Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Novo sezono Osvežilne fronte ustvarjalci začenjajo zelo motivirano, zato so oddajo namenili kar motivaciji. Razmišljali so, kaj pomeni imeti dovolj motivacije, ali je prav, da se sproti nagradiš za mini uspehe, zakaj je pomembno verjeti vase in kako lahko tudi mladi uspešno predstavijo svojo podjetniško idejo.
Novo sezono Osvežilne fronte ustvarjalci začenjajo zelo motivirano, zato so oddajo namenili kar motivaciji. Razmišljali so, kaj pomeni imeti dovolj motivacije, ali je prav, da se sproti nagradiš za mini uspehe, zakaj je pomembno verjeti vase in kako lahko tudi mladi uspešno predstavijo svojo podjetniško idejo.
Radiovedni imamo kar dober nos za iskanje sogovornikov. Tokrat smo obiskali otorinolaringologinjo Tanjo Soklič Košak in se za odgovor obrisali pod nosom. Dobesedno. Raziskovali smo namreč mukociliarni transport, ali po domače: kako in zakaj nastaja smrkelj.
Radiovedni imamo kar dober nos za iskanje sogovornikov. Tokrat smo obiskali otorinolaringologinjo Tanjo Soklič Košak in se za odgovor obrisali pod nosom. Dobesedno. Raziskovali smo namreč mukociliarni transport, ali po domače: kako in zakaj nastaja smrkelj.
Tokrat sem gostil Borisa Kolarja, čigar roman O vinu, kozah in drugih prevarah pripoveduje zgodbo avignonskega škofa Yvesa, ki ima v svojih kleteh najboljše vino v krščanskem svetu. Ko pa mu čarovnica Aicelina vino prekolne in dobi okus po kozji scalini, se začne dolgotrajno in zapleteno iskanje zdravila za to hudo prekletstvo. Avtor mi je zaupal, kako je sploh zašel v pisateljske vode, pa zanimivo prigodo, ki je navdahnila zgodbo, ter kateri sta njegovi najljubši sorti jabolk in hrušk glede na to, da ima sadovnjak. Govorila sva tudi o zgodovini 13. stoletja, ki je polno tragičnih, nepoznanih zgodb, o družbeni situaciji, o nesmiselnem ravnanju cerkve v zgodovini in o prevarah, bolj ali manj očitnih, ki jih je v knjigi na pretek.
Tokrat sem gostil Borisa Kolarja, čigar roman O vinu, kozah in drugih prevarah pripoveduje zgodbo avignonskega škofa Yvesa, ki ima v svojih kleteh najboljše vino v krščanskem svetu. Ko pa mu čarovnica Aicelina vino prekolne in dobi okus po kozji scalini, se začne dolgotrajno in zapleteno iskanje zdravila za to hudo prekletstvo. Avtor mi je zaupal, kako je sploh zašel v pisateljske vode, pa zanimivo prigodo, ki je navdahnila zgodbo, ter kateri sta njegovi najljubši sorti jabolk in hrušk glede na to, da ima sadovnjak. Govorila sva tudi o zgodovini 13. stoletja, ki je polno tragičnih, nepoznanih zgodb, o družbeni situaciji, o nesmiselnem ravnanju cerkve v zgodovini in o prevarah, bolj ali manj očitnih, ki jih je v knjigi na pretek.
V letošnjem letu je v iniciativi Moje podjetje (že 12 let poteka pod okriljem Zavoda za spodbujanje podjetnosti mladih oz. Junior Achievement Slovenija) sodelovalo rekordno število udeležencev. Skupaj je bilo vključenih 28 šol, 69 učiteljev ter 900 dijakov, ki so skupaj ustanovili kar 190 dijaških podjetij. Na zaključno nacionalno tekmovanje se je prijavilo več kot sto dijaških podjetij (103), ki združujejo 441 dijakov iz 25 srednjih šol. Zmagovalec vodilne kategorije »Podjetje leta« je postalo dijaško podjetje Sound & Round d.d., ki prihaja s Šolskega centra Škofja Loka, Srednje šole za lesarstvo. Njihov izdelek, ki so ga razvijali skozi vse šolsko leto, so leseni zvočniki – cenovno dostopni, izdelani iz naravnih materialov slovenskega porekla ter zasnovani tako, da so preprosti za uporabo tudi starejšim uporabnikom. Uspešno so jih že predstavili in prodajali na različnih sejmih, kjer so navdušili s svojo inovativnostjo. Ambiciozno razmišljajo tudi o predstavitvi na platformi Kickstarter. Na svoji razvojni poti so sodelovali z vrtcem, kateremu so podarili nekaj zvočnikov za predvajanje pravljic otrokom, ter z Zavodom za gluhe in naglušne, kjer so uporabniki preizkusili njihove izdelke in podali dragocene povratne informacije, ki so jih vključili v nadaljnje izboljšave. Poseben poudarek dajejo tudi družbeni odgovornosti – del izkupička od vsakega prodanega zvočnika namenijo za pomoč otrokom. Mladi lavreati, podjetniki pa so bili tokratni gostje Gymnasiuma: Jan Bernik, Ažbe Jereb, Matic Demšar in Tobija Štalec.
V letošnjem letu je v iniciativi Moje podjetje (že 12 let poteka pod okriljem Zavoda za spodbujanje podjetnosti mladih oz. Junior Achievement Slovenija) sodelovalo rekordno število udeležencev. Skupaj je bilo vključenih 28 šol, 69 učiteljev ter 900 dijakov, ki so skupaj ustanovili kar 190 dijaških podjetij. Na zaključno nacionalno tekmovanje se je prijavilo več kot sto dijaških podjetij (103), ki združujejo 441 dijakov iz 25 srednjih šol. Zmagovalec vodilne kategorije »Podjetje leta« je postalo dijaško podjetje Sound & Round d.d., ki prihaja s Šolskega centra Škofja Loka, Srednje šole za lesarstvo. Njihov izdelek, ki so ga razvijali skozi vse šolsko leto, so leseni zvočniki – cenovno dostopni, izdelani iz naravnih materialov slovenskega porekla ter zasnovani tako, da so preprosti za uporabo tudi starejšim uporabnikom. Uspešno so jih že predstavili in prodajali na različnih sejmih, kjer so navdušili s svojo inovativnostjo. Ambiciozno razmišljajo tudi o predstavitvi na platformi Kickstarter. Na svoji razvojni poti so sodelovali z vrtcem, kateremu so podarili nekaj zvočnikov za predvajanje pravljic otrokom, ter z Zavodom za gluhe in naglušne, kjer so uporabniki preizkusili njihove izdelke in podali dragocene povratne informacije, ki so jih vključili v nadaljnje izboljšave. Poseben poudarek dajejo tudi družbeni odgovornosti – del izkupička od vsakega prodanega zvočnika namenijo za pomoč otrokom. Mladi lavreati, podjetniki pa so bili tokratni gostje Gymnasiuma: Jan Bernik, Ažbe Jereb, Matic Demšar in Tobija Štalec.
V novi oddaji Osvežilne fronte so zbrali veliko zanimivega o obrazu. »Obraz je del telesa, brez katerega bi nos, ušesa, usta in oči padli iz glave,« v uvodu razmišlja voditelj Rok, ki se je tokrat odpravil tudi na teren in raziskoval, kako deluje tehnoilogija prepoznavanja obrazov. Žaka zanima, komu je podoben in kaj je podedoval po mami in očetu, jamarji imajo spet težave v komunikaciji, v Kviki kvizu pa se je Jan pomeril z Rokom Gumzejem.
V novi oddaji Osvežilne fronte so zbrali veliko zanimivega o obrazu. »Obraz je del telesa, brez katerega bi nos, ušesa, usta in oči padli iz glave,« v uvodu razmišlja voditelj Rok, ki se je tokrat odpravil tudi na teren in raziskoval, kako deluje tehnoilogija prepoznavanja obrazov. Žaka zanima, komu je podoben in kaj je podedoval po mami in očetu, jamarji imajo spet težave v komunikaciji, v Kviki kvizu pa se je Jan pomeril z Rokom Gumzejem.
Tenisač Adam Žibert Jurečič iz Novega mesta je naš zadnji hudi športnik, ki ga bomo spoznali pred počitnicami. Tenis trenira dve leti, njegova želja pa je, da bi po uspešni teniški karieri postal teniški trener.
Tenisač Adam Žibert Jurečič iz Novega mesta je naš zadnji hudi športnik, ki ga bomo spoznali pred počitnicami. Tenis trenira dve leti, njegova želja pa je, da bi po uspešni teniški karieri postal teniški trener.
Nebo nad Radiovednimi so prekrili sivi oblaki, ki napovedujejo manjšo ploho novih informacij. V njej izvemo, kdaj oziroma zakaj oblaki posivijo oziroma potemnijo.
Nebo nad Radiovednimi so prekrili sivi oblaki, ki napovedujejo manjšo ploho novih informacij. V njej izvemo, kdaj oziroma zakaj oblaki posivijo oziroma potemnijo.
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
Voditelj Romeo Grebenšek in višješolci se sprašujejo o družbenih omrežjih ter o njihovem vplivu na mlajše generacije: kdo so vplivneži? Kako ustvarjajo svoje vsebine? Na kaj moramo paziti pri uporabi teh omrežij? Na taka in podobna vprašanja odgovarjata vplivnica Rebecca Fierro ter antropolog Dan Podjed. V uredništvu Nataša Ferletič, Poljanka Doljak, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Voditelj Romeo Grebenšek in višješolci se sprašujejo o družbenih omrežjih ter o njihovem vplivu na mlajše generacije: kdo so vplivneži? Kako ustvarjajo svoje vsebine? Na kaj moramo paziti pri uporabi teh omrežij? Na taka in podobna vprašanja odgovarjata vplivnica Rebecca Fierro ter antropolog Dan Podjed. V uredništvu Nataša Ferletič, Poljanka Doljak, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Mladi s Šolskega centra Velenje so na 22. mednarodnem festivalu Več znanja za več turizma s svojim projektom Mastodontov glineni odtis osvojili zlato priznanje in tretje mesto skupno. V oddaji Gymnasium so nam predstavili ta svoj turistični produkt in pot do uspeha, govorili smo tudi o strokovni praksi, ki so jo opravljali na otoku Tenerifu.
Mladi s Šolskega centra Velenje so na 22. mednarodnem festivalu Več znanja za več turizma s svojim projektom Mastodontov glineni odtis osvojili zlato priznanje in tretje mesto skupno. V oddaji Gymnasium so nam predstavili ta svoj turistični produkt in pot do uspeha, govorili smo tudi o strokovni praksi, ki so jo opravljali na otoku Tenerifu.
Počitnice so tik pred vrati, zato je bila zadnja oddaja Mladi mladim v tej sezoni že povsem počitniško razpoložena. Pozanimali smo se, kaj med poletjem pripravlja Zveza prijateljev mladine Maribor, v nadaljevanju oddaje pa je bila naša gostja certificirana inštruktorica pilatesa Mateja Rotman; predstavila je, kako izgleda pilates na reformerju.
Počitnice so tik pred vrati, zato je bila zadnja oddaja Mladi mladim v tej sezoni že povsem počitniško razpoložena. Pozanimali smo se, kaj med poletjem pripravlja Zveza prijateljev mladine Maribor, v nadaljevanju oddaje pa je bila naša gostja certificirana inštruktorica pilatesa Mateja Rotman; predstavila je, kako izgleda pilates na reformerju.
V Osvežilni fronti so se tokrat lotili hitre mode. Voditelj Rok je iskal odgovore na vprašanje, kaj sploh je hitra moda, retrolaverja sta raziskala ponudbo second hand trgovin, Žak je na vsak način hotel nag v vrtec, profesor pa je spet moral nekoga poslati k ravnateljici. Po dolgem času si lahko v Osvežilni fronti ogledate tudi novo epizodo žajfnice Luža ljubezni, v Kviki kvizu pa sta se pomerila stand up komika Alen Mastnak in David Logar.
V Osvežilni fronti so se tokrat lotili hitre mode. Voditelj Rok je iskal odgovore na vprašanje, kaj sploh je hitra moda, retrolaverja sta raziskala ponudbo second hand trgovin, Žak je na vsak način hotel nag v vrtec, profesor pa je spet moral nekoga poslati k ravnateljici. Po dolgem času si lahko v Osvežilni fronti ogledate tudi novo epizodo žajfnice Luža ljubezni, v Kviki kvizu pa sta se pomerila stand up komika Alen Mastnak in David Logar.
V Rubriki Hudo športni gremo v manežo. Veste, kaj je to? Če ne, pozorno prisluhnite pogovoru s športno jahačico Vito Vodnik, ki trenira dresurno jahanje. Verjetno marsikdo med vami mladimi goji veliko ljubezen do konj, nekatere pa ta ljubezen tako prevzame, da ji posvetijo tudi svojo športno pot oziroma prosti čas. Kako po tej poti stopa Vita, izvemo v pogovoru, ki ga je pripravil Aleš Ogrin.
V Rubriki Hudo športni gremo v manežo. Veste, kaj je to? Če ne, pozorno prisluhnite pogovoru s športno jahačico Vito Vodnik, ki trenira dresurno jahanje. Verjetno marsikdo med vami mladimi goji veliko ljubezen do konj, nekatere pa ta ljubezen tako prevzame, da ji posvetijo tudi svojo športno pot oziroma prosti čas. Kako po tej poti stopa Vita, izvemo v pogovoru, ki ga je pripravil Aleš Ogrin.
Tretjo epizodo oddaje (Ne)varni bomo posvetili nasilju med vrstniki. Vsak četrti mladostnik v Sloveniji pravi, da je že bil žrtev medvrstniškega nasilja. Kaj je nasilje in kaj morda ni, zakaj se nasilje med vrstniki dogaja ter predvsem – kaj lahko naredimo, ko ga opazimo ali izkusimo. V studiu gostimo mlade, ki vsak dan živijo s temi izzivi, in strokovnjake, ki bodo pojasnjevali in svetovali. Oddajo smo pripravili v sklopu kampanje RTV Slovenija Odpikajmo nasilje, s katero vabimo tako otroke kot odrasle, da sprejmejo štiri zaveze proti medvrstniškemu nasilju in pomagajo soustvarjati prijaznejši svet.
Tretjo epizodo oddaje (Ne)varni bomo posvetili nasilju med vrstniki. Vsak četrti mladostnik v Sloveniji pravi, da je že bil žrtev medvrstniškega nasilja. Kaj je nasilje in kaj morda ni, zakaj se nasilje med vrstniki dogaja ter predvsem – kaj lahko naredimo, ko ga opazimo ali izkusimo. V studiu gostimo mlade, ki vsak dan živijo s temi izzivi, in strokovnjake, ki bodo pojasnjevali in svetovali. Oddajo smo pripravili v sklopu kampanje RTV Slovenija Odpikajmo nasilje, s katero vabimo tako otroke kot odrasle, da sprejmejo štiri zaveze proti medvrstniškemu nasilju in pomagajo soustvarjati prijaznejši svet.
Prvi vročinski val vsakič znova prinese pogovor o klimi in prepihu. Nekateri prisegajo na ohlajene prostore, drugi se jim izogibajo, ker so prepričani, da se jih bo zaradi tega lotil prehlad. Pa je v tem kaj resnice? V tokratni že prav poletni epizodi Radiovednih s pomočjo kirurga in gorskega reševalca Jurija Gorjanca preverjamo, ali nas lahko prepiha do bolezni?
Prvi vročinski val vsakič znova prinese pogovor o klimi in prepihu. Nekateri prisegajo na ohlajene prostore, drugi se jim izogibajo, ker so prepričani, da se jih bo zaradi tega lotil prehlad. Pa je v tem kaj resnice? V tokratni že prav poletni epizodi Radiovednih s pomočjo kirurga in gorskega reševalca Jurija Gorjanca preverjamo, ali nas lahko prepiha do bolezni?
Želja po umetniškem ustvarjanju na področju filma in plesa je tokratne mlade goste oddaje Gymnasium vodila na šolo SVŠGUGL, kjer so se vpisali na program umetniške gimnazije. Tam so v sklopu njihovega pouka nastali trije umetniški izdelki – dva kratka igrana filma Lilije in Obični ldje ter plesna predstava Strah in pogum, ta dela pa so letos zmagala na Festivalu dijaške ustvarjalnosti Transgeneracije 2025.
Želja po umetniškem ustvarjanju na področju filma in plesa je tokratne mlade goste oddaje Gymnasium vodila na šolo SVŠGUGL, kjer so se vpisali na program umetniške gimnazije. Tam so v sklopu njihovega pouka nastali trije umetniški izdelki – dva kratka igrana filma Lilije in Obični ldje ter plesna predstava Strah in pogum, ta dela pa so letos zmagala na Festivalu dijaške ustvarjalnosti Transgeneracije 2025.
V tokratni oddaji Mladi mladim smo se odpravili na Miklošičevo v Ljubljano, na razstavo Ponjava s5, ki jo že peto leto zapored pripravljajo študenti 1. letnika magisterija fotografije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Razstava ima izrazito kolektivno noto in vključuje predstavitve umetniških praks, vodene oglede, spremljevalne dogodke in pogovore o produkciji, avtorstvu in prostoru. S Pio Sovinc in Miho Rauchom smo govorili o tem, kaj pomeni pripraviti razstavo brez podpore ustanov, kako graditi produkcijo skozi sodelovanje in kako umetniški projekt razviti v prostor skupnosti.
V tokratni oddaji Mladi mladim smo se odpravili na Miklošičevo v Ljubljano, na razstavo Ponjava s5, ki jo že peto leto zapored pripravljajo študenti 1. letnika magisterija fotografije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Razstava ima izrazito kolektivno noto in vključuje predstavitve umetniških praks, vodene oglede, spremljevalne dogodke in pogovore o produkciji, avtorstvu in prostoru. S Pio Sovinc in Miho Rauchom smo govorili o tem, kaj pomeni pripraviti razstavo brez podpore ustanov, kako graditi produkcijo skozi sodelovanje in kako umetniški projekt razviti v prostor skupnosti.
Katja sprašuje Janeza o tem, kaj jo čaka. Kako si izbrati življenjsko pot, če te vleče na vse strani? Je upor dolžnost umetnika? Ga je strah smrti? Pa tudi o zlatih časih njegove mladosti klepetata, o tistih frfotajočih in mehkih idejah, ki jih ne vodi razum, niti ne cilj, niso skrbno načrtovane, temveč so plod neobremenjene želje po raziskovanju. Sebe in sveta. Kako Janez, ki jih ima 76, ampak je večni mladenič, vidi našo rožnato generacijo? V zadnji epizodi sezone o življenju 'bluzita' dve svobodni duši.
Katja sprašuje Janeza o tem, kaj jo čaka. Kako si izbrati življenjsko pot, če te vleče na vse strani? Je upor dolžnost umetnika? Ga je strah smrti? Pa tudi o zlatih časih njegove mladosti klepetata, o tistih frfotajočih in mehkih idejah, ki jih ne vodi razum, niti ne cilj, niso skrbno načrtovane, temveč so plod neobremenjene želje po raziskovanju. Sebe in sveta. Kako Janez, ki jih ima 76, ampak je večni mladenič, vidi našo rožnato generacijo? V zadnji epizodi sezone o življenju 'bluzita' dve svobodni duši.
Az adás tartalma: - Divatsarok: az ásványékszerek viselése és jelentősége; - a ŠANS 2025 zenei találkozó; - nyári fesztiválajánló: a pécsi Zsolnay Fényfesztivál és a Fekete Zaj Fesztivál; - klipek: Csaknekedkislány, Amy's Escape, Rettenetes Mümők. Vsebina oddaje: - Modni kotiček: nošenje in pomen nakita iz mineralov; - glasbeno srečanje ŠANS 2025; - napovednik poletnih festivalov: svetlobni festival Zsolnay v Pécsu in Fekete Zaj; - videospoti: Csaknekedkislány, Amy's Escape, Rettenetes Mümők.
Az adás tartalma: - Divatsarok: az ásványékszerek viselése és jelentősége; - a ŠANS 2025 zenei találkozó; - nyári fesztiválajánló: a pécsi Zsolnay Fényfesztivál és a Fekete Zaj Fesztivál; - klipek: Csaknekedkislány, Amy's Escape, Rettenetes Mümők. Vsebina oddaje: - Modni kotiček: nošenje in pomen nakita iz mineralov; - glasbeno srečanje ŠANS 2025; - napovednik poletnih festivalov: svetlobni festival Zsolnay v Pécsu in Fekete Zaj; - videospoti: Csaknekedkislány, Amy's Escape, Rettenetes Mümők.
Zakaj imajo nekateri ljudje dober glasbeni posluh, drugi pa pojejo malo … mimo? Je posluh nekaj, s čimer se rodiš, ali ga lahko zvadiš? In kaj ima pri tem opraviti naša starost? Odpravljamo se na znanstveno-glasbeno raziskavo o poslušanju in petju, pogovarjamo se z ravnateljico glasbenega centra Edgarja Willemsa Matejo Tomac Calligaris.
Zakaj imajo nekateri ljudje dober glasbeni posluh, drugi pa pojejo malo … mimo? Je posluh nekaj, s čimer se rodiš, ali ga lahko zvadiš? In kaj ima pri tem opraviti naša starost? Odpravljamo se na znanstveno-glasbeno raziskavo o poslušanju in petju, pogovarjamo se z ravnateljico glasbenega centra Edgarja Willemsa Matejo Tomac Calligaris.
V naš studio so prišle punce iz dveh gledaliških skupin, ki sta se predstavili tudi na odru festivala Transgeneracije. Zmagovalno predstavo Nimam problema! sta lani soustvarjali Karin Winkler in mentorica, sicer pa gledališka režiserka Brina Klampfer Merčnik v Mladem odru AMO, ki deluje v okviru SNG Nova Gorica. Svoje izkušnje in ljubezen do gledališča pa so z nami delile tudi članice dramske skupine Carpe diem, ki deluje na Gimnaziji Ledina: Nina Breznik, Malči Fleischman, Petrea Tovornik in Ela Jagodic. Letos so na šoli pod mentorstvom Andreje Pavle Jurman pripravili predstavo V dobri družbi, ki je priredba kratkih zgodb iz zbirke Dobra družba pisateljice in pesnice Ane Svetel.
V naš studio so prišle punce iz dveh gledaliških skupin, ki sta se predstavili tudi na odru festivala Transgeneracije. Zmagovalno predstavo Nimam problema! sta lani soustvarjali Karin Winkler in mentorica, sicer pa gledališka režiserka Brina Klampfer Merčnik v Mladem odru AMO, ki deluje v okviru SNG Nova Gorica. Svoje izkušnje in ljubezen do gledališča pa so z nami delile tudi članice dramske skupine Carpe diem, ki deluje na Gimnaziji Ledina: Nina Breznik, Malči Fleischman, Petrea Tovornik in Ela Jagodic. Letos so na šoli pod mentorstvom Andreje Pavle Jurman pripravili predstavo V dobri družbi, ki je priredba kratkih zgodb iz zbirke Dobra družba pisateljice in pesnice Ane Svetel.
V oddaji Mladi mladim smo šli tokrat v središče poletja – k sončenju in zaščiti pred soncem. Pogovarjali smo se o pasteh, ki jih prinašajo sončni dnevi, kajti izpostavljenost soncu ne pomeni samo pridobivanja vitamina D. Naš gost, zdravnik Dominik Škrinjar, je zato govoril tudi o boleznih, ki jih povzroča pretirano izpostavljanje. V drugem delu pa smo se poglobili v zaščito pred soncem, v izbiro zaščitnih krem, in odgovorili tudi na vprašanja, ki ste nam jih zastavili vi na našem Instagram in Facebook profilu.
V oddaji Mladi mladim smo šli tokrat v središče poletja – k sončenju in zaščiti pred soncem. Pogovarjali smo se o pasteh, ki jih prinašajo sončni dnevi, kajti izpostavljenost soncu ne pomeni samo pridobivanja vitamina D. Naš gost, zdravnik Dominik Škrinjar, je zato govoril tudi o boleznih, ki jih povzroča pretirano izpostavljanje. V drugem delu pa smo se poglobili v zaščito pred soncem, v izbiro zaščitnih krem, in odgovorili tudi na vprašanja, ki ste nam jih zastavili vi na našem Instagram in Facebook profilu.
Tokrat zahajamo v bolj gradbene ali pa strojniške vode. Poslušalki Lano in Majo zanima vse v zvezi z žerjavi. Takole sta napisali: “Kako tako gromozanski žerjav pripeljejo na gradbišče in kako ga razstavijo, ko je gradnja končana? Kako zgleda delo žerjavista? Kako pride na vrh in kaj se zgodi, če mora na stranišče?"
Tokrat zahajamo v bolj gradbene ali pa strojniške vode. Poslušalki Lano in Majo zanima vse v zvezi z žerjavi. Takole sta napisali: “Kako tako gromozanski žerjav pripeljejo na gradbišče in kako ga razstavijo, ko je gradnja končana? Kako zgleda delo žerjavista? Kako pride na vrh in kaj se zgodi, če mora na stranišče?"
Na terenu v Bohinju smo športnike poiskali na OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Tam deluje akrobatska skupina Janezi, več pa smo izvedeli na terenu!
Na terenu v Bohinju smo športnike poiskali na OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Tam deluje akrobatska skupina Janezi, več pa smo izvedeli na terenu!
Gostja tokratne epizode je pisateljica Samanta Hadžić Žavski, poročena Kranjčec. Rdeča nit najinega pogovora je bil njen zadnji roman Še en vdih, v katerem se glavna junakinja sooča z boleznijo ALS (amiotrofična lateralna skleroza). Po dolgem času zanikanja diagnoze se Karmen začne spraševati o smislu njenega življenja, pomembnosti odnosov in kako je pred nekaj leti njen mož izginil brez sledu. Dotaknili sva se tem, kot so vzgoja otrok, soočanje z težkimi boleznimi, avtorica pa je predala tudi osebno izkušnjo, ki jo je imela kot asistentka osebi z ALS, in svoje nasvete za veselo in dolgo partnersko življenje. Ugotovili sva, da kadar ljudje vedo, da bodo umrli, si želijo živeti in zato nagovarjava vse poslušalce, da uživate v vsakem trenutku.
Gostja tokratne epizode je pisateljica Samanta Hadžić Žavski, poročena Kranjčec. Rdeča nit najinega pogovora je bil njen zadnji roman Še en vdih, v katerem se glavna junakinja sooča z boleznijo ALS (amiotrofična lateralna skleroza). Po dolgem času zanikanja diagnoze se Karmen začne spraševati o smislu njenega življenja, pomembnosti odnosov in kako je pred nekaj leti njen mož izginil brez sledu. Dotaknili sva se tem, kot so vzgoja otrok, soočanje z težkimi boleznimi, avtorica pa je predala tudi osebno izkušnjo, ki jo je imela kot asistentka osebi z ALS, in svoje nasvete za veselo in dolgo partnersko življenje. Ugotovili sva, da kadar ljudje vedo, da bodo umrli, si želijo živeti in zato nagovarjava vse poslušalce, da uživate v vsakem trenutku.
V tokratno oddajo Mladi mladim smo šli brez filtra – govorili smo o lepotnih posegih, o samopodobi in pritiskih družbenih omrežij. V prvem delu je bil z nami zdravnik družinske medicine Matija Ambrož, tudi estetski zdravnik – z njim smo razbili mite o lepotnih posegih in govorili o razlogih za včasih (pre)hitre odločitve. V drugem delu se nam je pridružila univerzitetna diplomirana psihologinja Katja Kokol. Beseda je tekla o tem, kako Instagram filtri, TikTok trendi in všečki vplivajo na mlade – kako vidijo sami sebe in svoj obraz.
V tokratno oddajo Mladi mladim smo šli brez filtra – govorili smo o lepotnih posegih, o samopodobi in pritiskih družbenih omrežij. V prvem delu je bil z nami zdravnik družinske medicine Matija Ambrož, tudi estetski zdravnik – z njim smo razbili mite o lepotnih posegih in govorili o razlogih za včasih (pre)hitre odločitve. V drugem delu se nam je pridružila univerzitetna diplomirana psihologinja Katja Kokol. Beseda je tekla o tem, kako Instagram filtri, TikTok trendi in všečki vplivajo na mlade – kako vidijo sami sebe in svoj obraz.
Metka in Blaž sta lani dala odpoved in odšla visoko nad dolino v pastirsko kočo. Da bi počela to, o čemer sta sanjala, da bosta, ko bosta »stara«. A potem se je zgodilo življenje. Metkina diagnoza in spoznanje, da je treba živeti, ne le preživeti. Če bi lahko, bi v hribih preživela celo leto. Pasla bi krave, ležala v travi in obstajala. Samo to. Pravita, da civilizacije nič ne pogrešata, da je izlet v dolino kot srečanje z drugo kulturo. Polno hitenja, primerjav, nepomembnih informacij in nakupov. Za pol ure pavze, miru in koščka pastirskega življenja uporabite slušalke in se odpravite v Rožnato … planino!
Metka in Blaž sta lani dala odpoved in odšla visoko nad dolino v pastirsko kočo. Da bi počela to, o čemer sta sanjala, da bosta, ko bosta »stara«. A potem se je zgodilo življenje. Metkina diagnoza in spoznanje, da je treba živeti, ne le preživeti. Če bi lahko, bi v hribih preživela celo leto. Pasla bi krave, ležala v travi in obstajala. Samo to. Pravita, da civilizacije nič ne pogrešata, da je izlet v dolino kot srečanje z drugo kulturo. Polno hitenja, primerjav, nepomembnih informacij in nakupov. Za pol ure pavze, miru in koščka pastirskega življenja uporabite slušalke in se odpravite v Rožnato … planino!
Az adás tartalma: - Divatsarok: Dalí és a divat; - a Lendvai Kétnyelvű Középiskola végzős diákjainak ballagása; - a Spontán Blues Band; - klipek: Hitori, Géem, Before Time. Vsebina oddaje: - Modni kotiček: Dalí in moda; - slovo zaključnih letnikov od Dvojezične srednje šole Lendava; - glasbena skupina Spontán Blues Band; - videospoti: Hitori, Géem, Before Time.
Az adás tartalma: - Divatsarok: Dalí és a divat; - a Lendvai Kétnyelvű Középiskola végzős diákjainak ballagása; - a Spontán Blues Band; - klipek: Hitori, Géem, Before Time. Vsebina oddaje: - Modni kotiček: Dalí in moda; - slovo zaključnih letnikov od Dvojezične srednje šole Lendava; - glasbena skupina Spontán Blues Band; - videospoti: Hitori, Géem, Before Time.
V rubriki Hudo športni gremo na kolesarske steze. A ne na asfaltne, ampak tiste, po katerih se spuščajo kolesarji v zvrsti Enduro. To zvrst je za svojo izbral Tine Fúrlan, ki se na tekmovanjih redno uvršča v prvo deseterico, na državnem prvenstvu pa je osvojil drugo mesto. Z njim se je na Osnovni šoli Dutovlje pogovarjal Aleš Ogrin.
V rubriki Hudo športni gremo na kolesarske steze. A ne na asfaltne, ampak tiste, po katerih se spuščajo kolesarji v zvrsti Enduro. To zvrst je za svojo izbral Tine Fúrlan, ki se na tekmovanjih redno uvršča v prvo deseterico, na državnem prvenstvu pa je osvojil drugo mesto. Z njim se je na Osnovni šoli Dutovlje pogovarjal Aleš Ogrin.
Tokrat se v Radiovednih potapljamo v globine morja in iščemo odgovore na kar dve vprašanji – ali lahko imajo ribe karies in ali znajo kašljati? Spoznali boste, zakaj ribam zobozdravnik ne pride prav, pa tudi, katere vrste se lahko pohvalijo z več tisoč zobmi v svoji življenjski dobi.
Tokrat se v Radiovednih potapljamo v globine morja in iščemo odgovore na kar dve vprašanji – ali lahko imajo ribe karies in ali znajo kašljati? Spoznali boste, zakaj ribam zobozdravnik ne pride prav, pa tudi, katere vrste se lahko pohvalijo z več tisoč zobmi v svoji življenjski dobi.
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
Mladi iz Trsta in Gorice se tokrat pogovarjajo z Julijo Kralj, vodnico pri Slovenskem planinskem društvu Trst ter Markom Petkom, gorskim reševalcem in predsednikom Planinskega društva Kamnik. Z voditeljem Romeom Grebenškom si ogledamo tudi dva prispevka, ki so jih z uredništvom ustvarili tržaški višješolci: najprej so se z jamarjem Erikom Carpanijem odpravili v jamo blizu Gabrovca, nato pa pokukali tudi na Napoleonsko pot, kjer so se preizkusili v plezanju na naravni steni s pomočjo mladih članov SPDT-ja. Uredništvo Poljanka Doljak, Nataša Ferletič, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Mladi iz Trsta in Gorice se tokrat pogovarjajo z Julijo Kralj, vodnico pri Slovenskem planinskem društvu Trst ter Markom Petkom, gorskim reševalcem in predsednikom Planinskega društva Kamnik. Z voditeljem Romeom Grebenškom si ogledamo tudi dva prispevka, ki so jih z uredništvom ustvarili tržaški višješolci: najprej so se z jamarjem Erikom Carpanijem odpravili v jamo blizu Gabrovca, nato pa pokukali tudi na Napoleonsko pot, kjer so se preizkusili v plezanju na naravni steni s pomočjo mladih članov SPDT-ja. Uredništvo Poljanka Doljak, Nataša Ferletič, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Z nami je bila ekipa Srednje zdravstvene šole Ljubljana, ki je na nedavnem državnem prvenstvu v prvi pomoči, v Črnomlju ga je organiziral Rdeči križ Slovenije, v srednješolski konkurenci že tretjič zapovrstjo osvojila naslov državnih prvakov. Popeljali so nas skozi svoj nastop in nam s praktičnimi primeri približali osnove nudenja prve pomoči.
Z nami je bila ekipa Srednje zdravstvene šole Ljubljana, ki je na nedavnem državnem prvenstvu v prvi pomoči, v Črnomlju ga je organiziral Rdeči križ Slovenije, v srednješolski konkurenci že tretjič zapovrstjo osvojila naslov državnih prvakov. Popeljali so nas skozi svoj nastop in nam s praktičnimi primeri približali osnove nudenja prve pomoči.
V oddaji Mladi mladim smo tokrat predstavili razstavo 90 šolskih omaric z anonimnimi zgodbami otrok in mladih o duševnih stiskah, ki jo ob evropskem tednu duševnega zdravja pripravlja Narodni dom Maribor v sodelovanju z UNICEF Slovenija. Govorili smo tudi o festivalu Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki poteka že 28. leto zapored in o paradi ponosa.
V oddaji Mladi mladim smo tokrat predstavili razstavo 90 šolskih omaric z anonimnimi zgodbami otrok in mladih o duševnih stiskah, ki jo ob evropskem tednu duševnega zdravja pripravlja Narodni dom Maribor v sodelovanju z UNICEF Slovenija. Govorili smo tudi o festivalu Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki poteka že 28. leto zapored in o paradi ponosa.
Na OŠ Trebnje smo spoznali odličnega atleta. Matic Selak, ki obiskuje 8. razred, trenira mnogoboj v Atletskem klubu Krka. V katerih atletskih disciplinah nastopa in kako uspešen je na tekmovanjih, izvemo v rubriki Hudo športni.
Na OŠ Trebnje smo spoznali odličnega atleta. Matic Selak, ki obiskuje 8. razred, trenira mnogoboj v Atletskem klubu Krka. V katerih atletskih disciplinah nastopa in kako uspešen je na tekmovanjih, izvemo v rubriki Hudo športni.
Ta teden smo poročali o tem, da je Evropska komisija med nominirance za nagrado Life 2025, ki jih vidi kot najbolj učinkovite, inovativne in navdihujoče projekte programa Life, uvrstila tudi projekt Life Lynx, katerega namen je rešiti rise pred ponovnim izumrtjem v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah. In ker smo tudi v naši znanstveni redakciji radi aktualni, je največja prosto živeča evropska mačka glavna protagonistka tokratne epizode Radiovednih.
Ta teden smo poročali o tem, da je Evropska komisija med nominirance za nagrado Life 2025, ki jih vidi kot najbolj učinkovite, inovativne in navdihujoče projekte programa Life, uvrstila tudi projekt Life Lynx, katerega namen je rešiti rise pred ponovnim izumrtjem v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah. In ker smo tudi v naši znanstveni redakciji radi aktualni, je največja prosto živeča evropska mačka glavna protagonistka tokratne epizode Radiovednih.
V tokratnem Gymnasiumu so se nam pridružili mladi z Ekonomske srednje šole Novo mesto, ki so v okviru radijskih novinarskih delavnic snemali in montirali na temo podjetništva. Kakšni so največji podjetniški izzivi mladih? Biti influencer ali imeti klasično službo? Kako zaslužiti s hobijem? O vsem tem smo se pogovarjali in slišali tudi različna zanimiva razmišljanja številnih sogovornikov, ki so jih mladi ujeli pred mikrofon.
V tokratnem Gymnasiumu so se nam pridružili mladi z Ekonomske srednje šole Novo mesto, ki so v okviru radijskih novinarskih delavnic snemali in montirali na temo podjetništva. Kakšni so največji podjetniški izzivi mladih? Biti influencer ali imeti klasično službo? Kako zaslužiti s hobijem? O vsem tem smo se pogovarjali in slišali tudi različna zanimiva razmišljanja številnih sogovornikov, ki so jih mladi ujeli pred mikrofon.
V oddaji Mladi mladim smo tokrat gostili člane zasedbe Only Jams, ki so nam predstavili projekt Večer muzikala, spektakularen koncertni dogodek, na katerem bo skupina desetih pevcev in petnajstih inštrumentalistov izvajala glasbene točke iz priljubljenih muzikalov, kot so Fantom iz opere, Mamma Mia!, Briljantina, Nesrečniki, Levji kralj in mnogi drugi. Skozi večer bo gledalce popeljal povezovalec, ki bo predstavil vsebino in nastanek muzikalov ter jih umestil v širši kulturni in družbeni kontekst.
V oddaji Mladi mladim smo tokrat gostili člane zasedbe Only Jams, ki so nam predstavili projekt Večer muzikala, spektakularen koncertni dogodek, na katerem bo skupina desetih pevcev in petnajstih inštrumentalistov izvajala glasbene točke iz priljubljenih muzikalov, kot so Fantom iz opere, Mamma Mia!, Briljantina, Nesrečniki, Levji kralj in mnogi drugi. Skozi večer bo gledalce popeljal povezovalec, ki bo predstavil vsebino in nastanek muzikalov ter jih umestil v širši kulturni in družbeni kontekst.
Česa je umetna inteligenca zmožna in kje vse lahko nadomesti človeka, se danes spreminja iz meseca v mesec. V praksi se pogosto pokaže, da nikakor ni nujno, da bo naše delo zaradi njene pomoči lažje, bo pa marsikaj potekalo drugače. Tehnološka podjetja z veliko hitrostjo razvijajo nove, še bolj zmogljive sisteme – temeljne modele, ki naj bi bili kos še bolj zahtevnim nalogam. Zato je skoraj nemogoče napovedati, česa bo UI zmožna čez leto ali dve, niti kje se bodo pojavile največje težave. Se bomo ljudje polenili in razmišljali vse manj? Ali pa bomo lahko z njeno pomočjo razmišljali bolje in odkrili marsikaj novega? V zaključni epizodi podkasta UI faktor razmišljamo o nekaterih možnostih, ki se že danes nakazujejo.
Česa je umetna inteligenca zmožna in kje vse lahko nadomesti človeka, se danes spreminja iz meseca v mesec. V praksi se pogosto pokaže, da nikakor ni nujno, da bo naše delo zaradi njene pomoči lažje, bo pa marsikaj potekalo drugače. Tehnološka podjetja z veliko hitrostjo razvijajo nove, še bolj zmogljive sisteme – temeljne modele, ki naj bi bili kos še bolj zahtevnim nalogam. Zato je skoraj nemogoče napovedati, česa bo UI zmožna čez leto ali dve, niti kje se bodo pojavile največje težave. Se bomo ljudje polenili in razmišljali vse manj? Ali pa bomo lahko z njeno pomočjo razmišljali bolje in odkrili marsikaj novega? V zaključni epizodi podkasta UI faktor razmišljamo o nekaterih možnostih, ki se že danes nakazujejo.
V tokratni epizodi raziskujemo fenomen, ki smo ga najbrž doživeli skoraj vsi. V otroštvu in zgodnji mladosti imamo po navadi svetlejše lase, potem pa nam z leti temnijo. Zakaj?
V tokratni epizodi raziskujemo fenomen, ki smo ga najbrž doživeli skoraj vsi. V otroštvu in zgodnji mladosti imamo po navadi svetlejše lase, potem pa nam z leti temnijo. Zakaj?
V Zagrebu se je v končala Evropska olimpijada eksperimentalne znanosti, s katere sta se slovenki ekipi dijakov vrnili s srebrno in zlato medaljo. Na tem tekmovanju znanja, ki zajema tri področja: fiziko, kemijo in bilogijo, je sicer sodelovalo 48 ekip iz 23 držav Evropske unije in Ukrajine, več pa smo izvedeli od dijakov iz slovenske ekipe in mentorja.
V Zagrebu se je v končala Evropska olimpijada eksperimentalne znanosti, s katere sta se slovenki ekipi dijakov vrnili s srebrno in zlato medaljo. Na tem tekmovanju znanja, ki zajema tri področja: fiziko, kemijo in bilogijo, je sicer sodelovalo 48 ekip iz 23 držav Evropske unije in Ukrajine, več pa smo izvedeli od dijakov iz slovenske ekipe in mentorja.
To sredo so bili z nami Tia Rozman, Matija Pevec, Aja Markovič, Tinkara Kolar in Špela Pehant – mladi ustvarjalci, povezani z gledališkim projektom Hočem živet' v centru. Predstava je nastala povsem neinstitucionalno, z veliko mero lastne pobude, iskrenosti in kolektivne energije in bo 17. in 18. maja odigrana tudi v Mariboru. Kako se začne gledališki proces brez varne strehe in kdo so mladi, ki so vanj vložili vse?
To sredo so bili z nami Tia Rozman, Matija Pevec, Aja Markovič, Tinkara Kolar in Špela Pehant – mladi ustvarjalci, povezani z gledališkim projektom Hočem živet' v centru. Predstava je nastala povsem neinstitucionalno, z veliko mero lastne pobude, iskrenosti in kolektivne energije in bo 17. in 18. maja odigrana tudi v Mariboru. Kako se začne gledališki proces brez varne strehe in kdo so mladi, ki so vanj vložili vse?
Az adás tartalma: - Divatsarok: Twiggy, a hatvanas évek ikonikus modellje; - 20. egyetemista Bográcsfeszt Mariborban; - a Lawn Dogs zenekar; - klipek: Alo!Stari, Martina Et Al., Kokosy. Vsebina oddaje: - Modni kotiček: Twiggy, ikonična manekenka iz šestdesetih let; - 20. Študentski Bogračfest v Mariboru; - glasbena skupina Lawn Dogs; - videospoti: Alo!Stari, Martina Et Al., Kokosy.
Az adás tartalma: - Divatsarok: Twiggy, a hatvanas évek ikonikus modellje; - 20. egyetemista Bográcsfeszt Mariborban; - a Lawn Dogs zenekar; - klipek: Alo!Stari, Martina Et Al., Kokosy. Vsebina oddaje: - Modni kotiček: Twiggy, ikonična manekenka iz šestdesetih let; - 20. Študentski Bogračfest v Mariboru; - glasbena skupina Lawn Dogs; - videospoti: Alo!Stari, Martina Et Al., Kokosy.
ChatGPT lahko uporabimo na številne koristne načine, omogoča pa tudi najrazličnejše zlorabe. Ker je sodobna umetna inteligenca izredno zmogljivo orodje, omogoča tudi zelo napredne oblike zlorab. Njihovo osupljivo zmožnost pisanja besedil, posnemanja konkretnih slogov pisanja, generiranja slik in posnetkov ter posnemanja realnih človeških glasov je mogoče načrtno zlorabiti za različne prevare ali ciljano nadlegovanje konkretnih ljudi ali skupin. Zelo negativne učinke lahko ima že sama orjaška množica umetno ustvarjenih vsebin. Kje vse že danes se kažejo možne težave in kaj se obeta v bližnji prihodnosti ob nenehnem izboljševanju teh orodij, preverjamo v tokratni epizodi. V seriji o umetni inteligenci za mlade UI faktor nam z odgovori pomagata strokovnjaka za umetno inteligenco Blaž Zupan in Janez Demšar s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
ChatGPT lahko uporabimo na številne koristne načine, omogoča pa tudi najrazličnejše zlorabe. Ker je sodobna umetna inteligenca izredno zmogljivo orodje, omogoča tudi zelo napredne oblike zlorab. Njihovo osupljivo zmožnost pisanja besedil, posnemanja konkretnih slogov pisanja, generiranja slik in posnetkov ter posnemanja realnih človeških glasov je mogoče načrtno zlorabiti za različne prevare ali ciljano nadlegovanje konkretnih ljudi ali skupin. Zelo negativne učinke lahko ima že sama orjaška množica umetno ustvarjenih vsebin. Kje vse že danes se kažejo možne težave in kaj se obeta v bližnji prihodnosti ob nenehnem izboljševanju teh orodij, preverjamo v tokratni epizodi. V seriji o umetni inteligenci za mlade UI faktor nam z odgovori pomagata strokovnjaka za umetno inteligenco Blaž Zupan in Janez Demšar s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Radiovedna vprašanja dobivamo z vseh koncev Evrope. Tokrat je prišlo iz Švedske, poslušalca zanima, kako hitro bi na Luni letela krogla, ki bi jo izstrelili iz pištole.
Radiovedna vprašanja dobivamo z vseh koncev Evrope. Tokrat je prišlo iz Švedske, poslušalca zanima, kako hitro bi na Luni letela krogla, ki bi jo izstrelili iz pištole.
Tokrat smo v oddaji Mladi mladim govorili o ustvarjanju elektronske glasbe in o podjetništvu. Ustanovitelj lokalov Rooster in ustvarjalec na področju elektronske glasbe Marko Židov nam je povedal več o elektronski glasbi, pa o svojih podjetniških začetkih in načrtih. Gostili smo tudi mlado pevko Ekatarino Križaj, ki z avtorsko glasbo nastopa že od malih nog.
Tokrat smo v oddaji Mladi mladim govorili o ustvarjanju elektronske glasbe in o podjetništvu. Ustanovitelj lokalov Rooster in ustvarjalec na področju elektronske glasbe Marko Židov nam je povedal več o elektronski glasbi, pa o svojih podjetniških začetkih in načrtih. Gostili smo tudi mlado pevko Ekatarino Križaj, ki z avtorsko glasbo nastopa že od malih nog.
Matic Vrečko neke noči ni mogel zaspati. Sanjal je o tem, da bi se podal na pustolovščino. Sam. Da bi z jadrnico prečkal ocean. Želja je rasla, motivacija in podpora družine pa pomagali, da je to željo uresničil. Šestega decembra je Matic izplul iz marine Amarilla. Petnajst dni je jadral proti obzorju, se boril z vetrom in s samim seboj. O kitih, nevihtah in samoti. O 50-minutnih intervalih spanca, tečnobi in občutku, da ti nihče ne more pomagati. O upravljanju 13-metrske jadrnice. O spoznavanju svoje lastne biti in želji po vrnitvi.
Matic Vrečko neke noči ni mogel zaspati. Sanjal je o tem, da bi se podal na pustolovščino. Sam. Da bi z jadrnico prečkal ocean. Želja je rasla, motivacija in podpora družine pa pomagali, da je to željo uresničil. Šestega decembra je Matic izplul iz marine Amarilla. Petnajst dni je jadral proti obzorju, se boril z vetrom in s samim seboj. O kitih, nevihtah in samoti. O 50-minutnih intervalih spanca, tečnobi in občutku, da ti nihče ne more pomagati. O upravljanju 13-metrske jadrnice. O spoznavanju svoje lastne biti in želji po vrnitvi.
Tokrat sem v podkastu Jabolka, hruške in knjige gostil Matejo Gomboc, avtorico romana Gorica. Roman pripoveduje zgodbo Gorice in njenih prebivalcev od druge svetovne vojne pa vse do sedanjosti. Gorica se je v tem času zelo spremenila in pretrpela, prav tako pa tudi njeni prebivalci. Od vojne, nemške okupacije, zavezniškega nadzora nad Gorico, postavitve nove meje in razrezanja Gorice na dva dela, staro in Novo in vzpona ter propada Jugoslavije. Z avtorico sva se pogovarjala o njeni navezanosti na Goriško, o tem kako je pridobila zgodovinski material in izpovedi za svojo knjigo, o zgodovini Gorice in naposled Nove Gorice in o pomembnosti učiteljskega poklica, ki ga danes ne cenimo več tako kot pred leti. Najbolj pa sva izpostavila pomembnost razumevanja zgodovinskih dogodkov na humani ravni. Gorica je bila pred, med in po vojni mesto, kjer so bivali Slovenci, Furlani, Italijani in drugi, vsakdo od njih se je na svoj način prebijal skozi vihar zgodovine in večino sta vojna in neprehodna meja hudo prizadeli. Na koncu sva se dotaknila še sedanjih dogodkov in pozdravila odprtje meje med obema Goricama in vse večjo povezanost obeh skupnosti. Kot evropska prestolnica kulture Gorica poudarja pomen čezmejnega sožitja in je lahko vzor vsem nam. Podkast sva končala s poudarjanjem pomena sodelovanja, razumevanja in sožitja med ljudmi in narodi. Naj padejo vse meje, tako na naši Zemlji kot v naših glavah in srcih. Lepo priporočam poslušanje novega podkasta z izjemno sogovornico. Roman Gorica bo od 2. maja naprej kot zvočna knjiga predvajan v Arsovi Odprti knjigi.
Tokrat sem v podkastu Jabolka, hruške in knjige gostil Matejo Gomboc, avtorico romana Gorica. Roman pripoveduje zgodbo Gorice in njenih prebivalcev od druge svetovne vojne pa vse do sedanjosti. Gorica se je v tem času zelo spremenila in pretrpela, prav tako pa tudi njeni prebivalci. Od vojne, nemške okupacije, zavezniškega nadzora nad Gorico, postavitve nove meje in razrezanja Gorice na dva dela, staro in Novo in vzpona ter propada Jugoslavije. Z avtorico sva se pogovarjala o njeni navezanosti na Goriško, o tem kako je pridobila zgodovinski material in izpovedi za svojo knjigo, o zgodovini Gorice in naposled Nove Gorice in o pomembnosti učiteljskega poklica, ki ga danes ne cenimo več tako kot pred leti. Najbolj pa sva izpostavila pomembnost razumevanja zgodovinskih dogodkov na humani ravni. Gorica je bila pred, med in po vojni mesto, kjer so bivali Slovenci, Furlani, Italijani in drugi, vsakdo od njih se je na svoj način prebijal skozi vihar zgodovine in večino sta vojna in neprehodna meja hudo prizadeli. Na koncu sva se dotaknila še sedanjih dogodkov in pozdravila odprtje meje med obema Goricama in vse večjo povezanost obeh skupnosti. Kot evropska prestolnica kulture Gorica poudarja pomen čezmejnega sožitja in je lahko vzor vsem nam. Podkast sva končala s poudarjanjem pomena sodelovanja, razumevanja in sožitja med ljudmi in narodi. Naj padejo vse meje, tako na naši Zemlji kot v naših glavah in srcih. Lepo priporočam poslušanje novega podkasta z izjemno sogovornico. Roman Gorica bo od 2. maja naprej kot zvočna knjiga predvajan v Arsovi Odprti knjigi.
Da pride umetna inteligenca prav pri najrazličnejših šolskih nalogah, vemo že (skoraj) vsi. A če je ChatGPT lahko v veliko pomoč, je lahko tudi vir težav. Pa ne samo zato, ker učitelji opazijo, da vam je napisal domačo nalogo, ki bi jo morali sami. Saj veste, ChatGPT si včasih kaj kar izmisli, to pa naredi tako prepričljivo, da mu preprosto nasedemo. Zakaj si torej Chat izmišljuje? In kako se pravzaprav pametno uporablja pametna orodja? V seriji o umetni inteligenci za mlade UI faktor nam z odgovori pomagata strokovnjaka za umetno inteligenco Blaž Zupan in Janez Demšar s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Da pride umetna inteligenca prav pri najrazličnejših šolskih nalogah, vemo že (skoraj) vsi. A če je ChatGPT lahko v veliko pomoč, je lahko tudi vir težav. Pa ne samo zato, ker učitelji opazijo, da vam je napisal domačo nalogo, ki bi jo morali sami. Saj veste, ChatGPT si včasih kaj kar izmisli, to pa naredi tako prepričljivo, da mu preprosto nasedemo. Zakaj si torej Chat izmišljuje? In kako se pravzaprav pametno uporablja pametna orodja? V seriji o umetni inteligenci za mlade UI faktor nam z odgovori pomagata strokovnjaka za umetno inteligenco Blaž Zupan in Janez Demšar s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Danes se odpravljamo v kuhinjo, kjer bomo pod raziskovalno lupo postavili eno izmed najbolj pogosto uporabljenih začimb v slovenski kulinariki. Poper ne velja zaman za kralja začimb…in kralja ostrosti. Če ga uporabimo le kanček preveč, imamo občutek, da nam bo razneslo usta. Le zakaj je tako oster, smo spraševali dr. Aleša Obrezo s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Danes se odpravljamo v kuhinjo, kjer bomo pod raziskovalno lupo postavili eno izmed najbolj pogosto uporabljenih začimb v slovenski kulinariki. Poper ne velja zaman za kralja začimb…in kralja ostrosti. Če ga uporabimo le kanček preveč, imamo občutek, da nam bo razneslo usta. Le zakaj je tako oster, smo spraševali dr. Aleša Obrezo s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
Oddaja je posvečena Gorici in Novi Gorici, v ospredju pa so predvsem mladi, ki v teh dveh mestih živijo. Voditelj Romeo Grebenšek se z dijaki s tržaških licejev pogovarja z novogoričanko Lauro Drašček in goričanom Emilom Sabadinijem. Epizodo bogatijo tudi izjave dijakov višjih srednjih šol, tokrat pa tudi dva prispevka s terena, ki so ju z uredništvom soustvarili goriški dijaki. Uredništvo Nataša Ferletič, Poljanka Doljak, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Oddaja je posvečena Gorici in Novi Gorici, v ospredju pa so predvsem mladi, ki v teh dveh mestih živijo. Voditelj Romeo Grebenšek se z dijaki s tržaških licejev pogovarja z novogoričanko Lauro Drašček in goričanom Emilom Sabadinijem. Epizodo bogatijo tudi izjave dijakov višjih srednjih šol, tokrat pa tudi dva prispevka s terena, ki so ju z uredništvom soustvarili goriški dijaki. Uredništvo Nataša Ferletič, Poljanka Doljak, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Kje maturanti na eseju največkrat izgubljate točke, kako se lahko izognete napakam in kaj za vas predstavlja največji izziv? O pisanju eseja, razlikah med razpravljalnim in razlagalnim esejem, o tem, kaj vse se ocenujuje in kako so točke zarporejene, smo izvedeli od profesoric slovenščine z gimnazij v Novem mestu, Kranju in Ljutomeru, ki so vam dale tudi konkretne napotke o tem, kako dobro pisati esej. Naši sogovorniki so bili tudi dijaki s teh šol, ki so z nami deleli svoje izkušnje pisanja eseja in ključn razmišljanja o obveznih čtivih.
Kje maturanti na eseju največkrat izgubljate točke, kako se lahko izognete napakam in kaj za vas predstavlja največji izziv? O pisanju eseja, razlikah med razpravljalnim in razlagalnim esejem, o tem, kaj vse se ocenujuje in kako so točke zarporejene, smo izvedeli od profesoric slovenščine z gimnazij v Novem mestu, Kranju in Ljutomeru, ki so vam dale tudi konkretne napotke o tem, kako dobro pisati esej. Naši sogovorniki so bili tudi dijaki s teh šol, ki so z nami deleli svoje izkušnje pisanja eseja in ključn razmišljanja o obveznih čtivih.