Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kako bo iranski napad na Izrael vplival na slovenska razmišljanja o tem, da bi priznali Palestino, zakaj je v Sloveniji toliko ruskih vohunov in zakaj Slovenci bolje opravljajo delo ruskih vohunov od samih ruskih vohunov, bo pojasnil Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade.
Kako bo iranski napad na Izrael vplival na slovenska razmišljanja o tem, da bi priznali Palestino, zakaj je v Sloveniji toliko ruskih vohunov in zakaj Slovenci bolje opravljajo delo ruskih vohunov od samih ruskih vohunov, bo pojasnil Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade.
Gostja Intervjuja je Svetlana Slapšak: doktorica znanosti, antropologinja, klasična filologinja, publicistka, aktivistka – seznam še zdaleč ni izčrpan. Predvsem pa je pokončna ženska, ki navdušuje s svojo držo, za koga trmoglavostjo in brezkompromisnostjo, obenem pa si neizogibno ustvarja tudi številne nasprotnike in celo sovražnike. Svetlana Slapšak je tudi izjemno plodovita avtorica, ki je napisala več kot sto strokovnih in leposlovnih knjig. V svoji zadnji z naslovom Moje mačkoljubne zgodbe govori o mačkah, ki so mnogo več kot samo njene večne sopotnice.
Gostja Intervjuja je Svetlana Slapšak: doktorica znanosti, antropologinja, klasična filologinja, publicistka, aktivistka – seznam še zdaleč ni izčrpan. Predvsem pa je pokončna ženska, ki navdušuje s svojo držo, za koga trmoglavostjo in brezkompromisnostjo, obenem pa si neizogibno ustvarja tudi številne nasprotnike in celo sovražnike. Svetlana Slapšak je tudi izjemno plodovita avtorica, ki je napisala več kot sto strokovnih in leposlovnih knjig. V svoji zadnji z naslovom Moje mačkoljubne zgodbe govori o mačkah, ki so mnogo več kot samo njene večne sopotnice.
Kaj je pravzaprav sreča, kakšen je recept zanjo in kako si jo prikličemo, bo v pogovoru z voditeljico Karin Sabadin poskušala odgovoriti antropologinja Vesna Vuk Godina.
Kaj je pravzaprav sreča, kakšen je recept zanjo in kako si jo prikličemo, bo v pogovoru z voditeljico Karin Sabadin poskušala odgovoriti antropologinja Vesna Vuk Godina.
Tokrat bo oddaja Profil v znamenju historičnega jezikoslovja, natančneje, v znamenju starih indoevropskih jezikov, tudi takih, ki so že davno izumrli, a je vedenje o njih bistveno za razumevanje skupnih jezikovnih korenin precejšnjega dela človeštva. O tem veliko ve gost oddaje, dr. Luka Repanšek, docent na Katedri za indoevropsko primerjalno jezikoslovje Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Repanšek je eden naših najvidnejših indoevropeistov, izjemen znanstvenik mlajše generacije, ki preučuje predvsem stare indo-iranske, keltske in germanske jezike. Za svoj doktorat o keltskih prežitkih v slovenskih zemljepisnih imenih je prejel leta 2015 nagrado za najboljši doktorat na svetu na področju indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. Pionirsko delo je opravil kot avtor izjemno obsežnega Učbenika klasičnega sanskrta, ki je prvo tovrstno delo v slovenščini in poklon več kot stoletje dolgi indološki tradiciji na Slovenskem. Dr. Repanšek se posveča tudi gledališču. Zanimanje za stare indijske jezike in književnost posreduje širši javnosti kot vodja staroindijske gledališke skupine, v kateri deluje kot prevajalec, režiser in igralec. Poleg primerjalnega jezikoslovja je njegova velika ljubezen glasba, ki se ji je v mladosti intenzivno posvečal z igranjem klavirja. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.
Tokrat bo oddaja Profil v znamenju historičnega jezikoslovja, natančneje, v znamenju starih indoevropskih jezikov, tudi takih, ki so že davno izumrli, a je vedenje o njih bistveno za razumevanje skupnih jezikovnih korenin precejšnjega dela človeštva. O tem veliko ve gost oddaje, dr. Luka Repanšek, docent na Katedri za indoevropsko primerjalno jezikoslovje Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Repanšek je eden naših najvidnejših indoevropeistov, izjemen znanstvenik mlajše generacije, ki preučuje predvsem stare indo-iranske, keltske in germanske jezike. Za svoj doktorat o keltskih prežitkih v slovenskih zemljepisnih imenih je prejel leta 2015 nagrado za najboljši doktorat na svetu na področju indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. Pionirsko delo je opravil kot avtor izjemno obsežnega Učbenika klasičnega sanskrta, ki je prvo tovrstno delo v slovenščini in poklon več kot stoletje dolgi indološki tradiciji na Slovenskem. Dr. Repanšek se posveča tudi gledališču. Zanimanje za stare indijske jezike in književnost posreduje širši javnosti kot vodja staroindijske gledališke skupine, v kateri deluje kot prevajalec, režiser in igralec. Poleg primerjalnega jezikoslovja je njegova velika ljubezen glasba, ki se ji je v mladosti intenzivno posvečal z igranjem klavirja. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.
Generacija Z na prihodnost gleda drugače. Mlade, stare med 18 in 30 let, najbolj obremenjujejo teme, kot so stanovanja, okolje in duševno zdravje – vse to pa v svetu, ki je vse globlje v konfliktu. Pred junijskimi evropskimi volitvami, ko bodo nekateri mladi svojo volilno pravico izkoristili prvič, se sprašujejo, ali jim bodo politiki znali prisluhniti. Nekateri imajo željo po sodelovanju, drugi čutijo apatijo in oddaljenost od Bruslja. Med njimi pa se poglablja tudi ideološka vrzel: mlade ženske po svetu postajajo vse bolj liberalne, mladi moški pa čedalje bolj konservativni. Gost voditeljice Vite Vlašič bo dr. Tomaž Deželan.
Generacija Z na prihodnost gleda drugače. Mlade, stare med 18 in 30 let, najbolj obremenjujejo teme, kot so stanovanja, okolje in duševno zdravje – vse to pa v svetu, ki je vse globlje v konfliktu. Pred junijskimi evropskimi volitvami, ko bodo nekateri mladi svojo volilno pravico izkoristili prvič, se sprašujejo, ali jim bodo politiki znali prisluhniti. Nekateri imajo željo po sodelovanju, drugi čutijo apatijo in oddaljenost od Bruslja. Med njimi pa se poglablja tudi ideološka vrzel: mlade ženske po svetu postajajo vse bolj liberalne, mladi moški pa čedalje bolj konservativni. Gost voditeljice Vite Vlašič bo dr. Tomaž Deželan.
Zakaj je imela Svoboda takšne težave pri iskanju kandidatov za evropske volitve, zakaj se čedalje več mladih moških obrača na desno, zakaj se je Janez Janša še vedno izogiba in ali bi prevzela vlado in Svobodo, če bi poročilo KPK-ja odneslo premierja Goloba, bo pojasnila predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Zakaj pravijo, da je lahko pri nas vsakdo psihoterapevt, kdo naj v Sloveniji izvaja psihoterapijo in koliko Slovencev jo potrebuje, pa bosta pojasnila dr. Andreja Mikuž, predstavnica Zbornice kliničnih psihologov, in Miran Možina, direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda Dunaj.
Zakaj je imela Svoboda takšne težave pri iskanju kandidatov za evropske volitve, zakaj se čedalje več mladih moških obrača na desno, zakaj se je Janez Janša še vedno izogiba in ali bi prevzela vlado in Svobodo, če bi poročilo KPK-ja odneslo premierja Goloba, bo pojasnila predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Zakaj pravijo, da je lahko pri nas vsakdo psihoterapevt, kdo naj v Sloveniji izvaja psihoterapijo in koliko Slovencev jo potrebuje, pa bosta pojasnila dr. Andreja Mikuž, predstavnica Zbornice kliničnih psihologov, in Miran Možina, direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda Dunaj.
Kako je nastajala politična detektivska fikcija, roman Kdo je ubil SEKS? Knjižni prvenec bo predstavil Andrej Capobianco, novi avtor političnih trilerjev na Slovenskem. Pogovor bo vodila Nina Jerman.
Kako je nastajala politična detektivska fikcija, roman Kdo je ubil SEKS? Knjižni prvenec bo predstavil Andrej Capobianco, novi avtor političnih trilerjev na Slovenskem. Pogovor bo vodila Nina Jerman.
Tokratna gostja oddaje Intervju je ponosna Slovenka Marija Ahačič Pollak, ki je že desetletja eden od stebrov slovenske identitete med našimi izseljenci v Kanadi. Ustanoviteljica zbora Plamen in avtorica radijske oddaje za kanadske Slovence je vsestransko dejavna vse od leta 1960, ko je za možem pobegnila iz takratne Jugoslavije. Podala se je v neznano in začela znova, pove Marija, ki je za seboj v Sloveniji pustila obetavno kariero pevke v Ansamblu Slavka Avsenika. V oddaji predstavljamo tudi izjemno lep glasbeni spot posnet na Jezerskem Tečejo, tečejo nitke življenja, ki je nastal na pobudo Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija in si ga lahko v celoti ogledate na tej povezavi: https://365.rtvslo.si/arhiv/koncerti-kulturno-umetniski-program/175020795 Voditelj: Jože Možina
Tokratna gostja oddaje Intervju je ponosna Slovenka Marija Ahačič Pollak, ki je že desetletja eden od stebrov slovenske identitete med našimi izseljenci v Kanadi. Ustanoviteljica zbora Plamen in avtorica radijske oddaje za kanadske Slovence je vsestransko dejavna vse od leta 1960, ko je za možem pobegnila iz takratne Jugoslavije. Podala se je v neznano in začela znova, pove Marija, ki je za seboj v Sloveniji pustila obetavno kariero pevke v Ansamblu Slavka Avsenika. V oddaji predstavljamo tudi izjemno lep glasbeni spot posnet na Jezerskem Tečejo, tečejo nitke življenja, ki je nastal na pobudo Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija in si ga lahko v celoti ogledate na tej povezavi: https://365.rtvslo.si/arhiv/koncerti-kulturno-umetniski-program/175020795 Voditelj: Jože Možina
Evangeličansko bogoslužje iz cerkvene občine Moravske Toplice.
Evangeličansko bogoslužje iz cerkvene občine Moravske Toplice.
Gosta oddaje sta zakonca Nina Osenar in Dejan Kontrec, ki bosta z voditeljico Bernardo Žarn delila svoje življenjske preizkušnje. Med drugim o tem, kako se dvigniti iz brezna in spet zadihati svetlobo in o tem, kako je lahko bolezen priložnost, ki ti da novih moči in utrdi partnerski odnos.
Gosta oddaje sta zakonca Nina Osenar in Dejan Kontrec, ki bosta z voditeljico Bernardo Žarn delila svoje življenjske preizkušnje. Med drugim o tem, kako se dvigniti iz brezna in spet zadihati svetlobo in o tem, kako je lahko bolezen priložnost, ki ti da novih moči in utrdi partnerski odnos.
V zadnjem obdobju smo na kolesarskih dirkah priča številnim padcem, ki se končajo s težjimi poškodbami. Ne izognejo se jim niti najboljši. Kaj je vzrok, kdo so krivci: vedno bolj tehnološko dovršena kolesa, kolesarji, ki se s sedemdeset in več kilometri na uro poganjajo po klancih navzdol, športni direktorji, ki iz zavetja avtomobilov še spodbujajo takšno divjanje, organizatorji, ki tekmujejo v tem, kdo bo postavil zahtevnejšo traso? Kako v tem spektaklu, ki ga v ozadju nedvomno poganja denar, v prihodnosti preprečiti ali vsaj zmanjšati število padcev in njihovih posledic. Nekaj odgovorov bosta v Dnevni sobi voditelju Tomažu Kovšci skušala ponuditi nekdanja vrhunska slovenska kolesarja Primož Čerin in Jani Brajkovič.
V zadnjem obdobju smo na kolesarskih dirkah priča številnim padcem, ki se končajo s težjimi poškodbami. Ne izognejo se jim niti najboljši. Kaj je vzrok, kdo so krivci: vedno bolj tehnološko dovršena kolesa, kolesarji, ki se s sedemdeset in več kilometri na uro poganjajo po klancih navzdol, športni direktorji, ki iz zavetja avtomobilov še spodbujajo takšno divjanje, organizatorji, ki tekmujejo v tem, kdo bo postavil zahtevnejšo traso? Kako v tem spektaklu, ki ga v ozadju nedvomno poganja denar, v prihodnosti preprečiti ali vsaj zmanjšati število padcev in njihovih posledic. Nekaj odgovorov bosta v Dnevni sobi voditelju Tomažu Kovšci skušala ponuditi nekdanja vrhunska slovenska kolesarja Primož Čerin in Jani Brajkovič.
Neposredni prenos molitve ob začetku praznovanja ramazanskega bajrama iz Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani.
Neposredni prenos molitve ob začetku praznovanja ramazanskega bajrama iz Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani.
Slovenci zelo radi hodimo v gore. Kar 400 tisoč ljudi se vsako leto redno odpravi tja. Kako pa je bilo v preteklosti? Kdo so bili tisti, ki so obiskovali naše vršace in kaj jih je tja vleklo, nam bo povedal zgodovinar, dr. Peter Mikša, z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, ki se med drugim ukvarja tudi z zgodovino planinstva. Z njim se bo pogovarjala novinarka in zgodovinarka Tatjana Markošek, ki v Uredništvu izobraževalnih oddaj pripravlja serijo (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine.
Slovenci zelo radi hodimo v gore. Kar 400 tisoč ljudi se vsako leto redno odpravi tja. Kako pa je bilo v preteklosti? Kdo so bili tisti, ki so obiskovali naše vršace in kaj jih je tja vleklo, nam bo povedal zgodovinar, dr. Peter Mikša, z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, ki se med drugim ukvarja tudi z zgodovino planinstva. Z njim se bo pogovarjala novinarka in zgodovinarka Tatjana Markošek, ki v Uredništvu izobraževalnih oddaj pripravlja serijo (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine.
Nedeljsko bogoslužje iz slovenskega narodnega svetišča Marija Pomagaj na Brezjah.
Nedeljsko bogoslužje iz slovenskega narodnega svetišča Marija Pomagaj na Brezjah.
Dvojčici Yebuah sta zelo dejavni na različnih področjih, povezujeta pa ju glasba in šport, ki sta jima predani že od otroštva. Rodili sta se pred petdesetimi leti (rojstni dan sta praznovali v teh dneh) mami Slovenki in očetu Gancu. Njuni družini sta zelo povezani, k temu pa najbolj prispevata prav sestri, ki se vsakodnevno slišita in sta druga drugi ves čas v oporo. O njunem življenjskem optimizmu se bo z njima pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Dvojčici Yebuah sta zelo dejavni na različnih področjih, povezujeta pa ju glasba in šport, ki sta jima predani že od otroštva. Rodili sta se pred petdesetimi leti (rojstni dan sta praznovali v teh dneh) mami Slovenki in očetu Gancu. Njuni družini sta zelo povezani, k temu pa najbolj prispevata prav sestri, ki se vsakodnevno slišita in sta druga drugi ves čas v oporo. O njunem življenjskem optimizmu se bo z njima pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Klinična psihologinja dr. Vita Štukovnik pojasnjuje vzroke za različne motnje spanja, ki pestijo več kot tretjino odraslih v Sloveniji. Tudi dramskega igralca Bojana Emeršiča, ki je v oddaji pojasnil svoje težave in pri strokovnjakinji poiskal nasvet. Oddajo vodi Karin Sabadin.
Klinična psihologinja dr. Vita Štukovnik pojasnjuje vzroke za različne motnje spanja, ki pestijo več kot tretjino odraslih v Sloveniji. Tudi dramskega igralca Bojana Emeršiča, ki je v oddaji pojasnil svoje težave in pri strokovnjakinji poiskal nasvet. Oddajo vodi Karin Sabadin.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Pred bližnjimi evropskimi volitvami predstavljamo delo Evropskega javnega tožilstva, ki preiskuje najhujša kazniva dejanja na škodo proračuna Evropske unije. Oškodovanje je ocenjeno na več kot 10 milijard evrov. Kako deluje ta institucija, ki je bila ustanovljena leta 2021, z gostoma: Jako Brezigarjem, ki v kolegiju evropskih javnih tožilcev zastopa Slovenijo, in Tanjo Eler Frank, ki je skupaj z Matejem Oštirjem delegirana evropska tožilka.
Pred bližnjimi evropskimi volitvami predstavljamo delo Evropskega javnega tožilstva, ki preiskuje najhujša kazniva dejanja na škodo proračuna Evropske unije. Oškodovanje je ocenjeno na več kot 10 milijard evrov. Kako deluje ta institucija, ki je bila ustanovljena leta 2021, z gostoma: Jako Brezigarjem, ki v kolegiju evropskih javnih tožilcev zastopa Slovenijo, in Tanjo Eler Frank, ki je skupaj z Matejem Oštirjem delegirana evropska tožilka.
Politično s Tanjo Gobec, avdio
Po aferi sodna stavba so se Socialni demokrati odločili za izredni volilni kongres, na katerem bodo izbrali novo vodstvo. Kandidati za naslednico Tanje Fajon so trije, Milan Brglez, Jani Prednik in Tadej Beočanin. Naši gostje bodo govorili o tem, kakšna je prihodnost stranke in njen odnos z drugima strankama v koaliciji.
Po aferi sodna stavba so se Socialni demokrati odločili za izredni volilni kongres, na katerem bodo izbrali novo vodstvo. Kandidati za naslednico Tanje Fajon so trije, Milan Brglez, Jani Prednik in Tadej Beočanin. Naši gostje bodo govorili o tem, kakšna je prihodnost stranke in njen odnos z drugima strankama v koaliciji.
Prva oddaja bo gledalca uvedla v svet animiranih filmov za odrasle. Svoje ustvarjanje bo predstavila gostja, Špela Čadež, naša najuspešnejša mednarodno uveljavljena ustvarjalka animiranega filma in tudi avtorica večkrat nagrajenega animiranega filma Steakhouse, ki bo premierno predvajan na Televiziji Slovenija.
Prva oddaja bo gledalca uvedla v svet animiranih filmov za odrasle. Svoje ustvarjanje bo predstavila gostja, Špela Čadež, naša najuspešnejša mednarodno uveljavljena ustvarjalka animiranega filma in tudi avtorica večkrat nagrajenega animiranega filma Steakhouse, ki bo premierno predvajan na Televiziji Slovenija.
V drugi epizodi podkasta Televizorka o ciklu filmov Pedra Almodóvarja, enega najvidnejših avtorjev sodobnega evropskega filma. Ni veliko režiserjev, ki bi jim uspelo ustvariti tako prepoznaven filmski univerzum, ta svet osvetljujemo z gostjo, Ano Jurc, novinarko in filmsko kritičarko.
V drugi epizodi podkasta Televizorka o ciklu filmov Pedra Almodóvarja, enega najvidnejših avtorjev sodobnega evropskega filma. Ni veliko režiserjev, ki bi jim uspelo ustvariti tako prepoznaven filmski univerzum, ta svet osvetljujemo z gostjo, Ano Jurc, novinarko in filmsko kritičarko.
Predvajali smo posnetek z Avdio festivala Radia Slovenija. Tokrat smo preizkusili vaje samoumirjanja, pluli po zvočni krajini iskanja notranjega ravnovesja in se pogovarjali o iskanju vsesplošne blaginje v stresnem vsakdanjiku. Skozi oddajo vas vodijo strokovnjaki, vi pa se boste čudili, kako malo je pravzaprav potrebno, da se zavemo trenutka in sebe v njem.
Predvajali smo posnetek z Avdio festivala Radia Slovenija. Tokrat smo preizkusili vaje samoumirjanja, pluli po zvočni krajini iskanja notranjega ravnovesja in se pogovarjali o iskanju vsesplošne blaginje v stresnem vsakdanjiku. Skozi oddajo vas vodijo strokovnjaki, vi pa se boste čudili, kako malo je pravzaprav potrebno, da se zavemo trenutka in sebe v njem.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne slišite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.
Glasba, ki jo le redkokdaj ali nikoli ne slišite v rednih glasbenih opremah. Še manj verjetno pa je, da jo boste slišali na drugih radijskih postajah.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Je iz Velenja in le malo vas ve, da je leta 1980 ustanovil skupino Šank Rock. Od strun je v osemdesetih prešel na tipke. Ustvarja glasbo, ki bo vedno sodobna in poslušljiva. Svojim glasbenim izletom daje vedno nova in nova imena, jim dodaja vizualna sporočila ter jih oblikuje v multimedijske predstave. Razgledan in izviren svetovljan slovenske elektronske glasbe je v pogovoru tudi duhovit. Gost oddaje je Stanislav Špegel.
Je iz Velenja in le malo vas ve, da je leta 1980 ustanovil skupino Šank Rock. Od strun je v osemdesetih prešel na tipke. Ustvarja glasbo, ki bo vedno sodobna in poslušljiva. Svojim glasbenim izletom daje vedno nova in nova imena, jim dodaja vizualna sporočila ter jih oblikuje v multimedijske predstave. Razgledan in izviren svetovljan slovenske elektronske glasbe je v pogovoru tudi duhovit. Gost oddaje je Stanislav Špegel.
Lahko piše besedila, ustvarja slike, fotografije in videoposnetke. Lahko posnema glas, prehaja med jeziki in se poigrava z glasbenimi in literarnimi žanri. Preišče lahko velikanske količine podatkov. Hitreje kot kdorkoli. Brez spanja, dopustov in pomislekov. Resnica je zanjo samobeseda. Med milijoni drugih. V današnjem Studiu ob 17.00 objavljamo razpravo, ki je nastala na Avdiofestivalu Radia Slovenija in se je spraševala, kako bo umetna inteligenca predrugačila novinarstvo in medije, kakšna bo njena vloga v uredništvih prihodnosti. O tem sta skupaj z gosti razmišljali novinarki Radia Slovenija Nina Slaček in Maja Ratej.
Lahko piše besedila, ustvarja slike, fotografije in videoposnetke. Lahko posnema glas, prehaja med jeziki in se poigrava z glasbenimi in literarnimi žanri. Preišče lahko velikanske količine podatkov. Hitreje kot kdorkoli. Brez spanja, dopustov in pomislekov. Resnica je zanjo samobeseda. Med milijoni drugih. V današnjem Studiu ob 17.00 objavljamo razpravo, ki je nastala na Avdiofestivalu Radia Slovenija in se je spraševala, kako bo umetna inteligenca predrugačila novinarstvo in medije, kakšna bo njena vloga v uredništvih prihodnosti. O tem sta skupaj z gosti razmišljali novinarki Radia Slovenija Nina Slaček in Maja Ratej.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Lahko piše besedila, ustvarja slike, fotografije in videoposnetke. Lahko posnema glas, prehaja med jeziki in se poigrava z glasbenimi in literarnimi žanri. Preišče lahko velikanske količine podatkov. Hitreje kot kdorkoli. Brez spanja, dopustov in pomislekov. Resnica je zanjo zgolj beseda. Med milijoni drugih. Kako bo umetna inteligenca predrugačila novinarstvo in medije, kakšna bo njena vloga v uredništvih prihodnosti? O pametnih orodjih, ki so že tu ali šele prihajajo, in tem, kako se bomo z njimi spreminjali mediji, bosta novinarki Radia Slovenija Nina Slaček in Maja Ratej razmišljali skupaj z gosti: mag. Petrom Čakšem, Inštitut za Medijske komunikacije Univerze v Mariboru, Matejem Praprotnikom, pomočnikom direktorja Radia Slovenija, Tomažem Čopom, izvršnim direktorjem za področje produkcije in glasbenih raziskav pri Infonet media, in Markom Grobelnikom z Instituta Jožef Stefan, predstavnikom Slovenije v številnih organizacijah (OECD, NATO, Svet Evrope) za področje umetne inteligence.
Lahko piše besedila, ustvarja slike, fotografije in videoposnetke. Lahko posnema glas, prehaja med jeziki in se poigrava z glasbenimi in literarnimi žanri. Preišče lahko velikanske količine podatkov. Hitreje kot kdorkoli. Brez spanja, dopustov in pomislekov. Resnica je zanjo zgolj beseda. Med milijoni drugih. Kako bo umetna inteligenca predrugačila novinarstvo in medije, kakšna bo njena vloga v uredništvih prihodnosti? O pametnih orodjih, ki so že tu ali šele prihajajo, in tem, kako se bomo z njimi spreminjali mediji, bosta novinarki Radia Slovenija Nina Slaček in Maja Ratej razmišljali skupaj z gosti: mag. Petrom Čakšem, Inštitut za Medijske komunikacije Univerze v Mariboru, Matejem Praprotnikom, pomočnikom direktorja Radia Slovenija, Tomažem Čopom, izvršnim direktorjem za področje produkcije in glasbenih raziskav pri Infonet media, in Markom Grobelnikom z Instituta Jožef Stefan, predstavnikom Slovenije v številnih organizacijah (OECD, NATO, Svet Evrope) za področje umetne inteligence.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Občina Bled in Štab Civilne zaščite Bled sporočata: spoštujte uredbo vlade in ostanite doma! Prva lepa sobota je na Bled tokrat žal privabila veliko število ljudi iz drugih krajev Slovenije, očitno naveličanih karantene in željnih pomladnih sončnih žarkov. Občinski redarji in policisti so imeli tako veliko dela, predvsem na sprehajalnih poteh ob jezeru. Občinski štab civilne zaščite je o tem obvestil tudi Regijski štab CZ v Kranju, javno podjetje Infrastruktura pa je s trakovi zavarovalo klopce v parkih. Tega jim do sedaj ni bilo treba storiti, saj so domačini dosledno spoštovali uredbo.
Občina Bled in Štab Civilne zaščite Bled sporočata: spoštujte uredbo vlade in ostanite doma! Prva lepa sobota je na Bled tokrat žal privabila veliko število ljudi iz drugih krajev Slovenije, očitno naveličanih karantene in željnih pomladnih sončnih žarkov. Občinski redarji in policisti so imeli tako veliko dela, predvsem na sprehajalnih poteh ob jezeru. Občinski štab civilne zaščite je o tem obvestil tudi Regijski štab CZ v Kranju, javno podjetje Infrastruktura pa je s trakovi zavarovalo klopce v parkih. Tega jim do sedaj ni bilo treba storiti, saj so domačini dosledno spoštovali uredbo.
Razpoložena in navihana se v studio oddaje V petek zvečer ustavljata standup komika, voditelja in izjemna zabavljača Denis Avdić in Vid Valič. Z glasbenim obiskom so nas presenetili Chateau, Ansambel Dar in Naveza, Ines Erbus in Nina Klinar, Rok Dolenc, Marko Semprimožnik z Ansamblom Spev, Omar Naber, Ansambel Zadetek, Eva Kovačič, Julija Lubej in Nuša Pliberšek ter Novi spomini. V odličnem spominu nam bo ostala tudi uspešnica Lare Baruca, ki jo izvaja v spremljavi Anabel. DJ Melani na ples vabi v družbi Rebeke Dremelj. Zabavne petkove večere vodita priljubljena televizijska voditelja Melani Mekicar in Blaž Švab. V kolikor bi si želeli biti del petkove glasbene zabave, se za ogled oddaje v studiu prijavite na www.vpetekzvecer.si ali nam pišite na elektronski naslov vpetekzvecer@rtvslo.si.
Razpoložena in navihana se v studio oddaje V petek zvečer ustavljata standup komika, voditelja in izjemna zabavljača Denis Avdić in Vid Valič. Z glasbenim obiskom so nas presenetili Chateau, Ansambel Dar in Naveza, Ines Erbus in Nina Klinar, Rok Dolenc, Marko Semprimožnik z Ansamblom Spev, Omar Naber, Ansambel Zadetek, Eva Kovačič, Julija Lubej in Nuša Pliberšek ter Novi spomini. V odličnem spominu nam bo ostala tudi uspešnica Lare Baruca, ki jo izvaja v spremljavi Anabel. DJ Melani na ples vabi v družbi Rebeke Dremelj. Zabavne petkove večere vodita priljubljena televizijska voditelja Melani Mekicar in Blaž Švab. V kolikor bi si želeli biti del petkove glasbene zabave, se za ogled oddaje v studiu prijavite na www.vpetekzvecer.si ali nam pišite na elektronski naslov vpetekzvecer@rtvslo.si.
Svetopisemska družba Slovenije je v sodelovanju s Hosanna Faith Comes by Hearing iz Združenih držav Amerike posnela celotno Sveto pismo Nove zaveze v avdio obliki. Pri projektu, ki so ga poimenovali »Prisluhni Besedi«, je sodelovalo trideset bralcev, od tega številni priznani dramski igralci. Posebno izdajo Svetega pisma, ki se v svoji obliki najbolj približa izvorni – govorjeni besedi, lahko slišimo v dobrih 19 urah, za kar so interpreti besedila potrebovali 120 snemalnih ur. Božjo besedo je tako mogoče poslušati v avtu, med pospravljanjem stanovanja, ob kuhanju, likanju in celo med tekom. V oddaji, ki je potekala v živo, so bili naši gostje generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Črnivec, režiser projekta Milan Golob, igralec Pavle Ravnohrib ter lektor projekta Martin Vrtačnik.
Svetopisemska družba Slovenije je v sodelovanju s Hosanna Faith Comes by Hearing iz Združenih držav Amerike posnela celotno Sveto pismo Nove zaveze v avdio obliki. Pri projektu, ki so ga poimenovali »Prisluhni Besedi«, je sodelovalo trideset bralcev, od tega številni priznani dramski igralci. Posebno izdajo Svetega pisma, ki se v svoji obliki najbolj približa izvorni – govorjeni besedi, lahko slišimo v dobrih 19 urah, za kar so interpreti besedila potrebovali 120 snemalnih ur. Božjo besedo je tako mogoče poslušati v avtu, med pospravljanjem stanovanja, ob kuhanju, likanju in celo med tekom. V oddaji, ki je potekala v živo, so bili naši gostje generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Črnivec, režiser projekta Milan Golob, igralec Pavle Ravnohrib ter lektor projekta Martin Vrtačnik.
To soboto se nam v studiu oddaje Hudo! pridruži petčlanska glasbena skupina Proper. Mladi novinarji so zanje pripravili izvirna in hudomušna vprašanja – vas zanima, kaj najraje jedo za zajtrk, kako so snemali zadnji videospot, ali se družijo tudi v prostem času, kaj najbolje skuhajo, kakšne so njihove sanjske počitnice in katera prigoda iz osnovne šole jim je najbolj ostala v spominu. Potem bodite z nami v avdio ali video prenosu na našem radiu, Facebooku ali spletni strani. Za poslušalce so pripravili tudi nagradni izziv in lepe nagrade, zato bodite z nami!
To soboto se nam v studiu oddaje Hudo! pridruži petčlanska glasbena skupina Proper. Mladi novinarji so zanje pripravili izvirna in hudomušna vprašanja – vas zanima, kaj najraje jedo za zajtrk, kako so snemali zadnji videospot, ali se družijo tudi v prostem času, kaj najbolje skuhajo, kakšne so njihove sanjske počitnice in katera prigoda iz osnovne šole jim je najbolj ostala v spominu. Potem bodite z nami v avdio ali video prenosu na našem radiu, Facebooku ali spletni strani. Za poslušalce so pripravili tudi nagradni izziv in lepe nagrade, zato bodite z nami!
Na predvečer dneva Primoža Trubarja je program Ars na Trubarjevi domačiji na Rašici pripravil gostujoči studio na prireditvi Dom v jeziku. Uvodni nagovor je imel predsednik Društva slovenskih pisateljev Veno Taufer.
Na predvečer dneva Primoža Trubarja je program Ars na Trubarjevi domačiji na Rašici pripravil gostujoči studio na prireditvi Dom v jeziku. Uvodni nagovor je imel predsednik Društva slovenskih pisateljev Veno Taufer.
Na predvečer dneva Primoža Trubarja je Društvo slovenskih pisateljev v gostujočem studiu programa Ars na Trubarjevi domačiji na Rašici pripravilo literarni večer Beseda, ki te pomni. Nastopili so: Marij Čuk, Mirjam Drev, Vladimir Kovačič, Željko Kozinc, Peter Rezman, Barbara Simoniti, Jana Putrle Srdič, Marjan Strojan in Vlado Žabot. Dogodek je bil del večurnega dogajanja z naslovom Dom v jeziku.
Na predvečer dneva Primoža Trubarja je Društvo slovenskih pisateljev v gostujočem studiu programa Ars na Trubarjevi domačiji na Rašici pripravilo literarni večer Beseda, ki te pomni. Nastopili so: Marij Čuk, Mirjam Drev, Vladimir Kovačič, Željko Kozinc, Peter Rezman, Barbara Simoniti, Jana Putrle Srdič, Marjan Strojan in Vlado Žabot. Dogodek je bil del večurnega dogajanja z naslovom Dom v jeziku.
V oddaji Kaj dogaja? tokrat govorimo o skrivanju slovenske zastave v Kijevu, najemnih pogodb za stanovanje v Ljubljani in našega predsednika vlade pred konkurenti na soočenjih. Na terenu bomo videli, kaj prinašajo nove biometrične osebne izkaznice, naš strokovnjak za besede magister Baltić pa je našel nekaj novih izrazov, ki so se pojavili med letošnjo predvolilno kampanjo. Na PUP TV predstavljamo najbolj transparentno stranko v Sloveniji, naš gost v studiu pa bo radijski voditelj Denis Avdić. Na Mali terasi tokrat ekskluzivno nastopa novi duet na naši politični sceni s ponarodelo “Daleč je za naju april.”
V oddaji Kaj dogaja? tokrat govorimo o skrivanju slovenske zastave v Kijevu, najemnih pogodb za stanovanje v Ljubljani in našega predsednika vlade pred konkurenti na soočenjih. Na terenu bomo videli, kaj prinašajo nove biometrične osebne izkaznice, naš strokovnjak za besede magister Baltić pa je našel nekaj novih izrazov, ki so se pojavili med letošnjo predvolilno kampanjo. Na PUP TV predstavljamo najbolj transparentno stranko v Sloveniji, naš gost v studiu pa bo radijski voditelj Denis Avdić. Na Mali terasi tokrat ekskluzivno nastopa novi duet na naši politični sceni s ponarodelo “Daleč je za naju april.”
Inovativne slušalke Ollo so namenjene profesionalcem, z njimi pa slovensko zagonsko podjetje osvaja svet. Njihov ojačevalnik z nizkotonsko blazino in studijske slušalke, ki so jih združili v en sam izdelek, omogoča izjemno raven kakovosti zvoka. Z njihovo pomočjo nastajajo uspešnice številnih glasbenih skupin kot so Coldplay in U2. Največ prodaj v ZDA, Veliko Britanijo in Nemčijo, na trgu pa so četrto leto.
Inovativne slušalke Ollo so namenjene profesionalcem, z njimi pa slovensko zagonsko podjetje osvaja svet. Njihov ojačevalnik z nizkotonsko blazino in studijske slušalke, ki so jih združili v en sam izdelek, omogoča izjemno raven kakovosti zvoka. Z njihovo pomočjo nastajajo uspešnice številnih glasbenih skupin kot so Coldplay in U2. Največ prodaj v ZDA, Veliko Britanijo in Nemčijo, na trgu pa so četrto leto.
Alma Avdić dela v svetovno prepoznavnem švedskem podjetju, ki se ukvarja s prodajo pohištva, kjer šefi, če ima nek oddelek veliko dela, odpovejo sestanke in pridejo pomagat. Je tudi sindikalna zastopnica za pravice delavcev, zato dobro pozna posebnosti na tamkajšnjem trgu dela: od zakonodaje, ki na Švedskem glede tega ne predpisuje skorajda ničesar, do skrbno negovane komunikacijske strukture, v sklopu katere funkcionira precej intenzivnejši dialog med delavci in delodajalci, kot ga poznamo pri nas.
Alma Avdić dela v svetovno prepoznavnem švedskem podjetju, ki se ukvarja s prodajo pohištva, kjer šefi, če ima nek oddelek veliko dela, odpovejo sestanke in pridejo pomagat. Je tudi sindikalna zastopnica za pravice delavcev, zato dobro pozna posebnosti na tamkajšnjem trgu dela: od zakonodaje, ki na Švedskem glede tega ne predpisuje skorajda ničesar, do skrbno negovane komunikacijske strukture, v sklopu katere funkcionira precej intenzivnejši dialog med delavci in delodajalci, kot ga poznamo pri nas.
Imate dovolj dolgih in dolgočasnih informativnih oddaj? Ste naveličani preverjenih in ažurnih poročil? Nimate časa, da bi prebrali vse sovražne tvite? Brez skrbi! Z vami je še vedno oddaja Kaj dogaja?, v kateri bomo vsako soboto pregledali in pokomentirali najbolj zanimive dogodke preteklega tedna. Namesto vas si bomo ogledali vse TV-oddaje, prebrali vse internetne portale, na terenu preverili vse govorice in si, če bo treba, tudi kaj izmislili. Vse za to, da gledalci dobite, kar si zaslužite. Voditelj Tilen Artač, reporterja Admir Baltić in Miha Brajnik ter šef benda Igor Bračič pa bodo poskrbeli, da se ob novicah ne boste smejali samo takrat, ko naši politiki govorijo angleško.
Imate dovolj dolgih in dolgočasnih informativnih oddaj? Ste naveličani preverjenih in ažurnih poročil? Nimate časa, da bi prebrali vse sovražne tvite? Brez skrbi! Z vami je še vedno oddaja Kaj dogaja?, v kateri bomo vsako soboto pregledali in pokomentirali najbolj zanimive dogodke preteklega tedna. Namesto vas si bomo ogledali vse TV-oddaje, prebrali vse internetne portale, na terenu preverili vse govorice in si, če bo treba, tudi kaj izmislili. Vse za to, da gledalci dobite, kar si zaslužite. Voditelj Tilen Artač, reporterja Admir Baltić in Miha Brajnik ter šef benda Igor Bračič pa bodo poskrbeli, da se ob novicah ne boste smejali samo takrat, ko naši politiki govorijo angleško.
Gost oddaje je radijski voditelj, imitator, stand up komik in vrhunski šaljivec Denis Avdić, ki vsako jutro zbuja več kot 230.000 poslušalcev. Zaupal nam je tudi, zakaj rad hodi v Bosno in se še raje vrača v Slovenijo, kjer si je ustvaril dom. Za NaGlas! je častni konzul Republike Hrvaške v Sloveniji, doktor Šime Ivanjko, obujal spomine na osamosvojitev Slovenije in Hrvaške. Tudi Josef Šimčik - prva žrtev osamosvajanja med pekrskimi dogodki - je bil priseljenec s Hrvaške. V oddaji tudi o sodelovanju med Nacionalnim svetom Slovencev v Srbiji in Srbskim kulturnim centrom – društvom Mihajlo Pupin iz Ljubljane, ki sta 12. junij razglasila za dan slovensko-srbskega prijateljstva. Pupinovo knjižnico v Ljubljani so prenovili in preselili.
Gost oddaje je radijski voditelj, imitator, stand up komik in vrhunski šaljivec Denis Avdić, ki vsako jutro zbuja več kot 230.000 poslušalcev. Zaupal nam je tudi, zakaj rad hodi v Bosno in se še raje vrača v Slovenijo, kjer si je ustvaril dom. Za NaGlas! je častni konzul Republike Hrvaške v Sloveniji, doktor Šime Ivanjko, obujal spomine na osamosvojitev Slovenije in Hrvaške. Tudi Josef Šimčik - prva žrtev osamosvajanja med pekrskimi dogodki - je bil priseljenec s Hrvaške. V oddaji tudi o sodelovanju med Nacionalnim svetom Slovencev v Srbiji in Srbskim kulturnim centrom – društvom Mihajlo Pupin iz Ljubljane, ki sta 12. junij razglasila za dan slovensko-srbskega prijateljstva. Pupinovo knjižnico v Ljubljani so prenovili in preselili.
Njegove metode raziskovanja in pridobivanja informacij so nekonvencionalne, a pri svojem delo ima vedno le en cilj: prikazovanje resnice. Avdo Avdić je eden najbolj prepoznavnih novinarjev v medijskem prostoru Bosne in Hercegovine, z odkrivanjem skrivališč vojnih zločincev, razkrivanjem gospodarskega kriminala in pranja denarja ter stisk sodržavljanov je oblasti večkrat postavil na laž, hkrati pa izpostavil sistemske težave povojne ureditve Bosne in Hercegovine. Lani je objavil dokumentarec o izginjanju tujih donacij, namenjenih povojni obnovi Srebrenice, v katerem natančno prikaže bogatenje peščice in bedo večine prebivalcev mesta, a si ga v Bosni in Hercegovini ni drznila predvajati nobena televizija.
Njegove metode raziskovanja in pridobivanja informacij so nekonvencionalne, a pri svojem delo ima vedno le en cilj: prikazovanje resnice. Avdo Avdić je eden najbolj prepoznavnih novinarjev v medijskem prostoru Bosne in Hercegovine, z odkrivanjem skrivališč vojnih zločincev, razkrivanjem gospodarskega kriminala in pranja denarja ter stisk sodržavljanov je oblasti večkrat postavil na laž, hkrati pa izpostavil sistemske težave povojne ureditve Bosne in Hercegovine. Lani je objavil dokumentarec o izginjanju tujih donacij, namenjenih povojni obnovi Srebrenice, v katerem natančno prikaže bogatenje peščice in bedo večine prebivalcev mesta, a si ga v Bosni in Hercegovini ni drznila predvajati nobena televizija.
