Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Rimu so včeraj zavrnili predlog, da bi Slovencem v Italiji namenili dodatna dva milijona evrov. Z njimi so želeli znesek, ki ga prejemajo že 12 let, prilagoditi inflaciji. Med pravice, ki jih določa zaščitni zakon za Slovence, sodi tudi financiranje vseh primarnih ustanov narodne skupnosti: od gledališča in glasbenih šol, do knjižnice, raziskovalnega inštituta, dijaških domov, založb in medijev. Te bodo tako tudi prihodnje leto prejele deset milijonov evrov. Krovni organizaciji zato še naprej upata predvsem na pomoč Slovenije, tako finančno kot diplomatsko. V oddaji še: - Družba Hit za prihodnje leto napoveduje 30-milijonsko naložbo. - Poslanci so po hitrem postopku sprejeli novelo zakona o nadzoru državne meje. - V koprski Galeriji Loža je na ogled razstava Miscellanea: zgodbe in likovna dela iz depojev Obalnih galerij Piran.
V Rimu so včeraj zavrnili predlog, da bi Slovencem v Italiji namenili dodatna dva milijona evrov. Z njimi so želeli znesek, ki ga prejemajo že 12 let, prilagoditi inflaciji. Med pravice, ki jih določa zaščitni zakon za Slovence, sodi tudi financiranje vseh primarnih ustanov narodne skupnosti: od gledališča in glasbenih šol, do knjižnice, raziskovalnega inštituta, dijaških domov, založb in medijev. Te bodo tako tudi prihodnje leto prejele deset milijonov evrov. Krovni organizaciji zato še naprej upata predvsem na pomoč Slovenije, tako finančno kot diplomatsko. V oddaji še: - Družba Hit za prihodnje leto napoveduje 30-milijonsko naložbo. - Poslanci so po hitrem postopku sprejeli novelo zakona o nadzoru državne meje. - V koprski Galeriji Loža je na ogled razstava Miscellanea: zgodbe in likovna dela iz depojev Obalnih galerij Piran.
Raziskovalec fašističnih taborišč Giuseppe Lorentini je prejel naziv "viteza reda za zasluge Italijanske republike". V zadnjih letih se je Lorentini ukvarjal z zgodovinskimi raziskavami in krepitvijo spomina na nekdanje fašistično taborišče Casoli, ki je delovalo med letoma 1940 in 1944. V fašističnem taborišču v Casoliju je bilo zaprtih več Slovencev, med katerimi tudi tržaški odvetnik Fortunat Mikuletič (1885-1965). Svoje bridke izkušnje v internaciji je opisal v knjigi Internatitis, ki je izšla leta 1974, še prej pa leta 1958 kot podlistek v Primorskem dnevniku. Mikuletičevo zapuščino raziskuje zgodovinar Giuseppe Lorentini, ki je dal pobudo za italijanski prevod Internatitisa, za katerega bo poskrbel Ravel Kodrič.
Raziskovalec fašističnih taborišč Giuseppe Lorentini je prejel naziv "viteza reda za zasluge Italijanske republike". V zadnjih letih se je Lorentini ukvarjal z zgodovinskimi raziskavami in krepitvijo spomina na nekdanje fašistično taborišče Casoli, ki je delovalo med letoma 1940 in 1944. V fašističnem taborišču v Casoliju je bilo zaprtih več Slovencev, med katerimi tudi tržaški odvetnik Fortunat Mikuletič (1885-1965). Svoje bridke izkušnje v internaciji je opisal v knjigi Internatitis, ki je izšla leta 1974, še prej pa leta 1958 kot podlistek v Primorskem dnevniku. Mikuletičevo zapuščino raziskuje zgodovinar Giuseppe Lorentini, ki je dal pobudo za italijanski prevod Internatitisa, za katerega bo poskrbel Ravel Kodrič.
V ustavni komisiji rimskega senata so med potrjevanjem osnutka zakona, ki naj bi uvedel neposredne volitve predsednika vlade, soglasno potrdili še dopolnilo, po katerem bodo vsi bodoči volilni zakoni morali zagotoviti predstavništvo jezikovnih manjšin, tudi slovenske. Odločitev je že pozdravil minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Matej Arčon. V oddaji tudi o tem: - V Ajdovščini objavili prednostno listo za neprofitna stanovanja. - Zaradi nesreče na kaninski žičnici ovadili dve osebi. - V Ilirski Bistrici so se srečali ponudniki turistične regije Zeleni kras.
V ustavni komisiji rimskega senata so med potrjevanjem osnutka zakona, ki naj bi uvedel neposredne volitve predsednika vlade, soglasno potrdili še dopolnilo, po katerem bodo vsi bodoči volilni zakoni morali zagotoviti predstavništvo jezikovnih manjšin, tudi slovenske. Odločitev je že pozdravil minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Matej Arčon. V oddaji tudi o tem: - V Ajdovščini objavili prednostno listo za neprofitna stanovanja. - Zaradi nesreče na kaninski žičnici ovadili dve osebi. - V Ilirski Bistrici so se srečali ponudniki turistične regije Zeleni kras.
Na Krasu so postavili nove spotikavce, v mestu so se s tihim sprevodom od tržaških zaporov do železniške postaje spomnili na tisoče deportirancev v nacistična taborišča. Osrednja slovesnost je bila v Rižarni, nekdanji luščilnici riža, ki so jo nacisti septembra 1943 spremenili v taborišče z edino krematorijsko pečjo v Italiji. Poleg Judov je bilo za visokimi zidovi zaprtih na tisoče političnih zapornikov, predvsem Slovencev in Hrvatov. V oddaji tudi o tem: - Občina v razlastitev za gradnjo nadomestne ceste do Sviščakov. - Marjetica Koper z začasnim direktorjem. - Dobrih 300 tisoč evrov za omilitvene ukrepe zaradi vplivov pristanišča.
Na Krasu so postavili nove spotikavce, v mestu so se s tihim sprevodom od tržaških zaporov do železniške postaje spomnili na tisoče deportirancev v nacistična taborišča. Osrednja slovesnost je bila v Rižarni, nekdanji luščilnici riža, ki so jo nacisti septembra 1943 spremenili v taborišče z edino krematorijsko pečjo v Italiji. Poleg Judov je bilo za visokimi zidovi zaprtih na tisoče političnih zapornikov, predvsem Slovencev in Hrvatov. V oddaji tudi o tem: - Občina v razlastitev za gradnjo nadomestne ceste do Sviščakov. - Marjetica Koper z začasnim direktorjem. - Dobrih 300 tisoč evrov za omilitvene ukrepe zaradi vplivov pristanišča.
Piše: Iztok Ilich, bere: Aleksander Golja. Vsebina simpozija o stanju in zgodovini slovenskih medijev v Italiji je poldrugo leto po simpoziju na Slovenski matici dobila knjižno obliko. Udeleženci so svoje takratne prispevke dopolnili, uredniško pa jih je za objavo pripravila Nadia Roncelli. Z izrazom »nekoč« v naslovu zbornika Slovenski mediji v Italiji nekoč in danes so mišljeni začetki večinoma po drugi vojni ustanovljenih slovenskih založb. Častitljiva Goriška Mohorjeva, skoraj že stoletnica, je nastala po tem, ko so nove meje zaprle pot knjigam in koledarjem matične celovške hiše do blizu 17.000 udov v goriški nadškofiji in tržaško-koprski škofiji. Renato Podbersič, predsednik Goriške Mohorjeve družbe, je orisal njeno krčevito prizadevanje za obstanek v fašistični eri in pozneje, v uvodu pa je opozoril še na Narodno tiskarno, Goriško matico, Našo založbo v Trstu ter druge založniške in časopisne hiše, ki prav tako spadajo pod skupni imenovalec »nekoč«, niso pa preživele fašističnih raznarodovalnih pritiskov. Posebnost Goriške Mohorjeve vidi v zakoreninjenosti v zahodnem zamejstvu, ki se preliva v romansko kulturo in z njo sobiva, najpomembnejši vir biografskega in domoznanskega gradiva pa ostaja v dvajsetih snopičih izdani Primorski slovenski biografski leksikon. V zborniku sta prvi predstavljeni obe tržaški založbi. Ob Mladiki urednica njenega knjižnega programa Nadia Roncelli omenja, da je pod okriljem Slovenske prosvete začela delovati leta 1961, osamosvojila pa se je 38 let pozneje. Njeno vodilo je še danes ohranjanje slovenstva s spodbujanjem uveljavljenih in tudi šele nastopajočih slovenskih avtorjev v Italiji. Posveča se tudi razvejani problematiki zdomstva, piscem v narečju in v zadnjem času prevodom v italijanščino z željo, da bi italijanskim sosedom spregovorili o Slovencih v Italiji in prispevali k boljšemu poznavanju vrtincev skupne polpreteklosti. Danes samostojno podjetje Založništvo tržaškega tiska, najprej pojasni predsednik upravnega odbora Ace Mermolja, razen imena nima skoraj nič skupnega z ZTT, ki je bil tudi lastnik Primorskega dnevnika. Zdaj objavi letno po osem do deset izvirnih in prevedenih del zlasti primorskih avtorjev ter izdaja otroško revijo Galeb. To je ob omejenih sredstvih od prodaje, podpori iz Slovenije in dotacijah, ki jih prinaša zaščitni zakon za Slovence v Italiji, doseg te teritorialne založbe z eno stalno zaposleno urednico. Založba posveča veliko pozornosti oblikovanju svojih izdaj, njena ključna cilja pa sta promocija in distribucija, pri čemer prodor v slovensko matico ni vedno lahek in uspešen. Marko Tavčar v prispevku Poslušati in gledati slovenske sporede RAI najprej omenja propagandne oddaje v slovenščini med nemško okupacijo, nakar je maja 1945 začel delovati Radio Svobodni Trst. Slovenski program se je nato preselil na frekvence zavezniškega radia, po obnovi italijanske državne oblasti pa je celotno radijsko strukturo prevzela RAI, tako da so bili slovenski časnikarji do reforme leta 1976 bolj ali manj prevajalci italijanskih vesti. Postopno povečevanje avtonomije je 19 let pozneje pripeljalo do ustanovitve slovenskih televizijskih sporedov, ki danes obsegajo 208 ur tedenskega programa z objavami na spletu. Igor Devetak v nadaljevanju predstavlja razvoj Primorskega dnevnika, od 13. maja 1945 naprej edinega nepretrgoma izhajajočega slovenskega dnevnega glasila v Italiji, ki svoj doseg in vpliv širi še z digitalno izdajo. Ivo Jevnikar nato piše o reviji Mladika, ki med svojimi vrednotami izpostavlja pozornost do vseh treh Slovenij – matične, zamejske in zdomske. Medtem ko nekoč odmevnih revij Dan, Most, Zaliv in še nekaterih ni več, Mladika ne le izhaja, temveč tudi širi svoj obseg in vsebino. Vztraja in se prilagaja novim razmeram tudi tednik Novi glas, izdaja Zadruge Goriška Mohorjeva, o njem pa piše njegov urednik Jurij Paljk. Sledita zapisa Miha Obita Novi Matajur že več kot 70 let glasilo slovenske manjšine v Furlaniji in Dom, časopis za nepismene Slovence, v katerem Luciano Lister, tajnik Združenja don Mario Cernet, predstavlja petnajstdnevnik, ki ga hkrati s spletno izdajo ureja po Marinu Qualizzi in drugih slovenskih duhovnikih z željo, da bi rojakom v Videmski pokrajini od Višarij do Stare Gore pomagal do pismenosti tudi v knjižni slovenščini. Sledita predstavitvi revij Galeb in Pastirček, ki ju Alina Carli oziroma Marijan Markežič urejata za pomoč vsem, ki si v slovenskih osnovnih šolah v Italiji želijo ohraniti narečno in knjižno materinščino. Zbornik Slovenski mediji v Italiji nekoč in danes končuje razdelek Refleksije in perspektive z razmišljanji dobrih poznavalcev obravnavane tematike: Vesne Mikolič, Bojana Brezigarja, Primoža Sturmana in Davida Bandlja. Slednji v prispevku Refleksija med upom in strahom ugotavlja, da je bil idejni pluralizem v času, ki je bil bolj polariziran od današnjega, vsaj med izobraženci »veliko večja vrednota in očitno tudi potreba, kot je danes« – po osamosvojitvi matične slovenske države.
Piše: Iztok Ilich, bere: Aleksander Golja. Vsebina simpozija o stanju in zgodovini slovenskih medijev v Italiji je poldrugo leto po simpoziju na Slovenski matici dobila knjižno obliko. Udeleženci so svoje takratne prispevke dopolnili, uredniško pa jih je za objavo pripravila Nadia Roncelli. Z izrazom »nekoč« v naslovu zbornika Slovenski mediji v Italiji nekoč in danes so mišljeni začetki večinoma po drugi vojni ustanovljenih slovenskih založb. Častitljiva Goriška Mohorjeva, skoraj že stoletnica, je nastala po tem, ko so nove meje zaprle pot knjigam in koledarjem matične celovške hiše do blizu 17.000 udov v goriški nadškofiji in tržaško-koprski škofiji. Renato Podbersič, predsednik Goriške Mohorjeve družbe, je orisal njeno krčevito prizadevanje za obstanek v fašistični eri in pozneje, v uvodu pa je opozoril še na Narodno tiskarno, Goriško matico, Našo založbo v Trstu ter druge založniške in časopisne hiše, ki prav tako spadajo pod skupni imenovalec »nekoč«, niso pa preživele fašističnih raznarodovalnih pritiskov. Posebnost Goriške Mohorjeve vidi v zakoreninjenosti v zahodnem zamejstvu, ki se preliva v romansko kulturo in z njo sobiva, najpomembnejši vir biografskega in domoznanskega gradiva pa ostaja v dvajsetih snopičih izdani Primorski slovenski biografski leksikon. V zborniku sta prvi predstavljeni obe tržaški založbi. Ob Mladiki urednica njenega knjižnega programa Nadia Roncelli omenja, da je pod okriljem Slovenske prosvete začela delovati leta 1961, osamosvojila pa se je 38 let pozneje. Njeno vodilo je še danes ohranjanje slovenstva s spodbujanjem uveljavljenih in tudi šele nastopajočih slovenskih avtorjev v Italiji. Posveča se tudi razvejani problematiki zdomstva, piscem v narečju in v zadnjem času prevodom v italijanščino z željo, da bi italijanskim sosedom spregovorili o Slovencih v Italiji in prispevali k boljšemu poznavanju vrtincev skupne polpreteklosti. Danes samostojno podjetje Založništvo tržaškega tiska, najprej pojasni predsednik upravnega odbora Ace Mermolja, razen imena nima skoraj nič skupnega z ZTT, ki je bil tudi lastnik Primorskega dnevnika. Zdaj objavi letno po osem do deset izvirnih in prevedenih del zlasti primorskih avtorjev ter izdaja otroško revijo Galeb. To je ob omejenih sredstvih od prodaje, podpori iz Slovenije in dotacijah, ki jih prinaša zaščitni zakon za Slovence v Italiji, doseg te teritorialne založbe z eno stalno zaposleno urednico. Založba posveča veliko pozornosti oblikovanju svojih izdaj, njena ključna cilja pa sta promocija in distribucija, pri čemer prodor v slovensko matico ni vedno lahek in uspešen. Marko Tavčar v prispevku Poslušati in gledati slovenske sporede RAI najprej omenja propagandne oddaje v slovenščini med nemško okupacijo, nakar je maja 1945 začel delovati Radio Svobodni Trst. Slovenski program se je nato preselil na frekvence zavezniškega radia, po obnovi italijanske državne oblasti pa je celotno radijsko strukturo prevzela RAI, tako da so bili slovenski časnikarji do reforme leta 1976 bolj ali manj prevajalci italijanskih vesti. Postopno povečevanje avtonomije je 19 let pozneje pripeljalo do ustanovitve slovenskih televizijskih sporedov, ki danes obsegajo 208 ur tedenskega programa z objavami na spletu. Igor Devetak v nadaljevanju predstavlja razvoj Primorskega dnevnika, od 13. maja 1945 naprej edinega nepretrgoma izhajajočega slovenskega dnevnega glasila v Italiji, ki svoj doseg in vpliv širi še z digitalno izdajo. Ivo Jevnikar nato piše o reviji Mladika, ki med svojimi vrednotami izpostavlja pozornost do vseh treh Slovenij – matične, zamejske in zdomske. Medtem ko nekoč odmevnih revij Dan, Most, Zaliv in še nekaterih ni več, Mladika ne le izhaja, temveč tudi širi svoj obseg in vsebino. Vztraja in se prilagaja novim razmeram tudi tednik Novi glas, izdaja Zadruge Goriška Mohorjeva, o njem pa piše njegov urednik Jurij Paljk. Sledita zapisa Miha Obita Novi Matajur že več kot 70 let glasilo slovenske manjšine v Furlaniji in Dom, časopis za nepismene Slovence, v katerem Luciano Lister, tajnik Združenja don Mario Cernet, predstavlja petnajstdnevnik, ki ga hkrati s spletno izdajo ureja po Marinu Qualizzi in drugih slovenskih duhovnikih z željo, da bi rojakom v Videmski pokrajini od Višarij do Stare Gore pomagal do pismenosti tudi v knjižni slovenščini. Sledita predstavitvi revij Galeb in Pastirček, ki ju Alina Carli oziroma Marijan Markežič urejata za pomoč vsem, ki si v slovenskih osnovnih šolah v Italiji želijo ohraniti narečno in knjižno materinščino. Zbornik Slovenski mediji v Italiji nekoč in danes končuje razdelek Refleksije in perspektive z razmišljanji dobrih poznavalcev obravnavane tematike: Vesne Mikolič, Bojana Brezigarja, Primoža Sturmana in Davida Bandlja. Slednji v prispevku Refleksija med upom in strahom ugotavlja, da je bil idejni pluralizem v času, ki je bil bolj polariziran od današnjega, vsaj med izobraženci »veliko večja vrednota in očitno tudi potreba, kot je danes« – po osamosvojitvi matične slovenske države.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza, ena od dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, praznuje 70-letnico delovanja. Pod svojim okriljem združuje kulturne, gospodarske, izobraževalne in športne ustanove od Milj pa do Trbiža, v prvi vrsti pa si prizadeva za spoštovanje pravic narodne skupnosti in ohranjanje njene vitalnosti. V sodelovanju s svojimi članicami pripravljajo niz dogodkov, osrednja slovesnost ob jubileju pa bo nocoj v tržaškem kulturnem domu. V oddaji pa še: - Odprtje prizidka novogoriškega zdravstvenega doma bo 20. januarja. - Država bo sofinancirala Izgradnjo Centra za zaščito in reševanje Kobarid. - Blagovna znamka Unesco biosferno območje Škocjanske jame: Prvič so podelili certifikate Tu sem doma.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza, ena od dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, praznuje 70-letnico delovanja. Pod svojim okriljem združuje kulturne, gospodarske, izobraževalne in športne ustanove od Milj pa do Trbiža, v prvi vrsti pa si prizadeva za spoštovanje pravic narodne skupnosti in ohranjanje njene vitalnosti. V sodelovanju s svojimi članicami pripravljajo niz dogodkov, osrednja slovesnost ob jubileju pa bo nocoj v tržaškem kulturnem domu. V oddaji pa še: - Odprtje prizidka novogoriškega zdravstvenega doma bo 20. januarja. - Država bo sofinancirala Izgradnjo Centra za zaščito in reševanje Kobarid. - Blagovna znamka Unesco biosferno območje Škocjanske jame: Prvič so podelili certifikate Tu sem doma.
Za ohranjanje jezika in identitete Slovencev v Italiji imajo zelo pomembno vlogo mediji, ki redno pripravljajo vsebine v slovenskem jeziku. Tiskani mediji imajo dolgo tradicijo, časopis Primorski dnevnik tako letos praznuje 80 let, tednik Novi glas bo prihodnje leto obeležil 30 let izhajanja. V terenskem studiu v Gorici sta nam delovanje in pomen obeh najbolj branih medijev na Tržaškem in Goriškem predstavila Igor Devetak, odgovorni urednik Primorskega dnevnika, in Danijel Devetak, odgovorni urednik tednika Novi glas.
Za ohranjanje jezika in identitete Slovencev v Italiji imajo zelo pomembno vlogo mediji, ki redno pripravljajo vsebine v slovenskem jeziku. Tiskani mediji imajo dolgo tradicijo, časopis Primorski dnevnik tako letos praznuje 80 let, tednik Novi glas bo prihodnje leto obeležil 30 let izhajanja. V terenskem studiu v Gorici sta nam delovanje in pomen obeh najbolj branih medijev na Tržaškem in Goriškem predstavila Igor Devetak, odgovorni urednik Primorskega dnevnika, in Danijel Devetak, odgovorni urednik tednika Novi glas.
Z današnjim dnem se spreminja urnik dežurne ambulante v Zdravstveni postaji Hrpelje. Kot so objavili na spletni strani Zdravstvenega doma Sežana, bo ambulanta od ponedeljka do četrtka v nočnem času zaprta. Za nujne primere ostaja na voljo dežurni center v Sežani. Ko smo pri pristojnih iskali odgovore, so nam sporočili, da bodo na vsa vprašanja odgovorili po sestanku vseh kraških županov in vodstva zdravstvenega doma, ki bo v sredini julija. Ostali poudarki oddaje: - Podpisali so pismo o nameri sodelovanja pri vzpostavitvi in izvajanju študija medicine na primorski univerzi. - Odličnost Slovencev v Italiji bo odslej moč prepoznati po skupnem zaščitnem znaku. - Kaj napovedujejo slovenski navijači v Frankfurtu?
Z današnjim dnem se spreminja urnik dežurne ambulante v Zdravstveni postaji Hrpelje. Kot so objavili na spletni strani Zdravstvenega doma Sežana, bo ambulanta od ponedeljka do četrtka v nočnem času zaprta. Za nujne primere ostaja na voljo dežurni center v Sežani. Ko smo pri pristojnih iskali odgovore, so nam sporočili, da bodo na vsa vprašanja odgovorili po sestanku vseh kraških županov in vodstva zdravstvenega doma, ki bo v sredini julija. Ostali poudarki oddaje: - Podpisali so pismo o nameri sodelovanja pri vzpostavitvi in izvajanju študija medicine na primorski univerzi. - Odličnost Slovencev v Italiji bo odslej moč prepoznati po skupnem zaščitnem znaku. - Kaj napovedujejo slovenski navijači v Frankfurtu?
Primorski dnevnik, edini tiskani dnevnik Slovencev v Italiji prav danes praznuje 75let obstoja. Njegove korenine sicer segajo v konec devetnajstega stoletja, ko je v Trstu izhajal dnevnik Edinost. Je tudi zgodovinski in moralni naslednik Partizanskega dnevnika, ki se je rodil v času osvobodilne fronte. Danes je Primorski dnevnik osrednji časopis slovenske manjšine v Italiji, ki nagovarja bralce na obeh straneh nekdanje meje, tako v tiskani kot spletni izdaji. O zavidljivi tradiciji in sodobnih izzivih se je z odgovornim urednikom Igorjem Devetakom pogovarjala Špela Lenardič.
Primorski dnevnik, edini tiskani dnevnik Slovencev v Italiji prav danes praznuje 75let obstoja. Njegove korenine sicer segajo v konec devetnajstega stoletja, ko je v Trstu izhajal dnevnik Edinost. Je tudi zgodovinski in moralni naslednik Partizanskega dnevnika, ki se je rodil v času osvobodilne fronte. Danes je Primorski dnevnik osrednji časopis slovenske manjšine v Italiji, ki nagovarja bralce na obeh straneh nekdanje meje, tako v tiskani kot spletni izdaji. O zavidljivi tradiciji in sodobnih izzivih se je z odgovornim urednikom Igorjem Devetakom pogovarjala Špela Lenardič.
Za slovensko manjšino v Italiji bo jutri pomemben dan. Ob 100-ti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu, bo ob navzočnosti predsednikov obeh držav podpisan sporazum o vrnitvi tega kulturnega in političnega simbola v slovenske roke. Ob tem se tudi širše po državi širi prepričanje, da je raznolikost ljudi, ki živijo v Italiji, njeno pravo bogastvo. V oddaji še: - Pristojni opozarjajo: koronavirus ne počiva, žarišča poroke, pikniki in zabave - Epidemija v podjetjih spodbudila novo obliko družbene odgovornosti - Dialog med Srbijo in Kosovom vnovič stekel
Za slovensko manjšino v Italiji bo jutri pomemben dan. Ob 100-ti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu, bo ob navzočnosti predsednikov obeh držav podpisan sporazum o vrnitvi tega kulturnega in političnega simbola v slovenske roke. Ob tem se tudi širše po državi širi prepričanje, da je raznolikost ljudi, ki živijo v Italiji, njeno pravo bogastvo. V oddaji še: - Pristojni opozarjajo: koronavirus ne počiva, žarišča poroke, pikniki in zabave - Epidemija v podjetjih spodbudila novo obliko družbene odgovornosti - Dialog med Srbijo in Kosovom vnovič stekel
Aktiv ustvarjalcev programa Radia Koper je Upravi RTV, Svetu delavcev in Svetu RTV poslal odziv na nedavno sprejete sklepe z možnimi ukrepi, ki bi med drugim močno prizadeli oba regionalna centra. Spoštovani, z ogorčenjem spremljamo informacije, ki smo jih, še preden so nas z njimi uspeli uradno seznaniti naši nadrejeni, prebrali v drugih medijih in družabnih omrežjih, kar se nam zdi nesprejemljivo. Medtem ko v čestitki Uprave RTV Slovenija ob prvomajskih praznikih beremo, kako se nam »iskreno zahvaljuje za vsakodnevno delo, strokovnost, odgovornost in predanost, s katerimi skupaj uresničujemo poslanstvo javnega medija /…/ in da v času nenehnih sprememb in številnih izzivov ohranjamo tisto, kar nas povezuje: zavezanost javnosti, kakovosti in skupnemu dobremu«, v nasprotju s tem prebiramo sklepe »za zajezitev stroškov poslovanja«, med katerimi je le eden od najbolj skrajnih pošiljanje zaposlenih na čakanje na delo. Sklepe so 25. aprila 2025 podpisali predsednica uprave Natalija Gorščak, člana uprave Nevenka Črnko in Luka Rupnik ter delavski direktor Franci Pavšer. Navedeno razumemo kot nadaljevanje dejavnosti, ki so jih napovedali že sprejeti sklepi o predložitvi izračunov finančnih in kadrovskih učinkov ob, med drugim, ukinitvi informativnega programa drugega programa TVS, Radia Si, regionalnega programa radia in televizije Koper ter regionalnega programa radia in televizije Maribor, ki so bili sprejeti konec leta 2023. Zakaj bi sicer »sezname obveznih vsebin« morali pripravljati le v določenih enotah, med njimi regionalnih centrih? Dogajanje presega organizacijsko vprašanje. V trenutku, ko se odredi pripravo seznama delavcev, ki bi jih s 1. 6. lahko dali na čakanje na delo, gre za eksistencialno vprašanje. Naj ob tem naprej izpostavimo, da stavkovni sporazum s sindikati iz maja 2024 Upravo RTV Slovenija med drugim zavezuje, da delavske predstavnike vključi v pogajanja z ustanoviteljem glede stabilnega in primernega financiranja RTV Slovenija ter da si prizadeva za ohranitev delovnih mest in nadomeščanje zaposlenih, ki se upokojujejo. Hkrati naj bi uprava s sindikati sklenila dogovor o kadrovski in razvojni politiki za prihodnji dve leti. S sklepi, kot je zadnji, uprava krši omenjeni sporazum. Prav zato je najmanj, kar bi pričakovali, dialog z zaposlenimi že v času oblikovanja in priprave ukrepov. Zahtevamo jasne odgovore in vizijo: naj uprava jasno pove, ali s kadrovskim in finančnim izčrpavanjem že udejanja namero po ukinitvi regionalnih centrov oz. programov. Ob imenovanju je predsednica uprave posebej poudarila transparentnost komuniciranja in povezovanje. Tega ne uresničuje. Nedopustno je, da se pripravlja ukrepe na plečih zaposlenih, ki o tem pred sprejemanjem tako pomembnih odločitev niso niti obveščeni. Zgoraj navedeni sklepi so bili sprejeti in podpisani v petek, 25. aprila popoldan, tik pred prvomajskimi prazniki z navodilom, naj bo gradivo pripravljeno do 5. maja. Težko verjamemo, da gre za naključje. Nasprotno, sprašujemo se, ali je to strategija, da se zaposleni ne bi mogli pripraviti in odzvati na sprejete sklepe. Dovolj zgovorna je bila izjava predsednice uprave za naš program, da je »do Ljubljane le ura in 10 minut z avtom«, izrečena marca. Delavski direktor je na izredni seji sveta delavcev dal vedeti, da je reorganizacija potrebna in da je nekje treba začeti. Torej lahko sklepamo, da so načrti že napisani? Zakaj so prav regionalna centra in še nekaj drugih enot tisti, ki so vedno prvi na udaru, ko je treba nekaj prihraniti? RTV center Koper je finančno in kadrovsko podhranjen. To se sistemsko dela že veliko let z nenadomeščanjem upokojevanj, zmanjševanjem denarja za variabilne stroške in drugimi ukrepi. Varčevanje v regionalnih centrih bi tako imelo najmanjši učinek, kar so in še bodo pokazali otipljivi podatki. Bi pa zato škoda bila največja. Je bil nabor varčevanja pripravljen skrbno? Ali res ni drugih virov, iz katerih bi (učinkoviteje) črpali prihranek? Prepričani smo, da so in zanje pristojni vedo, le interesa za to ni. Na to kaže tudi vznikanje novih projektov, za katere nikakor ne moremo razumeti, da so nujna vsebina. Še bolj je nerazumljivo, da se zanje (dobro) plačuje zunanje izvajalce, medtem ko bi redno zaposlene pošiljali na čakanje na delo. Jasno je, da uprava znova podcenjuje moč regionalnih centrov. Svetovni trend so lokalne zgodbe, regionalna problematika, poročanje o dogodkih ljudi za ljudi, ki so kljub geografski oddaljenosti od centrov enakovredni, če ne še pomembnejši. S centralizacijo (in ne integracijo, kot jo zavajajoče poimenuje uprava), bodo regije izgubile svoj prostor, glas, besedo. Ustvarjalci programa Radia Koper s pripravljenimi vsebinami bogatimo vse programe Radia Slovenija. Izmenjava naših vsebin je že zdaj vsakodnevna praksa. Je kdo upošteval obseg (čezmejnega) prostora, ki ga dosežejo naši mikrofoni? Se kdo zaveda, koliko programskih vsebin pridobijo informativne in druge oddaje prvega, drugega in tretjega programa Radia Slovenija? Samo lani smo za ostale programe pripravili več kot tisoč informativnih prispevkov, pripravljamo tudi vsebine za dnevni program, soustvarjamo oddaje Sotočja, Od setve do žetve, Lokalni junak, Lokalni čas, Nočni obisk, Studio ob 17h in številne druge, oddajo Morje in mi premierno objavljajo na prvem programu. Vsak dan več kot polovico naših prispevkov objavijo tudi na drugih programih. Z zmanjšanjem števila zaposlenih bo tudi teh vsebin manj. Kdo bo zagotavljal enakopravno obveščenost javnosti od zgornjega Posočja preko cele Primorske do Slovencev v Italiji in na Hrvaškem? Kako si uprava predstavlja izvajanje poslanstva javnega medija, ki je nenazadnje zakonsko določeno, v prihodnje? Kako bo RTV iz centra kakovostno in verodostojno zagotavljal obveščanje v našem geografskem, kulturnem in čezmejnem prostoru? Upravičeno dvomimo v dobre namene te uprave. Ukinjati (ali postopno ugašati) RTV center Koper pomeni, da se je pripravljena odpovedati primorskim in zamejskim poslušalcem. Ti ne bodo preklopili na Radio Slovenija, temveč na druge regionalne in lokalne postaje. Če je razlog za sprejete sklepe in morebitne ukrepe to, da RTV Slovenija od ustanovitelja ni prejela predvidenega denarja, nas zanima, zakaj je uprava svetu lani predlagala PPN, ki je ta sredstva predpostavljal? In zakaj je svet PPN potrdil? Ali je uprava storila vse, da bi RTV Slovenija denar dobila? V okviru regionalnega centra je pomembno poudariti tudi vlogo italijanskih programov, ki že desetletja predstavljajo kanal stika in dialoga med jezikovnimi manjšinami ter med državama Italijo in Slovenijo, pri čemer ustvarjajo kakovostne informativne in programske vsebine. Vprašanj in pomislekov imamo še veliko, zato predlagamo srečanje z vodstvom Radia Slovenija in RTV Slovenija. Aktiv ustvarjalcev programa Radia Koper s podporo redakcij programov Radia Capodistria in Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS
Aktiv ustvarjalcev programa Radia Koper je Upravi RTV, Svetu delavcev in Svetu RTV poslal odziv na nedavno sprejete sklepe z možnimi ukrepi, ki bi med drugim močno prizadeli oba regionalna centra. Spoštovani, z ogorčenjem spremljamo informacije, ki smo jih, še preden so nas z njimi uspeli uradno seznaniti naši nadrejeni, prebrali v drugih medijih in družabnih omrežjih, kar se nam zdi nesprejemljivo. Medtem ko v čestitki Uprave RTV Slovenija ob prvomajskih praznikih beremo, kako se nam »iskreno zahvaljuje za vsakodnevno delo, strokovnost, odgovornost in predanost, s katerimi skupaj uresničujemo poslanstvo javnega medija /…/ in da v času nenehnih sprememb in številnih izzivov ohranjamo tisto, kar nas povezuje: zavezanost javnosti, kakovosti in skupnemu dobremu«, v nasprotju s tem prebiramo sklepe »za zajezitev stroškov poslovanja«, med katerimi je le eden od najbolj skrajnih pošiljanje zaposlenih na čakanje na delo. Sklepe so 25. aprila 2025 podpisali predsednica uprave Natalija Gorščak, člana uprave Nevenka Črnko in Luka Rupnik ter delavski direktor Franci Pavšer. Navedeno razumemo kot nadaljevanje dejavnosti, ki so jih napovedali že sprejeti sklepi o predložitvi izračunov finančnih in kadrovskih učinkov ob, med drugim, ukinitvi informativnega programa drugega programa TVS, Radia Si, regionalnega programa radia in televizije Koper ter regionalnega programa radia in televizije Maribor, ki so bili sprejeti konec leta 2023. Zakaj bi sicer »sezname obveznih vsebin« morali pripravljati le v določenih enotah, med njimi regionalnih centrih? Dogajanje presega organizacijsko vprašanje. V trenutku, ko se odredi pripravo seznama delavcev, ki bi jih s 1. 6. lahko dali na čakanje na delo, gre za eksistencialno vprašanje. Naj ob tem naprej izpostavimo, da stavkovni sporazum s sindikati iz maja 2024 Upravo RTV Slovenija med drugim zavezuje, da delavske predstavnike vključi v pogajanja z ustanoviteljem glede stabilnega in primernega financiranja RTV Slovenija ter da si prizadeva za ohranitev delovnih mest in nadomeščanje zaposlenih, ki se upokojujejo. Hkrati naj bi uprava s sindikati sklenila dogovor o kadrovski in razvojni politiki za prihodnji dve leti. S sklepi, kot je zadnji, uprava krši omenjeni sporazum. Prav zato je najmanj, kar bi pričakovali, dialog z zaposlenimi že v času oblikovanja in priprave ukrepov. Zahtevamo jasne odgovore in vizijo: naj uprava jasno pove, ali s kadrovskim in finančnim izčrpavanjem že udejanja namero po ukinitvi regionalnih centrov oz. programov. Ob imenovanju je predsednica uprave posebej poudarila transparentnost komuniciranja in povezovanje. Tega ne uresničuje. Nedopustno je, da se pripravlja ukrepe na plečih zaposlenih, ki o tem pred sprejemanjem tako pomembnih odločitev niso niti obveščeni. Zgoraj navedeni sklepi so bili sprejeti in podpisani v petek, 25. aprila popoldan, tik pred prvomajskimi prazniki z navodilom, naj bo gradivo pripravljeno do 5. maja. Težko verjamemo, da gre za naključje. Nasprotno, sprašujemo se, ali je to strategija, da se zaposleni ne bi mogli pripraviti in odzvati na sprejete sklepe. Dovolj zgovorna je bila izjava predsednice uprave za naš program, da je »do Ljubljane le ura in 10 minut z avtom«, izrečena marca. Delavski direktor je na izredni seji sveta delavcev dal vedeti, da je reorganizacija potrebna in da je nekje treba začeti. Torej lahko sklepamo, da so načrti že napisani? Zakaj so prav regionalna centra in še nekaj drugih enot tisti, ki so vedno prvi na udaru, ko je treba nekaj prihraniti? RTV center Koper je finančno in kadrovsko podhranjen. To se sistemsko dela že veliko let z nenadomeščanjem upokojevanj, zmanjševanjem denarja za variabilne stroške in drugimi ukrepi. Varčevanje v regionalnih centrih bi tako imelo najmanjši učinek, kar so in še bodo pokazali otipljivi podatki. Bi pa zato škoda bila največja. Je bil nabor varčevanja pripravljen skrbno? Ali res ni drugih virov, iz katerih bi (učinkoviteje) črpali prihranek? Prepričani smo, da so in zanje pristojni vedo, le interesa za to ni. Na to kaže tudi vznikanje novih projektov, za katere nikakor ne moremo razumeti, da so nujna vsebina. Še bolj je nerazumljivo, da se zanje (dobro) plačuje zunanje izvajalce, medtem ko bi redno zaposlene pošiljali na čakanje na delo. Jasno je, da uprava znova podcenjuje moč regionalnih centrov. Svetovni trend so lokalne zgodbe, regionalna problematika, poročanje o dogodkih ljudi za ljudi, ki so kljub geografski oddaljenosti od centrov enakovredni, če ne še pomembnejši. S centralizacijo (in ne integracijo, kot jo zavajajoče poimenuje uprava), bodo regije izgubile svoj prostor, glas, besedo. Ustvarjalci programa Radia Koper s pripravljenimi vsebinami bogatimo vse programe Radia Slovenija. Izmenjava naših vsebin je že zdaj vsakodnevna praksa. Je kdo upošteval obseg (čezmejnega) prostora, ki ga dosežejo naši mikrofoni? Se kdo zaveda, koliko programskih vsebin pridobijo informativne in druge oddaje prvega, drugega in tretjega programa Radia Slovenija? Samo lani smo za ostale programe pripravili več kot tisoč informativnih prispevkov, pripravljamo tudi vsebine za dnevni program, soustvarjamo oddaje Sotočja, Od setve do žetve, Lokalni junak, Lokalni čas, Nočni obisk, Studio ob 17h in številne druge, oddajo Morje in mi premierno objavljajo na prvem programu. Vsak dan več kot polovico naših prispevkov objavijo tudi na drugih programih. Z zmanjšanjem števila zaposlenih bo tudi teh vsebin manj. Kdo bo zagotavljal enakopravno obveščenost javnosti od zgornjega Posočja preko cele Primorske do Slovencev v Italiji in na Hrvaškem? Kako si uprava predstavlja izvajanje poslanstva javnega medija, ki je nenazadnje zakonsko določeno, v prihodnje? Kako bo RTV iz centra kakovostno in verodostojno zagotavljal obveščanje v našem geografskem, kulturnem in čezmejnem prostoru? Upravičeno dvomimo v dobre namene te uprave. Ukinjati (ali postopno ugašati) RTV center Koper pomeni, da se je pripravljena odpovedati primorskim in zamejskim poslušalcem. Ti ne bodo preklopili na Radio Slovenija, temveč na druge regionalne in lokalne postaje. Če je razlog za sprejete sklepe in morebitne ukrepe to, da RTV Slovenija od ustanovitelja ni prejela predvidenega denarja, nas zanima, zakaj je uprava svetu lani predlagala PPN, ki je ta sredstva predpostavljal? In zakaj je svet PPN potrdil? Ali je uprava storila vse, da bi RTV Slovenija denar dobila? V okviru regionalnega centra je pomembno poudariti tudi vlogo italijanskih programov, ki že desetletja predstavljajo kanal stika in dialoga med jezikovnimi manjšinami ter med državama Italijo in Slovenijo, pri čemer ustvarjajo kakovostne informativne in programske vsebine. Vprašanj in pomislekov imamo še veliko, zato predlagamo srečanje z vodstvom Radia Slovenija in RTV Slovenija. Aktiv ustvarjalcev programa Radia Koper s podporo redakcij programov Radia Capodistria in Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS
Slovenski tiskani mediji v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem imajo, kot eden ključnih dejavnikov za razvoj slovenskega jezika, zelo pomembno vlogo. Spremenjeno medijsko okolje z digitalno informacijsko revolucijo in vse pomembnejšimi družbenimi omrežji je klasične tiskane medije postavilo pred pomembne preizkušnje. Kako so se s krizo soočili slovenski zamejski tiskani mediji in kakšno prihodnost si obetajo? Kako je z njihovim sistemskim financiranjem in kakšno vlogo naj bi igral Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem z gosti; državno sekretarko na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Aleksandro Pivec, glavnim urednikom Primorskega dnevnika Aleksandrom Korenom, odgovornim urednikom goriškega tednika Novi Glas Jurijem Paljkom, predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Šturmom in tajnikom Narodnega sveta koroških Slovencev Markom Oražejem, izdajateljema edinega slovenskega tednika na avstrijskem Koroškem - tednika Novice, v skupnem druženju treh javnih radijskih postaj: Programa Ars Radia Slovenija, Radia Trst A in Slovenskega programa ORF.
Slovenski tiskani mediji v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem imajo, kot eden ključnih dejavnikov za razvoj slovenskega jezika, zelo pomembno vlogo. Spremenjeno medijsko okolje z digitalno informacijsko revolucijo in vse pomembnejšimi družbenimi omrežji je klasične tiskane medije postavilo pred pomembne preizkušnje. Kako so se s krizo soočili slovenski zamejski tiskani mediji in kakšno prihodnost si obetajo? Kako je z njihovim sistemskim financiranjem in kakšno vlogo naj bi igral Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem z gosti; državno sekretarko na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Aleksandro Pivec, glavnim urednikom Primorskega dnevnika Aleksandrom Korenom, odgovornim urednikom goriškega tednika Novi Glas Jurijem Paljkom, predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Šturmom in tajnikom Narodnega sveta koroških Slovencev Markom Oražejem, izdajateljema edinega slovenskega tednika na avstrijskem Koroškem - tednika Novice, v skupnem druženju treh javnih radijskih postaj: Programa Ars Radia Slovenija, Radia Trst A in Slovenskega programa ORF.
Kmalu bo proti Sloveniji poletelo letalo, ki bo domov pripeljalo drugo skupino Slovencev. Vseh 40 bodo takoj odpeljali proti Postojni, kjer bodo karanteno prihodnje dni preživljali v hotelu Epic. Medtem so med prvo skupino 42-ih Slovencev, ki so po včerajšnjem povratku iz Španije v velenjskem hotelu, potrdili dva primera okužbe. Gre za mlajša človeka, ki se dobro počutita. Vse bolj zaskrbljujoče pa so razmere v domovih za starejše, saj je okuženih že več kot 80 starostnikov v sedmih domovih za starejše. Ostale novice: Tragična statistika koronavirusa v Italiji; število smrti preseglo 10 tisoč. Kosovski parlament izglasoval nezaupnico vladi Albina Kurtija. Na Ajdovskem razvijajo metode za 3D tiskanje zaščitnih mask.
Kmalu bo proti Sloveniji poletelo letalo, ki bo domov pripeljalo drugo skupino Slovencev. Vseh 40 bodo takoj odpeljali proti Postojni, kjer bodo karanteno prihodnje dni preživljali v hotelu Epic. Medtem so med prvo skupino 42-ih Slovencev, ki so po včerajšnjem povratku iz Španije v velenjskem hotelu, potrdili dva primera okužbe. Gre za mlajša človeka, ki se dobro počutita. Vse bolj zaskrbljujoče pa so razmere v domovih za starejše, saj je okuženih že več kot 80 starostnikov v sedmih domovih za starejše. Ostale novice: Tragična statistika koronavirusa v Italiji; število smrti preseglo 10 tisoč. Kosovski parlament izglasoval nezaupnico vladi Albina Kurtija. Na Ajdovskem razvijajo metode za 3D tiskanje zaščitnih mask.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Piše: Iztok Ilich Bere: Jure Franko Začetek zbirke raznovrstnih krajših spisov Bojana Brezigarja, novinarja, publicista in politika, rojenega v Nabrežini pri Trstu, sega v čas pred nekaj leti, ko so mu iz uredništva Primorskega dnevnika predlagali, naj za božično ali novoletno številko časnika napiše nekaj na temo Srečanja. Glede na avtorjevo izjemno razgibano poklicno pot, službovanje v različnih mednarodnih organizacijah in novinarstvu ter s tem povezanimi pogostimi potovanji, občasnimi bivanji v drugih državah in na vseh koncih stkane prijateljske mreže, je bila bržkone najtežja odločitev: kje začeti? Izbral je izlet s prijateljem v Prago in naključno srečanje z zvedavim češkim študentom na Karlovem mostu, ki ju je med pogovorom napotil v dotlej neznano gostilno. Zjutraj, 21. avgusta 1968, ju je v šotoru, kjer sta prenočila, zbudil trušč letal z bližnjega letališča. Bila so vojaška, sovjetska. Naznanila so nasilni konec praške pomladi ... Naslednje srečanje je bilo poldrugo desetletje pozneje v Rimu na večerji pri Andreju Novaku, dopisniku osrednjih slovenskih medijev iz Italije. Tam je spoznal Guelfa Zaccaria, skromnega moža z znanstvi in zvezami v vrhovih tedanje italijanske politike. Spoprijateljila sta se in nekaj let pozneje je Brezigarja povezal z ljudmi iz komisije za človekove pravice pri predsedstvu vlade, ki je takrat začela pisati zakon o zaščiti slovenske manjšine. To področje, razširjeno tudi na druge manjšine in redkeje uporabljane jezike, je v nadaljevanju rdeča nit večine poglavij v knjigi Srečanja. Bojan Brezigar v njih razkriva svoje poznejše vloge od opazovalca in raziskovalca do dejavnega udeleženca rahljanja političnih vozlov, povezanih z uveljavljanjem pravic zatiranih manjšinskih skupnosti – najprej na ravni dežele Furlanije-Julijske krajine in nato na konferencah in tudi drugod po Evropi in v svetu. Čeprav smo na splošno dobro seznanjeni s stoletnimi prizadevanji Slovencev na Koroškem in v Italiji za jezikovne in narodne pravice, Bojan Brezigar, tudi sam pripadnik slovenske manjšine, razkriva še številne bolj ali manj znane podrobnosti. Med drugim razlike v spreminjanju razpoloženja avstrijske in italijanske večine do Slovencev ob osamosvojitvi in vstopu v Evropsko unijo. Po drugi strani potomci slovenskih izseljencev v ZDA, kar je avtor odkril med svojimi obiski območij, kjer so najgosteje naseljeni, spoštujejo svoje prednike in navdušeno častijo »staro domovino«, a jih večina niti v medsebojnih stikih ne uporablja slovenščine. Brezigar v nekaj poglavjih piše tudi o posledicah stoletnega kratenja manjšinskih pravic narodom in narodnim skupnostim, kot so Baski ali Irci. Oboji imajo svoj jezik za ključno identifikacijsko sredstvo, vendar ga dandanes, kljub ugodnejšim razmeram v okviru Evropske unije, skoraj ne uporabljajo. Že prej je avtor naletel na povsem drugačno prakso Valižanov. Angleščina je tudi pri njih dominantni jezik, vendar se svojega vneto učijo na vseh ravneh. »Valižanščina,« je sklenil, »je po zadnjih podatkih edini manjšinski jezik v Evropi, ki številčno narašča.« Spet drugačen vtis je Brezigar dobil v Friziji. Tam so v času kongresa, ki se ga je udeležil v poznih 80-ih letih, največ pozornosti namenjali otrokom; poleg celodnevnega radijskega programa so sprva edino uro televizijskega programa pripravljali samo zanje. Takrat Slovenci v Italiji, dodaja, še niso imeli televizijskih sporedov v slovenščini! Razen s slovensko se Brezigar, kot piše, z nobeno drugo manjšino ni toliko ukvarjal kot s katalonsko. V Barceloni je bil že v času, ko je bila katalonščina še prepovedana, in na dan referenduma za osamosvojitev je bil priča nasilju španske policije. Ves čas je ohranjal stike z vidnimi zagovorniki neodvisnosti Katalonije in ostal kritičen do večjega dela slovenske politike, ki njihovih načrtov ni podprla. Seveda je Bojan Brezigar dobro spoznal tudi razmere v baltskih državah. V Litvi se je srečeval predvsem s predstavniki poljske manjšine, medtem ko je v Estoniji ugotovil, da po več desetletjih življenja v Sovjetski zvezi vsi prebivalci Estonije obvladajo ruščino, mnogi pa ob tem ne govorijo estonščine. Podobno je opažal v Latviji. Povsod so njegovo stališče, da bi ruščino morali priznali za manjšinski jezik, ostro zavrnili. Desetletja nasilne rusifikacije so breme, ki ga ni mogoče preseči čez noč.
Piše: Iztok Ilich Bere: Jure Franko Začetek zbirke raznovrstnih krajših spisov Bojana Brezigarja, novinarja, publicista in politika, rojenega v Nabrežini pri Trstu, sega v čas pred nekaj leti, ko so mu iz uredništva Primorskega dnevnika predlagali, naj za božično ali novoletno številko časnika napiše nekaj na temo Srečanja. Glede na avtorjevo izjemno razgibano poklicno pot, službovanje v različnih mednarodnih organizacijah in novinarstvu ter s tem povezanimi pogostimi potovanji, občasnimi bivanji v drugih državah in na vseh koncih stkane prijateljske mreže, je bila bržkone najtežja odločitev: kje začeti? Izbral je izlet s prijateljem v Prago in naključno srečanje z zvedavim češkim študentom na Karlovem mostu, ki ju je med pogovorom napotil v dotlej neznano gostilno. Zjutraj, 21. avgusta 1968, ju je v šotoru, kjer sta prenočila, zbudil trušč letal z bližnjega letališča. Bila so vojaška, sovjetska. Naznanila so nasilni konec praške pomladi ... Naslednje srečanje je bilo poldrugo desetletje pozneje v Rimu na večerji pri Andreju Novaku, dopisniku osrednjih slovenskih medijev iz Italije. Tam je spoznal Guelfa Zaccaria, skromnega moža z znanstvi in zvezami v vrhovih tedanje italijanske politike. Spoprijateljila sta se in nekaj let pozneje je Brezigarja povezal z ljudmi iz komisije za človekove pravice pri predsedstvu vlade, ki je takrat začela pisati zakon o zaščiti slovenske manjšine. To področje, razširjeno tudi na druge manjšine in redkeje uporabljane jezike, je v nadaljevanju rdeča nit večine poglavij v knjigi Srečanja. Bojan Brezigar v njih razkriva svoje poznejše vloge od opazovalca in raziskovalca do dejavnega udeleženca rahljanja političnih vozlov, povezanih z uveljavljanjem pravic zatiranih manjšinskih skupnosti – najprej na ravni dežele Furlanije-Julijske krajine in nato na konferencah in tudi drugod po Evropi in v svetu. Čeprav smo na splošno dobro seznanjeni s stoletnimi prizadevanji Slovencev na Koroškem in v Italiji za jezikovne in narodne pravice, Bojan Brezigar, tudi sam pripadnik slovenske manjšine, razkriva še številne bolj ali manj znane podrobnosti. Med drugim razlike v spreminjanju razpoloženja avstrijske in italijanske večine do Slovencev ob osamosvojitvi in vstopu v Evropsko unijo. Po drugi strani potomci slovenskih izseljencev v ZDA, kar je avtor odkril med svojimi obiski območij, kjer so najgosteje naseljeni, spoštujejo svoje prednike in navdušeno častijo »staro domovino«, a jih večina niti v medsebojnih stikih ne uporablja slovenščine. Brezigar v nekaj poglavjih piše tudi o posledicah stoletnega kratenja manjšinskih pravic narodom in narodnim skupnostim, kot so Baski ali Irci. Oboji imajo svoj jezik za ključno identifikacijsko sredstvo, vendar ga dandanes, kljub ugodnejšim razmeram v okviru Evropske unije, skoraj ne uporabljajo. Že prej je avtor naletel na povsem drugačno prakso Valižanov. Angleščina je tudi pri njih dominantni jezik, vendar se svojega vneto učijo na vseh ravneh. »Valižanščina,« je sklenil, »je po zadnjih podatkih edini manjšinski jezik v Evropi, ki številčno narašča.« Spet drugačen vtis je Brezigar dobil v Friziji. Tam so v času kongresa, ki se ga je udeležil v poznih 80-ih letih, največ pozornosti namenjali otrokom; poleg celodnevnega radijskega programa so sprva edino uro televizijskega programa pripravljali samo zanje. Takrat Slovenci v Italiji, dodaja, še niso imeli televizijskih sporedov v slovenščini! Razen s slovensko se Brezigar, kot piše, z nobeno drugo manjšino ni toliko ukvarjal kot s katalonsko. V Barceloni je bil že v času, ko je bila katalonščina še prepovedana, in na dan referenduma za osamosvojitev je bil priča nasilju španske policije. Ves čas je ohranjal stike z vidnimi zagovorniki neodvisnosti Katalonije in ostal kritičen do večjega dela slovenske politike, ki njihovih načrtov ni podprla. Seveda je Bojan Brezigar dobro spoznal tudi razmere v baltskih državah. V Litvi se je srečeval predvsem s predstavniki poljske manjšine, medtem ko je v Estoniji ugotovil, da po več desetletjih življenja v Sovjetski zvezi vsi prebivalci Estonije obvladajo ruščino, mnogi pa ob tem ne govorijo estonščine. Podobno je opažal v Latviji. Povsod so njegovo stališče, da bi ruščino morali priznali za manjšinski jezik, ostro zavrnili. Desetletja nasilne rusifikacije so breme, ki ga ni mogoče preseči čez noč.
Primorski dnevnik - edini dnevnik Slovencev v sosednjih državah - praznuje 75 let izhajanja. Skrb za povezanost slovenske manjšine v Italiji, zavezanost jeziku in odpiranje novih poti – poslanstvo Primorskega dnevnika – ostaja nespremenjeno, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Učenci se vračajo v šolske klopi tudi na avstrijskem Koroškem. Kako poteka pouk in priprave na maturo, se pogovarjamo z ravnateljico Slovenske gimnazije v Celovcu Zalko Kuchling. Ustavimo se na Reki, kamor se v društvo Bazovica vrača tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Kölles Kiss pa pojasnjuje, kakšne spremembe prinašajo načrtovanje spremembe manjšinske zakonodaje.
Primorski dnevnik - edini dnevnik Slovencev v sosednjih državah - praznuje 75 let izhajanja. Skrb za povezanost slovenske manjšine v Italiji, zavezanost jeziku in odpiranje novih poti – poslanstvo Primorskega dnevnika – ostaja nespremenjeno, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Učenci se vračajo v šolske klopi tudi na avstrijskem Koroškem. Kako poteka pouk in priprave na maturo, se pogovarjamo z ravnateljico Slovenske gimnazije v Celovcu Zalko Kuchling. Ustavimo se na Reki, kamor se v društvo Bazovica vrača tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Kölles Kiss pa pojasnjuje, kakšne spremembe prinašajo načrtovanje spremembe manjšinske zakonodaje.
Pristojni svarijo pred prehitrim optimizmom glede umirjanja epidemioloških razmer, češ da bo to vidno v tednu ali dveh. Dodajajo, da bolnišnice ostajajo pod pritiskom, a so razmere pod nadzorom. V okviru krepitve boja proti virusu sta pred nami dva tedna zaostrenih omejitev. Kaj nas čaka, bomo strnili v začetku oddaje: \t - Koronakriza povečala število Slovencev, ki so pod pragom revščine - Na Kosovu po odstopu predsednika Tačija na mizi tudi predčasne volitve - Na jugu Italije za en evro naprodaj hiše, ki nujno potrebujejo obnovo - Na Lifu na ogled tudi film Nažgani, provokativna črna komedija o alkoholizmu
Pristojni svarijo pred prehitrim optimizmom glede umirjanja epidemioloških razmer, češ da bo to vidno v tednu ali dveh. Dodajajo, da bolnišnice ostajajo pod pritiskom, a so razmere pod nadzorom. V okviru krepitve boja proti virusu sta pred nami dva tedna zaostrenih omejitev. Kaj nas čaka, bomo strnili v začetku oddaje: \t - Koronakriza povečala število Slovencev, ki so pod pragom revščine - Na Kosovu po odstopu predsednika Tačija na mizi tudi predčasne volitve - Na jugu Italije za en evro naprodaj hiše, ki nujno potrebujejo obnovo - Na Lifu na ogled tudi film Nažgani, provokativna črna komedija o alkoholizmu
Ob vse slabši epidemiološki sliki je vse več možnosti za zapiranje državnih meja. Da bi meja med Slovenijo in Avstrijo ostala odprta za več tisoč delavcev dnevnih migrantov, je pred tednom dni pozvala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pristojni so njihovemu pozivu za zdaj prisluhnili. V Gorskem kotarju je vse nared za začetek gradnje vzorčne kmetije, ki naj bi bila tudi turistično, kulturno in izobraževalno središče tam živečih Slovencev. Dejavno sta se v projekt vključila kmetijsko ministrstvo in urad za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Koliko bosta prispevala in kako je z usposobljenimi kadri? Pridružimo se rojakom v Lovranu, ki obeležujejo 15-letnico delovanja svojega društva, in preverjamo, kako bo letos z Vražjo nočjo v Andovcih. Zanima nas tudi, kdaj bo s svojim delom začel novi paritetni odbor. To posvetovalno telo, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je zadnjič sestalo aprila lani. Prisluhnite!
Ob vse slabši epidemiološki sliki je vse več možnosti za zapiranje državnih meja. Da bi meja med Slovenijo in Avstrijo ostala odprta za več tisoč delavcev dnevnih migrantov, je pred tednom dni pozvala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pristojni so njihovemu pozivu za zdaj prisluhnili. V Gorskem kotarju je vse nared za začetek gradnje vzorčne kmetije, ki naj bi bila tudi turistično, kulturno in izobraževalno središče tam živečih Slovencev. Dejavno sta se v projekt vključila kmetijsko ministrstvo in urad za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Koliko bosta prispevala in kako je z usposobljenimi kadri? Pridružimo se rojakom v Lovranu, ki obeležujejo 15-letnico delovanja svojega društva, in preverjamo, kako bo letos z Vražjo nočjo v Andovcih. Zanima nas tudi, kdaj bo s svojim delom začel novi paritetni odbor. To posvetovalno telo, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je zadnjič sestalo aprila lani. Prisluhnite!
Na današnji dan leta 1536 je v Baslu med epidemijo kuge umrl humanist in jezikoslovec Erazem Rotterdamski, ki je bil tudi verski reformator, pacifist in satirik. Svetovno znana je njegova Hvalnica norosti. Iz grščine je prevedel Novo zavezo. Na današnji dan leta 1806 se spominjamo konca rimsko-nemškega cesarstva. 16 zahodnonemških dežel je izstopilo iz nemškega cesarstva in z Napoleonom prvim sklenilo takoimenovano Rensko zvezo. "Sedanja vojna, ki do temeljev pretresa ves kulturni svet, ga gotovo preobrazi tudi v prosvetnem oziru. Dolžnost nas, ki nam je pouk in vzgoja slovenskega naroda prva in najsvetejša dolžnost, mora biti, da se pripravimo za tisti čas, ko nam bo na razvalinah in grobovih, iz tisočerih ran in smrti graditi novo življenje in lepšo bodočnost ljubljeni domovini!" Tako je Edinost na današnji dan leta 1916 strnila dopis Zveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva vodstvom Slovenske Šolske Matice, Društva slovenskih profesorjev, Društva slovenskih učiteljic in Slomškove Zveze. Na današnji dan leta 1927 se je v Trstu rodil skladatelj in slavist Pavle Merku. Po maturi na klasičnem liceju v Gorici je v Ljubljani študiral slavistiko. Najprej je poučeval na tržaških šolah in delal na tamkajšnjem radiu. Napisal je knjigo o ljudskem izročilu Slovencev v Italiji. Vzporedno s študijem se je glasbeno izobraževal in kasneje veliko komponiral. Na besedilo Svetlane Makarovič je skomponiral opero Kačji pastir. O tem delu je v oddaji Primorski kulturni ustvarjalci leta 1976 povedal: "Dvanajst dni stavke; Borili se bomo do zmage! Sto tisoč stavkajočih preplavilo središče Trsta; Kakor v Trstu po vsej coni A ljudstvo obračunava z ostanki fašizma in saboterji - stavkokazi," je na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik V Ljubljani je na današnji dan leta 1951 umrl arhitekt Josip Castaperaria. Na Dunaju je po Visoki tehniški šoli in akademiji lepih umetnosti delal v ateljeju profesorja Maksa Fabianija. V Trstu je vodil gradnjo Narodnega doma, v Gorici pa gradnjo Trgovskega doma. Po prvi svetovni vojni je v Ljubljani delal kot vodja visokih gradenj Južne železnice. Marko Korošič ga je uvrstil v svoj doktorat o slovenskih arhitektih v Italiji in o njem povedal: V pričakovanju žetve žita kmetje kosijo na travnikih, da bi napolnili senik. V Cambridgu je na današnji dan leta 1926 umrl skladatelj in profesor Charles Wood. Na rodnem Irskem se je proslavil kot pevec katedrale Svetega Patricka, izšolal pa se je v Londonu. Pisal je večinoma sakralno glasbo, tako instrumentalno kot vokalno. Komorni zbor Limbar Moravče z dirigentom Tomažem Pirnatom je posnel Woodovo vokalno skladbo Full fanthom five:
Na današnji dan leta 1536 je v Baslu med epidemijo kuge umrl humanist in jezikoslovec Erazem Rotterdamski, ki je bil tudi verski reformator, pacifist in satirik. Svetovno znana je njegova Hvalnica norosti. Iz grščine je prevedel Novo zavezo. Na današnji dan leta 1806 se spominjamo konca rimsko-nemškega cesarstva. 16 zahodnonemških dežel je izstopilo iz nemškega cesarstva in z Napoleonom prvim sklenilo takoimenovano Rensko zvezo. "Sedanja vojna, ki do temeljev pretresa ves kulturni svet, ga gotovo preobrazi tudi v prosvetnem oziru. Dolžnost nas, ki nam je pouk in vzgoja slovenskega naroda prva in najsvetejša dolžnost, mora biti, da se pripravimo za tisti čas, ko nam bo na razvalinah in grobovih, iz tisočerih ran in smrti graditi novo življenje in lepšo bodočnost ljubljeni domovini!" Tako je Edinost na današnji dan leta 1916 strnila dopis Zveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva vodstvom Slovenske Šolske Matice, Društva slovenskih profesorjev, Društva slovenskih učiteljic in Slomškove Zveze. Na današnji dan leta 1927 se je v Trstu rodil skladatelj in slavist Pavle Merku. Po maturi na klasičnem liceju v Gorici je v Ljubljani študiral slavistiko. Najprej je poučeval na tržaških šolah in delal na tamkajšnjem radiu. Napisal je knjigo o ljudskem izročilu Slovencev v Italiji. Vzporedno s študijem se je glasbeno izobraževal in kasneje veliko komponiral. Na besedilo Svetlane Makarovič je skomponiral opero Kačji pastir. O tem delu je v oddaji Primorski kulturni ustvarjalci leta 1976 povedal: "Dvanajst dni stavke; Borili se bomo do zmage! Sto tisoč stavkajočih preplavilo središče Trsta; Kakor v Trstu po vsej coni A ljudstvo obračunava z ostanki fašizma in saboterji - stavkokazi," je na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik V Ljubljani je na današnji dan leta 1951 umrl arhitekt Josip Castaperaria. Na Dunaju je po Visoki tehniški šoli in akademiji lepih umetnosti delal v ateljeju profesorja Maksa Fabianija. V Trstu je vodil gradnjo Narodnega doma, v Gorici pa gradnjo Trgovskega doma. Po prvi svetovni vojni je v Ljubljani delal kot vodja visokih gradenj Južne železnice. Marko Korošič ga je uvrstil v svoj doktorat o slovenskih arhitektih v Italiji in o njem povedal: V pričakovanju žetve žita kmetje kosijo na travnikih, da bi napolnili senik. V Cambridgu je na današnji dan leta 1926 umrl skladatelj in profesor Charles Wood. Na rodnem Irskem se je proslavil kot pevec katedrale Svetega Patricka, izšolal pa se je v Londonu. Pisal je večinoma sakralno glasbo, tako instrumentalno kot vokalno. Komorni zbor Limbar Moravče z dirigentom Tomažem Pirnatom je posnel Woodovo vokalno skladbo Full fanthom five:
Na današnji dan leta 1571 so v Londonu odprli znamenito borzno hišo Royal Exchange. Stavba je prvič pogorela v požaru leta 1666, v treh letih so jo obnovili in je drugič pogorela leta 1838. Tretjič jo je leta 1845 odprla kraljica Viktorija. Kot svetovno borzno središče je delovalo do leta 1939, danes je v njej trgovsko središče prestižnih modnih butikov. Danes se spominjamo prve ženske žrtve fašizma v Italiji. Alma Vivoda - Ljubka, ki se je rodila na današnji dan leta 1911 v Čamporah nad Miljami, se je zgodaj priključila osvobodilnemu gibanju. Urejala je časopis Nova ženska. Fašisti so jo ustrelili 28-ga junija 1943 pri Bošketu v Trstu. Čez leto dni so njej v spomin pri Socerbu poimenovali bataljon divizije Natisone. "Kakor poročajo iz vojnega tiskovnega stana, odlagajo Črnogorci orožje, toda stvar se ne more izvršiti naenkrat. Iz središča Črne gore ni telefonskih zvez s fronto, ki je mestoma precej oddaljena. Pričakovati je, da se bodo kralju sovražni pristaši velikosrbske ideje morda še nekoliko upirali vladi," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. "De Gasperi in vprašanje Julijske krajine," tako je sredin Primorski dnevnik naslovil uvodnik današnjega dne leta 1946: »De Gasperi priznava sicer, da mora po narodnostnem načelu Slovensko primorje pripasti Jugoslaviji, Trst pa je po njegovem izjema. V čem naj bi bilo vprašanje Trsta drugačno kot vprašanje Reke ali Zadra, ki ju današnji italijanski imperialisti ne zahtevajo več?« Če je toplo v januarju, spomladi se pokvari. Pomembne prireditve, ki so vzpodbujale glasbeno ustvarjalnost Beneških Slovencev, so Senjami beneške pesmi. 43-ga je leta 2014 spremljala Mirjam Muženič: Prisluhnimo še Rinu Chineseju
Na današnji dan leta 1571 so v Londonu odprli znamenito borzno hišo Royal Exchange. Stavba je prvič pogorela v požaru leta 1666, v treh letih so jo obnovili in je drugič pogorela leta 1838. Tretjič jo je leta 1845 odprla kraljica Viktorija. Kot svetovno borzno središče je delovalo do leta 1939, danes je v njej trgovsko središče prestižnih modnih butikov. Danes se spominjamo prve ženske žrtve fašizma v Italiji. Alma Vivoda - Ljubka, ki se je rodila na današnji dan leta 1911 v Čamporah nad Miljami, se je zgodaj priključila osvobodilnemu gibanju. Urejala je časopis Nova ženska. Fašisti so jo ustrelili 28-ga junija 1943 pri Bošketu v Trstu. Čez leto dni so njej v spomin pri Socerbu poimenovali bataljon divizije Natisone. "Kakor poročajo iz vojnega tiskovnega stana, odlagajo Črnogorci orožje, toda stvar se ne more izvršiti naenkrat. Iz središča Črne gore ni telefonskih zvez s fronto, ki je mestoma precej oddaljena. Pričakovati je, da se bodo kralju sovražni pristaši velikosrbske ideje morda še nekoliko upirali vladi," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. "De Gasperi in vprašanje Julijske krajine," tako je sredin Primorski dnevnik naslovil uvodnik današnjega dne leta 1946: »De Gasperi priznava sicer, da mora po narodnostnem načelu Slovensko primorje pripasti Jugoslaviji, Trst pa je po njegovem izjema. V čem naj bi bilo vprašanje Trsta drugačno kot vprašanje Reke ali Zadra, ki ju današnji italijanski imperialisti ne zahtevajo več?« Če je toplo v januarju, spomladi se pokvari. Pomembne prireditve, ki so vzpodbujale glasbeno ustvarjalnost Beneških Slovencev, so Senjami beneške pesmi. 43-ga je leta 2014 spremljala Mirjam Muženič: Prisluhnimo še Rinu Chineseju
Na današnji dan leta 1881 se je v Ljubljani rodil politik Anton Kristan. Na višji trgovski šoli v Pragi se je vključil v Masrykov krog. Ko so leta 1899 v Gorici ustanovili Trgovsko-obrtno društvo je postal tajnik in se kmalu uveljavil v političnem gibanju Slovencev na Goriškem. Kasneje je v Idriji ustanovil Čipkarsko zadrugo in urejal socijaldemokratsko glasilo Naprej. "Iza zadnjih balkanskih vojen je znano, kako je Italija bila vedno tista velesila, ki je najodločneje protestirala proti temu, da bi Srbija prišla do Jadranskega morja. Odločno je protestirala proti zasedenju Skadra po Črnogorcih. Italija nima niti municije niti živil, in prav tako nima niti danes ničesar za tiste Srbe, ki naj bi ji pomagali v Albaniji. Ententa mora pač že res uvidevati, kakega lepega zaveznika si je pridobila v Italiji," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost "Moskovski listi o položaju v Trstu in Julijski krajini pod zavezniško zasedbo," tako je četrtkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo moskovskega lista Trud. »Samo v Trstu je nad 20 tisoč brezposelnih. V znatni meri je gospodarska kriza posledica nezdravega političnega stanja, nastalega v tej pokrajini." Na današnji dan leta 1956 je ob drugi uri in 25 minut potresni sunek prizadel Ilirsko Bistrico, kjer je bilo poškodovanih 60 odstotkov zgradb, 30 odstotkov pa huje, o čemer podrobnje Tomo Šajn z Ančko Volk: V Ljubljani je na današnji dan leta 1996 umrl politik Jože Smole. Kot mlad fant se je že leta 1941 pridružil partizanom in urejal tudi primorsko izdajo Mladine. Po vojni je končal Višjo partijsko šolo v Beogradu je bil newyorški dopisnik Tanjuga in Borbe, urednik Borbe in glavni urednik Dela. Leta 1968 je postal osebni tajnik in vodja kabineta Josipa Broza Tita. Politično kariero je sklenil na republiški konferenci Socialistične zveze. Prisluhnimo arhivskemu posnetku njegovega razmišljanja o kosovski krizi leta 1981: Če prosinca zelo lisica laja, še huda zima nastaja. Na kmetiji Zalesnik v Strmcu nad Lučami v Savinjski dolini se je na današnji dan leta 1901 skladatelj Blaž Arnič, ki se je leta 1961 tako spominjal, kdaj je vzljubil glasbo: Po študiju v Ljubljani in na Dunaju se je izpopolnjeval v Varšavi, Krakovu in Parizu. V Dachauu je dočakal osvoboditev in zatem predaval kompozicijo na ljubljanski Akademiji za glasbo. Ples čarovnic je njegova najbolj znana simfonična pesnitev. Prisluhnimo odlomku Suite o vodnjaku, ki so jo posneli simfoniki RTV Slovenije
Na današnji dan leta 1881 se je v Ljubljani rodil politik Anton Kristan. Na višji trgovski šoli v Pragi se je vključil v Masrykov krog. Ko so leta 1899 v Gorici ustanovili Trgovsko-obrtno društvo je postal tajnik in se kmalu uveljavil v političnem gibanju Slovencev na Goriškem. Kasneje je v Idriji ustanovil Čipkarsko zadrugo in urejal socijaldemokratsko glasilo Naprej. "Iza zadnjih balkanskih vojen je znano, kako je Italija bila vedno tista velesila, ki je najodločneje protestirala proti temu, da bi Srbija prišla do Jadranskega morja. Odločno je protestirala proti zasedenju Skadra po Črnogorcih. Italija nima niti municije niti živil, in prav tako nima niti danes ničesar za tiste Srbe, ki naj bi ji pomagali v Albaniji. Ententa mora pač že res uvidevati, kakega lepega zaveznika si je pridobila v Italiji," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost "Moskovski listi o položaju v Trstu in Julijski krajini pod zavezniško zasedbo," tako je četrtkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo moskovskega lista Trud. »Samo v Trstu je nad 20 tisoč brezposelnih. V znatni meri je gospodarska kriza posledica nezdravega političnega stanja, nastalega v tej pokrajini." Na današnji dan leta 1956 je ob drugi uri in 25 minut potresni sunek prizadel Ilirsko Bistrico, kjer je bilo poškodovanih 60 odstotkov zgradb, 30 odstotkov pa huje, o čemer podrobnje Tomo Šajn z Ančko Volk: V Ljubljani je na današnji dan leta 1996 umrl politik Jože Smole. Kot mlad fant se je že leta 1941 pridružil partizanom in urejal tudi primorsko izdajo Mladine. Po vojni je končal Višjo partijsko šolo v Beogradu je bil newyorški dopisnik Tanjuga in Borbe, urednik Borbe in glavni urednik Dela. Leta 1968 je postal osebni tajnik in vodja kabineta Josipa Broza Tita. Politično kariero je sklenil na republiški konferenci Socialistične zveze. Prisluhnimo arhivskemu posnetku njegovega razmišljanja o kosovski krizi leta 1981: Če prosinca zelo lisica laja, še huda zima nastaja. Na kmetiji Zalesnik v Strmcu nad Lučami v Savinjski dolini se je na današnji dan leta 1901 skladatelj Blaž Arnič, ki se je leta 1961 tako spominjal, kdaj je vzljubil glasbo: Po študiju v Ljubljani in na Dunaju se je izpopolnjeval v Varšavi, Krakovu in Parizu. V Dachauu je dočakal osvoboditev in zatem predaval kompozicijo na ljubljanski Akademiji za glasbo. Ples čarovnic je njegova najbolj znana simfonična pesnitev. Prisluhnimo odlomku Suite o vodnjaku, ki so jo posneli simfoniki RTV Slovenije
V Podsmreki pri velikih Laščah se je na današnji dan leta 1836 rodil pisatelj Josip Stritar. Ukvarjal se je s pesništvom - Dunajski soneti, pripovedništvom - romana Zorin in Sodnikovi, z dramatiko in esejistiko, s satiro - Pasji pogovori in z mladinsko književnostjo - Zimski večeri. 17. pehotni polk je bil eden najstarejših polkov habsburške monarhije, od leta 1817 je bil njegov štab v Ljubljani. Marca 1916 je odšel na tirolsko bojišče in sodeloval v veliki pomladni ofenzivi. Monte Chiesa z območjem se še danes imenuje dolina Slovencev, Ortigara, Asiago, Monte Val Bella in dolina Asse so območja, na katerih je polk držal položaje do konca vojne. »Trst, ki je središče Julijske krajine je bil leta 1918 priključen k Italiji. V štirih pokrajinah Gorici, Trstu, Istri s Puljem in na Reki živi približno milijon ljudi. Po jugoslovanskih podatkih so dve tretjini prebivalstva tega področja slovanskega izvora,« je na na današnji dan leta 1946 Primorski dnevnik povzel Tassovega političnegai komentatojar Fedorova. V Spodnjih Gorjah se je na današnji dan leta 1956 rodil zgodovinar Božo Repe. Po diplomi leta 1985 je leta 1992 na Filozofski fakulteti uspešno ubranil disertacijo o liberalizmu v Zvezi komunistov Jugoslavije. Po doktoratu je postal docent za novejšo zgodovino na Pedagoški fakulteti v Mariboru, čez 2 leti pa je začel predavati na Filofski fakulteti v Ljubljani. Izdal več zgodovinskih del o razpadu Jugoslavije, tudi monografijo o Milanu Kučanu, poskus njenega požiga je tako komentiral: V Medvodah je na današnji dan leta 2011 umrl fotoreporter in publicist Edi Šelhaus. Jeseni leta 1945 je s filmsko kamero posnel dramatične dogodke v Trstu. Sledila je kariera časopisnega fotoreporterja pri Slovenskem poročevalcu in Delu. Po upokojitvi se je posvetil publicistiki. O knjigi Stotinka sreče je leta 1985 povedal: Navihani marec želi koso in plug V Londonu se je na današnji dan leta 1946 rodil kitarist in pevec David Gilmour. Leta 1968 je zamenjal Rogerja Baretta v angleški rock skupini The Pink Floyd, v zgodovino rocka pa se je zapisal predvsem album Another Brick in the Wall. Prisluhnimo skladbi Learning to fly
V Podsmreki pri velikih Laščah se je na današnji dan leta 1836 rodil pisatelj Josip Stritar. Ukvarjal se je s pesništvom - Dunajski soneti, pripovedništvom - romana Zorin in Sodnikovi, z dramatiko in esejistiko, s satiro - Pasji pogovori in z mladinsko književnostjo - Zimski večeri. 17. pehotni polk je bil eden najstarejših polkov habsburške monarhije, od leta 1817 je bil njegov štab v Ljubljani. Marca 1916 je odšel na tirolsko bojišče in sodeloval v veliki pomladni ofenzivi. Monte Chiesa z območjem se še danes imenuje dolina Slovencev, Ortigara, Asiago, Monte Val Bella in dolina Asse so območja, na katerih je polk držal položaje do konca vojne. »Trst, ki je središče Julijske krajine je bil leta 1918 priključen k Italiji. V štirih pokrajinah Gorici, Trstu, Istri s Puljem in na Reki živi približno milijon ljudi. Po jugoslovanskih podatkih so dve tretjini prebivalstva tega področja slovanskega izvora,« je na na današnji dan leta 1946 Primorski dnevnik povzel Tassovega političnegai komentatojar Fedorova. V Spodnjih Gorjah se je na današnji dan leta 1956 rodil zgodovinar Božo Repe. Po diplomi leta 1985 je leta 1992 na Filozofski fakulteti uspešno ubranil disertacijo o liberalizmu v Zvezi komunistov Jugoslavije. Po doktoratu je postal docent za novejšo zgodovino na Pedagoški fakulteti v Mariboru, čez 2 leti pa je začel predavati na Filofski fakulteti v Ljubljani. Izdal več zgodovinskih del o razpadu Jugoslavije, tudi monografijo o Milanu Kučanu, poskus njenega požiga je tako komentiral: V Medvodah je na današnji dan leta 2011 umrl fotoreporter in publicist Edi Šelhaus. Jeseni leta 1945 je s filmsko kamero posnel dramatične dogodke v Trstu. Sledila je kariera časopisnega fotoreporterja pri Slovenskem poročevalcu in Delu. Po upokojitvi se je posvetil publicistiki. O knjigi Stotinka sreče je leta 1985 povedal: Navihani marec želi koso in plug V Londonu se je na današnji dan leta 1946 rodil kitarist in pevec David Gilmour. Leta 1968 je zamenjal Rogerja Baretta v angleški rock skupini The Pink Floyd, v zgodovino rocka pa se je zapisal predvsem album Another Brick in the Wall. Prisluhnimo skladbi Learning to fly
Angleški ekonomist Thomas Malthus, ki se je rodil na današnji dan leta 1766, se je v zgodovino zapisal z zakonom o prebivalstvu, ko je trdil, da prebivalstvo narašča po geometrijskem zaporedju, pridelana količina hrane pa po aritmetičnem zaporedju. "Zemljevidi štabov ob Soči so posejani z rdečimi označbami sovražnih baterij. V trenutku, ko se Italijani zganejo za napad, je treba le kratkega telefonskega povelja in v petih minutah so vsi topovi dotičnega odseka namerjeni na eno točko. To je vzrok avstroogrskih zmag," tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1916 povzela analizo gostujočega nemškega oficirja. "Hočemo k Jugoslaviji," tako je na današnji dan leta 1946 na prvi strani poročal Primorski dnevnik: "Po vsej Primorski se vsak dan vršijo množična zborovanja, na katerih delavci in kmetje, žene in mladina znova in znova zahtevajo priključitev Trsta in Julijske krajine Jugoslaviji". Na današnji dan leta 2001 je senat italijanskega parlamenta, sedem mesecev po sprejemu v poslanski zbornici, sprejel zaščitni zakon za Slovence v Italiji. S tem so bila kronana več kot polstoletna prizadevanja za manjšinsko zaščito, ki jo je Slovencem zagotavljal londonski memorandum pariške mirovne pogodbe iz leta 1954. Prisluhnimo odlomkoma izjav zunanjega ministra Dimitrija Rupla in državne sekretarke za Slovence po svetu, Magdalene Tovornik: Konec 14. stoletja se je v Franciji in Veliki Britaniji uveljavila navada, da si zaljubljeni na valentinovo izpovedo čustva, kar se je kasneje še najbolj uveljavilo v Združenih državah Amerike. V Šentmavru na Goriškem pa so na valentinovo prirejali sejem s poslastico - cvrtimi štruklji, tako je Toniju Gomiščku pripovedovala Jolanda Feri ga-10909/1 Valentin prinese ključe od korenin/Valentin, prvi pomladin/Valentin ureže prvo trto/Če se ptički na Valentinovo snubijo, se na Gregorjevo ženijo/Na Valentinovo se iz zimskega spanja zbudijo čebele. V Parizu je na današnji dan leta 1841 umrl skladatelj in dubrovniški diplomat Antun Sorkočevič. Poleg simfonij je komponiral tudi komorna in vokalna dela. Sorkočevičevo Romanco nam bo zapel baritonist Vladimir Ružnjak ob spremljavi godalnega orkestra Jarnovič
Angleški ekonomist Thomas Malthus, ki se je rodil na današnji dan leta 1766, se je v zgodovino zapisal z zakonom o prebivalstvu, ko je trdil, da prebivalstvo narašča po geometrijskem zaporedju, pridelana količina hrane pa po aritmetičnem zaporedju. "Zemljevidi štabov ob Soči so posejani z rdečimi označbami sovražnih baterij. V trenutku, ko se Italijani zganejo za napad, je treba le kratkega telefonskega povelja in v petih minutah so vsi topovi dotičnega odseka namerjeni na eno točko. To je vzrok avstroogrskih zmag," tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1916 povzela analizo gostujočega nemškega oficirja. "Hočemo k Jugoslaviji," tako je na današnji dan leta 1946 na prvi strani poročal Primorski dnevnik: "Po vsej Primorski se vsak dan vršijo množična zborovanja, na katerih delavci in kmetje, žene in mladina znova in znova zahtevajo priključitev Trsta in Julijske krajine Jugoslaviji". Na današnji dan leta 2001 je senat italijanskega parlamenta, sedem mesecev po sprejemu v poslanski zbornici, sprejel zaščitni zakon za Slovence v Italiji. S tem so bila kronana več kot polstoletna prizadevanja za manjšinsko zaščito, ki jo je Slovencem zagotavljal londonski memorandum pariške mirovne pogodbe iz leta 1954. Prisluhnimo odlomkoma izjav zunanjega ministra Dimitrija Rupla in državne sekretarke za Slovence po svetu, Magdalene Tovornik: Konec 14. stoletja se je v Franciji in Veliki Britaniji uveljavila navada, da si zaljubljeni na valentinovo izpovedo čustva, kar se je kasneje še najbolj uveljavilo v Združenih državah Amerike. V Šentmavru na Goriškem pa so na valentinovo prirejali sejem s poslastico - cvrtimi štruklji, tako je Toniju Gomiščku pripovedovala Jolanda Feri ga-10909/1 Valentin prinese ključe od korenin/Valentin, prvi pomladin/Valentin ureže prvo trto/Če se ptički na Valentinovo snubijo, se na Gregorjevo ženijo/Na Valentinovo se iz zimskega spanja zbudijo čebele. V Parizu je na današnji dan leta 1841 umrl skladatelj in dubrovniški diplomat Antun Sorkočevič. Poleg simfonij je komponiral tudi komorna in vokalna dela. Sorkočevičevo Romanco nam bo zapel baritonist Vladimir Ružnjak ob spremljavi godalnega orkestra Jarnovič
Oliver Cromwell, angleški vojskovodja in politik, pa tudi puritanec, je dve leti po smrti na današnji dan leta 1661 doživel še takoimenovano posthumno usmrtitev. V morbidnem ritualu so truplo obesili, obglavili in razčetverili. Ostanke trupla so odvrgli v skupni grob, glavo pa obesili na drog pred stavbo opatije, kjer je visela kar štiri leta. Na današnji dan leta 1876 so potrdili pravila političnega društva goriških Slovencev "Sloga", ki je delovalo do ustanovitve Slovenske ljudske stranke za Goriško leta 1907. "Dopisnik švicarske brzojavne agencije poroča iz Marsilje, da si je srbski kralj Peter rajši izvolil Francosko za svoje bivališče in se ni nastanil v Italiji. VAixu bo kralj stanoval v nadškofovi palači," je na današnji dan leta 1916 pisala nedeljska Edinost. V Sarajevu se je na današnji dan leta 1931 rodil zdravnik Anton Prijatelj. Po diplomi je stažiral v Vipavi, Šempetru in v Ljubljani, kasneje je vodil ambulanto v novogoriškem Meblu, nato pa je ustanovil dispanzer za medicino dela v Zdravstvenem domu. Leta 2000 je prejel ugledno priznanje, o katerem je povedal: Na današnji dan leta 1941 se je v Beogradu rodil arhitekt Boris Podrecca. Po vojni je odraščal v Trstu in študiral na Dunaju, kjer dela še danes. Uveljavil se je s sredozemskimi arhitekturnimi prvinami in spodbudil zanimanje srednjeevropske javnosti za dela Plečnika in Fabianija. V Trstu je leta 1999 postavil razstavo ob stoletnici rojstva Augusta Černigoja, svojega učitelja, ki se ga je takole spominjal: "Prepričan sem, da bodo veliki zavezniki pravilno razumeli in rešili vprašanje Julijske krajine in Trsta,« tako je sredin Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo o obisku komnadanta IV. Armade generalporočnika Danila Lekiča pri odredu Jugoslovanske armade za Slovensko Primorje, Trst in Istro. Če vidiš prosinca komarja igrati, je treba s senom varčevati. V Bologni se je v glasbeni družini na današnji dan leta 1566 rodil skladatelj Alessandro Piccinini. Na dvoru grofa Este v Ferrari se je posvetil muziciranju z lutnjo in kitaro, o čemer je napisal tudi dva priročnika. Sodobnik Monteverdija in Frescobaldija se je posvečal tudi priredbam znamenitega plesa chiaccona za lutnjo. Piccininijevo Chiaccono nam zaigral kitarist Christopher Wilson
Oliver Cromwell, angleški vojskovodja in politik, pa tudi puritanec, je dve leti po smrti na današnji dan leta 1661 doživel še takoimenovano posthumno usmrtitev. V morbidnem ritualu so truplo obesili, obglavili in razčetverili. Ostanke trupla so odvrgli v skupni grob, glavo pa obesili na drog pred stavbo opatije, kjer je visela kar štiri leta. Na današnji dan leta 1876 so potrdili pravila političnega društva goriških Slovencev "Sloga", ki je delovalo do ustanovitve Slovenske ljudske stranke za Goriško leta 1907. "Dopisnik švicarske brzojavne agencije poroča iz Marsilje, da si je srbski kralj Peter rajši izvolil Francosko za svoje bivališče in se ni nastanil v Italiji. VAixu bo kralj stanoval v nadškofovi palači," je na današnji dan leta 1916 pisala nedeljska Edinost. V Sarajevu se je na današnji dan leta 1931 rodil zdravnik Anton Prijatelj. Po diplomi je stažiral v Vipavi, Šempetru in v Ljubljani, kasneje je vodil ambulanto v novogoriškem Meblu, nato pa je ustanovil dispanzer za medicino dela v Zdravstvenem domu. Leta 2000 je prejel ugledno priznanje, o katerem je povedal: Na današnji dan leta 1941 se je v Beogradu rodil arhitekt Boris Podrecca. Po vojni je odraščal v Trstu in študiral na Dunaju, kjer dela še danes. Uveljavil se je s sredozemskimi arhitekturnimi prvinami in spodbudil zanimanje srednjeevropske javnosti za dela Plečnika in Fabianija. V Trstu je leta 1999 postavil razstavo ob stoletnici rojstva Augusta Černigoja, svojega učitelja, ki se ga je takole spominjal: "Prepričan sem, da bodo veliki zavezniki pravilno razumeli in rešili vprašanje Julijske krajine in Trsta,« tako je sredin Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo o obisku komnadanta IV. Armade generalporočnika Danila Lekiča pri odredu Jugoslovanske armade za Slovensko Primorje, Trst in Istro. Če vidiš prosinca komarja igrati, je treba s senom varčevati. V Bologni se je v glasbeni družini na današnji dan leta 1566 rodil skladatelj Alessandro Piccinini. Na dvoru grofa Este v Ferrari se je posvetil muziciranju z lutnjo in kitaro, o čemer je napisal tudi dva priročnika. Sodobnik Monteverdija in Frescobaldija se je posvečal tudi priredbam znamenitega plesa chiaccona za lutnjo. Piccininijevo Chiaccono nam zaigral kitarist Christopher Wilson
Danes se spominjamo Rudolfa Steinerja, utemeljitelja antropozofije. Rodil se je na današnji dan leta 1861v današnjem Donjem Kraljevcu pri Čakovcu. Študiral je na Dunaju, zatem se je zaposlil na Goethejevem inštitutu, ko se je poglobil v filozofsko in ezoterično zapuščino velikega misleca. Razvil je Waldorfsko šolo, utemeljil biodinamično kmetovanje, zasnoval je Euritmijo. "Veliki nemški uspehi pred Verdunom. Nemške čete ob navzočnosti cesarja zavzele z naskokom vas Louvemont in vzhodno od tod ležečo utrdbeno skupino. Naše čete prodrle do Drača. Na ruskem bojišču predstražni boji. Nič važnega na italijanskih in turških bojiščih. Amerika in vojna s podvodniki. Pašič v Atenah. Uvedba gregorijanskega kalendarja na Turškem", tako je na današnji dan leta 1916 pisala nedeljska Edinost. V Gorici se je na današnji dan leta 1941 rodil slikar in arhitekt Jože Cej. Študiral je na umetnostnem liceju v Benetkah, v slovenskih šolah pa je poučeval risanje. Slikarsko se je posvetil krajinarstvu v oljni tehniki in akvarelu. Prvič je razstavljal že leta 1955 v Gorici. Kasneje se je posvetil stavbarstvu. V našem arhivu hranimo govor Jožeta Ceja na enotni manifestaciji Slovencev v Italiji, ki je bila leta 1984 v Gorici. Prisluhnimo odlomku: "Spomenica slovenskih duhovnikov Julijske krajine zavezniški komisiji," tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik: «V vseh štirih škofijah ni nobene župnije, kjer bi bili izključno italijanski verniki, pač pa je ogromna večina živelj z izključno slovanskim prebivalstvom. Število župnij z italijansko večino je minimalno.« Raje vidim svečana na polju volka, kakor v srajci moža. Na današnji dan leta 1956 je v popolni duhovni temi umrl veliki slovenski skladatelj Marij Kogoj. Študiral je na Dunaju pri Schonbergu, slogovno se je približal ekspresionizmu in dotedanji tok slovenske glasbene ustvarjalnosti usmeril k sodobnim evropskim tokovom. Preživljal se je kot korepetitor v operi in pisal enkratne glasbene kritike. Vrhunec njegove ustvarjalnosti je opera Črne maske, ki so jo četrtič uprizorili v mariborskem narodnem gledališču kot otvoritveno predstavo Evropske prestolnice kulture. Premiero je za našo radijsko postajo spremljala Tatjana Gregorič: Prisluhimo odlomku drugega dejanja, solistu Jožetu Vidicu v vlogi vojvode Lorenza di Spadara, združenima orkestroma ljubljanske in mariborske opere je dirigiral Uroš Lajovic
Danes se spominjamo Rudolfa Steinerja, utemeljitelja antropozofije. Rodil se je na današnji dan leta 1861v današnjem Donjem Kraljevcu pri Čakovcu. Študiral je na Dunaju, zatem se je zaposlil na Goethejevem inštitutu, ko se je poglobil v filozofsko in ezoterično zapuščino velikega misleca. Razvil je Waldorfsko šolo, utemeljil biodinamično kmetovanje, zasnoval je Euritmijo. "Veliki nemški uspehi pred Verdunom. Nemške čete ob navzočnosti cesarja zavzele z naskokom vas Louvemont in vzhodno od tod ležečo utrdbeno skupino. Naše čete prodrle do Drača. Na ruskem bojišču predstražni boji. Nič važnega na italijanskih in turških bojiščih. Amerika in vojna s podvodniki. Pašič v Atenah. Uvedba gregorijanskega kalendarja na Turškem", tako je na današnji dan leta 1916 pisala nedeljska Edinost. V Gorici se je na današnji dan leta 1941 rodil slikar in arhitekt Jože Cej. Študiral je na umetnostnem liceju v Benetkah, v slovenskih šolah pa je poučeval risanje. Slikarsko se je posvetil krajinarstvu v oljni tehniki in akvarelu. Prvič je razstavljal že leta 1955 v Gorici. Kasneje se je posvetil stavbarstvu. V našem arhivu hranimo govor Jožeta Ceja na enotni manifestaciji Slovencev v Italiji, ki je bila leta 1984 v Gorici. Prisluhnimo odlomku: "Spomenica slovenskih duhovnikov Julijske krajine zavezniški komisiji," tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik: «V vseh štirih škofijah ni nobene župnije, kjer bi bili izključno italijanski verniki, pač pa je ogromna večina živelj z izključno slovanskim prebivalstvom. Število župnij z italijansko večino je minimalno.« Raje vidim svečana na polju volka, kakor v srajci moža. Na današnji dan leta 1956 je v popolni duhovni temi umrl veliki slovenski skladatelj Marij Kogoj. Študiral je na Dunaju pri Schonbergu, slogovno se je približal ekspresionizmu in dotedanji tok slovenske glasbene ustvarjalnosti usmeril k sodobnim evropskim tokovom. Preživljal se je kot korepetitor v operi in pisal enkratne glasbene kritike. Vrhunec njegove ustvarjalnosti je opera Črne maske, ki so jo četrtič uprizorili v mariborskem narodnem gledališču kot otvoritveno predstavo Evropske prestolnice kulture. Premiero je za našo radijsko postajo spremljala Tatjana Gregorič: Prisluhimo odlomku drugega dejanja, solistu Jožetu Vidicu v vlogi vojvode Lorenza di Spadara, združenima orkestroma ljubljanske in mariborske opere je dirigiral Uroš Lajovic
Izredno pestra je življenska pot znamenitega ameriškega državnika Benjamina Franklina, ki se je rodil na današnji dan leta 1706. Kruh si je začel služiti kot tiskarski vajenec. Med vojno za neodvisnost je bil odposlanec v Londonu in Parizu in sodeloval pri sklepanju mirovnega sporazuma z Veliko Britanijo. Postal je ugledni pisatelj in fizik, izumil je strelovod. "Po ruskih porazih na besarabski fronti včeraj zopet bojni odmor. Živahnejši topovski boji pri Sv. Mihelu, pred goriškim in tolminskim predmostjem in Mrzlim vrhom. Pri Oslavju ujetih okoli tisoč Italijanov. Tudi pri Tolminu zavzet en italijanski jarek. Na tirolski fronti topovski boji, " je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1921 rodil zgodovinar Vasilij Melik. Leta 1943 je diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti in leta 1959 opravil doktorat iz zgodovinskih znanosti. V letih 1959-1991 je na ljubljanski filozofski fakulteti predaval zgodovino Slovencev in drugih jugoslovanskih narodov. Leta 1988 je tako strnil svoje raziskovalno delo: "Pot današnje Italije prav gotovo ne vodi k poboljšanju niti utrditvi mednarodnega ugleda Italije, saj je to v bistvu nadaljevanje fašistične politike", tako je na današnji dan leta 1946 četrtkov Primorski dnevnik ocenil govor predsednika italijanske vlade De Gasperia pred italijansko konzulto in poslanico skupščini Združenih narodov v Londonu. Srečno naključje je svet na današnji dan leta 1966 rešilo jedrske nevarnosti. Nad Palomaresom v Španiji sta trčila ameriški bombnik in preskrbovalno letalo. V letalu so bile štiri jedrske bombe. Zadnjo bombo, ki je bila tisočkrat močnejša kot hirošimska, so našli šele čez nekaj mesecev, 2. aprila leta 1966. Zaradi zasedbe Kuvajta so Združene države Amerike s 30-imi zaveznicami, s pooblastilom varnostnega sveta, na današnji dan leta 1991 začele šesttedensko zalivsko vojno proti Iraku. V arhivu hranimo tudi izjavi ameriškega predsednika Georga Busha in predsednika slovenske vlade, Lojzeta Peterleta: Če Anton z dežjem prihaja, se potem zemlja napaja. Glasbeno se spominjamo na današnji dan leta 1956 rojenega Paula Younga, ki bo zapel skladbico Everytime you go away
Izredno pestra je življenska pot znamenitega ameriškega državnika Benjamina Franklina, ki se je rodil na današnji dan leta 1706. Kruh si je začel služiti kot tiskarski vajenec. Med vojno za neodvisnost je bil odposlanec v Londonu in Parizu in sodeloval pri sklepanju mirovnega sporazuma z Veliko Britanijo. Postal je ugledni pisatelj in fizik, izumil je strelovod. "Po ruskih porazih na besarabski fronti včeraj zopet bojni odmor. Živahnejši topovski boji pri Sv. Mihelu, pred goriškim in tolminskim predmostjem in Mrzlim vrhom. Pri Oslavju ujetih okoli tisoč Italijanov. Tudi pri Tolminu zavzet en italijanski jarek. Na tirolski fronti topovski boji, " je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1921 rodil zgodovinar Vasilij Melik. Leta 1943 je diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti in leta 1959 opravil doktorat iz zgodovinskih znanosti. V letih 1959-1991 je na ljubljanski filozofski fakulteti predaval zgodovino Slovencev in drugih jugoslovanskih narodov. Leta 1988 je tako strnil svoje raziskovalno delo: "Pot današnje Italije prav gotovo ne vodi k poboljšanju niti utrditvi mednarodnega ugleda Italije, saj je to v bistvu nadaljevanje fašistične politike", tako je na današnji dan leta 1946 četrtkov Primorski dnevnik ocenil govor predsednika italijanske vlade De Gasperia pred italijansko konzulto in poslanico skupščini Združenih narodov v Londonu. Srečno naključje je svet na današnji dan leta 1966 rešilo jedrske nevarnosti. Nad Palomaresom v Španiji sta trčila ameriški bombnik in preskrbovalno letalo. V letalu so bile štiri jedrske bombe. Zadnjo bombo, ki je bila tisočkrat močnejša kot hirošimska, so našli šele čez nekaj mesecev, 2. aprila leta 1966. Zaradi zasedbe Kuvajta so Združene države Amerike s 30-imi zaveznicami, s pooblastilom varnostnega sveta, na današnji dan leta 1991 začele šesttedensko zalivsko vojno proti Iraku. V arhivu hranimo tudi izjavi ameriškega predsednika Georga Busha in predsednika slovenske vlade, Lojzeta Peterleta: Če Anton z dežjem prihaja, se potem zemlja napaja. Glasbeno se spominjamo na današnji dan leta 1956 rojenega Paula Younga, ki bo zapel skladbico Everytime you go away
Osmansko cesarstvo je bilo prva država v Evropi, ki je po propadu Rimskega cesarstva uvedla stalno vojsko. Janičarji so bili od leta 1330 elitne pehotne enote dvorne in telesne straže osmanskih sultanov. Enote so sestavljali nemuslimani, predvsem krščanski otroci in vojni ujetniki z Balkana in Zakavkazja. Razpustil jih je sultan Mahmud II. na današnji dan leta 1826. Centralne sile so na današnji dan leta 1916 na vzhodni strani sprožile protiofenzivo. Nemci so z zahodnega bojišča potegnili na vzhodno fronto 1 dovozje, Avstroogrska pa je zaradi tega prekinila ofenzivo na Tirolskem, ki bi lahko prinesla preobrat v vojni z Italijo, saj bi s prodorom v Lombardijo odsekali italijanske položaje ob Soči. »Od teh naših zahtev, ki so zahteve vseh Slovencev, Hrvatov ter večine Italijanov Slovenskega Primorja Trsta in Istre ne bomo odstopili niti za korak«, to misel v pismu Franceta Bevka Primorskemu ljudstvu je na prvi strani na današnji dan leta 1946 objavil nedeljski Primorski dnevnik. Na Brdu pri Kranju sta se na današnji dan leta 2001 prvič srečala predsednika Ruske federacije in Združenih držav Amerike, Vladimir Putin in George Bush mlajši. V arhivu hranimo poročilo Ide Kogej: Če rožnika sonce pripeka in vmes pohleven dežek rosi, ni treba se bati nam teka, obilno nam zemlja rodi. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1931 rodil skladatelj Ivo Petrič. Po diplomi iz dirigiranja in kompozicije je delal kot oboist, bil je vodja Slovenske filharmonije, tajnik Društva slovenskih skladateljev, vodja Ansambla Slavko Osterc in profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot izjemno plodovit skladatelj, podpisal se je pod 190 skladb za različne zasedbe, se je leta 2013 v pogovoru s Tatjano Gregorič tako spominjal izvedbe svoje skladbe na Kogojevih dnevih v Kanalu ob Soči: Prisluhnimo odlomku koncerta za flavto in orkester. Flavtisko Ireno Grafenauer je na snemanju spremljal Orkester RTV Slovenije z dirigentom Jerzyem Maksimiukom
Osmansko cesarstvo je bilo prva država v Evropi, ki je po propadu Rimskega cesarstva uvedla stalno vojsko. Janičarji so bili od leta 1330 elitne pehotne enote dvorne in telesne straže osmanskih sultanov. Enote so sestavljali nemuslimani, predvsem krščanski otroci in vojni ujetniki z Balkana in Zakavkazja. Razpustil jih je sultan Mahmud II. na današnji dan leta 1826. Centralne sile so na današnji dan leta 1916 na vzhodni strani sprožile protiofenzivo. Nemci so z zahodnega bojišča potegnili na vzhodno fronto 1 dovozje, Avstroogrska pa je zaradi tega prekinila ofenzivo na Tirolskem, ki bi lahko prinesla preobrat v vojni z Italijo, saj bi s prodorom v Lombardijo odsekali italijanske položaje ob Soči. »Od teh naših zahtev, ki so zahteve vseh Slovencev, Hrvatov ter večine Italijanov Slovenskega Primorja Trsta in Istre ne bomo odstopili niti za korak«, to misel v pismu Franceta Bevka Primorskemu ljudstvu je na prvi strani na današnji dan leta 1946 objavil nedeljski Primorski dnevnik. Na Brdu pri Kranju sta se na današnji dan leta 2001 prvič srečala predsednika Ruske federacije in Združenih držav Amerike, Vladimir Putin in George Bush mlajši. V arhivu hranimo poročilo Ide Kogej: Če rožnika sonce pripeka in vmes pohleven dežek rosi, ni treba se bati nam teka, obilno nam zemlja rodi. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1931 rodil skladatelj Ivo Petrič. Po diplomi iz dirigiranja in kompozicije je delal kot oboist, bil je vodja Slovenske filharmonije, tajnik Društva slovenskih skladateljev, vodja Ansambla Slavko Osterc in profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot izjemno plodovit skladatelj, podpisal se je pod 190 skladb za različne zasedbe, se je leta 2013 v pogovoru s Tatjano Gregorič tako spominjal izvedbe svoje skladbe na Kogojevih dnevih v Kanalu ob Soči: Prisluhnimo odlomku koncerta za flavto in orkester. Flavtisko Ireno Grafenauer je na snemanju spremljal Orkester RTV Slovenije z dirigentom Jerzyem Maksimiukom
V Idriji se je na današnji dan leta 1846 rodil botanik Ivan Julij Glowacki. Zbral je obsežen herbarij Lišaji iz Primorja. Po njem je poimenovanih več vrst mahov, gob in lišajev z območja Julijskih Alp, Krasa, Istre, Dalmacije, Črne gore ter Bosne in Hercegovine. V Ljubljani je na današnji dan leta 1901 umrl slovenski pesnik, predstavnik moderne, Josip Murn Aleksandrov. V oddaji Mladim poslušalcem so ob stoletnici pesnikovega rojstva leta 1979 učenke in učenci osnovne šole Drago Bajc iz Vipave pripravili recital. Poslušajmo odlomek: "Brodovje pomorskih letal je v noči od I5. na 16. junij uspešno obmetalo z bombami kolodvorske naprave v Portogruaru in Latisani. Vsa letala so se vkljub srditemu obstreljevanju vrnila nepoškodovana", je nedeljska Edinost na današnji dan leta 1916 objavila uradno sporočilo poveljništva brodovja. V Trebinju se je na današnji dan leta 1936 rodila novinarka in publicistka Vesna Leskovic. Po študiju slovanskih jezikov in književnosti je poučevala in zatem delala v Mariboru in Kopru, kjer se je leta 1965 zaposlila na naši radijski postaji. Z oddajami Med rojaki v zamejstvu je prispevala k narodni prebuji Beneških Slovencev, za kar je prejela tudi Tomšičevo nagrado. Ob izdaji knjige kulinaričnih dobrot Beneške Slovenije z naslovom Dežela frike in gubance je povedala: "V Italiji so na današnji dan leta 1946 razglasili republiko, kralj Umberto II. je zapustil domovino. Kaj namerava ukreniti Zavezniška vojaška uprava? Nova žrtev škvadristov na tržaških ulicah. Neizbrisen pečat »višje kulture« v času pariške mirovne konference," tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik pisal o sobotnem umoru Karla Hlače v središču Trsta. Osapci so izkušnje z dežjem tako strnili: Iz Trsta za dva prsta/Iz Kopra, da bo suknja mokra/Iz juga za dva pluga/Iz Črnega kala za dva bokala/Iz Socerba vse frderba. V Berlinu so na današnji dan leta 1821 krstno uprozorili Čarostrelca, opero skladatelja, dirigenta in pianista Carla Marie Friedricha Ernsta von Webra, ki velja za temeljno delo nemške romantike. Prisluhnimo zboru lovcev iz opere Čarostrelec. Moškemu zboru Dunajske opere dirigira Wilhelm Loibner
V Idriji se je na današnji dan leta 1846 rodil botanik Ivan Julij Glowacki. Zbral je obsežen herbarij Lišaji iz Primorja. Po njem je poimenovanih več vrst mahov, gob in lišajev z območja Julijskih Alp, Krasa, Istre, Dalmacije, Črne gore ter Bosne in Hercegovine. V Ljubljani je na današnji dan leta 1901 umrl slovenski pesnik, predstavnik moderne, Josip Murn Aleksandrov. V oddaji Mladim poslušalcem so ob stoletnici pesnikovega rojstva leta 1979 učenke in učenci osnovne šole Drago Bajc iz Vipave pripravili recital. Poslušajmo odlomek: "Brodovje pomorskih letal je v noči od I5. na 16. junij uspešno obmetalo z bombami kolodvorske naprave v Portogruaru in Latisani. Vsa letala so se vkljub srditemu obstreljevanju vrnila nepoškodovana", je nedeljska Edinost na današnji dan leta 1916 objavila uradno sporočilo poveljništva brodovja. V Trebinju se je na današnji dan leta 1936 rodila novinarka in publicistka Vesna Leskovic. Po študiju slovanskih jezikov in književnosti je poučevala in zatem delala v Mariboru in Kopru, kjer se je leta 1965 zaposlila na naši radijski postaji. Z oddajami Med rojaki v zamejstvu je prispevala k narodni prebuji Beneških Slovencev, za kar je prejela tudi Tomšičevo nagrado. Ob izdaji knjige kulinaričnih dobrot Beneške Slovenije z naslovom Dežela frike in gubance je povedala: "V Italiji so na današnji dan leta 1946 razglasili republiko, kralj Umberto II. je zapustil domovino. Kaj namerava ukreniti Zavezniška vojaška uprava? Nova žrtev škvadristov na tržaških ulicah. Neizbrisen pečat »višje kulture« v času pariške mirovne konference," tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik pisal o sobotnem umoru Karla Hlače v središču Trsta. Osapci so izkušnje z dežjem tako strnili: Iz Trsta za dva prsta/Iz Kopra, da bo suknja mokra/Iz juga za dva pluga/Iz Črnega kala za dva bokala/Iz Socerba vse frderba. V Berlinu so na današnji dan leta 1821 krstno uprozorili Čarostrelca, opero skladatelja, dirigenta in pianista Carla Marie Friedricha Ernsta von Webra, ki velja za temeljno delo nemške romantike. Prisluhnimo zboru lovcev iz opere Čarostrelec. Moškemu zboru Dunajske opere dirigira Wilhelm Loibner
Beli porcelan so iznašli na Kitajskem in ga izdelovali že v 7. stoletju ter uspešno več stoletij ohranjali skrivnost postopka izdelave. Šele nemški alkimist Johann Friedrich Böttger je s svojim postopkom uspel izdelati rdeči porcelan in leta 1710 mu je uspelo prepričati saškega volilnega kneza, da mu je dovolil v Meisnu ustanoviti prvo manufakturo. Na današnji dan leta 1985 smo v našem programu objavili zanimivo oddajo ob 500-letnici vodovoda v Kopru. Prisluhnimo odlomku oddaje Janje Lešnik: "Vojna z Italijo je prisilila tisoče obmejnih Slovencev, da so morali zapustiti rodno zemljo, dom in vse svoje imetje. Treba je, da jim priskočimo vsi z ljubeznijo in požrtvovalnostjo na pomoč. Darove sprejema: Odbor za pomoč slovenskim beguncem«v Gorici," je pisala tržaška Edinost na današnji dan leta 1915. "Besede slovenskih duhovnikov," tako je Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil protest slovenskih duhovnikov o pisanju tržaškega katoliškega časnika Vita nuova: "V Kopru je deško semenišče za Slovence in Italijane. V kapelici so gojenci peli samo italijanske pesmi, zato so zaprosili škofa, da bi smeli zapeti vsaj eno slovensko versko pesem. Toda škof jih je nahrulil: »Kaj mislite, če je Tito začasno zasedel naše kraje, da boste tu ukazovali!« Pred množičnim grobiščem domobrancev Pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila na današnji dan leta 1990 spravna slovesnost, ki so se je poleg več deset tisoč ljudi udeležili najvišji predstavniki političnega in javnega življenja, s predsednikom Milanom Kučanom vred. Maševal je ljubljanski metropolit, nadškof Alojzij Šuštar. Žrtvam povojnih pobojev so postavili spomenik. Kómen leži v središču Krasa in predstavlja tudi njegovo upravno in gospodarsko središče. Ime Kómen je verjetno izpeljano iz slovanske besede 'komi' v pomenu 'hrib, gora, vzpetina'. Spominjamo se tudi znamenitega nemškega izumitelja Ferdinanda Zeppelina, konstruktorja zračnih ladij. Leta 1910 so zgradili prvi potniški cepelin Deutschland. Led Zeppelin pa je rokovski band; in to je skladba Living loving maid
Beli porcelan so iznašli na Kitajskem in ga izdelovali že v 7. stoletju ter uspešno več stoletij ohranjali skrivnost postopka izdelave. Šele nemški alkimist Johann Friedrich Böttger je s svojim postopkom uspel izdelati rdeči porcelan in leta 1710 mu je uspelo prepričati saškega volilnega kneza, da mu je dovolil v Meisnu ustanoviti prvo manufakturo. Na današnji dan leta 1985 smo v našem programu objavili zanimivo oddajo ob 500-letnici vodovoda v Kopru. Prisluhnimo odlomku oddaje Janje Lešnik: "Vojna z Italijo je prisilila tisoče obmejnih Slovencev, da so morali zapustiti rodno zemljo, dom in vse svoje imetje. Treba je, da jim priskočimo vsi z ljubeznijo in požrtvovalnostjo na pomoč. Darove sprejema: Odbor za pomoč slovenskim beguncem«v Gorici," je pisala tržaška Edinost na današnji dan leta 1915. "Besede slovenskih duhovnikov," tako je Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil protest slovenskih duhovnikov o pisanju tržaškega katoliškega časnika Vita nuova: "V Kopru je deško semenišče za Slovence in Italijane. V kapelici so gojenci peli samo italijanske pesmi, zato so zaprosili škofa, da bi smeli zapeti vsaj eno slovensko versko pesem. Toda škof jih je nahrulil: »Kaj mislite, če je Tito začasno zasedel naše kraje, da boste tu ukazovali!« Pred množičnim grobiščem domobrancev Pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila na današnji dan leta 1990 spravna slovesnost, ki so se je poleg več deset tisoč ljudi udeležili najvišji predstavniki političnega in javnega življenja, s predsednikom Milanom Kučanom vred. Maševal je ljubljanski metropolit, nadškof Alojzij Šuštar. Žrtvam povojnih pobojev so postavili spomenik. Kómen leži v središču Krasa in predstavlja tudi njegovo upravno in gospodarsko središče. Ime Kómen je verjetno izpeljano iz slovanske besede 'komi' v pomenu 'hrib, gora, vzpetina'. Spominjamo se tudi znamenitega nemškega izumitelja Ferdinanda Zeppelina, konstruktorja zračnih ladij. Leta 1910 so zgradili prvi potniški cepelin Deutschland. Led Zeppelin pa je rokovski band; in to je skladba Living loving maid
Leta 105 pred našim štetjem so nomadski Cimbri, Tevtoni in Ambroni v bitki pri Arausiu, v današnji Provansi, premagali vojsko rimskega generala Gnaeusa Malliusa Maximusa. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1910 rodil elektrotehnik Franc Avčin. O svoji znanstveni usmeritvi je povedal: Franc Avčin je patentiral izum magnetnega jedra s spremenljivo zračno režo. Leta 1969 je dal pobudo za organizirano varovanje okolje. "Naši bratje na bojiščih žrtvujejo življenje in kri za domovino. Kdor je ostal doma, je pri svoji časti obvezan zagotoviti državi sredstva za boj," tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 poudarila poziv o sprejemanju prijav na tretje vojno posojilo. Pri Svetem Lenartu se je na današnji dan leta 1940 rodil duhovnik in publicist Marino Qualizza. Z Božom Zuanello sta izdala odmevno knjigo Mračna leta Benečije, pričevanja o metodah zatiranja tamkajšnjih Slovencev, na predstavitvi v Kopru je leta 2002 povedal: V Grmeku se je na današnji dan leta 1945 rodil publicist Aldo Klodič. Zaslužen je tudi za Senjam beneške pjesmi. Ko je leta 1998 kulturno društvo Rečan, ki ga je vodil Klodič, izdalo knjigo Hostne v Benečiji, je tako opisal pobude zanjo: »Izvestja o vzrokih neuspeha londonskega zasedanja,« tako je Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil poročilo iz Moskve: «Berlinski trojni sporazum pravi, da bo Francija udeležena pri pripravljanju mirovne pogodbe z Italijo. Če bodo ameriški in britanski predstavniki to preprečevali, kot so v Londonu, bo to omajalo temelje sodelovanja med tremi velesilami.« Préšnica je gručasto naselje v severnem delu Podgorskega krasa. Srednjeveški zapisi Presnečica in Prešničan kažejo, da je morda izpeljano iz občnega imena 'présnec', ki je rastlina navadna trdoleska. Fašisti so jo preimenovali v Bresanzo del Taiano. V Ljubljani je na današnji dan leta 1995 umrl prevajalec in libretist Smiljan Samec, rojen v Trstu 11. oktobra leta 1912. V knjigi Operni spevi je objavil prevode libretov več kot 300 oper. Prisluhnimo odlomku Hoffmanovih pripovedk Jacquesa Offenbacha. Orkester ljubljanske opere je pod taktirko Boga Leskovica na snemanju spremljal sopranistko Vando Gerlovič in mezzosopranistko Boženo Glavak
Leta 105 pred našim štetjem so nomadski Cimbri, Tevtoni in Ambroni v bitki pri Arausiu, v današnji Provansi, premagali vojsko rimskega generala Gnaeusa Malliusa Maximusa. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1910 rodil elektrotehnik Franc Avčin. O svoji znanstveni usmeritvi je povedal: Franc Avčin je patentiral izum magnetnega jedra s spremenljivo zračno režo. Leta 1969 je dal pobudo za organizirano varovanje okolje. "Naši bratje na bojiščih žrtvujejo življenje in kri za domovino. Kdor je ostal doma, je pri svoji časti obvezan zagotoviti državi sredstva za boj," tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 poudarila poziv o sprejemanju prijav na tretje vojno posojilo. Pri Svetem Lenartu se je na današnji dan leta 1940 rodil duhovnik in publicist Marino Qualizza. Z Božom Zuanello sta izdala odmevno knjigo Mračna leta Benečije, pričevanja o metodah zatiranja tamkajšnjih Slovencev, na predstavitvi v Kopru je leta 2002 povedal: V Grmeku se je na današnji dan leta 1945 rodil publicist Aldo Klodič. Zaslužen je tudi za Senjam beneške pjesmi. Ko je leta 1998 kulturno društvo Rečan, ki ga je vodil Klodič, izdalo knjigo Hostne v Benečiji, je tako opisal pobude zanjo: »Izvestja o vzrokih neuspeha londonskega zasedanja,« tako je Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil poročilo iz Moskve: «Berlinski trojni sporazum pravi, da bo Francija udeležena pri pripravljanju mirovne pogodbe z Italijo. Če bodo ameriški in britanski predstavniki to preprečevali, kot so v Londonu, bo to omajalo temelje sodelovanja med tremi velesilami.« Préšnica je gručasto naselje v severnem delu Podgorskega krasa. Srednjeveški zapisi Presnečica in Prešničan kažejo, da je morda izpeljano iz občnega imena 'présnec', ki je rastlina navadna trdoleska. Fašisti so jo preimenovali v Bresanzo del Taiano. V Ljubljani je na današnji dan leta 1995 umrl prevajalec in libretist Smiljan Samec, rojen v Trstu 11. oktobra leta 1912. V knjigi Operni spevi je objavil prevode libretov več kot 300 oper. Prisluhnimo odlomku Hoffmanovih pripovedk Jacquesa Offenbacha. Orkester ljubljanske opere je pod taktirko Boga Leskovica na snemanju spremljal sopranistko Vando Gerlovič in mezzosopranistko Boženo Glavak
Na Dunaju je na današnji dan leta 1505 umrl humanist Brikcij Preprost, ki se je rodil v Celju okoli leta 1445. Po sporu s teologi v Padovi je doštudiral pravo in predaval na dunajski fakuleti, kjer je bil kasneje tudi dekan. Svojo zapuščino je namenil štipendijskemu skladu. V Kamniku se je na današnji dan leta 1795 rodil duhovnik, misijonar in utopični socialist Andrej Bernard Smolnikar. Potem ko je že zgodaj spoznal krivičnost tedanjega družbenega reda in iskal pota, kako bi na krščanski podlagi in z mirno evolucijo reformiral družbo, je v Ameriki ustanavljal naselbine v okviru komun ali zadrug s skupno lastnino in skupnim uživanjem vseh dobrin. "Italijani so nadaljevali svoje napadno delovanje na vsej primorski fronti! Najhujši so bili boji ob goriškem predmostju, kjer je sovražnik z neprestanimi napadi vedno zopet s svežimi močnimi četami poizkušal predreti obrambo, posebno pri Oslavju za cesto," je na današnji dan leta 1915 pisala tržaška Edinost. Po zmagi Ljudske fronte na volitvah v ustavodajno skupščino je ta na današnji dan leta 1945 razglasila Federativno Ljudsko republiko Jugoslavijo. Prisluhnimo odlomku arhivske oddaje nedeljsko srečanje Miljutina Vesela, Rojeni na tisti veliki dan: Na Katinari se je na današnji dan leta 1945 rodil novinar in politik Stojan Spetič. V Trstu se je vpisal na ekonomsko fakulteto. Zaposlil se je kot novinar na Primorskem dnevniku. Kot kandidat Komunistične partije Italije je bil leta 1987 izvoljen v senat italijanske republike. Tedaj je bil prvi podpisnik zakonskega predloga za globalno zaščito Slovencev v deseti zakonodajni dobi. Sprejem zaščitnega zakona je tako komentiral: Šempéter pri Gorici je, poleg Nove Gorice, naselje z največ prebivalci in drugo najpomembnejše zaposlitveno središče na Goriškem. Zapis iz leta 1200 navaja ime In Sancto Petro. Prvotno ime Šent Peter je dalo današnje ime. V Daytonu se je na današnji dan leta 1915 rodil skladatelj in pianist Billy Strayhorn. V Pittsburghu je študiral klavir in kompozicijo.Velikan jazza, Duke Ellington, ga je sprejel v svoj ansambel, ko mu je komaj 22-letni Strayhorn ponudil svojo skladbo Lush Life. Postal je odličen aranžer in pianist. Prisluhnimo eni od uspešnic - Take the A Train
Na Dunaju je na današnji dan leta 1505 umrl humanist Brikcij Preprost, ki se je rodil v Celju okoli leta 1445. Po sporu s teologi v Padovi je doštudiral pravo in predaval na dunajski fakuleti, kjer je bil kasneje tudi dekan. Svojo zapuščino je namenil štipendijskemu skladu. V Kamniku se je na današnji dan leta 1795 rodil duhovnik, misijonar in utopični socialist Andrej Bernard Smolnikar. Potem ko je že zgodaj spoznal krivičnost tedanjega družbenega reda in iskal pota, kako bi na krščanski podlagi in z mirno evolucijo reformiral družbo, je v Ameriki ustanavljal naselbine v okviru komun ali zadrug s skupno lastnino in skupnim uživanjem vseh dobrin. "Italijani so nadaljevali svoje napadno delovanje na vsej primorski fronti! Najhujši so bili boji ob goriškem predmostju, kjer je sovražnik z neprestanimi napadi vedno zopet s svežimi močnimi četami poizkušal predreti obrambo, posebno pri Oslavju za cesto," je na današnji dan leta 1915 pisala tržaška Edinost. Po zmagi Ljudske fronte na volitvah v ustavodajno skupščino je ta na današnji dan leta 1945 razglasila Federativno Ljudsko republiko Jugoslavijo. Prisluhnimo odlomku arhivske oddaje nedeljsko srečanje Miljutina Vesela, Rojeni na tisti veliki dan: Na Katinari se je na današnji dan leta 1945 rodil novinar in politik Stojan Spetič. V Trstu se je vpisal na ekonomsko fakulteto. Zaposlil se je kot novinar na Primorskem dnevniku. Kot kandidat Komunistične partije Italije je bil leta 1987 izvoljen v senat italijanske republike. Tedaj je bil prvi podpisnik zakonskega predloga za globalno zaščito Slovencev v deseti zakonodajni dobi. Sprejem zaščitnega zakona je tako komentiral: Šempéter pri Gorici je, poleg Nove Gorice, naselje z največ prebivalci in drugo najpomembnejše zaposlitveno središče na Goriškem. Zapis iz leta 1200 navaja ime In Sancto Petro. Prvotno ime Šent Peter je dalo današnje ime. V Daytonu se je na današnji dan leta 1915 rodil skladatelj in pianist Billy Strayhorn. V Pittsburghu je študiral klavir in kompozicijo.Velikan jazza, Duke Ellington, ga je sprejel v svoj ansambel, ko mu je komaj 22-letni Strayhorn ponudil svojo skladbo Lush Life. Postal je odličen aranžer in pianist. Prisluhnimo eni od uspešnic - Take the A Train
V Vipavi se je na današnji dan leta 1841 rodil politik, novinar in gospodarski izvedenec Ernest Klavžar. Delal je v goriški čitalnici in sodeloval pri organizaciji taborov, šempaškega je opisal v brošuri. Urejal je publikaciji Kmetovalec in Gospodarski list ter izdal celo vrsto priročnikov. "Velika važnost tržaškega mesta za Slovane in vzlasti Slovence neobhodno zahtevajo, da se v Trstu ustanovi slovenski časopis, ki bode: neodvisen, svobodoljuben, naroden, z verskimi zadevami se ne bo pečal," tako je na današnji dan leta 1876 v prvi številki Edinosti, glasila slovenskega političnega društva tržaške okolice, zapisal lastnik, izdatelj in odgovorni urednik, Ivan Dolinar. V Radomščih pri Gornji Radgoni se je na današnji dan leta 1906 rodil teolog, psiholog in filozof Anton Trstenjak. Bil je mednarodno ugleden izvedenec za funkcionalnost barv in sodni izvedenec za pisave. Njegov publicistični opus je izredno bogat, saj je napisal več kot 180 znanstvenih razprav, študij in člankov. O poljudnoznanstvenih knjigah pa je leta 1984 povedal: "Zasedanje skupščine Združenih narodov," tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo iz Londona in v uvodniku z naslovom Resolucije Primorcev Kardelju zapisal:"Svojo odločno zahtevo po združitvi z Jugoslavijo je primorsko ljudtsvo na najzgovornejši način dopovedovalo vsemu svetu s svojim 27-letnim suženjstvom pod fašistično Italijo, s svojim osvobodilnim bojem, v katerem je za združitev z novo Jugoslavijo dalo svoje življenje 46 tisoč najboljših." Pionirsko je bilo tudi delo primarija doktorja Luciana Ferfoglie, ko je bil avgusta 1946 postavljen za okrajnega zdravnika v Kopru, posebej, ko je organiziral zdravstveno službo za celotno območje bivše cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Prisluhnimo odlomku oddaje Andreja Jelačina, posnete na današnji dan leta 1971: Če prosinca zelo lisica laja, še huda zima nastaja/ Malo vode prosinca da obilo vinca Na današnji dan leta 1986 je v Genevi umrl violončelist Pierre Fournier. Po uspešnem debiju z zasedbo Edouard Colonne Orchestra v Parizu je začel nastopati na najbolj znanih evropskih in ameriških odrih. Prisluhnimo Pierru Fournieru v Saint-Saënsovem koncertu za violončelo in orkester. Mojstra je spremljal Pariški simfonični orkester pod taktirko Jeana Martinona
V Vipavi se je na današnji dan leta 1841 rodil politik, novinar in gospodarski izvedenec Ernest Klavžar. Delal je v goriški čitalnici in sodeloval pri organizaciji taborov, šempaškega je opisal v brošuri. Urejal je publikaciji Kmetovalec in Gospodarski list ter izdal celo vrsto priročnikov. "Velika važnost tržaškega mesta za Slovane in vzlasti Slovence neobhodno zahtevajo, da se v Trstu ustanovi slovenski časopis, ki bode: neodvisen, svobodoljuben, naroden, z verskimi zadevami se ne bo pečal," tako je na današnji dan leta 1876 v prvi številki Edinosti, glasila slovenskega političnega društva tržaške okolice, zapisal lastnik, izdatelj in odgovorni urednik, Ivan Dolinar. V Radomščih pri Gornji Radgoni se je na današnji dan leta 1906 rodil teolog, psiholog in filozof Anton Trstenjak. Bil je mednarodno ugleden izvedenec za funkcionalnost barv in sodni izvedenec za pisave. Njegov publicistični opus je izredno bogat, saj je napisal več kot 180 znanstvenih razprav, študij in člankov. O poljudnoznanstvenih knjigah pa je leta 1984 povedal: "Zasedanje skupščine Združenih narodov," tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo iz Londona in v uvodniku z naslovom Resolucije Primorcev Kardelju zapisal:"Svojo odločno zahtevo po združitvi z Jugoslavijo je primorsko ljudtsvo na najzgovornejši način dopovedovalo vsemu svetu s svojim 27-letnim suženjstvom pod fašistično Italijo, s svojim osvobodilnim bojem, v katerem je za združitev z novo Jugoslavijo dalo svoje življenje 46 tisoč najboljših." Pionirsko je bilo tudi delo primarija doktorja Luciana Ferfoglie, ko je bil avgusta 1946 postavljen za okrajnega zdravnika v Kopru, posebej, ko je organiziral zdravstveno službo za celotno območje bivše cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Prisluhnimo odlomku oddaje Andreja Jelačina, posnete na današnji dan leta 1971: Če prosinca zelo lisica laja, še huda zima nastaja/ Malo vode prosinca da obilo vinca Na današnji dan leta 1986 je v Genevi umrl violončelist Pierre Fournier. Po uspešnem debiju z zasedbo Edouard Colonne Orchestra v Parizu je začel nastopati na najbolj znanih evropskih in ameriških odrih. Prisluhnimo Pierru Fournieru v Saint-Saënsovem koncertu za violončelo in orkester. Mojstra je spremljal Pariški simfonični orkester pod taktirko Jeana Martinona