom. Spomnimo med drugim, da je TV Slovenija pred kratkim podpisala zavezo 50 – 50 o sodelovanju na področju enakosti spolov. Z Žensko sledimo tudi tem smernicam in vas vabimo, da ženska energija navdihne tudi vas! Oddaja bo premierno na sporedu v živo vsak ponedeljek po 9.00 uri v Dobro jutro na TVSLO1, predvajala pa se bo tudi kot samostojna oddaja v različni terminih. Ženske pa boste lahko poiskali tudi v podkastih. Vabljeni v žensko družbo! Oddajo pripravlja in vodi dr. Ana Tavčar.
Predsednica združenja ONAVE, združenja, ki promovira ženske z znanjem in skrbi za večjo zastopanost žensk v medijih. Zakaj je prav žensk v medijih še vedno bistveno manj kot moških? Kje se jim godijo krivice in zakaj? Kaj kot družba lahko storimo, da bo »pozabljena polovica« vse prej kot pozabljena? Z zgodovinarko in strokovnjakinjo ponujamo pomenljive teze in rešitve – za še več žensk v medijih in na vodilnih položajih.
Predsednica združenja ONAVE, združenja, ki promovira ženske z znanjem in skrbi za večjo zastopanost žensk v medijih. Zakaj je prav žensk v medijih še vedno bistveno manj kot moških? Kje se jim godijo krivice in zakaj? Kaj kot družba lahko storimo, da bo »pozabljena polovica« vse prej kot pozabljena? Z zgodovinarko in strokovnjakinjo ponujamo pomenljive teze in rešitve – za še več žensk v medijih in na vodilnih položajih.
Izr. Prof. Dr. Nataša Tul Mandić, specialistka ginekologije in porodništva ter terapevtka medicinske hipnoze – zdravnica, ki je v Slovenijo pripeljala nuhalno svetlino, tista, ki se neumorno bori za mame in novorojenčke in svoj poklic in poslanstvo opravlja 24/7. Z nami bo delila svoje bogate izkušnje pri obravnavi nosečnic, raziskovalne dosežke, misli o aktualnih temah kot je neplodnost, delu v porodnišnici in dobrodelnemu društvu Slojenčki.
Izr. Prof. Dr. Nataša Tul Mandić, specialistka ginekologije in porodništva ter terapevtka medicinske hipnoze – zdravnica, ki je v Slovenijo pripeljala nuhalno svetlino, tista, ki se neumorno bori za mame in novorojenčke in svoj poklic in poslanstvo opravlja 24/7. Z nami bo delila svoje bogate izkušnje pri obravnavi nosečnic, raziskovalne dosežke, misli o aktualnih temah kot je neplodnost, delu v porodnišnici in dobrodelnemu društvu Slojenčki.
Elegantna, lepa, ženstvena in nad 50 – to je Lilijana Kastelic, ki ima na Instagramu več kot 120 tisoč sledilcev, skoraj največ v državi. Kaj je njen recept? In kdo je Lilijana razen tega, da je arhitektka in modna navdušenka. Njena pretresljiva osebna zgodba nas je pustila brez besed.
Elegantna, lepa, ženstvena in nad 50 – to je Lilijana Kastelic, ki ima na Instagramu več kot 120 tisoč sledilcev, skoraj največ v državi. Kaj je njen recept? In kdo je Lilijana razen tega, da je arhitektka in modna navdušenka. Njena pretresljiva osebna zgodba nas je pustila brez besed.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Rotavirusi povzročajo hude prebavne težave, zlasti pri otrocih. Kako prepoznati okužbo? Kako ukrepati? Kdaj je potrebna bolnišnična oskrba? Kako lahko s cepljenjem zaščitimo najmlajše pred najpogostejšimi rotavirusi? V oddaji gostimo pediatra Denisa Baša.
Rotavirusi povzročajo hude prebavne težave, zlasti pri otrocih. Kako prepoznati okužbo? Kako ukrepati? Kdaj je potrebna bolnišnična oskrba? Kako lahko s cepljenjem zaščitimo najmlajše pred najpogostejšimi rotavirusi? V oddaji gostimo pediatra Denisa Baša.
Kaj radiu prinašajo nove in nove krize po svetu, kaj medijske spremembe in drugačne poslušalske navade ter (ne)zaupanje v novinarstvo in medije? Kako relevantne so avdio vsebine javnega radia med platformami tehnoloških velikanov na pametnih napravah in v avtomobilih ter med produkti umetne inteligence? Ali je radio samo še iglica v kupu digitalnega sena? Ali prava vrednost radia pride do izraza le še ob naravnih katastrofah, električnih mrkih in vojnah? Bo javne medije rešilo kakovostno novinarstvo, zaupanje javnosti ali dogovorjena poroka z algoritmi in digitalnimi platformami? Izzivov radiu ne bo z manjkalo, mu bo zmanjkalo sape? O tem z izjemno sogovornico Cillo Benkö, generalno direktorico švedskega javnega radia (Sveriges Radio), podpredsednico EBU, izrazito zagovornico kakovostnih javnih medijev in novinarstva, upamo si zapisati, da tudi eno najvplivnejših medijskih osebnosti v Evropi. Švedski radio velja za primer javnega medija, ki se izjemno uspešno prilagaja digitalni eri – z novimi platformami, naprednimi tehnologijami in inovacijami, predvsem pa s prilagajanjem spremenjenim navadam uporabnikov so radio utrdili kot vitalen medij, ki v rojstni deželi Spotifyja in v Evropi uživa zelo visoko zaupanje. Cilla Benkö Sveriges Radio vodi od leta 2012. Z njo se pogovarja Mirko Štular, direktor Radia Slovenija.
Kaj radiu prinašajo nove in nove krize po svetu, kaj medijske spremembe in drugačne poslušalske navade ter (ne)zaupanje v novinarstvo in medije? Kako relevantne so avdio vsebine javnega radia med platformami tehnoloških velikanov na pametnih napravah in v avtomobilih ter med produkti umetne inteligence? Ali je radio samo še iglica v kupu digitalnega sena? Ali prava vrednost radia pride do izraza le še ob naravnih katastrofah, električnih mrkih in vojnah? Bo javne medije rešilo kakovostno novinarstvo, zaupanje javnosti ali dogovorjena poroka z algoritmi in digitalnimi platformami? Izzivov radiu ne bo z manjkalo, mu bo zmanjkalo sape? O tem z izjemno sogovornico Cillo Benkö, generalno direktorico švedskega javnega radia (Sveriges Radio), podpredsednico EBU, izrazito zagovornico kakovostnih javnih medijev in novinarstva, upamo si zapisati, da tudi eno najvplivnejših medijskih osebnosti v Evropi. Švedski radio velja za primer javnega medija, ki se izjemno uspešno prilagaja digitalni eri – z novimi platformami, naprednimi tehnologijami in inovacijami, predvsem pa s prilagajanjem spremenjenim navadam uporabnikov so radio utrdili kot vitalen medij, ki v rojstni deželi Spotifyja in v Evropi uživa zelo visoko zaupanje. Cilla Benkö Sveriges Radio vodi od leta 2012. Z njo se pogovarja Mirko Štular, direktor Radia Slovenija.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Poletje vabi h gibanju, a kako se varno rekreirati ob visokih temperaturah in kako uživati v gibanju, kadar je mrzlo? Odgovore iščemo s prim. mag. Matjažem Turelom, specialistom interne medicine in pulmologije, ki spremlja športnike na številnih mednarodnih tekmovanjih, ter z Mirom Kregarjem, pionirjem triatlona v Sloveniji.
Poletje vabi h gibanju, a kako se varno rekreirati ob visokih temperaturah in kako uživati v gibanju, kadar je mrzlo? Odgovore iščemo s prim. mag. Matjažem Turelom, specialistom interne medicine in pulmologije, ki spremlja športnike na številnih mednarodnih tekmovanjih, ter z Mirom Kregarjem, pionirjem triatlona v Sloveniji.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Darovanje organov je plemenito in prostovoljno dejanje, s katerim lahko po smrti nekomu omogočimo zdravo življenje. Kako postati darovalec organov? Kdo lahko daruje organ in kako poteka postopek? Zakaj je pomembno razmisliti o tej plemeniti odločitvi? V oddaji gostimo Sonjo Kolenc, mamo dečka, ki je nedavno pri šestih mesecih prejel novo srce, prof. dr. Juša Kšelo, kardiovaskularnega kirurga, ki je vodil ta izjemno zahtevni poseg, in dr. Andreja Gadžijeva, direktorja zavoda Slovenija-Transplant.
Darovanje organov je plemenito in prostovoljno dejanje, s katerim lahko po smrti nekomu omogočimo zdravo življenje. Kako postati darovalec organov? Kdo lahko daruje organ in kako poteka postopek? Zakaj je pomembno razmisliti o tej plemeniti odločitvi? V oddaji gostimo Sonjo Kolenc, mamo dečka, ki je nedavno pri šestih mesecih prejel novo srce, prof. dr. Juša Kšelo, kardiovaskularnega kirurga, ki je vodil ta izjemno zahtevni poseg, in dr. Andreja Gadžijeva, direktorja zavoda Slovenija-Transplant.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Sladkor je naravni vir energije, vendar ob čezmernem uživanju lahko povzroči težave. Danes v prehrani pogosto uživamo preveč dodanih sladkorjev, ki se skrivajo v različnih predelanih živilih. Kako vplivajo na naše zdravje in kako najti ravnovesje v prehrani? O tem se voditelj David Zupančič pogovarja z dr. Tadejem Battelinom s Pediatrične klinike UKC Ljubljana ter Tino Prevc, mag. inž. prehrane z Biotehniške fakultete v Ljubljani. V rubriki Prva pomoč pa z Vito Peserl, iz Zveze študentov medicine, projekta Za življenje! Ljubljana o tem, kako lahko pomagamo bolniku s sladkorno boleznijo, če ima znižano koncentracijo glukoze v krvi.
Sladkor je naravni vir energije, vendar ob čezmernem uživanju lahko povzroči težave. Danes v prehrani pogosto uživamo preveč dodanih sladkorjev, ki se skrivajo v različnih predelanih živilih. Kako vplivajo na naše zdravje in kako najti ravnovesje v prehrani? O tem se voditelj David Zupančič pogovarja z dr. Tadejem Battelinom s Pediatrične klinike UKC Ljubljana ter Tino Prevc, mag. inž. prehrane z Biotehniške fakultete v Ljubljani. V rubriki Prva pomoč pa z Vito Peserl, iz Zveze študentov medicine, projekta Za življenje! Ljubljana o tem, kako lahko pomagamo bolniku s sladkorno boleznijo, če ima znižano koncentracijo glukoze v krvi.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Poletno sonce prinaša tudi tveganja za kožo. Dolgotrajna izpostavljenost lahko povzroči pospešeno staranje, pigmentne spremembe, povečano tveganje za nastanek kožnega raka. Redno samopregledovanje in zaščita sta ključ do zdrave kože. O tem se voditelj David Zupančič pogovarja z dermatologinjo dr. Mirjam Rogl Butina, svojo izkušnjo po prebolelem raku kože pa predstavlja Anja Matušin iz Nacionalnega društva bolnikov z melanomom. V rubriki Prva pomoč Aljoša Korošec iz Zveze študentov medicine Slovenije, projekta Za življenje! Ljubljana svetuje, kako ukrepati ob sončarici.
Poletno sonce prinaša tudi tveganja za kožo. Dolgotrajna izpostavljenost lahko povzroči pospešeno staranje, pigmentne spremembe, povečano tveganje za nastanek kožnega raka. Redno samopregledovanje in zaščita sta ključ do zdrave kože. O tem se voditelj David Zupančič pogovarja z dermatologinjo dr. Mirjam Rogl Butina, svojo izkušnjo po prebolelem raku kože pa predstavlja Anja Matušin iz Nacionalnega društva bolnikov z melanomom. V rubriki Prva pomoč Aljoša Korošec iz Zveze študentov medicine Slovenije, projekta Za življenje! Ljubljana svetuje, kako ukrepati ob sončarici.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Čudežne tablete za več energije, zdravje in dolgo življenje, hitrejše hujšanje – obljubljajo nam jih povsod! Toda ali res delujejo? Kdaj lahko škodijo? Jih sploh potrebujemo? Gostja je dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kako so zlorabili njeno ime za prodajo prehranskih dopolnil, pa opisuje Ana Maria Mitić, ki jo na naši televiziji lahko gledamo kot voditeljico zabavne oddaje Besedolov. V rubriki Prva pomoč študent medicine Jakob Šarc iz projekta Za življenje! Ljubljana Zveze študentov medicine predstavi, kako ukrepati ob zastrupitvi s hrano ali pijačo oziroma če zaužijemo kaj škodljivega.
Čudežne tablete za več energije, zdravje in dolgo življenje, hitrejše hujšanje – obljubljajo nam jih povsod! Toda ali res delujejo? Kdaj lahko škodijo? Jih sploh potrebujemo? Gostja je dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kako so zlorabili njeno ime za prodajo prehranskih dopolnil, pa opisuje Ana Maria Mitić, ki jo na naši televiziji lahko gledamo kot voditeljico zabavne oddaje Besedolov. V rubriki Prva pomoč študent medicine Jakob Šarc iz projekta Za življenje! Ljubljana Zveze študentov medicine predstavi, kako ukrepati ob zastrupitvi s hrano ali pijačo oziroma če zaužijemo kaj škodljivega.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
V današnji TV kliniki govorimo o zdravljenju z antibiotiki, kdaj je to priporočljivo in kdaj ne, pa tudi o pasteh čezmerne ali napačne uporabe antibiotikov. Voditelj David Zupančič, dr. med., spec. infekt., v oddaji gosti prof. dr. Bojano Beović, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter doc. dr. Polono Maver Vodičar, dr. med., z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Farmacevt asist. dr. Matjaž Ravnikar s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani pa razloži, kaj je dobro imeti v domači lekarni ob blagih znakih okužbe.
V današnji TV kliniki govorimo o zdravljenju z antibiotiki, kdaj je to priporočljivo in kdaj ne, pa tudi o pasteh čezmerne ali napačne uporabe antibiotikov. Voditelj David Zupančič, dr. med., spec. infekt., v oddaji gosti prof. dr. Bojano Beović, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter doc. dr. Polono Maver Vodičar, dr. med., z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Farmacevt asist. dr. Matjaž Ravnikar s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani pa razloži, kaj je dobro imeti v domači lekarni ob blagih znakih okužbe.
Lahko piše besedila, ustvarja slike, fotografije in videoposnetke. Lahko posnema glas, prehaja med jeziki in se poigrava z glasbenimi in literarnimi žanri. Preišče lahko velikanske količine podatkov. Hitreje kot kdorkoli. Brez spanja, dopustov in pomislekov. Resnica je zanjo samobeseda. Med milijoni drugih. V današnjem Studiu ob 17.00 objavljamo razpravo, ki je nastala na Avdiofestivalu Radia Slovenija in se je spraševala, kako bo umetna inteligenca predrugačila novinarstvo in medije, kakšna bo njena vloga v uredništvih prihodnosti. O tem sta skupaj z gosti razmišljali novinarki Radia Slovenija Nina Slaček in Maja Ratej.
Lahko piše besedila, ustvarja slike, fotografije in videoposnetke. Lahko posnema glas, prehaja med jeziki in se poigrava z glasbenimi in literarnimi žanri. Preišče lahko velikanske količine podatkov. Hitreje kot kdorkoli. Brez spanja, dopustov in pomislekov. Resnica je zanjo samobeseda. Med milijoni drugih. V današnjem Studiu ob 17.00 objavljamo razpravo, ki je nastala na Avdiofestivalu Radia Slovenija in se je spraševala, kako bo umetna inteligenca predrugačila novinarstvo in medije, kakšna bo njena vloga v uredništvih prihodnosti. O tem sta skupaj z gosti razmišljali novinarki Radia Slovenija Nina Slaček in Maja Ratej.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Ste pogosto utrujeni, brez energije? Morda vam primanjkuje železa! Skoraj vsako tretjo žensko prizadene pomanjkanje železa, v Evropi pa ima s tem težave tudi do 77 % nosečnic in polovica otrok. Kako pomanjkanje železa vpliva na naše zdravje? S katero hrano ga pridobimo? Odgovore na ta vprašanja iščemo s prof. dr. Ireno Preložnik Zupan, dr. med., hematologinjo iz UKC Ljubljana, in prof. dr. Natašo Tul Mandić, dr. med., spec. ginekologije in porodništva. Vida Marčeta Tratar predstavlja svojo izkušnjo v nosečnosti, ko je zaradi hudega pomanjkanja železa pristala celo v bolnišnici, študent medicine Til Brežnik iz projekta Za življenje! Ljubljana Zveze študentov medicine, ki pripravlja brezplačne tečaje Prve pomoči, pa v oddaji prikaže, kako pomagati nekomu ob srčnem zastoju.
Ste pogosto utrujeni, brez energije? Morda vam primanjkuje železa! Skoraj vsako tretjo žensko prizadene pomanjkanje železa, v Evropi pa ima s tem težave tudi do 77 % nosečnic in polovica otrok. Kako pomanjkanje železa vpliva na naše zdravje? S katero hrano ga pridobimo? Odgovore na ta vprašanja iščemo s prof. dr. Ireno Preložnik Zupan, dr. med., hematologinjo iz UKC Ljubljana, in prof. dr. Natašo Tul Mandić, dr. med., spec. ginekologije in porodništva. Vida Marčeta Tratar predstavlja svojo izkušnjo v nosečnosti, ko je zaradi hudega pomanjkanja železa pristala celo v bolnišnici, študent medicine Til Brežnik iz projekta Za življenje! Ljubljana Zveze študentov medicine, ki pripravlja brezplačne tečaje Prve pomoči, pa v oddaji prikaže, kako pomagati nekomu ob srčnem zastoju.
Lahko piše besedila, ustvarja slike, fotografije in videoposnetke. Lahko posnema glas, prehaja med jeziki in se poigrava z glasbenimi in literarnimi žanri. Preišče lahko velikanske količine podatkov. Hitreje kot kdorkoli. Brez spanja, dopustov in pomislekov. Resnica je zanjo zgolj beseda. Med milijoni drugih. Kako bo umetna inteligenca predrugačila novinarstvo in medije, kakšna bo njena vloga v uredništvih prihodnosti? O pametnih orodjih, ki so že tu ali šele prihajajo, in tem, kako se bomo z njimi spreminjali mediji, bosta novinarki Radia Slovenija Nina Slaček in Maja Ratej razmišljali skupaj z gosti: mag. Petrom Čakšem, Inštitut za Medijske komunikacije Univerze v Mariboru, Matejem Praprotnikom, pomočnikom direktorja Radia Slovenija, Tomažem Čopom, izvršnim direktorjem za področje produkcije in glasbenih raziskav pri Infonet media, in Markom Grobelnikom z Instituta Jožef Stefan, predstavnikom Slovenije v številnih organizacijah (OECD, NATO, Svet Evrope) za področje umetne inteligence.
Lahko piše besedila, ustvarja slike, fotografije in videoposnetke. Lahko posnema glas, prehaja med jeziki in se poigrava z glasbenimi in literarnimi žanri. Preišče lahko velikanske količine podatkov. Hitreje kot kdorkoli. Brez spanja, dopustov in pomislekov. Resnica je zanjo zgolj beseda. Med milijoni drugih. Kako bo umetna inteligenca predrugačila novinarstvo in medije, kakšna bo njena vloga v uredništvih prihodnosti? O pametnih orodjih, ki so že tu ali šele prihajajo, in tem, kako se bomo z njimi spreminjali mediji, bosta novinarki Radia Slovenija Nina Slaček in Maja Ratej razmišljali skupaj z gosti: mag. Petrom Čakšem, Inštitut za Medijske komunikacije Univerze v Mariboru, Matejem Praprotnikom, pomočnikom direktorja Radia Slovenija, Tomažem Čopom, izvršnim direktorjem za področje produkcije in glasbenih raziskav pri Infonet media, in Markom Grobelnikom z Instituta Jožef Stefan, predstavnikom Slovenije v številnih organizacijah (OECD, NATO, Svet Evrope) za področje umetne inteligence.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
V današnji oddaji govorimo o čedalje pogostejši uporabi elektronskih cigaret med mladimi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ugotavljajo, da jih kadi že vsak tretji dijak oziroma dijakinja. Kako to vpliva na njihovo zdravje? David Zupančič, dr. med., spec. infektolog, tokrat gosti dr. Tomaža Čakša z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter Manco Kozlovič, predsednico Mladinske zveze Brez izgovora, organizacije, ki med drugim izobražuje in ozavešča mlade o zdravem načinu življenja. Pred skorajšnjim mednarodnim dnevom higiene rok pa s Sergejo Gregorčič, dr. med., spec. infekt., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja opozarjamo tudi na to, da je pravilna higiena rok pomembna za preprečevanje bolezni.
V današnji oddaji govorimo o čedalje pogostejši uporabi elektronskih cigaret med mladimi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ugotavljajo, da jih kadi že vsak tretji dijak oziroma dijakinja. Kako to vpliva na njihovo zdravje? David Zupančič, dr. med., spec. infektolog, tokrat gosti dr. Tomaža Čakša z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter Manco Kozlovič, predsednico Mladinske zveze Brez izgovora, organizacije, ki med drugim izobražuje in ozavešča mlade o zdravem načinu življenja. Pred skorajšnjim mednarodnim dnevom higiene rok pa s Sergejo Gregorčič, dr. med., spec. infekt., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja opozarjamo tudi na to, da je pravilna higiena rok pomembna za preprečevanje bolezni.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.