Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prvomajski Infodrom začenjamo s kresom. Vsako leto ga prižgejo tudi na Sladki Gori, zato smo se z mladimi v Infogromu pogovarjali o pripravah. Podrobno pod lupo smo razložili, kaj je delo, z učenci iz OŠ Frana Albrehta v Kamniku pa smo govorili o sadikah in vrtičkanju, začela se je namreč sezona del na vrtu. Obiskali smo mlade kamnoske na OŠ Dutovlje in preverili, kaj klešejo v apnenec. Ob svetovnem dnevu plesa pa smo se družili s plesalkami Plesnega kluba Zebra.
Prvomajski Infodrom začenjamo s kresom. Vsako leto ga prižgejo tudi na Sladki Gori, zato smo se z mladimi v Infogromu pogovarjali o pripravah. Podrobno pod lupo smo razložili, kaj je delo, z učenci iz OŠ Frana Albrehta v Kamniku pa smo govorili o sadikah in vrtičkanju, začela se je namreč sezona del na vrtu. Obiskali smo mlade kamnoske na OŠ Dutovlje in preverili, kaj klešejo v apnenec. Ob svetovnem dnevu plesa pa smo se družili s plesalkami Plesnega kluba Zebra.
V predpočitniškem Infodromu smo predstavili nov projekt Šola v kulturi. V oddaji boste izvedeli, kaj to je in kako so jo doživeli mladi Primorci, ki so spoznavali kulturo v Novem mestu. Pred državnim praznikom, dnevom upora proti okupatorju, smo v Infogromu učence OŠ Grm vprašali, kaj v današnjih časih najbolj okupira njihove misli. V nedeljo bo minilo 40 let od eksplozije jedrskega reaktorja v Černobilu. V rubriki Podrobno pod lupo smo si ogledali, kaj se je zgodilo in kakšne so bile posledice te katastrofe. Učenci OŠ Rogatec so ustvarili muzikal s pesmimi skupine Mi2, obiskali pa smo tudi mlade kolesarje iz Kolesarskega kluba Novo mesto, ki so trenirali na velodromu.
V predpočitniškem Infodromu smo predstavili nov projekt Šola v kulturi. V oddaji boste izvedeli, kaj to je in kako so jo doživeli mladi Primorci, ki so spoznavali kulturo v Novem mestu. Pred državnim praznikom, dnevom upora proti okupatorju, smo v Infogromu učence OŠ Grm vprašali, kaj v današnjih časih najbolj okupira njihove misli. V nedeljo bo minilo 40 let od eksplozije jedrskega reaktorja v Černobilu. V rubriki Podrobno pod lupo smo si ogledali, kaj se je zgodilo in kakšne so bile posledice te katastrofe. Učenci OŠ Rogatec so ustvarili muzikal s pesmimi skupine Mi2, obiskali pa smo tudi mlade kolesarje iz Kolesarskega kluba Novo mesto, ki so trenirali na velodromu.
V četrti epizodi Joker Out Podcasta sta se nam pridružila sopredstavnika ‘novega vala’ slovenske glasbe, Mia Puhar Rodin - Masayah in Gregor Štrasbergar - Štras (Mrfy). Skupni spomini, preživetje slovenskega glasbenika, kaj je ‘fake rap’ in o tem, kako je Štras spoznal Lolo Young.
V četrti epizodi Joker Out Podcasta sta se nam pridružila sopredstavnika ‘novega vala’ slovenske glasbe, Mia Puhar Rodin - Masayah in Gregor Štrasbergar - Štras (Mrfy). Skupni spomini, preživetje slovenskega glasbenika, kaj je ‘fake rap’ in o tem, kako je Štras spoznal Lolo Young.
V krščanski tradiciji je veliki petek dan, ko se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. To je edini dan, ko ni svete maše - dan za tišino, razmislek in tudi pogled vase: v svoje rane, svoje padce in tudi v upanje, da se poberemo po najhujših življenjskih preizkušnjah. V Dnevni sobi gostimo posebna prijatelja, ki vsak na svoj način nagovarjata ljudi, Martin Golob in Denis Avdić. Povezujejo ju humor, iskrenost in pogum, da o življenju govorita brez olepševanja. Z voditeljico Bernardo Žarn bodo razmišljali o velikih petkih naših življenj, o križih, dvomih, padcih, a tudi vstajenjih in veseljih.
V krščanski tradiciji je veliki petek dan, ko se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. To je edini dan, ko ni svete maše - dan za tišino, razmislek in tudi pogled vase: v svoje rane, svoje padce in tudi v upanje, da se poberemo po najhujših življenjskih preizkušnjah. V Dnevni sobi gostimo posebna prijatelja, ki vsak na svoj način nagovarjata ljudi, Martin Golob in Denis Avdić. Povezujejo ju humor, iskrenost in pogum, da o življenju govorita brez olepševanja. Z voditeljico Bernardo Žarn bodo razmišljali o velikih petkih naših življenj, o križih, dvomih, padcih, a tudi vstajenjih in veseljih.
V tretjem delu epizode podkasta Karneval, s katerim se člani skupine Joker Out spominjajo svojih začetkov pred desetletjem, je bil tokrat gost producent Žare Pak.
V tretjem delu epizode podkasta Karneval, s katerim se člani skupine Joker Out spominjajo svojih začetkov pred desetletjem, je bil tokrat gost producent Žare Pak.
Tina Mentol dela "Big biznis", in to iz nogavic. Z napisi, kot so "Čevapi", "Burek", "Gastarbajter", "Ide gas" in "Boli me ku***", je požela prepoznavnost v državah Balkana, pa tudi v Evropi. Tina Mentol je tudi manekenka, sommelierka, strokovnjakinja za marketing na družbenih omrežjih, predvsem pa je Zarečanka, ki obožuje klobase. Diplomirana filozofinja ter magistra etnologije in kulturne antropologije je blagovni znamki Slocks (skovanka iz angleških besed slovenian socks ali slovenske nogavice) in Slavsocks (angleška skovanka iz besed slavic socks ali slovanske nogavice) utemeljila v teoriji zamišljene skupnosti Benedicta Andersona, po kateri se pripadniki neke skupnosti prepoznajo med seboj glede na določene elemente, pri čemer je odstranjena vera.
Tina Mentol dela "Big biznis", in to iz nogavic. Z napisi, kot so "Čevapi", "Burek", "Gastarbajter", "Ide gas" in "Boli me ku***", je požela prepoznavnost v državah Balkana, pa tudi v Evropi. Tina Mentol je tudi manekenka, sommelierka, strokovnjakinja za marketing na družbenih omrežjih, predvsem pa je Zarečanka, ki obožuje klobase. Diplomirana filozofinja ter magistra etnologije in kulturne antropologije je blagovni znamki Slocks (skovanka iz angleških besed slovenian socks ali slovenske nogavice) in Slavsocks (angleška skovanka iz besed slavic socks ali slovanske nogavice) utemeljila v teoriji zamišljene skupnosti Benedicta Andersona, po kateri se pripadniki neke skupnosti prepoznajo med seboj glede na določene elemente, pri čemer je odstranjena vera.
V Sloveniji marljivo ločujemo odpadke, a hkrati naredimo premalo, da bi jih proizvajali manj. Zakaj? V čem smo dobri in v čem precej manj? Kako oddaljeni smo od dejanskega krožnega gospodarjenja? V oddaji bodo o tem razpravljali Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in izvršna direktorica inštituta Circular Change ter predsednica evropske platforme za krožno gospodarstvo, Jaka Kranjc, dolgoletni strokovni vodja društva Ekologi brez meja, in Jože Gregorič iz Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana. Vsi trije so, vsak na svojem področju, dolgoletni in mednarodno dejavni strokovnjaki za reševanje izzivov, ki jih prinaša ravnanje z odpadki.
V Sloveniji marljivo ločujemo odpadke, a hkrati naredimo premalo, da bi jih proizvajali manj. Zakaj? V čem smo dobri in v čem precej manj? Kako oddaljeni smo od dejanskega krožnega gospodarjenja? V oddaji bodo o tem razpravljali Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in izvršna direktorica inštituta Circular Change ter predsednica evropske platforme za krožno gospodarstvo, Jaka Kranjc, dolgoletni strokovni vodja društva Ekologi brez meja, in Jože Gregorič iz Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana. Vsi trije so, vsak na svojem področju, dolgoletni in mednarodno dejavni strokovnjaki za reševanje izzivov, ki jih prinaša ravnanje z odpadki.
Ob letu Srečka Kosovela smo se odpravili v Sežano, na osnovno šolo, ki nosi njegovo ime. Z učenci smo se pogovarjali o ustvarjanju muzikala Srečko. V Infogromu smo se srečali z mladimi prostovoljci. Podrobno pod lupo smo razložili, zakaj so številni ljudje po svetu spremljali volitve na Madžarskem in zakaj so bili rezultatov še posebej veseli mladi, ki sicer množično zapuščajo to državo. Otroški poročevalec Andraž se je pogovarjal z Mašo Kurent, svetovno prvakinjo v podiranju dreves, spoznali pa smo tudi Nurana, ki zbira kovance in bankovce.
Ob letu Srečka Kosovela smo se odpravili v Sežano, na osnovno šolo, ki nosi njegovo ime. Z učenci smo se pogovarjali o ustvarjanju muzikala Srečko. V Infogromu smo se srečali z mladimi prostovoljci. Podrobno pod lupo smo razložili, zakaj so številni ljudje po svetu spremljali volitve na Madžarskem in zakaj so bili rezultatov še posebej veseli mladi, ki sicer množično zapuščajo to državo. Otroški poročevalec Andraž se je pogovarjal z Mašo Kurent, svetovno prvakinjo v podiranju dreves, spoznali pa smo tudi Nurana, ki zbira kovance in bankovce.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Meja med zdravo samozavestjo in narcizmom je pogosto zelo zabrisana. Življenje s samozavestno osebo pa se močno razlikuje od živjenja z osebo, ki trpi za motnjo narcizma. Se z njo rodimo, nam je privzgojena? Kako spoznati otroka, ki je nagnjen k njej? Sodobni čas to motnjo še krepi. Družabna omrežja, ki so odsev današnjega časa, pa še zlasti. Vse bolj se poraja prepričanje, da postajamo družba narcisov, kjer velja, da je lastni odsev v ogledalu najpomembnejši.
Meja med zdravo samozavestjo in narcizmom je pogosto zelo zabrisana. Življenje s samozavestno osebo pa se močno razlikuje od živjenja z osebo, ki trpi za motnjo narcizma. Se z njo rodimo, nam je privzgojena? Kako spoznati otroka, ki je nagnjen k njej? Sodobni čas to motnjo še krepi. Družabna omrežja, ki so odsev današnjega časa, pa še zlasti. Vse bolj se poraja prepričanje, da postajamo družba narcisov, kjer velja, da je lastni odsev v ogledalu najpomembnejši.
V drugi epizodi Joker Out Podcasta smo gostili Tomija Megliča in Grego Skočirja, frontmena dveh najpomembnejših zgodnjih glasbenih vzornikov skupine Joker Out. Z dolgoletnima prijateljema smo se pogovorili o njunih glasbenih začetkih, kariernih vzponih in padcih, prvih srečanjih s skupino Joker Out ter trenutnih izzivih.
V drugi epizodi Joker Out Podcasta smo gostili Tomija Megliča in Grego Skočirja, frontmena dveh najpomembnejših zgodnjih glasbenih vzornikov skupine Joker Out. Z dolgoletnima prijateljema smo se pogovorili o njunih glasbenih začetkih, kariernih vzponih in padcih, prvih srečanjih s skupino Joker Out ter trenutnih izzivih.
Ob svetovnem dnevu zdravja, je Mateja v Infodromu preverila, zakaj mladi hodijo v fitnes in kako vaditi varno. V Infogromu so mladi iz OŠ Dravlje povedali, zakaj radi sobivajo s kosmatinci, v rubriki Podrobno pod lupo pa smo pogledali, kaj se dogaja na Bližnjem vzhodu. Iran in ZDA sta po več kot mesecu dni vojskovanja sklenila 14-dnevno premirje - v tem času pa se bodo skušali dogovoriti za trajni mir. Obiskali smo vaje mladinskega pevskega zbora OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki danes tekmuje na državnem tekmovanju. Spoznali pa smo tudi Nika, zmagovalca natečaja Pošte Slovenije za najlepšo poštno znamko z naslovom Ljubezen.
Ob svetovnem dnevu zdravja, je Mateja v Infodromu preverila, zakaj mladi hodijo v fitnes in kako vaditi varno. V Infogromu so mladi iz OŠ Dravlje povedali, zakaj radi sobivajo s kosmatinci, v rubriki Podrobno pod lupo pa smo pogledali, kaj se dogaja na Bližnjem vzhodu. Iran in ZDA sta po več kot mesecu dni vojskovanja sklenila 14-dnevno premirje - v tem času pa se bodo skušali dogovoriti za trajni mir. Obiskali smo vaje mladinskega pevskega zbora OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki danes tekmuje na državnem tekmovanju. Spoznali pa smo tudi Nika, zmagovalca natečaja Pošte Slovenije za najlepšo poštno znamko z naslovom Ljubezen.
Zakaj smo v Sloveniji v prometu prepogosto prehitri in predrzni? Téma je s prihodom toplejših mesecev, ko se na ceste vrnejo kolesarji in motociklisti, še aktualnejša. Lansko število smrtnih žrtev in nesreč v prometu v Sloveniji si, sploh ob napredku v letu pred tem, zasluži skrb in ukrepanje. Kako umiriti prometno histerijo, kako dvigniti prometno kulturo na višjo in varnejšo raven? Gostje bodo profesor psihologije Marko Polič, raziskovalec mobilnosti Andrej Brglez in vodja šole varne vožnje pri Avtomoto zvezi Slovenije Manuel Pungertnik.
Zakaj smo v Sloveniji v prometu prepogosto prehitri in predrzni? Téma je s prihodom toplejših mesecev, ko se na ceste vrnejo kolesarji in motociklisti, še aktualnejša. Lansko število smrtnih žrtev in nesreč v prometu v Sloveniji si, sploh ob napredku v letu pred tem, zasluži skrb in ukrepanje. Kako umiriti prometno histerijo, kako dvigniti prometno kulturo na višjo in varnejšo raven? Gostje bodo profesor psihologije Marko Polič, raziskovalec mobilnosti Andrej Brglez in vodja šole varne vožnje pri Avtomoto zvezi Slovenije Manuel Pungertnik.
V prvi epizodi podkasta Karneval člani skupine Joker Out gostijo Martina Jurkoviča, bivšega basista, s katerim so se popeljali od prazgodovine benda do sedanjosti. Ob deseti obletnici obstoja benda skupina pripravlja največji koncert v karieri, KARNEVAL - 20. junija v Ljubljani. Odgovorna urednica Uredništva za nove medije: Ksenja Tratnik.
V prvi epizodi podkasta Karneval člani skupine Joker Out gostijo Martina Jurkoviča, bivšega basista, s katerim so se popeljali od prazgodovine benda do sedanjosti. Ob deseti obletnici obstoja benda skupina pripravlja največji koncert v karieri, KARNEVAL - 20. junija v Ljubljani. Odgovorna urednica Uredništva za nove medije: Ksenja Tratnik.
Tretje-, šesto- in devetošolci ste pisali nacionalno preverjanje znanja. V Infodromu nas je zanimalo predvsem, kako je šlo devetošolcem, saj se rezultata iz matematike in materinščine štejeta pri vpisu, če bo za srednjo šolo omejitev. Štirje astronavti NASE so drugega aprila v sklopu misije Artemis 2 odpotovali globlje v vesolje kot doslej. Razložili smo, kam so namenjeni in kaj je cilj misije. S spletkarko Saro smo preverili, kaj je grooming na spletu in kako ga prepoznati. Za konec pa nas čakajo še velikonočni pirhi: z osnovnošolci smo jih barvali tradicionalno, s čebulnimi olupki.
Tretje-, šesto- in devetošolci ste pisali nacionalno preverjanje znanja. V Infodromu nas je zanimalo predvsem, kako je šlo devetošolcem, saj se rezultata iz matematike in materinščine štejeta pri vpisu, če bo za srednjo šolo omejitev. Štirje astronavti NASE so drugega aprila v sklopu misije Artemis 2 odpotovali globlje v vesolje kot doslej. Razložili smo, kam so namenjeni in kaj je cilj misije. S spletkarko Saro smo preverili, kaj je grooming na spletu in kako ga prepoznati. Za konec pa nas čakajo še velikonočni pirhi: z osnovnošolci smo jih barvali tradicionalno, s čebulnimi olupki.
Kaja Sajovic je svetovno uveljavljena kulinarična novinarka in strokovnjakinja za gastronomijo. Je soavtorica knjige slovenske kuharske šefinje Ane Roš Stojan Sonce in dež, sodelovala pa je tudi pri snovanju slovenske gastronomske strategije. V tretji epizodi novega videokasta RTV Cirkus je razkrila ozadje visoke kulinarike, ki so jo zasenčili nasilje in zlorabe, zaradi česar je odstopil tudi kuharski šef in ustanovitelj Nome, René Redzepi.
Kaja Sajovic je svetovno uveljavljena kulinarična novinarka in strokovnjakinja za gastronomijo. Je soavtorica knjige slovenske kuharske šefinje Ane Roš Stojan Sonce in dež, sodelovala pa je tudi pri snovanju slovenske gastronomske strategije. V tretji epizodi novega videokasta RTV Cirkus je razkrila ozadje visoke kulinarike, ki so jo zasenčili nasilje in zlorabe, zaradi česar je odstopil tudi kuharski šef in ustanovitelj Nome, René Redzepi.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Današnjo oddajo namenjamo spolno prenosljivim okužbam, ki jih je v zadnjih desetletjih vse več. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se vsako leto na novo okuži več kot 370 milijonov ljudi. Slovenija pri tem ni izjema. Te okužbe so večinoma ozdravljive, če jih z ustreznim testiranjem dovolj zgodaj odkrijemo.
Današnjo oddajo namenjamo spolno prenosljivim okužbam, ki jih je v zadnjih desetletjih vse več. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se vsako leto na novo okuži več kot 370 milijonov ljudi. Slovenija pri tem ni izjema. Te okužbe so večinoma ozdravljive, če jih z ustreznim testiranjem dovolj zgodaj odkrijemo.
Tokrat v Debatah z Bergantom o mladih v Sloveniji in Evropi kot nosilcih novega konservativizma, kar še posebej velja za mlade moške. To se zrcali v mednarodnih raziskavah in tudi volitvah, vključno z zadnjimi parlamentarnimi v Sloveniji. Gostje bodo profesor sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, dr. Miran LAVRIČ, soavtor več mednarodnih in nacionalnih študij o mladih, sicer pa eden najbolj cenjenih slovenskih raziskovalcev mladine, religije in vrednot; Maja HOSTNIK, direktorica mreže MaMa, nacionalne mrežne organizacije, ki združuje mladinske centre po vsej državi; in Ožbej PETERLE, ekonomist, politolog in publicist.
Tokrat v Debatah z Bergantom o mladih v Sloveniji in Evropi kot nosilcih novega konservativizma, kar še posebej velja za mlade moške. To se zrcali v mednarodnih raziskavah in tudi volitvah, vključno z zadnjimi parlamentarnimi v Sloveniji. Gostje bodo profesor sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, dr. Miran LAVRIČ, soavtor več mednarodnih in nacionalnih študij o mladih, sicer pa eden najbolj cenjenih slovenskih raziskovalcev mladine, religije in vrednot; Maja HOSTNIK, direktorica mreže MaMa, nacionalne mrežne organizacije, ki združuje mladinske centre po vsej državi; in Ožbej PETERLE, ekonomist, politolog in publicist.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Malarija je ena izmed najbolj razširjenih nalezljivih in smrtonosnih bolezni na svetu. Bolezen je za 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki živi na območju tropskega in subtropskega pasu, vsakdanja realnost, v Sloveniji pa se z njo srečujemo pri potnikih, ki se okuženi vračajo domov. V tednih ob koncu minulega leta in v začetku letošnjega so na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja u UKC Ljubljana zdravili več bolnikov, kot jih sicer povprečno v enem letu. V tokratni Tv kliniki o okužbah z malarijo in o pomenu zaščite pred okužbo govorita doc. dr. Tadeja Kotar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana in vsestranski ustvarjalec Lado Bizovičar.
Malarija je ena izmed najbolj razširjenih nalezljivih in smrtonosnih bolezni na svetu. Bolezen je za 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki živi na območju tropskega in subtropskega pasu, vsakdanja realnost, v Sloveniji pa se z njo srečujemo pri potnikih, ki se okuženi vračajo domov. V tednih ob koncu minulega leta in v začetku letošnjega so na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja u UKC Ljubljana zdravili več bolnikov, kot jih sicer povprečno v enem letu. V tokratni Tv kliniki o okužbah z malarijo in o pomenu zaščite pred okužbo govorita doc. dr. Tadeja Kotar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana in vsestranski ustvarjalec Lado Bizovičar.
Lara Bohinc je svetovno priznana britanska oblikovalka slovenskih korenin. Živi in dela v Londonu, kjer je tudi končala študij na Kraljevi akademiji umetnosti. Za njen izjemen prispevek k oblikovanju ji je britanska kraljica podelila priznanje članice reda britanskega imperija (MBE). Nase je javnost opozorila z umetelnim nakitom, ki so ga nosile Madonna, Kate Moss, Cameron Diaz, Sarah Jessica Parker, Victoria Beckham in Michelle Obama. Kot industrijska oblikovalka je karierno pot nadaljevala z oblikovanjem objektov za dom, ti so razstavljeni v galerijah tako v ZDA kot v Združenem kraljestvu.
Lara Bohinc je svetovno priznana britanska oblikovalka slovenskih korenin. Živi in dela v Londonu, kjer je tudi končala študij na Kraljevi akademiji umetnosti. Za njen izjemen prispevek k oblikovanju ji je britanska kraljica podelila priznanje članice reda britanskega imperija (MBE). Nase je javnost opozorila z umetelnim nakitom, ki so ga nosile Madonna, Kate Moss, Cameron Diaz, Sarah Jessica Parker, Victoria Beckham in Michelle Obama. Kot industrijska oblikovalka je karierno pot nadaljevala z oblikovanjem objektov za dom, ti so razstavljeni v galerijah tako v ZDA kot v Združenem kraljestvu.
V tokratnih Debatah z Bergantom bo pogovor tekel o spomladanskem premikanju ure; to se bo zgodilo prav na dan oddaje. V Sloveniji to počnemo že 43 let. Ukrep je bil v mnogih delih sveta uveden zaradi nižanja stroškov energije, a številne študije kažejo, da cilja sploh ne dosega. Še več –premikanje ure dvakrat na leto pri mnogo ljudeh vpliva na slabo počutje, dodatne stroške pa ima tudi gospodarstvo. Evropski parlament je že leta 2019 izglasoval ukinitev premikanja ure z letom 2021, a to se ni zgodilo, saj se države članice EU ne morejo poenotiti o tem, kateri čas bo obveljal vse leto. Gostje oddaje bodo: dr. Barbara Gnidovec Stražišar, nevrologinja in ena najbolj cenjenih evropskih strokovnjakinj za medicino spanja, dr. Vita Štukovnik, klinična psihologinja in pionirka kognitivno-vedenjske terapije za nespečnost v Sloveniji in evropska komisarka za promet Violeta Bulc, že v času mandata ena od pobudnic ukinjanja premika ure v Evropi.
V tokratnih Debatah z Bergantom bo pogovor tekel o spomladanskem premikanju ure; to se bo zgodilo prav na dan oddaje. V Sloveniji to počnemo že 43 let. Ukrep je bil v mnogih delih sveta uveden zaradi nižanja stroškov energije, a številne študije kažejo, da cilja sploh ne dosega. Še več –premikanje ure dvakrat na leto pri mnogo ljudeh vpliva na slabo počutje, dodatne stroške pa ima tudi gospodarstvo. Evropski parlament je že leta 2019 izglasoval ukinitev premikanja ure z letom 2021, a to se ni zgodilo, saj se države članice EU ne morejo poenotiti o tem, kateri čas bo obveljal vse leto. Gostje oddaje bodo: dr. Barbara Gnidovec Stražišar, nevrologinja in ena najbolj cenjenih evropskih strokovnjakinj za medicino spanja, dr. Vita Štukovnik, klinična psihologinja in pionirka kognitivno-vedenjske terapije za nespečnost v Sloveniji in evropska komisarka za promet Violeta Bulc, že v času mandata ena od pobudnic ukinjanja premika ure v Evropi.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Da je gibanje zdravo, ni nikakršno odkritje. Pa vendar jih tega še vedno veliko ne sprejema, niti priznava. Zlasti mladih. Na eni strani je tako množica aktivnih športnikov, na drugi pa tistih, ki bodo vedno raje izbrali dvigalo, namesto korakov po stopnicah. Koliko, kakšnega gibanja je ravno prav in kako se ga lotiti, da postane želja in del vsakdana?
Da je gibanje zdravo, ni nikakršno odkritje. Pa vendar jih tega še vedno veliko ne sprejema, niti priznava. Zlasti mladih. Na eni strani je tako množica aktivnih športnikov, na drugi pa tistih, ki bodo vedno raje izbrali dvigalo, namesto korakov po stopnicah. Koliko, kakšnega gibanja je ravno prav in kako se ga lotiti, da postane želja in del vsakdana?
Anonimni pionirji političnih memov v Sloveniji
Anonimni pionirji političnih memov v Sloveniji
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Življenjska doba se daljša, vendar pa že dolgo ni več v ospredju želja po čim daljšem življenju, temveč predvsem – kako ga čim bolj kvalitetno preživeti. Bolezni, ki nas pestijo s staranjem, ta cilj seveda oddaljujejo. Dolgoživost pa predstavlja prav rešitev – kako čim bolje preživeti čim daljše življenje. Kako ohraniti zdravje in vitalnost. Dolgoživost ni namenjena starejši populaciji, temveč celotni – staramo se vsi. In starostne tegobe brez pravega ravnanja in ukrepanja ogrožajo prav vse.
Življenjska doba se daljša, vendar pa že dolgo ni več v ospredju želja po čim daljšem življenju, temveč predvsem – kako ga čim bolj kvalitetno preživeti. Bolezni, ki nas pestijo s staranjem, ta cilj seveda oddaljujejo. Dolgoživost pa predstavlja prav rešitev – kako čim bolje preživeti čim daljše življenje. Kako ohraniti zdravje in vitalnost. Dolgoživost ni namenjena starejši populaciji, temveč celotni – staramo se vsi. In starostne tegobe brez pravega ravnanja in ukrepanja ogrožajo prav vse.
Slovenija se uvršča med države, v katerih živi zelo veliko število medvedov. Dolgo je veljala za mednarodni zgled sobivanja te živali in človeka. Se to zdaj spreminja? V oddaji sodelujejo Marija Jakopin, ki vodi podjetje za upravljanje gozda, je pa tudi lovka, matematičarka in publicistka; prof. dr. Klemen Jerina, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, eden od najbolj cenjenih evropskih strokovnjakov za upravljanje medveda, in Miha Marenče, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov v Zavodu za gozdove Slovenije.
Slovenija se uvršča med države, v katerih živi zelo veliko število medvedov. Dolgo je veljala za mednarodni zgled sobivanja te živali in človeka. Se to zdaj spreminja? V oddaji sodelujejo Marija Jakopin, ki vodi podjetje za upravljanje gozda, je pa tudi lovka, matematičarka in publicistka; prof. dr. Klemen Jerina, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, eden od najbolj cenjenih evropskih strokovnjakov za upravljanje medveda, in Miha Marenče, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov v Zavodu za gozdove Slovenije.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Pljučna hipertenzija je redka, a resna bolezen, ki prizadene srce in pljuča. Bolniki s to boleznijo težko dihajo, hitro so brez sape, tožijo o utrujenosti, zmanjšani telesni zmogljivosti. Kako jo pravočasno prepoznati in kakšne so možnosti zdravljenja in s tem kvalitetnega življenja?
Pljučna hipertenzija je redka, a resna bolezen, ki prizadene srce in pljuča. Bolniki s to boleznijo težko dihajo, hitro so brez sape, tožijo o utrujenosti, zmanjšani telesni zmogljivosti. Kako jo pravočasno prepoznati in kakšne so možnosti zdravljenja in s tem kvalitetnega življenja?
V oddaji sodelujejo dr. Jasna Podreka, sociologinja s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kriminologinja dr. Eva Bertok z Inštituta za kriminologijo in Ajda Petek, komunikologinja s Fakultete za družbene vede ter dolgoletna sodelavka točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.
V oddaji sodelujejo dr. Jasna Podreka, sociologinja s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kriminologinja dr. Eva Bertok z Inštituta za kriminologijo in Ajda Petek, komunikologinja s Fakultete za družbene vede ter dolgoletna sodelavka točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.
V Debatah z Bergantom bo beseda tekla o kakovosti zraka v Sloveniji. Ta se je sicer v zadnjih desetletjih izboljšala, a na nekaterih območjih, še zlasti pozimi, nanjo slabo vplivajo prašni delci, ki nastajajo na individualnih kuriščih in v prometu. Kakšno je dejansko stanje in kako bi nanj vplivali načrtovani novi sežigalnici v Ljubljani in Mariboru? Kakšne bi morale biti rešitve za boljši zrak? V oddaji bodo sodelovali prof. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici, mednarodno priznan strokovnjak za kakovost zraka, dr. Nataša Sovič, direktorica Urada za stanje okolja na Agenciji Republike Slovenije za okolje, in dr. Andreja Kukec s Katedre za javno zdravje na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
V Debatah z Bergantom bo beseda tekla o kakovosti zraka v Sloveniji. Ta se je sicer v zadnjih desetletjih izboljšala, a na nekaterih območjih, še zlasti pozimi, nanjo slabo vplivajo prašni delci, ki nastajajo na individualnih kuriščih in v prometu. Kakšno je dejansko stanje in kako bi nanj vplivali načrtovani novi sežigalnici v Ljubljani in Mariboru? Kakšne bi morale biti rešitve za boljši zrak? V oddaji bodo sodelovali prof. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici, mednarodno priznan strokovnjak za kakovost zraka, dr. Nataša Sovič, direktorica Urada za stanje okolja na Agenciji Republike Slovenije za okolje, in dr. Andreja Kukec s Katedre za javno zdravje na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
V tokratni TV kliniki govorimo o nespečnosti, ki je ena najpogostejših motenj spanja. Zakaj je dober spanec osnova našega zdravja? Kako zdraviti nespečnost? Zakaj uspavala niso dolgoročna rešitev? O nespečnosti se pogovarjamo s prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj in z igralcem Bojanom Emeršičem.
V tokratni TV kliniki govorimo o nespečnosti, ki je ena najpogostejših motenj spanja. Zakaj je dober spanec osnova našega zdravja? Kako zdraviti nespečnost? Zakaj uspavala niso dolgoročna rešitev? O nespečnosti se pogovarjamo s prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj in z igralcem Bojanom Emeršičem.
Tema tokratne debate je silovita vojna na vzhodu Evrope, ki se je razplamtela z obsežnim ruskim vojaškim napadom 24. februarja 2022 na Ukrajino. Ali štiri leta pozneje kaže vsaj na prekinitev sovražnosti? Kako je vojna vplivala na svet, Evropo in Slovenijo ter kakšne bodo posledice, tudi za nas? V oddaji bodo sodelovali dr. Sabina Lange, direktorica mislišča Evropa misli, profesor Rudi Rizman, sociolog in politolog, ki že od začetka sovražnosti poziva k miru, in dr. Denis Mancevič, geopolitični analitik in kolumnist, ki izvrstno pozna območje, na katerem divja vojna.
Tema tokratne debate je silovita vojna na vzhodu Evrope, ki se je razplamtela z obsežnim ruskim vojaškim napadom 24. februarja 2022 na Ukrajino. Ali štiri leta pozneje kaže vsaj na prekinitev sovražnosti? Kako je vojna vplivala na svet, Evropo in Slovenijo ter kakšne bodo posledice, tudi za nas? V oddaji bodo sodelovali dr. Sabina Lange, direktorica mislišča Evropa misli, profesor Rudi Rizman, sociolog in politolog, ki že od začetka sovražnosti poziva k miru, in dr. Denis Mancevič, geopolitični analitik in kolumnist, ki izvrstno pozna območje, na katerem divja vojna.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Puberteta je burno obdobje – za otroke in starše. Polna je telesnih, duševnih in čustvenih izzivov, saj gre za čas intenzivnih sprememb. Začne pa se najprej v možganih. Več o telesnem in duševnem razvoju najstnikov nam bodo povedali: zdravnik, dr. Primož Kotnik, psiholog, dr. David Gosar in mama, igralka, Nina Valič.
Puberteta je burno obdobje – za otroke in starše. Polna je telesnih, duševnih in čustvenih izzivov, saj gre za čas intenzivnih sprememb. Začne pa se najprej v možganih. Več o telesnem in duševnem razvoju najstnikov nam bodo povedali: zdravnik, dr. Primož Kotnik, psiholog, dr. David Gosar in mama, igralka, Nina Valič.
Radio Slovenija je v začetku oktobra v ljubljanski Cukrarni pripravil Avdiofestival, dogodek, katerega osrednja tema je bila radio in na katerem so se zvrstili zanimivi pogovori o radijskih vsebinah. Eden od njih je imel naslov Avdio, radio, adijo? V njem so sodelovali direktor Valicona Andraž Zorko, programski direktor Infonet Medie Andrej Vodušek in profesor na Fakulteti za družbene vede Igor Vobič. Debato je vodil direktor Radia Slovenija Mirko Štular, skupaj pa so iskali odgovore na vprašanja kje je radio, kam gredo avdiomedijske vsebine, kaj čaka radijske programe in kaj lahko pričakujemo od javnosti.
Radio Slovenija je v začetku oktobra v ljubljanski Cukrarni pripravil Avdiofestival, dogodek, katerega osrednja tema je bila radio in na katerem so se zvrstili zanimivi pogovori o radijskih vsebinah. Eden od njih je imel naslov Avdio, radio, adijo? V njem so sodelovali direktor Valicona Andraž Zorko, programski direktor Infonet Medie Andrej Vodušek in profesor na Fakulteti za družbene vede Igor Vobič. Debato je vodil direktor Radia Slovenija Mirko Štular, skupaj pa so iskali odgovore na vprašanja kje je radio, kam gredo avdiomedijske vsebine, kaj čaka radijske programe in kaj lahko pričakujemo od javnosti.
V tokratnih Debatah z Bergantom bo potekala razprava o teorijah zarote. Teh je vse več, ob globalni aferi Epstein, ki je v marsičem razgalila svet političnih in gospodarskih odločevalcev, pa so dobile nov zagon. Tudi zato, ker omenjena afera tudi sama vsebuje elemente teorije zarote, zdaj pa se kaže, da se je veliko domnev izkazalo za resnične. V pogovoru bodo sodelovali klinični psiholog dr. Aleksander Zadel, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc in kulturna antropologinja dr. Kristina Radomirović Maček.
V tokratnih Debatah z Bergantom bo potekala razprava o teorijah zarote. Teh je vse več, ob globalni aferi Epstein, ki je v marsičem razgalila svet političnih in gospodarskih odločevalcev, pa so dobile nov zagon. Tudi zato, ker omenjena afera tudi sama vsebuje elemente teorije zarote, zdaj pa se kaže, da se je veliko domnev izkazalo za resnične. V pogovoru bodo sodelovali klinični psiholog dr. Aleksander Zadel, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc in kulturna antropologinja dr. Kristina Radomirović Maček.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
V Sloveniji je okrog 3500 bolnikov z multíplo sklerozo. To je kronična, avtoimunska bolezen osrednjega živčevja, za katero najpogosteje obolevajo ljudje med dvajsetim in štiridesetim letom starosti, ženske pa zbolijo pogosteje kot moški. Multipla skleroza je bolezen tisočerih obrazov. Vsak bolnik jo doživlja drugače. Kje iskati krivca zanjo, zakaj ženske zbolijo pogosteje kot moški? Zakaj je to bolezen pomembno odkriti zgodaj?
V Sloveniji je okrog 3500 bolnikov z multíplo sklerozo. To je kronična, avtoimunska bolezen osrednjega živčevja, za katero najpogosteje obolevajo ljudje med dvajsetim in štiridesetim letom starosti, ženske pa zbolijo pogosteje kot moški. Multipla skleroza je bolezen tisočerih obrazov. Vsak bolnik jo doživlja drugače. Kje iskati krivca zanjo, zakaj ženske zbolijo pogosteje kot moški? Zakaj je to bolezen pomembno odkriti zgodaj?
V tretji epizodi oddaje Debate z Bergantom se bo voditelj ob državnem prazniku slovenske kulture z gosti pogovarjal o prihodnosti slovenščine v digitalni dobi, vse močnejšem vplivu angleščine na mlade in izzivih, ki jih prinaša priseljevanje. V oddaji bodo sodelovali dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pesnica in pisateljica dr. Nina Dragičević in mladi študent slovenistike Žan Luka Umičevič.
V tretji epizodi oddaje Debate z Bergantom se bo voditelj ob državnem prazniku slovenske kulture z gosti pogovarjal o prihodnosti slovenščine v digitalni dobi, vse močnejšem vplivu angleščine na mlade in izzivih, ki jih prinaša priseljevanje. V oddaji bodo sodelovali dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pesnica in pisateljica dr. Nina Dragičević in mladi študent slovenistike Žan Luka Umičevič.
Na eni strani navdušenje nad razcvetom avdiovsebin in poplava podkastov, na drugi trditve, da se – to je bilo v preteklosti že velikokrat slišano - radijskemu mediju ne piše dobro. Pa čeprav javnost še vedno ravno njemu izmed vseh medijev najbolj zaupa in čeprav je kar nekaj znamenj, da se linearni radio spet krepi. Kje je torej radio, kam gredo avdiomedijske vsebine, kaj čaka radijske programe in kaj lahko pričakujemo od javnosti? Kako dobro vemo, kaj si poslušalke in poslušalci želijo imeti v ušesih? Ali res hočejo avdiovsebine vedno tudi videti? Morda je lahko prav avdio najboljša rešitev, kako otroke spraviti z zaslonov? O tem razpravljajo Andraž Zorko, direktor Valicona, Andrej Vodušek, programski direktor Infonet Medie, in Igor Vobič, profesor na Fakulteti za družbene vede. Debato vodi direktor Radia Slovenija Mirko Štular
Na eni strani navdušenje nad razcvetom avdiovsebin in poplava podkastov, na drugi trditve, da se – to je bilo v preteklosti že velikokrat slišano - radijskemu mediju ne piše dobro. Pa čeprav javnost še vedno ravno njemu izmed vseh medijev najbolj zaupa in čeprav je kar nekaj znamenj, da se linearni radio spet krepi. Kje je torej radio, kam gredo avdiomedijske vsebine, kaj čaka radijske programe in kaj lahko pričakujemo od javnosti? Kako dobro vemo, kaj si poslušalke in poslušalci želijo imeti v ušesih? Ali res hočejo avdiovsebine vedno tudi videti? Morda je lahko prav avdio najboljša rešitev, kako otroke spraviti z zaslonov? O tem razpravljajo Andraž Zorko, direktor Valicona, Andrej Vodušek, programski direktor Infonet Medie, in Igor Vobič, profesor na Fakulteti za družbene vede. Debato vodi direktor Radia Slovenija Mirko Štular
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Menjava kolka je ena najpogostejših ortopedskih operacij. Kdaj je res nujna, kako poteka okrevanje in kako naj skrbimo, da bodo kolki čim dlje zdravi?
Menjava kolka je ena najpogostejših ortopedskih operacij. Kdaj je res nujna, kako poteka okrevanje in kako naj skrbimo, da bodo kolki čim dlje zdravi?
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
V prvih Debatah z Bergantom bodo o ponorelem svetu in načinih, da se v njem čim bolje znajdemo kot posamezniki in skupnost, razpravljali zgodovinarka dr. Mateja Ratej z ZRC SAZU, ki proučuje tudi zgodovino slehernikov, psihiatrinja in pesnica dr. Breda Jelen Sobočan ter naš priznani in večkrat nagrajeni pisatelj dr. Miha Mazzini, ki na svet gleda tudi kot antropolog.
V prvih Debatah z Bergantom bodo o ponorelem svetu in načinih, da se v njem čim bolje znajdemo kot posamezniki in skupnost, razpravljali zgodovinarka dr. Mateja Ratej z ZRC SAZU, ki proučuje tudi zgodovino slehernikov, psihiatrinja in pesnica dr. Breda Jelen Sobočan ter naš priznani in večkrat nagrajeni pisatelj dr. Miha Mazzini, ki na svet gleda tudi kot antropolog.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Ste pogosto utrujeni in razdraženi? Brez energije? Stres ni le občutek, lahko vpliva na duševno in telesno zdravje. Kako ga prepoznati in obvladati?
Ste pogosto utrujeni in razdraženi? Brez energije? Stres ni le občutek, lahko vpliva na duševno in telesno zdravje. Kako ga prepoznati in obvladati?
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4000 ljudi, kar pomeni približno 12 novih primerov na dan. Približno 30 odstotkov bolnikov kap prizadene v starosti od 18 do 65 let, to je v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj je vzrok za visoko umrljivost in trajno invalidnost. Gostji v studiu bosta: nevrologinja prof. dr. Janja Pretnar Oblak in novinarka Marjeta Klemenc, ki jo je pred desetimi leti prizadela možganska kap.
V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4000 ljudi, kar pomeni približno 12 novih primerov na dan. Približno 30 odstotkov bolnikov kap prizadene v starosti od 18 do 65 let, to je v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj je vzrok za visoko umrljivost in trajno invalidnost. Gostji v studiu bosta: nevrologinja prof. dr. Janja Pretnar Oblak in novinarka Marjeta Klemenc, ki jo je pred desetimi leti prizadela možganska kap.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Pred skoraj šestimi leti je pandemija covida-19 ohromila zdravstvene sisteme, gospodarstva in javno življenje. Kako se je virus spreminjal, kaj vemo o bolezni danes, kakšne posledice lahko pusti v telesu in kdaj se razvije v dolgi covid? O tem bomo spregovorili z infektologinjo izr. prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc in nekdanjo vrhunsko športnico Saro Isaković.
Pred skoraj šestimi leti je pandemija covida-19 ohromila zdravstvene sisteme, gospodarstva in javno življenje. Kako se je virus spreminjal, kaj vemo o bolezni danes, kakšne posledice lahko pusti v telesu in kdaj se razvije v dolgi covid? O tem bomo spregovorili z infektologinjo izr. prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc in nekdanjo vrhunsko športnico Saro Isaković.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
S presaditvijo roženíce lahko prizadetemu povrnejo vid in omogočijo boljše življenje. Kako poteka poseg, komu je namenjen in zakaj je darovanje roženíce tako pomembno?
S presaditvijo roženíce lahko prizadetemu povrnejo vid in omogočijo boljše življenje. Kako poteka poseg, komu je namenjen in zakaj je darovanje roženíce tako pomembno?
13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo od dopoldneva do večera zvrstilo na štirih prizoriščih. Predstavil nam ga je Nejc Jemec.
13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo od dopoldneva do večera zvrstilo na štirih prizoriščih. Predstavil nam ga je Nejc Jemec.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Ali v ušesih slišite piskanje, zvonjenje ali šumenje, čeprav okoli vas ni zvoka? To je tínitus – težava, ki prizadéne kar petino ljudi, še posebej starejše. Kaj se dogaja u našem telesu in kako si lahko pomagamo?
Ali v ušesih slišite piskanje, zvonjenje ali šumenje, čeprav okoli vas ni zvoka? To je tínitus – težava, ki prizadéne kar petino ljudi, še posebej starejše. Kaj se dogaja u našem telesu in kako si lahko pomagamo?
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Se zavedamo, kako pomembni so naši možgani za naš obstoj? Znamo skrbeti za njihovo dolgoročno zdravje in razvoj?
Se zavedamo, kako pomembni so naši možgani za naš obstoj? Znamo skrbeti za njihovo dolgoročno zdravje in razvoj?
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Vsako leto se v Sloveniji rodi več kot deset otrok z redkimi boleznimi, ki sprva niso očitne. Presejalni program za novorojence jih pomaga odkriti, še preden povzročijo hude posledice. Kako lahko zgodnja diagnoza spremeni otrokovo življenje? Dve mami pripovedujeta zgodbi o napornem zdravljenju njunih otrok in napredku medicine.
Vsako leto se v Sloveniji rodi več kot deset otrok z redkimi boleznimi, ki sprva niso očitne. Presejalni program za novorojence jih pomaga odkriti, še preden povzročijo hude posledice. Kako lahko zgodnja diagnoza spremeni otrokovo življenje? Dve mami pripovedujeta zgodbi o napornem zdravljenju njunih otrok in napredku medicine.
Vrhunska plesalka in tudi glasbenica Urška Centa predstavlja edinstven projekt, ki združuje gib in zvok v simbiozi flamenka in jazzovske orkestracije. Projekt odpira novo vizijo plesno-glasbene forme flamenka, jo umešča v širši zvočni prostor ter skozi svobodo improvizacije oblikuje mogočno umetniško doživetje. Nastopili bodo Big Band RTV Slovenija, dirigent Lojze Krajnčan, basist Jošt Lampret, zasedba Sentido Project, sloviti španski bobnar Guillermo McGill in seveda Urška Centa. Avdio- in videoprenos!
Vrhunska plesalka in tudi glasbenica Urška Centa predstavlja edinstven projekt, ki združuje gib in zvok v simbiozi flamenka in jazzovske orkestracije. Projekt odpira novo vizijo plesno-glasbene forme flamenka, jo umešča v širši zvočni prostor ter skozi svobodo improvizacije oblikuje mogočno umetniško doživetje. Nastopili bodo Big Band RTV Slovenija, dirigent Lojze Krajnčan, basist Jošt Lampret, zasedba Sentido Project, sloviti španski bobnar Guillermo McGill in seveda Urška Centa. Avdio- in videoprenos!
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Praznični dnevi so za bolnike in njihove svojce lahko še posebno težki. Kako pomembni sta duhovna in duševna opora v času, ko mnogi občutijo največjo ranljivost? In kako jim lahko resnično stojimo ob strani?
Praznični dnevi so za bolnike in njihove svojce lahko še posebno težki. Kako pomembni sta duhovna in duševna opora v času, ko mnogi občutijo največjo ranljivost? In kako jim lahko resnično stojimo ob strani?
Kakšno je mnenje mladih o ghostanju, seksu na daljavo, aplikacijah za spoznavanje? Petra Jerič se z Evo, ki je sodelovala tudi pri nastajanju projekta Prvič prijateljstvo, in z Žanom pogovarja o ljubezni v digitalni dobi. Povod za debato je serija Zmenki v živo, ki si jo lahko ogledate na mah na RTV 365 in na Skitu: https://365.rtvslo.si/oddaja/zmenki-v-zivo/173252004
Kakšno je mnenje mladih o ghostanju, seksu na daljavo, aplikacijah za spoznavanje? Petra Jerič se z Evo, ki je sodelovala tudi pri nastajanju projekta Prvič prijateljstvo, in z Žanom pogovarja o ljubezni v digitalni dobi. Povod za debato je serija Zmenki v živo, ki si jo lahko ogledate na mah na RTV 365 in na Skitu: https://365.rtvslo.si/oddaja/zmenki-v-zivo/173252004
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Kronične bolečine močno zaznamujejo posameznikovo življenje, otežujejo gibanje, vplivajo na počutje, delo in odnose. V današnji oddaji govorimo o tem, kako živeti s kroničnimi bolečinami, še posebno s sindromom fibromialgije. Zanj so značilne močne kronične, razširjene bolečine, ki niso vedno enako hude in na istem mestu, pot do diagnoze pa je nemalokrat dolgotrajna.
Kronične bolečine močno zaznamujejo posameznikovo življenje, otežujejo gibanje, vplivajo na počutje, delo in odnose. V današnji oddaji govorimo o tem, kako živeti s kroničnimi bolečinami, še posebno s sindromom fibromialgije. Zanj so značilne močne kronične, razširjene bolečine, ki niso vedno enako hude in na istem mestu, pot do diagnoze pa je nemalokrat dolgotrajna.