Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Zagrebu se je v končala Evropska olimpijada eksperimentalne znanosti, s katere sta se slovenki ekipi dijakov vrnili s srebrno in zlato medaljo. Na tem tekmovanju znanja, ki zajema tri področja: fiziko, kemijo in bilogijo, je sicer sodelovalo 48 ekip iz 23 držav Evropske unije in Ukrajine, več pa smo izvedeli od dijakov iz slovenske ekipe in mentorja.
V Zagrebu se je v končala Evropska olimpijada eksperimentalne znanosti, s katere sta se slovenki ekipi dijakov vrnili s srebrno in zlato medaljo. Na tem tekmovanju znanja, ki zajema tri področja: fiziko, kemijo in bilogijo, je sicer sodelovalo 48 ekip iz 23 držav Evropske unije in Ukrajine, več pa smo izvedeli od dijakov iz slovenske ekipe in mentorja.
To sredo so bili z nami Tia Rozman, Matija Pevec, Aja Markovič, Tinkara Kolar in Špela Pehant – mladi ustvarjalci, povezani z gledališkim projektom Hočem živet' v centru. Predstava je nastala povsem neinstitucionalno, z veliko mero lastne pobude, iskrenosti in kolektivne energije in bo 17. in 18. maja odigrana tudi v Mariboru. Kako se začne gledališki proces brez varne strehe in kdo so mladi, ki so vanj vložili vse?
To sredo so bili z nami Tia Rozman, Matija Pevec, Aja Markovič, Tinkara Kolar in Špela Pehant – mladi ustvarjalci, povezani z gledališkim projektom Hočem živet' v centru. Predstava je nastala povsem neinstitucionalno, z veliko mero lastne pobude, iskrenosti in kolektivne energije in bo 17. in 18. maja odigrana tudi v Mariboru. Kako se začne gledališki proces brez varne strehe in kdo so mladi, ki so vanj vložili vse?
ChatGPT lahko uporabimo na številne koristne načine, omogoča pa tudi najrazličnejše zlorabe. Ker je sodobna umetna inteligenca izredno zmogljivo orodje, omogoča tudi zelo napredne oblike zlorab. Njihovo osupljivo zmožnost pisanja besedil, posnemanja konkretnih slogov pisanja, generiranja slik in posnetkov ter posnemanja realnih človeških glasov je mogoče načrtno zlorabiti za različne prevare ali ciljano nadlegovanje konkretnih ljudi ali skupin. Zelo negativne učinke lahko ima že sama orjaška množica umetno ustvarjenih vsebin. Kje vse že danes se kažejo možne težave in kaj se obeta v bližnji prihodnosti ob nenehnem izboljševanju teh orodij, preverjamo v tokratni epizodi. V seriji o umetni inteligenci za mlade UI faktor nam z odgovori pomagata strokovnjaka za umetno inteligenco Blaž Zupan in Janez Demšar s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
ChatGPT lahko uporabimo na številne koristne načine, omogoča pa tudi najrazličnejše zlorabe. Ker je sodobna umetna inteligenca izredno zmogljivo orodje, omogoča tudi zelo napredne oblike zlorab. Njihovo osupljivo zmožnost pisanja besedil, posnemanja konkretnih slogov pisanja, generiranja slik in posnetkov ter posnemanja realnih človeških glasov je mogoče načrtno zlorabiti za različne prevare ali ciljano nadlegovanje konkretnih ljudi ali skupin. Zelo negativne učinke lahko ima že sama orjaška množica umetno ustvarjenih vsebin. Kje vse že danes se kažejo možne težave in kaj se obeta v bližnji prihodnosti ob nenehnem izboljševanju teh orodij, preverjamo v tokratni epizodi. V seriji o umetni inteligenci za mlade UI faktor nam z odgovori pomagata strokovnjaka za umetno inteligenco Blaž Zupan in Janez Demšar s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Radiovedna vprašanja dobivamo z vseh koncev Evrope. Tokrat je prišlo iz Švedske, poslušalca zanima, kako hitro bi na Luni letela krogla, ki bi jo izstrelili iz pištole.
Radiovedna vprašanja dobivamo z vseh koncev Evrope. Tokrat je prišlo iz Švedske, poslušalca zanima, kako hitro bi na Luni letela krogla, ki bi jo izstrelili iz pištole.
Tokrat smo v oddaji Mladi mladim govorili o ustvarjanju elektronske glasbe in o podjetništvu. Ustanovitelj lokalov Rooster in ustvarjalec na področju elektronske glasbe Marko Židov nam je povedal več o elektronski glasbi, pa o svojih podjetniških začetkih in načrtih. Gostili smo tudi mlado pevko Ekatarino Križaj, ki z avtorsko glasbo nastopa že od malih nog.
Tokrat smo v oddaji Mladi mladim govorili o ustvarjanju elektronske glasbe in o podjetništvu. Ustanovitelj lokalov Rooster in ustvarjalec na področju elektronske glasbe Marko Židov nam je povedal več o elektronski glasbi, pa o svojih podjetniških začetkih in načrtih. Gostili smo tudi mlado pevko Ekatarino Križaj, ki z avtorsko glasbo nastopa že od malih nog.
Matic Vrečko neke noči ni mogel zaspati. Sanjal je o tem, da bi se podal na pustolovščino. Sam. Da bi z jadrnico prečkal ocean. Želja je rasla, motivacija in podpora družine pa pomagali, da je to željo uresničil. Šestega decembra je Matic izplul iz marine Amarilla. Petnajst dni je jadral proti obzorju, se boril z vetrom in s samim seboj. O kitih, nevihtah in samoti. O 50-minutnih intervalih spanca, tečnobi in občutku, da ti nihče ne more pomagati. O upravljanju 13-metrske jadrnice. O spoznavanju svoje lastne biti in želji po vrnitvi.
Matic Vrečko neke noči ni mogel zaspati. Sanjal je o tem, da bi se podal na pustolovščino. Sam. Da bi z jadrnico prečkal ocean. Želja je rasla, motivacija in podpora družine pa pomagali, da je to željo uresničil. Šestega decembra je Matic izplul iz marine Amarilla. Petnajst dni je jadral proti obzorju, se boril z vetrom in s samim seboj. O kitih, nevihtah in samoti. O 50-minutnih intervalih spanca, tečnobi in občutku, da ti nihče ne more pomagati. O upravljanju 13-metrske jadrnice. O spoznavanju svoje lastne biti in želji po vrnitvi.
Tokrat sem v podkastu Jabolka, hruške in knjige gostil Matejo Gomboc, avtorico romana Gorica. Roman pripoveduje zgodbo Gorice in njenih prebivalcev od druge svetovne vojne pa vse do sedanjosti. Gorica se je v tem času zelo spremenila in pretrpela, prav tako pa tudi njeni prebivalci. Od vojne, nemške okupacije, zavezniškega nadzora nad Gorico, postavitve nove meje in razrezanja Gorice na dva dela, staro in Novo in vzpona ter propada Jugoslavije. Z avtorico sva se pogovarjala o njeni navezanosti na Goriško, o tem kako je pridobila zgodovinski material in izpovedi za svojo knjigo, o zgodovini Gorice in naposled Nove Gorice in o pomembnosti učiteljskega poklica, ki ga danes ne cenimo več tako kot pred leti. Najbolj pa sva izpostavila pomembnost razumevanja zgodovinskih dogodkov na humani ravni. Gorica je bila pred, med in po vojni mesto, kjer so bivali Slovenci, Furlani, Italijani in drugi, vsakdo od njih se je na svoj način prebijal skozi vihar zgodovine in večino sta vojna in neprehodna meja hudo prizadeli. Na koncu sva se dotaknila še sedanjih dogodkov in pozdravila odprtje meje med obema Goricama in vse večjo povezanost obeh skupnosti. Kot evropska prestolnica kulture Gorica poudarja pomen čezmejnega sožitja in je lahko vzor vsem nam. Podkast sva končala s poudarjanjem pomena sodelovanja, razumevanja in sožitja med ljudmi in narodi. Naj padejo vse meje, tako na naši Zemlji kot v naših glavah in srcih. Lepo priporočam poslušanje novega podkasta z izjemno sogovornico. Roman Gorica bo od 2. maja naprej kot zvočna knjiga predvajan v Arsovi Odprti knjigi.
Tokrat sem v podkastu Jabolka, hruške in knjige gostil Matejo Gomboc, avtorico romana Gorica. Roman pripoveduje zgodbo Gorice in njenih prebivalcev od druge svetovne vojne pa vse do sedanjosti. Gorica se je v tem času zelo spremenila in pretrpela, prav tako pa tudi njeni prebivalci. Od vojne, nemške okupacije, zavezniškega nadzora nad Gorico, postavitve nove meje in razrezanja Gorice na dva dela, staro in Novo in vzpona ter propada Jugoslavije. Z avtorico sva se pogovarjala o njeni navezanosti na Goriško, o tem kako je pridobila zgodovinski material in izpovedi za svojo knjigo, o zgodovini Gorice in naposled Nove Gorice in o pomembnosti učiteljskega poklica, ki ga danes ne cenimo več tako kot pred leti. Najbolj pa sva izpostavila pomembnost razumevanja zgodovinskih dogodkov na humani ravni. Gorica je bila pred, med in po vojni mesto, kjer so bivali Slovenci, Furlani, Italijani in drugi, vsakdo od njih se je na svoj način prebijal skozi vihar zgodovine in večino sta vojna in neprehodna meja hudo prizadeli. Na koncu sva se dotaknila še sedanjih dogodkov in pozdravila odprtje meje med obema Goricama in vse večjo povezanost obeh skupnosti. Kot evropska prestolnica kulture Gorica poudarja pomen čezmejnega sožitja in je lahko vzor vsem nam. Podkast sva končala s poudarjanjem pomena sodelovanja, razumevanja in sožitja med ljudmi in narodi. Naj padejo vse meje, tako na naši Zemlji kot v naših glavah in srcih. Lepo priporočam poslušanje novega podkasta z izjemno sogovornico. Roman Gorica bo od 2. maja naprej kot zvočna knjiga predvajan v Arsovi Odprti knjigi.
Da pride umetna inteligenca prav pri najrazličnejših šolskih nalogah, vemo že (skoraj) vsi. A če je ChatGPT lahko v veliko pomoč, je lahko tudi vir težav. Pa ne samo zato, ker učitelji opazijo, da vam je napisal domačo nalogo, ki bi jo morali sami. Saj veste, ChatGPT si včasih kaj kar izmisli, to pa naredi tako prepričljivo, da mu preprosto nasedemo. Zakaj si torej Chat izmišljuje? In kako se pravzaprav pametno uporablja pametna orodja? V seriji o umetni inteligenci za mlade UI faktor nam z odgovori pomagata strokovnjaka za umetno inteligenco Blaž Zupan in Janez Demšar s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Da pride umetna inteligenca prav pri najrazličnejših šolskih nalogah, vemo že (skoraj) vsi. A če je ChatGPT lahko v veliko pomoč, je lahko tudi vir težav. Pa ne samo zato, ker učitelji opazijo, da vam je napisal domačo nalogo, ki bi jo morali sami. Saj veste, ChatGPT si včasih kaj kar izmisli, to pa naredi tako prepričljivo, da mu preprosto nasedemo. Zakaj si torej Chat izmišljuje? In kako se pravzaprav pametno uporablja pametna orodja? V seriji o umetni inteligenci za mlade UI faktor nam z odgovori pomagata strokovnjaka za umetno inteligenco Blaž Zupan in Janez Demšar s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Danes se odpravljamo v kuhinjo, kjer bomo pod raziskovalno lupo postavili eno izmed najbolj pogosto uporabljenih začimb v slovenski kulinariki. Poper ne velja zaman za kralja začimb…in kralja ostrosti. Če ga uporabimo le kanček preveč, imamo občutek, da nam bo razneslo usta. Le zakaj je tako oster, smo spraševali dr. Aleša Obrezo s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Danes se odpravljamo v kuhinjo, kjer bomo pod raziskovalno lupo postavili eno izmed najbolj pogosto uporabljenih začimb v slovenski kulinariki. Poper ne velja zaman za kralja začimb…in kralja ostrosti. Če ga uporabimo le kanček preveč, imamo občutek, da nam bo razneslo usta. Le zakaj je tako oster, smo spraševali dr. Aleša Obrezo s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
Oddaja je posvečena Gorici in Novi Gorici, v ospredju pa so predvsem mladi, ki v teh dveh mestih živijo. Voditelj Romeo Grebenšek se z dijaki s tržaških licejev pogovarja z novogoričanko Lauro Drašček in goričanom Emilom Sabadinijem. Epizodo bogatijo tudi izjave dijakov višjih srednjih šol, tokrat pa tudi dva prispevka s terena, ki so ju z uredništvom soustvarili goriški dijaki. Uredništvo Nataša Ferletič, Poljanka Doljak, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Oddaja je posvečena Gorici in Novi Gorici, v ospredju pa so predvsem mladi, ki v teh dveh mestih živijo. Voditelj Romeo Grebenšek se z dijaki s tržaških licejev pogovarja z novogoričanko Lauro Drašček in goričanom Emilom Sabadinijem. Epizodo bogatijo tudi izjave dijakov višjih srednjih šol, tokrat pa tudi dva prispevka s terena, ki so ju z uredništvom soustvarili goriški dijaki. Uredništvo Nataša Ferletič, Poljanka Doljak, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Kje maturanti na eseju največkrat izgubljate točke, kako se lahko izognete napakam in kaj za vas predstavlja največji izziv? O pisanju eseja, razlikah med razpravljalnim in razlagalnim esejem, o tem, kaj vse se ocenujuje in kako so točke zarporejene, smo izvedeli od profesoric slovenščine z gimnazij v Novem mestu, Kranju in Ljutomeru, ki so vam dale tudi konkretne napotke o tem, kako dobro pisati esej. Naši sogovorniki so bili tudi dijaki s teh šol, ki so z nami deleli svoje izkušnje pisanja eseja in ključn razmišljanja o obveznih čtivih.
Kje maturanti na eseju največkrat izgubljate točke, kako se lahko izognete napakam in kaj za vas predstavlja največji izziv? O pisanju eseja, razlikah med razpravljalnim in razlagalnim esejem, o tem, kaj vse se ocenujuje in kako so točke zarporejene, smo izvedeli od profesoric slovenščine z gimnazij v Novem mestu, Kranju in Ljutomeru, ki so vam dale tudi konkretne napotke o tem, kako dobro pisati esej. Naši sogovorniki so bili tudi dijaki s teh šol, ki so z nami deleli svoje izkušnje pisanja eseja in ključn razmišljanja o obveznih čtivih.
Ob našem terenskem obisku Murske Sobote smo pred mikrofon povabili tudi dijakinje in dijake Gimnazije Murska Sobota. Skozi številne aktivnosti, ki jih izvajajo, bodo predstavili utrip na šoli in nam predstavili možnosti, ki jim jih za uspeh v življenju ponuja regija iz katere prihajajo.
Ob našem terenskem obisku Murske Sobote smo pred mikrofon povabili tudi dijakinje in dijake Gimnazije Murska Sobota. Skozi številne aktivnosti, ki jih izvajajo, bodo predstavili utrip na šoli in nam predstavili možnosti, ki jim jih za uspeh v življenju ponuja regija iz katere prihajajo.
V oddaji Mladi mladim sta bila z nami glasbenika Tilen Knez in Matic Dakič, ustanovitelja umetniškega projekta in založbe Conadvajset. Zakaj pravita, da sta smrtna nasprotnika dolgčasa, kaj pomeni "cona brez pravil" za mlade umetnike in kako želita znova zagnati lokalno sceno?
V oddaji Mladi mladim sta bila z nami glasbenika Tilen Knez in Matic Dakič, ustanovitelja umetniškega projekta in založbe Conadvajset. Zakaj pravita, da sta smrtna nasprotnika dolgčasa, kaj pomeni "cona brez pravil" za mlade umetnike in kako želita znova zagnati lokalno sceno?
Da so ChatGPT in podobne aplikacije sodobne umetne inteligence izredno praktične pri šolskem delu in še kje, ste mladi odkrili izjemno hitro. Če UI odgovori bolje in hitreje od googla, ni več veliko razlogov za klasično brskanje po spletu. Ali pač? Tokratna epizoda podkasta o umetni inteligenci za mlade UI faktor prinaša pestre in tudi zabavne izkušnje osnovnošolcev in dijakov ob uporabi Chata. Kje res pride prav in kdaj mu preprosto ne gre zaupati? Zakaj je fino preverjati, kar nam pove, in zakaj tega v praksi ne počnemo preveč pogosto?
Da so ChatGPT in podobne aplikacije sodobne umetne inteligence izredno praktične pri šolskem delu in še kje, ste mladi odkrili izjemno hitro. Če UI odgovori bolje in hitreje od googla, ni več veliko razlogov za klasično brskanje po spletu. Ali pač? Tokratna epizoda podkasta o umetni inteligenci za mlade UI faktor prinaša pestre in tudi zabavne izkušnje osnovnošolcev in dijakov ob uporabi Chata. Kje res pride prav in kdaj mu preprosto ne gre zaupati? Zakaj je fino preverjati, kar nam pove, in zakaj tega v praksi ne počnemo preveč pogosto?
V tokratni epizodi Radiovednih nas čaka grenko spoznanje. Raziskujemo namreč, zakaj regrat skozi leto postaja vse bolj grenak. Oziroma - za začetek - ali to sploh drži. Izveste tudi, zakaj je grenak in zakaj vas po zvrhani skledi regratove solate lahko boli želodec.
V tokratni epizodi Radiovednih nas čaka grenko spoznanje. Raziskujemo namreč, zakaj regrat skozi leto postaja vse bolj grenak. Oziroma - za začetek - ali to sploh drži. Izveste tudi, zakaj je grenak in zakaj vas po zvrhani skledi regratove solate lahko boli želodec.
Martin Poljšak je novinar Primorskega dnevnika, ki večinoma piše o migracijah in zgodbah migrantov. Verjame namreč, da se za statistikami skrivajo zgodbe, ki morajo najti pot do bralcev in odtajati naše hladno dojemanje številk o izgubljenih na morju. Martin se je pravkar vrnil z ladje Life Support, ki v Sredozemlju rešuje migrante. Pripoveduje o vojaški disciplini, človečnosti in predanosti. O zdravnikih, ki jih denar ne zanima. O reševalki, ki ji je grozilo 14 let zapora, pa se je vseeno vrnila. O praznih besedah na kopnem in tišini na morju. Pravi, da nismo dovolj jezni. Da nam ne sme biti vseeno. Da bomo morda nekoč v želji po boljšem življenju bežali mi.
Martin Poljšak je novinar Primorskega dnevnika, ki večinoma piše o migracijah in zgodbah migrantov. Verjame namreč, da se za statistikami skrivajo zgodbe, ki morajo najti pot do bralcev in odtajati naše hladno dojemanje številk o izgubljenih na morju. Martin se je pravkar vrnil z ladje Life Support, ki v Sredozemlju rešuje migrante. Pripoveduje o vojaški disciplini, človečnosti in predanosti. O zdravnikih, ki jih denar ne zanima. O reševalki, ki ji je grozilo 14 let zapora, pa se je vseeno vrnila. O praznih besedah na kopnem in tišini na morju. Pravi, da nismo dovolj jezni. Da nam ne sme biti vseeno. Da bomo morda nekoč v želji po boljšem življenju bežali mi.
Pravzaprav je čudno, da jih ni še več. Fotografije in celo posnetki, ki jih ustvarja danes umetna inteligenca, so lahko namreč že kar preveč realistični. No, to seveda ne velja vedno. Večinoma kar hitro vidimo, da gre za umetno generirane slike, imajo skoraj značilen »UI slog« in na spletu jih je vse več. A realistične slike in posnetki niso več nobena redkost. Se pa na njih lahko znajdejo tudi nenavadne napake. Umetna inteligenca ima lahko težave z zenicami in številom prstov, kakšen del telesa se znajde na napačnem mestu in še zlasti na ozadju slike so pogosto prisotni nesmiselni predmeti. Tovrstne nenavadne napake so posledica samega delovanja umetne inteligence. Kako torej nastajajo te slike, sta v tokratni epizodi podkasta UI faktor, pojasnila Janez Demšar in Blaž Zupan s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Pravzaprav je čudno, da jih ni še več. Fotografije in celo posnetki, ki jih ustvarja danes umetna inteligenca, so lahko namreč že kar preveč realistični. No, to seveda ne velja vedno. Večinoma kar hitro vidimo, da gre za umetno generirane slike, imajo skoraj značilen »UI slog« in na spletu jih je vse več. A realistične slike in posnetki niso več nobena redkost. Se pa na njih lahko znajdejo tudi nenavadne napake. Umetna inteligenca ima lahko težave z zenicami in številom prstov, kakšen del telesa se znajde na napačnem mestu in še zlasti na ozadju slike so pogosto prisotni nesmiselni predmeti. Tovrstne nenavadne napake so posledica samega delovanja umetne inteligence. Kako torej nastajajo te slike, sta v tokratni epizodi podkasta UI faktor, pojasnila Janez Demšar in Blaž Zupan s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Vedno več je domov in poslopij nasploh, kjer v hladnem delu leta za ogrevanje ne potrebujejo lesa, kurilnega olja, plina in podobnih goriv, temveč je dovolj že pritisk na gumb in prostori so čudežno topli. Pravzaprav vse poteka avtomatsko in skoraj povsem mimo nas. Radiovedni tokrat odgovarjamo na vprašanje, kako deluje toplotna črpalka in kako ji uspe, da lahko enkrat prostor ogreva, drugič pa hladi.
Vedno več je domov in poslopij nasploh, kjer v hladnem delu leta za ogrevanje ne potrebujejo lesa, kurilnega olja, plina in podobnih goriv, temveč je dovolj že pritisk na gumb in prostori so čudežno topli. Pravzaprav vse poteka avtomatsko in skoraj povsem mimo nas. Radiovedni tokrat odgovarjamo na vprašanje, kako deluje toplotna črpalka in kako ji uspe, da lahko enkrat prostor ogreva, drugič pa hladi.
V oddaji Mladi mladim je bil z nami študent gostinstva in turizma, Víktor Rístov iz Maribora, ki je Slovenijo zastopal na mednarodnem barmanskem tekmovanju v Rigi. Kako potekajo priprave na takšen izziv, koliko ustvarjalnosti zahteva dober koktajl in kaj vse mora znati mladi barman? Več o tem Viktor.
V oddaji Mladi mladim je bil z nami študent gostinstva in turizma, Víktor Rístov iz Maribora, ki je Slovenijo zastopal na mednarodnem barmanskem tekmovanju v Rigi. Kako potekajo priprave na takšen izziv, koliko ustvarjalnosti zahteva dober koktajl in kaj vse mora znati mladi barman? Več o tem Viktor.
Ljudje lahko takoj ugotovimo, kaj je na fotografiji, ampak le malo nas ima talent in znanje, da lahko narišemo res dobro sliko. Pri umetni inteligenci je to precej drugače. Zelo dolgo je trajalo, da so jo sploh naučili prepoznati, kaj je na sliki. Ampak ko je to enkrat uspelo, se je v nekaj letih naučila narisati, kar koli ji naročimo. Včasih celo tako prepričljivo, da sploh ne opazimo več, da si je osebo na fotografiji izmislila umetna inteligenca. Kako se je UI naučila gledati in kako pravzaprav vidi, pojasnjujeta prof. Janez Demšar in prof. Blaž Zupan s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Ljudje lahko takoj ugotovimo, kaj je na fotografiji, ampak le malo nas ima talent in znanje, da lahko narišemo res dobro sliko. Pri umetni inteligenci je to precej drugače. Zelo dolgo je trajalo, da so jo sploh naučili prepoznati, kaj je na sliki. Ampak ko je to enkrat uspelo, se je v nekaj letih naučila narisati, kar koli ji naročimo. Včasih celo tako prepričljivo, da sploh ne opazimo več, da si je osebo na fotografiji izmislila umetna inteligenca. Kako se je UI naučila gledati in kako pravzaprav vidi, pojasnjujeta prof. Janez Demšar in prof. Blaž Zupan s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Kis in soda bikarbona sta lahko odlična pomočnika pri čiščenju, kot par pa se ne obneseta najbolje. Zakaj ne in pri čem se obnese prvi in za kaj je priročna druga?
Kis in soda bikarbona sta lahko odlična pomočnika pri čiščenju, kot par pa se ne obneseta najbolje. Zakaj ne in pri čem se obnese prvi in za kaj je priročna druga?
Sociologija se zelo povezuje z vsakdanjim življenjem in odpira tematike, o katerih bi morali bolj ozaveščeni, pravijo dijakinje Gimnazije Celje – Center, ki so se udeležile državnega tekmovanja iz sociologije in bile na njem zelo uspešne. Prejele so namreč zlata priznanja. Za kakšno tekmovanje gre, zakaj jih zanima sociologija, kaj vedo in kako po tekmovanju razmišljajo o odklonskosti in kriminaliteti – to je bila namreč tema letošnjega tekmovanja, ki ga sicer organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenijo, smo izvedeli v Gymnasiumu. Gostje: Klara Ferlič, Ula Beltram, Nataša Grešak, Laura Bertoncelj in profesorica sociologije in slovenščine Ana Rotovnik Omerzu.
Sociologija se zelo povezuje z vsakdanjim življenjem in odpira tematike, o katerih bi morali bolj ozaveščeni, pravijo dijakinje Gimnazije Celje – Center, ki so se udeležile državnega tekmovanja iz sociologije in bile na njem zelo uspešne. Prejele so namreč zlata priznanja. Za kakšno tekmovanje gre, zakaj jih zanima sociologija, kaj vedo in kako po tekmovanju razmišljajo o odklonskosti in kriminaliteti – to je bila namreč tema letošnjega tekmovanja, ki ga sicer organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenijo, smo izvedeli v Gymnasiumu. Gostje: Klara Ferlič, Ula Beltram, Nataša Grešak, Laura Bertoncelj in profesorica sociologije in slovenščine Ana Rotovnik Omerzu.
V oddaji Mladi mladim smo tokrat gostili koordinatorico razstavnega programa v Umetnostni galeriji Maribor, Živo Kleindienst; predstavila nam je Javni poziv za umetniško-arhitekturne intervencije na Račjem dvoru. Z nami je bil tudi filmski kritik Matic Majcen – s kritičnim pogledom na Netflix in tudi na serijo Adolescenca in druge filme v naših kinematografih.
V oddaji Mladi mladim smo tokrat gostili koordinatorico razstavnega programa v Umetnostni galeriji Maribor, Živo Kleindienst; predstavila nam je Javni poziv za umetniško-arhitekturne intervencije na Račjem dvoru. Z nami je bil tudi filmski kritik Matic Majcen – s kritičnim pogledom na Netflix in tudi na serijo Adolescenca in druge filme v naših kinematografih.
29-letno dekle Katji zaupa svojo izkušnjo družine. Rejniške. Pripoveduje zgodbe o tem, kako je pri štirih letih zbežala od doma, kako je bila zanemarjena s strani rejnice, kako je biti revna študentka, sama z ubogo državno štipendijo. Pove, kako jo je razočaral Center za socialno delo, kako jo je na cedilu pustila država. Ko ni časa za filozofiranje o eksistencialni krizi, ni prostora za sanjarjenje in spraševanje o zadovoljstvu. To je zgodba o moči posameznice. O dialogu s svojim notranjim otrokom. O tem, da ni kriva ona, niti ne noben drug otrok, ki je v podobni situaciji.
29-letno dekle Katji zaupa svojo izkušnjo družine. Rejniške. Pripoveduje zgodbe o tem, kako je pri štirih letih zbežala od doma, kako je bila zanemarjena s strani rejnice, kako je biti revna študentka, sama z ubogo državno štipendijo. Pove, kako jo je razočaral Center za socialno delo, kako jo je na cedilu pustila država. Ko ni časa za filozofiranje o eksistencialni krizi, ni prostora za sanjarjenje in spraševanje o zadovoljstvu. To je zgodba o moči posameznice. O dialogu s svojim notranjim otrokom. O tem, da ni kriva ona, niti ne noben drug otrok, ki je v podobni situaciji.
Navdih za umetno inteligenco je človeška inteligenca, navdih za danes najzmogljivejše modele umetne inteligence pa se skriva v zgradbi človeških možganov. Umetne nevronske mreže in še zlasti globoke nevronske mreže so pristop v strojnem učenju, ki se je do zdaj izkazal kot daleč najučinkovitejši. Na njih temeljijo tako ChatGPT kot generatorji slik. Skrajni čas, da preverimo, kako se umetni nevroni v nevronski mreži učijo.
Navdih za umetno inteligenco je človeška inteligenca, navdih za danes najzmogljivejše modele umetne inteligence pa se skriva v zgradbi človeških možganov. Umetne nevronske mreže in še zlasti globoke nevronske mreže so pristop v strojnem učenju, ki se je do zdaj izkazal kot daleč najučinkovitejši. Na njih temeljijo tako ChatGPT kot generatorji slik. Skrajni čas, da preverimo, kako se umetni nevroni v nevronski mreži učijo.
Smučarski skoki imajo bogato zgodovino, v kateri so se tudi dresi razvijali tako na področju materialov kot oblikovanja, da bi tekmovalcem omogočili boljše rezultate in večjo varnost. Pred tedni je zelo odmeval škandal v zvezi z norveško ekipo, ki je skušala drese prikrojiti zavoljo boljših rezultatov, takšne manipulacije pa posledično sprožajo vse strožja pravila glede oblačenja smučarskih skakalcev in skakalk. Kaj pa če bi bili dresi povsem oprijeti? Koliko krajši bi bili poleti in skoki? Bi bili zaradi tega tudi bolj nevarni, je zanimalo naše poslušalce. Odgovor sta pri kontrolorki dresov Špeli Rogelj iskala Miha Trošt in Maja Ratej.
Smučarski skoki imajo bogato zgodovino, v kateri so se tudi dresi razvijali tako na področju materialov kot oblikovanja, da bi tekmovalcem omogočili boljše rezultate in večjo varnost. Pred tedni je zelo odmeval škandal v zvezi z norveško ekipo, ki je skušala drese prikrojiti zavoljo boljših rezultatov, takšne manipulacije pa posledično sprožajo vse strožja pravila glede oblačenja smučarskih skakalcev in skakalk. Kaj pa če bi bili dresi povsem oprijeti? Koliko krajši bi bili poleti in skoki? Bi bili zaradi tega tudi bolj nevarni, je zanimalo naše poslušalce. Odgovor sta pri kontrolorki dresov Špeli Rogelj iskala Miha Trošt in Maja Ratej.
V tokratni epizodi podkasta sem gostila pisateljico in nekdanjo profesorico angleščine Bernardo Mrak Kosel. Najin pogovor je temeljil na njeni zbirki kratkih zgodb Nevidne ženske, že tretjem avtoričinem literarnem delu. V tej zbirki zgodbe žensk, ki so bile zaradi različnih okoliščin potisnjene na rob družbe, osvetljuje tako pretekle kot sodobne družbene izzive. Dotaknili sva se tem, kot so nezaželena nosečnost, nasilni partnerji in varanje. V pogovoru sva raziskovali, kako se je spreminjal odnos družbe do žensk, ali je splav temeljna ženska pravica in kako nezvestoba vpliva na razmerja. Pisateljica je z nami delila tudi spomine na svoja dijaška leta. Prisrčno vabljeni k poslušanju!
V tokratni epizodi podkasta sem gostila pisateljico in nekdanjo profesorico angleščine Bernardo Mrak Kosel. Najin pogovor je temeljil na njeni zbirki kratkih zgodb Nevidne ženske, že tretjem avtoričinem literarnem delu. V tej zbirki zgodbe žensk, ki so bile zaradi različnih okoliščin potisnjene na rob družbe, osvetljuje tako pretekle kot sodobne družbene izzive. Dotaknili sva se tem, kot so nezaželena nosečnost, nasilni partnerji in varanje. V pogovoru sva raziskovali, kako se je spreminjal odnos družbe do žensk, ali je splav temeljna ženska pravica in kako nezvestoba vpliva na razmerja. Pisateljica je z nami delila tudi spomine na svoja dijaška leta. Prisrčno vabljeni k poslušanju!
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
Tokrat sta gostji v studiu Diana Bertè in dietetičarka Melina Colsani. Voditelj Romeo Grebenšek se s pomočjo dijakov višjih srednjih šol z gostjima pogovarja o zdravi prehrani ter o pomembni tematiki - motnjah hranjenja. Kako doseči dobro fizično in psihično počutje, kaj je zdrava prehrana, kako imeti dobro samopodobo in kako prekoračiti težave v zvezi s tem odkrijte v oddaji. Uredništvo Poljanka Doljak, Nataša Ferletič, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Tokrat sta gostji v studiu Diana Bertè in dietetičarka Melina Colsani. Voditelj Romeo Grebenšek se s pomočjo dijakov višjih srednjih šol z gostjima pogovarja o zdravi prehrani ter o pomembni tematiki - motnjah hranjenja. Kako doseči dobro fizično in psihično počutje, kaj je zdrava prehrana, kako imeti dobro samopodobo in kako prekoračiti težave v zvezi s tem odkrijte v oddaji. Uredništvo Poljanka Doljak, Nataša Ferletič, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Nocoj gostimo igralsko, ustvarjalno zasedbo filma Kaj ti je deklica reziserke in soscenaristke Urške Djukić, ki se je februarja z uglednega Mednarodnega filmskega festivala Berlinale vrnila z nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film v tekmovalnem programu Perspektive. Celovečercu je pravzaprav pripadla čast, da je otvoril ta novi festivalski tekmovalni program, posvečen celovečernim debitantskim filmom. Glavne igralke filma ("ki raziskuje kalejdoskop prebujanj, ki jih poganja sugestivna čutna izkušnja in pooseblja izjemen uvodni prizor, režiserka pa z odličnim filmskim izrazom čudovito prikaže težave najstnice, ki vstopa v obdobje odraščanja in se spoprijema s privlačnostjo spolnosti na eni in pritiski družbenih omejitev na drugi strani") Jaro Sofijo Ostan, Mino Švajger, Stašo Popović in direktorja fotografije Leva Predana Kowalskega je za debato o ustvarjalnem žaru in izzivih kreiranja filmske resničnosti gostila avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič.
Nocoj gostimo igralsko, ustvarjalno zasedbo filma Kaj ti je deklica reziserke in soscenaristke Urške Djukić, ki se je februarja z uglednega Mednarodnega filmskega festivala Berlinale vrnila z nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film v tekmovalnem programu Perspektive. Celovečercu je pravzaprav pripadla čast, da je otvoril ta novi festivalski tekmovalni program, posvečen celovečernim debitantskim filmom. Glavne igralke filma ("ki raziskuje kalejdoskop prebujanj, ki jih poganja sugestivna čutna izkušnja in pooseblja izjemen uvodni prizor, režiserka pa z odličnim filmskim izrazom čudovito prikaže težave najstnice, ki vstopa v obdobje odraščanja in se spoprijema s privlačnostjo spolnosti na eni in pritiski družbenih omejitev na drugi strani") Jaro Sofijo Ostan, Mino Švajger, Stašo Popović in direktorja fotografije Leva Predana Kowalskega je za debato o ustvarjalnem žaru in izzivih kreiranja filmske resničnosti gostila avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič.
Gostja oddaje Mladi mladim je bila Ana Pavlič, programska direktorica in raziskovalka na Inštitutu za proučevanje enakosti spolov. Spoznali smo dva aktualna projekta: prvi se imenuje VERA in je namenjen reproduktivnemu zdravju, drugi – MEDUSA – pa si prizadeva za opolnomočenje mladih in mladinskih delavcev za prepoznavo in informirano odzivanje na spletno nasilje s preseganjem spolnih stereotipov.
Gostja oddaje Mladi mladim je bila Ana Pavlič, programska direktorica in raziskovalka na Inštitutu za proučevanje enakosti spolov. Spoznali smo dva aktualna projekta: prvi se imenuje VERA in je namenjen reproduktivnemu zdravju, drugi – MEDUSA – pa si prizadeva za opolnomočenje mladih in mladinskih delavcev za prepoznavo in informirano odzivanje na spletno nasilje s preseganjem spolnih stereotipov.
Ob besedi algoritem hitro pomislimo na družbena omrežja. Da so algoritmi tisti, ki nam priporočajo različne vsebine na Tiktoku, Instagramu ali Youtubu, izpostavijo tudi mladi v tokratnem podkastu. To sicer drži, je pa le del zgodbe. Algoritmov je veliko različnih vrst. Če nas družbena omrežja tako uspešno zasipavajo z vsebinami, ki nas priklenejo na zaslone, to niti ni v prvi vrsti zasluga priporočilnih algoritmov kot takih, ampak je trik nekje drugje. Kje, v tretji epizodi podkasta UI faktor pojasnita Janez Demšar in Blaž Zupan, prav tako pa tudi to, zakaj ponudijo tudi marsikaj, česar sploh nočemo videti.
Ob besedi algoritem hitro pomislimo na družbena omrežja. Da so algoritmi tisti, ki nam priporočajo različne vsebine na Tiktoku, Instagramu ali Youtubu, izpostavijo tudi mladi v tokratnem podkastu. To sicer drži, je pa le del zgodbe. Algoritmov je veliko različnih vrst. Če nas družbena omrežja tako uspešno zasipavajo z vsebinami, ki nas priklenejo na zaslone, to niti ni v prvi vrsti zasluga priporočilnih algoritmov kot takih, ampak je trik nekje drugje. Kje, v tretji epizodi podkasta UI faktor pojasnita Janez Demšar in Blaž Zupan, prav tako pa tudi to, zakaj ponudijo tudi marsikaj, česar sploh nočemo videti.
Ta teden rešujemo zagonetko skrivnostnega sporočila na zarošenem steklu. Če ste kdaj s prstom kaj narisali ali napisali na zarošeno steklo, verjetno veste, o čem govorimo. Ko se rosa na steklu posuši, risba ali zapis brez sledu izgineta. A ko se površina spet zarosi, je vaša "umetnina" spet tam. Zakaj?
Ta teden rešujemo zagonetko skrivnostnega sporočila na zarošenem steklu. Če ste kdaj s prstom kaj narisali ali napisali na zarošeno steklo, verjetno veste, o čem govorimo. Ko se rosa na steklu posuši, risba ali zapis brez sledu izgineta. A ko se površina spet zarosi, je vaša "umetnina" spet tam. Zakaj?
V Gymnasiumu večkrat v studiu gostimo tudi mlade, ki se kulturno udejstvujejo.
V Gymnasiumu večkrat v studiu gostimo tudi mlade, ki se kulturno udejstvujejo.
V oddaji Gymnasium smo se podali po Evropi in spoznavali pet najmanjših evropskih držav, ki so jih v okviru projekta Odgrnimo tančico majhnosti podrobno raziskali dijaki razreda T4A Srednje gradbene geodetske, okoljevarstvene šole in strokovne gimnazije Ljubljana, ki obiskujejo smer gradbeni tehnik. V projektu so dijaki odkrivali zgodovino, kulturo, arhitekturo in različne posebnosti teh držav. Posebne pa niso le države, o katerih so pridobivali znanje, edinstven je bil tudi njihov pristop k učenju.
V oddaji Gymnasium smo se podali po Evropi in spoznavali pet najmanjših evropskih držav, ki so jih v okviru projekta Odgrnimo tančico majhnosti podrobno raziskali dijaki razreda T4A Srednje gradbene geodetske, okoljevarstvene šole in strokovne gimnazije Ljubljana, ki obiskujejo smer gradbeni tehnik. V projektu so dijaki odkrivali zgodovino, kulturo, arhitekturo in različne posebnosti teh držav. Posebne pa niso le države, o katerih so pridobivali znanje, edinstven je bil tudi njihov pristop k učenju.
Tokrat smo razkrivali skrivnosti zdrave prehrane in prehranskih dodatkov. Magistrico dietetike Barbaro Lešnik in univerzitetno diplomirano inženirko živilske tehnologije Barbaro Ozbič Kirijakopulos smo vprašali, kaj lahko brez skrbi pojemo. Pridružila sta se jima tudi osebni trener Matej Kikel in študent medicine Luka Anderle – pojasnili so, kateri prehranski dodatki so v resnici učinkoviti. Z diplomirano psihologinjo Zalo Urbanijo pa smo raziskali, kako zdrava prehrana vpliva na naše duševno zdravje.
Tokrat smo razkrivali skrivnosti zdrave prehrane in prehranskih dodatkov. Magistrico dietetike Barbaro Lešnik in univerzitetno diplomirano inženirko živilske tehnologije Barbaro Ozbič Kirijakopulos smo vprašali, kaj lahko brez skrbi pojemo. Pridružila sta se jima tudi osebni trener Matej Kikel in študent medicine Luka Anderle – pojasnili so, kateri prehranski dodatki so v resnici učinkoviti. Z diplomirano psihologinjo Zalo Urbanijo pa smo raziskali, kako zdrava prehrana vpliva na naše duševno zdravje.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Vid Červek je radoveden. Pred šestimi leti se je odločil, da Evropa zanj ni dovolj. Začel je varčevati, opravljati različna dela, se učiti, spraševati ostale popotnike – in se odločil, da bo raziskal Afriko. Oster kritik kapitalizma, kolonializma in propada morale, predvsem pri vodilnih v zahodnem sistemu, se je med dvoletnim potovanjem po Afriki ustavil v Rožnati dolini. Govori o kreativnosti, iznajdljivosti, dojemanju časa in družbe, družini. O malariji, soočanju s smrtjo, o poglavarjih v vasi in ljubezni. Ali od česa beži? Se bo vrnil? Kaj bo potem? Dobrodošli!
Vid Červek je radoveden. Pred šestimi leti se je odločil, da Evropa zanj ni dovolj. Začel je varčevati, opravljati različna dela, se učiti, spraševati ostale popotnike – in se odločil, da bo raziskal Afriko. Oster kritik kapitalizma, kolonializma in propada morale, predvsem pri vodilnih v zahodnem sistemu, se je med dvoletnim potovanjem po Afriki ustavil v Rožnati dolini. Govori o kreativnosti, iznajdljivosti, dojemanju časa in družbe, družini. O malariji, soočanju s smrtjo, o poglavarjih v vasi in ljubezni. Ali od česa beži? Se bo vrnil? Kaj bo potem? Dobrodošli!
Umetna inteligenca je danes kos marsičemu, za kar smo mislili, da zmore samo človek. Že dolgo je ne moremo več premagati v igri šaha, zdaj pa nam v treh sekundah napiše še esej in se z nami pogovarja o skoraj čemerkoli. Kar težko je verjeti, da je vse to mogoče, če pa umetna inteligenca samo računa naslednjo najverjetnejšo besedo, kot smo izvedeli v prvi epizodi UI faktorja. Od kod se torej vzame ta inteligenca strojev? Tokrat Janez Demšar in Blaž Zupan s fakultete za računalništvo in informatiko razložita prav to.
Umetna inteligenca je danes kos marsičemu, za kar smo mislili, da zmore samo človek. Že dolgo je ne moremo več premagati v igri šaha, zdaj pa nam v treh sekundah napiše še esej in se z nami pogovarja o skoraj čemerkoli. Kar težko je verjeti, da je vse to mogoče, če pa umetna inteligenca samo računa naslednjo najverjetnejšo besedo, kot smo izvedeli v prvi epizodi UI faktorja. Od kod se torej vzame ta inteligenca strojev? Tokrat Janez Demšar in Blaž Zupan s fakultete za računalništvo in informatiko razložita prav to.
Radiovedni se tokrat odpravljajo v kuhinjo. Svojo raziskovalno lupo usmerjajo v predmet, ki ga v večini gospodinjstev uporabljamo vsak dan. Ste se kdaj vprašali, kateri nevidni stanovalci živijo v vaših kuhinjskih gobicah za čiščenje posode?
Radiovedni se tokrat odpravljajo v kuhinjo. Svojo raziskovalno lupo usmerjajo v predmet, ki ga v večini gospodinjstev uporabljamo vsak dan. Ste se kdaj vprašali, kateri nevidni stanovalci živijo v vaših kuhinjskih gobicah za čiščenje posode?
Kakšne so izkušnje in razmišljanja mladih o medvrstniškem nasilju? Kaj se dogaja na spletu, kaj na hodnikih in v okolici šol? Kje mladi poiščejo pomoč in kaj naredijo, če so očividci? Kakšne so rešitve? O medvrstniškem nasilju so v studiu Prvega govorili Ajda, Žana, Iva, Tjaša, Klemen, Juri in May.
Kakšne so izkušnje in razmišljanja mladih o medvrstniškem nasilju? Kaj se dogaja na spletu, kaj na hodnikih in v okolici šol? Kje mladi poiščejo pomoč in kaj naredijo, če so očividci? Kakšne so rešitve? O medvrstniškem nasilju so v studiu Prvega govorili Ajda, Žana, Iva, Tjaša, Klemen, Juri in May.
V oddaji Mladi mladim smo gostili Jana Robina, ki je predstavil svojo knjigo o negi sobnih rastlin 'Ne pozabi na rože'. Z nami pa je bila tudi Kristina Razinger, tema pogovora pa je bila študentsko barmansko tekmovanje G&T Cup, ki ga organizirajo študenti Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled.
V oddaji Mladi mladim smo gostili Jana Robina, ki je predstavil svojo knjigo o negi sobnih rastlin 'Ne pozabi na rože'. Z nami pa je bila tudi Kristina Razinger, tema pogovora pa je bila študentsko barmansko tekmovanje G&T Cup, ki ga organizirajo študenti Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled.
Tretjo epizodo oddaje (Ne)varni smo posvetili nasilju med vrstniki. Vsak četrti mladostnik v Sloveniji pravi, da je že bil žrtev medvrstniškega nasilja. Kaj je nasilje in kaj morda ni, zakaj se nasilje med vrstniki dogaja ter predvsem – kaj lahko naredimo, ko ga opazimo ali izkusimo. V studiu gostimo mlade, ki vsak dan živijo s temi izzivi, in strokovnjake, ki bodo pojasnjevali in svetovali. Oddajo smo pripravili v sklopu kampanje RTV Slovenija Odpikajmo nasilje, s katero vabimo tako otroke kot odrasle, da sprejmejo štiri zaveze proti medvrstniškemu nasilju in pomagajo soustvarjati prijaznejši svet.
Tretjo epizodo oddaje (Ne)varni smo posvetili nasilju med vrstniki. Vsak četrti mladostnik v Sloveniji pravi, da je že bil žrtev medvrstniškega nasilja. Kaj je nasilje in kaj morda ni, zakaj se nasilje med vrstniki dogaja ter predvsem – kaj lahko naredimo, ko ga opazimo ali izkusimo. V studiu gostimo mlade, ki vsak dan živijo s temi izzivi, in strokovnjake, ki bodo pojasnjevali in svetovali. Oddajo smo pripravili v sklopu kampanje RTV Slovenija Odpikajmo nasilje, s katero vabimo tako otroke kot odrasle, da sprejmejo štiri zaveze proti medvrstniškemu nasilju in pomagajo soustvarjati prijaznejši svet.
Danes se je že skoraj lažje pogovarjati s ChatGPT-jem kot z drugimi ljudmi. Vedno ima čas in skoraj o vsem nekaj ve. Mladi ste že odkrili, da je lahko super pomoč. V nekaj sekundah odgovori na vsako vprašanje ali spiše esej. Ampak kako je pravzaprav vse to mogoče?
Danes se je že skoraj lažje pogovarjati s ChatGPT-jem kot z drugimi ljudmi. Vedno ima čas in skoraj o vsem nekaj ve. Mladi ste že odkrili, da je lahko super pomoč. V nekaj sekundah odgovori na vsako vprašanje ali spiše esej. Ampak kako je pravzaprav vse to mogoče?
Ste danes doma, v šoli ali na delu že zalili rastline? V radiovedni nabiralnik smo namreč prejeli vprašanje, ali so rastline v sobnih prostorih sploh za kaj koristne ali so tu samo za okras. Odgovor smo s pomočjo prof. dr. Maruše Pompe Novak tokrat iskali na Nacionalnem inštitutu za biologijo na obrobju Ljubljane, ki je en sam velikanski laboratorij za preučevanje rastlin.
Ste danes doma, v šoli ali na delu že zalili rastline? V radiovedni nabiralnik smo namreč prejeli vprašanje, ali so rastline v sobnih prostorih sploh za kaj koristne ali so tu samo za okras. Odgovor smo s pomočjo prof. dr. Maruše Pompe Novak tokrat iskali na Nacionalnem inštitutu za biologijo na obrobju Ljubljane, ki je en sam velikanski laboratorij za preučevanje rastlin.
V rubriki Hudo športni bo z nami 15-letnica, ki se ukvarja s preskakovanjem ovir s konjem. Tekmuje od svojega 14. leta, v Konjeniškem klubu Karlo Maribor trenira skoraj vsak dan in se udeležuje tekmovanj po Sloveniji in izven meja. V prihodnosti si želi čim bolj izboljšati tehniko, nekoč pa morda odpreti celo svoj klub in podpirati mlade jahače. Kdo je naša sogovornica, izveste v naši športni rubriki. Pogovor je posnela Kaja Čelan, tekst je prebral Aleš Ogrin.
V rubriki Hudo športni bo z nami 15-letnica, ki se ukvarja s preskakovanjem ovir s konjem. Tekmuje od svojega 14. leta, v Konjeniškem klubu Karlo Maribor trenira skoraj vsak dan in se udeležuje tekmovanj po Sloveniji in izven meja. V prihodnosti si želi čim bolj izboljšati tehniko, nekoč pa morda odpreti celo svoj klub in podpirati mlade jahače. Kdo je naša sogovornica, izveste v naši športni rubriki. Pogovor je posnela Kaja Čelan, tekst je prebral Aleš Ogrin.
Jazz je v svoji srčiki vedno dišal po svobodi in revoluciji, improvizaciji, je morda zato mladim tako blizu še danes? To boste lahko izvedeli v Gymnasiumu, saj smo gostili mlade jazz glasbenike, ki jazz vadijo, ustvarjajo in živijo. Voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič je gostila Tonija Laha, Joliette Anžlovar, Bernarda Dobravca, Petro Štibelj, Aljošo Kavčiča in priznanega trobentača, skladatelja, tudi njihovega profesorja na Konzervatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter Akademiji za glasbo - Igorja Matkovića.
Jazz je v svoji srčiki vedno dišal po svobodi in revoluciji, improvizaciji, je morda zato mladim tako blizu še danes? To boste lahko izvedeli v Gymnasiumu, saj smo gostili mlade jazz glasbenike, ki jazz vadijo, ustvarjajo in živijo. Voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič je gostila Tonija Laha, Joliette Anžlovar, Bernarda Dobravca, Petro Štibelj, Aljošo Kavčiča in priznanega trobentača, skladatelja, tudi njihovega profesorja na Konzervatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter Akademiji za glasbo - Igorja Matkovića.
Tokrat smo odprto govorili o pomembnih temah, kot sta zdravje in zaščita v intinmen življenju. V prvem delu oddaje sta bila gosta vodja odbora za reproduktivno zdravje pri Zvezi študentov medicine Slovenije Oto Šolman in zdravnik Dominik Škrinjar, tema pogovora je bila spolno prenosljive bolezni. V drugem delu je specializantka ginekologije in porodništva Eva Timošek Hnaželič govorila o okužbi s HPV, Zoran Simonović - predstojnik mariborske enote NIJZ - pa o cepljenju proti HPV.
Tokrat smo odprto govorili o pomembnih temah, kot sta zdravje in zaščita v intinmen življenju. V prvem delu oddaje sta bila gosta vodja odbora za reproduktivno zdravje pri Zvezi študentov medicine Slovenije Oto Šolman in zdravnik Dominik Škrinjar, tema pogovora je bila spolno prenosljive bolezni. V drugem delu je specializantka ginekologije in porodništva Eva Timošek Hnaželič govorila o okužbi s HPV, Zoran Simonović - predstojnik mariborske enote NIJZ - pa o cepljenju proti HPV.
Danes se je že skoraj lažje pogovarjati s ChatGPT-jem kot z drugimi ljudmi. Vedno ima čas in skoraj o vsem nekaj ve. Ampak s čim se dejansko na ta način pogovarjamo in kaj je tisto, kar nam piše spise ali eseje za šolo? Mladi vstopajo v svet, v katerem je umetna inteligenca vse pomembnejši dejavnik. Nujno je torej poznati vsaj osnove za življenje v dobi umetne inteligence.
Danes se je že skoraj lažje pogovarjati s ChatGPT-jem kot z drugimi ljudmi. Vedno ima čas in skoraj o vsem nekaj ve. Ampak s čim se dejansko na ta način pogovarjamo in kaj je tisto, kar nam piše spise ali eseje za šolo? Mladi vstopajo v svet, v katerem je umetna inteligenca vse pomembnejši dejavnik. Nujno je torej poznati vsaj osnove za življenje v dobi umetne inteligence.
Gregorjevo se približuje! In mi razmišljamo o ljubezni in romancah. Moj laični antropološki kompas je zaznal, da potrebujemo epizodo o odnosih. Intimih. Romantičnih. Nedorečenih, toksičnih in poligamnih. Pa tudi o tistih navidezno klasičnih. To epizodo ste pomagali ustvariti vi. S svojimi vprašanji in namigi, kako naj debato zapeljeva. Drži, da se nikjer več ne da nikogar spoznati? Naj bejba naredi prvi korak? Kaj so rdeče zastave? Smo preveč izbirčni ali pač ne bomo nižali svojih standardov? Zakaj imamo težave z navezovanjem in odgovornostjo? Je ghostanje kdaj opravičljivo? Te zveza omejuje? Si lahko prijatelj z bivšo? Kakšna je scena na Tinderju? Z Borisom bluziva zgolj na podlagi lastnih izkušenj in opažanj. Poslušanje torej na lastno odgovornost.
Gregorjevo se približuje! In mi razmišljamo o ljubezni in romancah. Moj laični antropološki kompas je zaznal, da potrebujemo epizodo o odnosih. Intimih. Romantičnih. Nedorečenih, toksičnih in poligamnih. Pa tudi o tistih navidezno klasičnih. To epizodo ste pomagali ustvariti vi. S svojimi vprašanji in namigi, kako naj debato zapeljeva. Drži, da se nikjer več ne da nikogar spoznati? Naj bejba naredi prvi korak? Kaj so rdeče zastave? Smo preveč izbirčni ali pač ne bomo nižali svojih standardov? Zakaj imamo težave z navezovanjem in odgovornostjo? Je ghostanje kdaj opravičljivo? Te zveza omejuje? Si lahko prijatelj z bivšo? Kakšna je scena na Tinderju? Z Borisom bluziva zgolj na podlagi lastnih izkušenj in opažanj. Poslušanje torej na lastno odgovornost.
V drugi oddaji novega, spomladanskega niza oddaj Muzikajeto, Gustl (Gojmir Lešnjak - Gojc) spoznava zanimiv dekliški punkovski bend. Gre za glasbo treh generacij: mladih deklet iz Trbovelj na kitarah v angažiranih punkovskih pesmih, dedka na basu in dveh vmes. Punce imajo res marsikaj za povedat ...V TV-studiu so zaigrali Tita, Klara in Laura Gajšek, Jožef Benko, Tomaž Deželak in Marko Lesjak. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarist Igor Leonardi, režiser Klemen Dvornik.
V drugi oddaji novega, spomladanskega niza oddaj Muzikajeto, Gustl (Gojmir Lešnjak - Gojc) spoznava zanimiv dekliški punkovski bend. Gre za glasbo treh generacij: mladih deklet iz Trbovelj na kitarah v angažiranih punkovskih pesmih, dedka na basu in dveh vmes. Punce imajo res marsikaj za povedat ...V TV-studiu so zaigrali Tita, Klara in Laura Gajšek, Jožef Benko, Tomaž Deželak in Marko Lesjak. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarist Igor Leonardi, režiser Klemen Dvornik.