Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kakšne so izkušnje in razmišljanja mladih o medvrstniškem nasilju? Kaj se dogaja na spletu, kaj na hodnikih in v okolici šol? Kje mladi poiščejo pomoč in kaj naredijo, če so očividci? Kakšne so rešitve? O medvrstniškem nasilju so v studiu Prvega govorili Ajda, Žana, Iva, Tjaša, Klemen, Juri in May.
Kakšne so izkušnje in razmišljanja mladih o medvrstniškem nasilju? Kaj se dogaja na spletu, kaj na hodnikih in v okolici šol? Kje mladi poiščejo pomoč in kaj naredijo, če so očividci? Kakšne so rešitve? O medvrstniškem nasilju so v studiu Prvega govorili Ajda, Žana, Iva, Tjaša, Klemen, Juri in May.
V oddaji Mladi mladim smo gostili Jana Robina, ki je predstavil svojo knjigo o negi sobnih rastlin 'Ne pozabi na rože'. Z nami pa je bila tudi Kristina Razinger, tema pogovora pa je bila študentsko barmansko tekmovanje G&T Cup, ki ga organizirajo študenti Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled.
V oddaji Mladi mladim smo gostili Jana Robina, ki je predstavil svojo knjigo o negi sobnih rastlin 'Ne pozabi na rože'. Z nami pa je bila tudi Kristina Razinger, tema pogovora pa je bila študentsko barmansko tekmovanje G&T Cup, ki ga organizirajo študenti Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled.
Tretjo epizodo oddaje (Ne)varni smo posvetili nasilju med vrstniki. Vsak četrti mladostnik v Sloveniji pravi, da je že bil žrtev medvrstniškega nasilja. Kaj je nasilje in kaj morda ni, zakaj se nasilje med vrstniki dogaja ter predvsem – kaj lahko naredimo, ko ga opazimo ali izkusimo. V studiu gostimo mlade, ki vsak dan živijo s temi izzivi, in strokovnjake, ki bodo pojasnjevali in svetovali. Oddajo smo pripravili v sklopu kampanje RTV Slovenija Odpikajmo nasilje, s katero vabimo tako otroke kot odrasle, da sprejmejo štiri zaveze proti medvrstniškemu nasilju in pomagajo soustvarjati prijaznejši svet.
Tretjo epizodo oddaje (Ne)varni smo posvetili nasilju med vrstniki. Vsak četrti mladostnik v Sloveniji pravi, da je že bil žrtev medvrstniškega nasilja. Kaj je nasilje in kaj morda ni, zakaj se nasilje med vrstniki dogaja ter predvsem – kaj lahko naredimo, ko ga opazimo ali izkusimo. V studiu gostimo mlade, ki vsak dan živijo s temi izzivi, in strokovnjake, ki bodo pojasnjevali in svetovali. Oddajo smo pripravili v sklopu kampanje RTV Slovenija Odpikajmo nasilje, s katero vabimo tako otroke kot odrasle, da sprejmejo štiri zaveze proti medvrstniškemu nasilju in pomagajo soustvarjati prijaznejši svet.
19 - letni Sandro Čeh je vsestransko nadarjen. V prostem času poleg tega, da igra nogomet, pogosto prime za pisalo, navdihujejo ga različne teme, literarno ustvarjanje pa ga spremlja že od malih nog. O ustvarjanju, pesniški olimpijadi, tem, kaj nas lahko naučita poezija in šport in še čem je spregovoril v današnjem Kulturomatu, ki ga je pripravila Kaja Čelan.
19 - letni Sandro Čeh je vsestransko nadarjen. V prostem času poleg tega, da igra nogomet, pogosto prime za pisalo, navdihujejo ga različne teme, literarno ustvarjanje pa ga spremlja že od malih nog. O ustvarjanju, pesniški olimpijadi, tem, kaj nas lahko naučita poezija in šport in še čem je spregovoril v današnjem Kulturomatu, ki ga je pripravila Kaja Čelan.
Danes se je že skoraj lažje pogovarjati s ChatGPT-jem kot z drugimi ljudmi. Vedno ima čas in skoraj o vsem nekaj ve. Mladi ste že odkrili, da je lahko super pomoč. V nekaj sekundah odgovori na vsako vprašanje ali spiše esej. Ampak kako je pravzaprav vse to mogoče?
Danes se je že skoraj lažje pogovarjati s ChatGPT-jem kot z drugimi ljudmi. Vedno ima čas in skoraj o vsem nekaj ve. Mladi ste že odkrili, da je lahko super pomoč. V nekaj sekundah odgovori na vsako vprašanje ali spiše esej. Ampak kako je pravzaprav vse to mogoče?
Serija oddaj Digitalno pametni 3 v ospredje postavlja spletno nasilje med mladimi. Znani Slovenci, priljubljeni med mladimi, v desetih kratkih videoposnetkih opišejo svoje izkušnje z grdimi komentarji in drugimi oblikami spletnega nasilja, obenem pa prepričljivo predstavijo svojo vizijo sveta brez žaljenja na družbenih omrežjih kar vse počez. Po serijah oddaj Digitalno pametni 1 – ta je bila namenjena ozaveščanju o varnosti na spletu –, in Digitalno pametni 2, ki smo jo pripravili za starše otrok, ki veliko svojega prostega časa preživijo ob digitalnih napravah, smo se s serijo Digitalno pametni 3 pridružili akciji Uredništva oddaj za otroke in mlade RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Tudi pod našimi objavami na družbenih omrežjih smo namreč opazili zelo veliko grdih komentarjev vrstnikov. Čas je, da s pomočjo znanih Slovencev digitalno pametno odpikamo nasilje.
Serija oddaj Digitalno pametni 3 v ospredje postavlja spletno nasilje med mladimi. Znani Slovenci, priljubljeni med mladimi, v desetih kratkih videoposnetkih opišejo svoje izkušnje z grdimi komentarji in drugimi oblikami spletnega nasilja, obenem pa prepričljivo predstavijo svojo vizijo sveta brez žaljenja na družbenih omrežjih kar vse počez. Po serijah oddaj Digitalno pametni 1 – ta je bila namenjena ozaveščanju o varnosti na spletu –, in Digitalno pametni 2, ki smo jo pripravili za starše otrok, ki veliko svojega prostega časa preživijo ob digitalnih napravah, smo se s serijo Digitalno pametni 3 pridružili akciji Uredništva oddaj za otroke in mlade RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Tudi pod našimi objavami na družbenih omrežjih smo namreč opazili zelo veliko grdih komentarjev vrstnikov. Čas je, da s pomočjo znanih Slovencev digitalno pametno odpikamo nasilje.
Serija oddaj Digitalno pametni 3 v ospredje postavlja spletno nasilje med mladimi. Znani Slovenci, priljubljeni med mladimi, v desetih kratkih videoposnetkih opišejo svoje izkušnje z grdimi komentarji in drugimi oblikami spletnega nasilja, obenem pa prepričljivo predstavijo svojo vizijo sveta brez žaljenja na družbenih omrežjih kar vse počez. Po serijah oddaj Digitalno pametni 1 – ta je bila namenjena ozaveščanju o varnosti na spletu –, in Digitalno pametni 2, ki smo jo pripravili za starše otrok, ki veliko svojega prostega časa preživijo ob digitalnih napravah, smo se s serijo Digitalno pametni 3 pridružili akciji Uredništva oddaj za otroke in mlade RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Tudi pod našimi objavami na družbenih omrežjih smo namreč opazili zelo veliko grdih komentarjev vrstnikov. Čas je, da s pomočjo znanih Slovencev digitalno pametno odpikamo nasilje.
Serija oddaj Digitalno pametni 3 v ospredje postavlja spletno nasilje med mladimi. Znani Slovenci, priljubljeni med mladimi, v desetih kratkih videoposnetkih opišejo svoje izkušnje z grdimi komentarji in drugimi oblikami spletnega nasilja, obenem pa prepričljivo predstavijo svojo vizijo sveta brez žaljenja na družbenih omrežjih kar vse počez. Po serijah oddaj Digitalno pametni 1 – ta je bila namenjena ozaveščanju o varnosti na spletu –, in Digitalno pametni 2, ki smo jo pripravili za starše otrok, ki veliko svojega prostega časa preživijo ob digitalnih napravah, smo se s serijo Digitalno pametni 3 pridružili akciji Uredništva oddaj za otroke in mlade RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Tudi pod našimi objavami na družbenih omrežjih smo namreč opazili zelo veliko grdih komentarjev vrstnikov. Čas je, da s pomočjo znanih Slovencev digitalno pametno odpikamo nasilje.
Serija oddaj Digitalno pametni 3 v ospredje postavlja spletno nasilje med mladimi. Znani Slovenci, priljubljeni med mladimi, v desetih kratkih videoposnetkih opišejo svoje izkušnje z grdimi komentarji in drugimi oblikami spletnega nasilja, obenem pa prepričljivo predstavijo svojo vizijo sveta brez žaljenja na družbenih omrežjih kar vse počez. Po serijah oddaj Digitalno pametni 1 – ta je bila namenjena ozaveščanju o varnosti na spletu –, in Digitalno pametni 2, ki smo jo pripravili za starše otrok, ki veliko svojega prostega časa preživijo ob digitalnih napravah, smo se s serijo Digitalno pametni 3 pridružili akciji Uredništva oddaj za otroke in mlade RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Tudi pod našimi objavami na družbenih omrežjih smo namreč opazili zelo veliko grdih komentarjev vrstnikov. Čas je, da s pomočjo znanih Slovencev digitalno pametno odpikamo nasilje.
Serija oddaj Digitalno pametni 3 v ospredje postavlja spletno nasilje med mladimi. Znani Slovenci, priljubljeni med mladimi, v desetih kratkih videoposnetkih opišejo svoje izkušnje z grdimi komentarji in drugimi oblikami spletnega nasilja, obenem pa prepričljivo predstavijo svojo vizijo sveta brez žaljenja na družbenih omrežjih kar vse počez. Po serijah oddaj Digitalno pametni 1 – ta je bila namenjena ozaveščanju o varnosti na spletu –, in Digitalno pametni 2, ki smo jo pripravili za starše otrok, ki veliko svojega prostega časa preživijo ob digitalnih napravah, smo se s serijo Digitalno pametni 3 pridružili akciji Uredništva oddaj za otroke in mlade RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Tudi pod našimi objavami na družbenih omrežjih smo namreč opazili zelo veliko grdih komentarjev vrstnikov. Čas je, da s pomočjo znanih Slovencev digitalno pametno odpikamo nasilje.
Serija oddaj Digitalno pametni 3 v ospredje postavlja spletno nasilje med mladimi. Znani Slovenci, priljubljeni med mladimi, v desetih kratkih videoposnetkih opišejo svoje izkušnje z grdimi komentarji in drugimi oblikami spletnega nasilja, obenem pa prepričljivo predstavijo svojo vizijo sveta brez žaljenja na družbenih omrežjih kar vse počez. Po serijah oddaj Digitalno pametni 1 – ta je bila namenjena ozaveščanju o varnosti na spletu –, in Digitalno pametni 2, ki smo jo pripravili za starše otrok, ki veliko svojega prostega časa preživijo ob digitalnih napravah, smo se s serijo Digitalno pametni 3 pridružili akciji Uredništva oddaj za otroke in mlade RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Tudi pod našimi objavami na družbenih omrežjih smo namreč opazili zelo veliko grdih komentarjev vrstnikov. Čas je, da s pomočjo znanih Slovencev digitalno pametno odpikamo nasilje.
Serija oddaj Digitalno pametni 3 v ospredje postavlja spletno nasilje med mladimi. Znani Slovenci, priljubljeni med mladimi, v desetih kratkih videoposnetkih opišejo svoje izkušnje z grdimi komentarji in drugimi oblikami spletnega nasilja, obenem pa prepričljivo predstavijo svojo vizijo sveta brez žaljenja na družbenih omrežjih kar vse počez. Po serijah oddaj Digitalno pametni 1 – ta je bila namenjena ozaveščanju o varnosti na spletu –, in Digitalno pametni 2, ki smo jo pripravili za starše otrok, ki veliko svojega prostega časa preživijo ob digitalnih napravah, smo se s serijo Digitalno pametni 3 pridružili akciji Uredništva oddaj za otroke in mlade RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Tudi pod našimi objavami na družbenih omrežjih smo namreč opazili zelo veliko grdih komentarjev vrstnikov. Čas je, da s pomočjo znanih Slovencev digitalno pametno odpikamo nasilje.
Serija oddaj Digitalno pametni 3 v ospredje postavlja spletno nasilje med mladimi. Znani Slovenci, priljubljeni med mladimi, v desetih kratkih videoposnetkih opišejo svoje izkušnje z grdimi komentarji in drugimi oblikami spletnega nasilja, obenem pa prepričljivo predstavijo svojo vizijo sveta brez žaljenja na družbenih omrežjih kar vse počez. Po serijah oddaj Digitalno pametni 1 – ta je bila namenjena ozaveščanju o varnosti na spletu –, in Digitalno pametni 2, ki smo jo pripravili za starše otrok, ki veliko svojega prostega časa preživijo ob digitalnih napravah, smo se s serijo Digitalno pametni 3 pridružili akciji Uredništva oddaj za otroke in mlade RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Tudi pod našimi objavami na družbenih omrežjih smo namreč opazili zelo veliko grdih komentarjev vrstnikov. Čas je, da s pomočjo znanih Slovencev digitalno pametno odpikamo nasilje.
Serija oddaj Digitalno pametni 3 v ospredje postavlja spletno nasilje med mladimi. Znani Slovenci, priljubljeni med mladimi, v desetih kratkih videoposnetkih opišejo svoje izkušnje z grdimi komentarji in drugimi oblikami spletnega nasilja, obenem pa prepričljivo predstavijo svojo vizijo sveta brez žaljenja na družbenih omrežjih kar vse počez. Po serijah oddaj Digitalno pametni 1 – ta je bila namenjena ozaveščanju o varnosti na spletu –, in Digitalno pametni 2, ki smo jo pripravili za starše otrok, ki veliko svojega prostega časa preživijo ob digitalnih napravah, smo se s serijo Digitalno pametni 3 pridružili akciji Uredništva oddaj za otroke in mlade RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Tudi pod našimi objavami na družbenih omrežjih smo namreč opazili zelo veliko grdih komentarjev vrstnikov. Čas je, da s pomočjo znanih Slovencev digitalno pametno odpikamo nasilje.
V rubriki Hudo športni bo z nami 15-letnica, ki se ukvarja s preskakovanjem ovir s konjem. Tekmuje od svojega 14. leta, v Konjeniškem klubu Karlo Maribor trenira skoraj vsak dan in se udeležuje tekmovanj po Sloveniji in izven meja. V prihodnosti si želi čim bolj izboljšati tehniko, nekoč pa morda odpreti celo svoj klub in podpirati mlade jahače. Kdo je naša sogovornica, izveste v naši športni rubriki. Pogovor je posnela Kaja Čelan, tekst je prebral Aleš Ogrin.
V rubriki Hudo športni bo z nami 15-letnica, ki se ukvarja s preskakovanjem ovir s konjem. Tekmuje od svojega 14. leta, v Konjeniškem klubu Karlo Maribor trenira skoraj vsak dan in se udeležuje tekmovanj po Sloveniji in izven meja. V prihodnosti si želi čim bolj izboljšati tehniko, nekoč pa morda odpreti celo svoj klub in podpirati mlade jahače. Kdo je naša sogovornica, izveste v naši športni rubriki. Pogovor je posnela Kaja Čelan, tekst je prebral Aleš Ogrin.
Jazz je v svoji srčiki vedno dišal po svobodi in revoluciji, improvizaciji, je morda zato mladim tako blizu še danes? To boste lahko izvedeli v Gymnasiumu, saj smo gostili mlade jazz glasbenike, ki jazz vadijo, ustvarjajo in živijo. Voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič je gostila Tonija Laha, Joliette Anžlovar, Bernarda Dobravca, Petro Štibelj, Aljošo Kavčiča in priznanega trobentača, skladatelja, tudi njihovega profesorja na Konzervatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter Akademiji za glasbo - Igorja Matkovića.
Jazz je v svoji srčiki vedno dišal po svobodi in revoluciji, improvizaciji, je morda zato mladim tako blizu še danes? To boste lahko izvedeli v Gymnasiumu, saj smo gostili mlade jazz glasbenike, ki jazz vadijo, ustvarjajo in živijo. Voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič je gostila Tonija Laha, Joliette Anžlovar, Bernarda Dobravca, Petro Štibelj, Aljošo Kavčiča in priznanega trobentača, skladatelja, tudi njihovega profesorja na Konzervatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter Akademiji za glasbo - Igorja Matkovića.
Tokrat smo odprto govorili o pomembnih temah, kot sta zdravje in zaščita v intinmen življenju. V prvem delu oddaje sta bila gosta vodja odbora za reproduktivno zdravje pri Zvezi študentov medicine Slovenije Oto Šolman in zdravnik Dominik Škrinjar, tema pogovora je bila spolno prenosljive bolezni. V drugem delu je specializantka ginekologije in porodništva Eva Timošek Hnaželič govorila o okužbi s HPV, Zoran Simonović - predstojnik mariborske enote NIJZ - pa o cepljenju proti HPV.
Tokrat smo odprto govorili o pomembnih temah, kot sta zdravje in zaščita v intinmen življenju. V prvem delu oddaje sta bila gosta vodja odbora za reproduktivno zdravje pri Zvezi študentov medicine Slovenije Oto Šolman in zdravnik Dominik Škrinjar, tema pogovora je bila spolno prenosljive bolezni. V drugem delu je specializantka ginekologije in porodništva Eva Timošek Hnaželič govorila o okužbi s HPV, Zoran Simonović - predstojnik mariborske enote NIJZ - pa o cepljenju proti HPV.
Danes se je že skoraj lažje pogovarjati s ChatGPT-jem kot z drugimi ljudmi. Vedno ima čas in skoraj o vsem nekaj ve. Ampak s čim se dejansko na ta način pogovarjamo in kaj je tisto, kar nam piše spise ali eseje za šolo? Mladi vstopajo v svet, v katerem je umetna inteligenca vse pomembnejši dejavnik. Nujno je torej poznati vsaj osnove za življenje v dobi umetne inteligence.
Danes se je že skoraj lažje pogovarjati s ChatGPT-jem kot z drugimi ljudmi. Vedno ima čas in skoraj o vsem nekaj ve. Ampak s čim se dejansko na ta način pogovarjamo in kaj je tisto, kar nam piše spise ali eseje za šolo? Mladi vstopajo v svet, v katerem je umetna inteligenca vse pomembnejši dejavnik. Nujno je torej poznati vsaj osnove za življenje v dobi umetne inteligence.
Gregorjevo se približuje! In mi razmišljamo o ljubezni in romancah. Moj laični antropološki kompas je zaznal, da potrebujemo epizodo o odnosih. Intimih. Romantičnih. Nedorečenih, toksičnih in poligamnih. Pa tudi o tistih navidezno klasičnih. To epizodo ste pomagali ustvariti vi. S svojimi vprašanji in namigi, kako naj debato zapeljeva. Drži, da se nikjer več ne da nikogar spoznati? Naj bejba naredi prvi korak? Kaj so rdeče zastave? Smo preveč izbirčni ali pač ne bomo nižali svojih standardov? Zakaj imamo težave z navezovanjem in odgovornostjo? Je ghostanje kdaj opravičljivo? Te zveza omejuje? Si lahko prijatelj z bivšo? Kakšna je scena na Tinderju? Z Borisom bluziva zgolj na podlagi lastnih izkušenj in opažanj. Poslušanje torej na lastno odgovornost.
Gregorjevo se približuje! In mi razmišljamo o ljubezni in romancah. Moj laični antropološki kompas je zaznal, da potrebujemo epizodo o odnosih. Intimih. Romantičnih. Nedorečenih, toksičnih in poligamnih. Pa tudi o tistih navidezno klasičnih. To epizodo ste pomagali ustvariti vi. S svojimi vprašanji in namigi, kako naj debato zapeljeva. Drži, da se nikjer več ne da nikogar spoznati? Naj bejba naredi prvi korak? Kaj so rdeče zastave? Smo preveč izbirčni ali pač ne bomo nižali svojih standardov? Zakaj imamo težave z navezovanjem in odgovornostjo? Je ghostanje kdaj opravičljivo? Te zveza omejuje? Si lahko prijatelj z bivšo? Kakšna je scena na Tinderju? Z Borisom bluziva zgolj na podlagi lastnih izkušenj in opažanj. Poslušanje torej na lastno odgovornost.
V rubriki Hudo športni bo danes z nami 15-letnica, ki se ukvarja s preskakovanjem ovir s konjem. Tekmuje od svojega 14. leta, v Konjeniškem klubu Karlo Maribor trenira skoraj vsak dan in se udeležuje tekmovanj po Sloveniji in zunaj meja. V prihodnosti si želi čim bolj izboljšati tehniko, nekoč pa morda odpreti celo svoj klub in podpirati mlade jahače. Kdo je naša sogovornica, izveste v športnih minutah današnje oddaje Hudo. Pogovor je posnela Kaja Čelan, tekst je prebral Aleš Ogrin.
V rubriki Hudo športni bo danes z nami 15-letnica, ki se ukvarja s preskakovanjem ovir s konjem. Tekmuje od svojega 14. leta, v Konjeniškem klubu Karlo Maribor trenira skoraj vsak dan in se udeležuje tekmovanj po Sloveniji in zunaj meja. V prihodnosti si želi čim bolj izboljšati tehniko, nekoč pa morda odpreti celo svoj klub in podpirati mlade jahače. Kdo je naša sogovornica, izveste v športnih minutah današnje oddaje Hudo. Pogovor je posnela Kaja Čelan, tekst je prebral Aleš Ogrin.
Tokrat sem v podkastu Jabolka, hruške in knjige gostil Tino Perić, avtorico romana Ćrtice. Roman pripoveduje zgodbo o odraščanju deklice Mije, ki se skupaj z družino spopada s posledicami izbrisa očeta. S Tino sva se pogovarjala o procesu pisanja literarnega prvenca in zahtevnosti le tega, sploh ker je knjiga zelo osebna in ker govori o tako težki izkušnji. Izpostavila sva pomembnost jezika v knjigi, ki nam zelo dobro približa like, jih naredi bolj realne in nam pomaga, da se poistovetimo z njimi. Pogovarjala sva se tudi o stanju slovenske družbe v povezavi z izbrisanimi in priseljenci ter se navezala tudi na stanje drugod po svetu. Na koncu sva oba izpostavila tudi, kako pomembno je, da se avtorjev, ki pišejo o izbrisu, priseljencih in drugih perečih temah, ne definira izključno s tem, saj je to le del njihovih kompleksnih življenj. Zelo priporočam poslušanje podkasta z res zelo dobro, zanimivo in zabavno gostjo.
Tokrat sem v podkastu Jabolka, hruške in knjige gostil Tino Perić, avtorico romana Ćrtice. Roman pripoveduje zgodbo o odraščanju deklice Mije, ki se skupaj z družino spopada s posledicami izbrisa očeta. S Tino sva se pogovarjala o procesu pisanja literarnega prvenca in zahtevnosti le tega, sploh ker je knjiga zelo osebna in ker govori o tako težki izkušnji. Izpostavila sva pomembnost jezika v knjigi, ki nam zelo dobro približa like, jih naredi bolj realne in nam pomaga, da se poistovetimo z njimi. Pogovarjala sva se tudi o stanju slovenske družbe v povezavi z izbrisanimi in priseljenci ter se navezala tudi na stanje drugod po svetu. Na koncu sva oba izpostavila tudi, kako pomembno je, da se avtorjev, ki pišejo o izbrisu, priseljencih in drugih perečih temah, ne definira izključno s tem, saj je to le del njihovih kompleksnih življenj. Zelo priporočam poslušanje podkasta z res zelo dobro, zanimivo in zabavno gostjo.
Kaj s svojo prisotnostjo v vrstah blizu predsednika ZDA sporočajo lastniki največjih tehnoloških korporacij na svetu? Postaja demokracija zaradi družbenih omrežij manj demokratična? In zakaj uporabniki vztrajamo, če nam vedno bolj prodajajo samo svojo različico realnosti?
Kaj s svojo prisotnostjo v vrstah blizu predsednika ZDA sporočajo lastniki največjih tehnoloških korporacij na svetu? Postaja demokracija zaradi družbenih omrežij manj demokratična? In zakaj uporabniki vztrajamo, če nam vedno bolj prodajajo samo svojo različico realnosti?
Kurent je slovenska najbolj znana in najbolj množična pustna maska oziroma pustni lik, kurentovanje pa je vpisano na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine. Na Ptuju smo se družili z mladimi, ki so se odločili nadaljevati izročilo kurentov. Kako poteka preganjanje zime in zlega, so v oddaji Gymnasium povedali člani Etnografskega kulturnega društva Veseli korant.
Kurent je slovenska najbolj znana in najbolj množična pustna maska oziroma pustni lik, kurentovanje pa je vpisano na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine. Na Ptuju smo se družili z mladimi, ki so se odločili nadaljevati izročilo kurentov. Kako poteka preganjanje zime in zlega, so v oddaji Gymnasium povedali člani Etnografskega kulturnega društva Veseli korant.
Magistrski študentje Medijskih komunikacij v Mariboru se vračajo na velika platna z novim igranim filmom, Vžig! V oddaji Mladi mladim smo gostili režiserko Tio Senekovič; razkrila je, kako je potekala produkcija filma. Pridružili so se nam tudi igralci David Blažič, Matevž Ozvatič in Oskar Dolenc ter delili svoje izkušnje s snemanja.
Magistrski študentje Medijskih komunikacij v Mariboru se vračajo na velika platna z novim igranim filmom, Vžig! V oddaji Mladi mladim smo gostili režiserko Tio Senekovič; razkrila je, kako je potekala produkcija filma. Pridružili so se nam tudi igralci David Blažič, Matevž Ozvatič in Oskar Dolenc ter delili svoje izkušnje s snemanja.
Zaradi dogodkov na Kasandrini zabavi se Ester več tednov izogiba šoli in dneve preživlja ob igranju videoiger v svoji sobi. Kaj se umakne v naravo, na jaso, kjer sta se včasih dobivala z Ester, in tam razmišlja o njunem razmerju, medtem pa ignorira sporočila preostalih deklet. Ester končno spozna, da njeno razmerje z Vando ni bilo samo oblika maščevanja Kaju, temveč je vse skupaj bolj zapleteno, in se odloči o tem pogovoriti tudi z Vando.
Zaradi dogodkov na Kasandrini zabavi se Ester več tednov izogiba šoli in dneve preživlja ob igranju videoiger v svoji sobi. Kaj se umakne v naravo, na jaso, kjer sta se včasih dobivala z Ester, in tam razmišlja o njunem razmerju, medtem pa ignorira sporočila preostalih deklet. Ester končno spozna, da njeno razmerje z Vando ni bilo samo oblika maščevanja Kaju, temveč je vse skupaj bolj zapleteno, in se odloči o tem pogovoriti tudi z Vando.
V februarskem knjigomatu se bomo potopili v toplino doma in prijateljstva, na otrokom prijazen način spoznali skrivnosti zdravniških pregledov ter odkrivali pesniške pokrajine, ki nosijo modrosti preteklih časov. Za nove izdaje in uresničitev ustvarjalnih sodelovanj so tudi ta mesec poskrbele različne založbe, tudi Miš in Mladinska knjiga, moči pa sta združili tudi Akademija za likovno umetnost in oblikovanje in Pediatrična klinika UKC Ljubljana. Več izvemo v Knjigomatu, ki ga je pripravila Kaja Čelan.
V februarskem knjigomatu se bomo potopili v toplino doma in prijateljstva, na otrokom prijazen način spoznali skrivnosti zdravniških pregledov ter odkrivali pesniške pokrajine, ki nosijo modrosti preteklih časov. Za nove izdaje in uresničitev ustvarjalnih sodelovanj so tudi ta mesec poskrbele različne založbe, tudi Miš in Mladinska knjiga, moči pa sta združili tudi Akademija za likovno umetnost in oblikovanje in Pediatrična klinika UKC Ljubljana. Več izvemo v Knjigomatu, ki ga je pripravila Kaja Čelan.
Julija Brus, učenka OŠ Idrija, je športnica od pet do glave. Sicer se navdušuje nad zimskimi športi, tako da trenira alpsko smučanje in tek na smučeh, vendar je tudi navdušena tekačica. Spoznajmo jo v rubriki Hudo športni!
Julija Brus, učenka OŠ Idrija, je športnica od pet do glave. Sicer se navdušuje nad zimskimi športi, tako da trenira alpsko smučanje in tek na smučeh, vendar je tudi navdušena tekačica. Spoznajmo jo v rubriki Hudo športni!
Glavni junaki se vsak po svoje spominjajo in razumejo dogodke prejšnje noči. Ester se zjutraj zbudi ob speči Vandi, ne povsem prepričana, kaj se je zgodilo med njima. Medtem Kasandra, Larisa in Maja vsaka s svojega zornega kota pripovedujejo dogodke prejšnje noči, ki so jo vse skupaj preživele s Kajem, on pa je ob vsej zmedi povsem na robu, še posebej, ko izve, da je Ester noč mogoče preživela z Vando.
Glavni junaki se vsak po svoje spominjajo in razumejo dogodke prejšnje noči. Ester se zjutraj zbudi ob speči Vandi, ne povsem prepričana, kaj se je zgodilo med njima. Medtem Kasandra, Larisa in Maja vsaka s svojega zornega kota pripovedujejo dogodke prejšnje noči, ki so jo vse skupaj preživele s Kajem, on pa je ob vsej zmedi povsem na robu, še posebej, ko izve, da je Ester noč mogoče preživela z Vando.
Tokrat sem v podkastu Jabolka, hruške in knjige gostil Adriano Kuči, avtorico romana Noč, ko je preplavala reko. Knjiga pripoveduje zgodbo Sare, ki se je v Slovenijo preselila zaradi ljubezni, zdaj pa je že vrsto let žrtev nasilnega partnerja. Sara se poizkuša izviti iz odnosa, vendar pri tem – tako kot veliko drugih žrtev nasilja v partnerskem odnosu –, naleti na številne probleme (finančna odvisnost, sistemske napake, nezaupanje in brezbrižno okolje …). Ob vsem tem jo spremljajo še halucinacije preminule mame, ki ji vseskozi svetuje naj končno preplava reko. Z avtorico sva se pogovarjala tudi o njeni izkušnji z nasiljem, o zahtevnosti pisanja romana o tako težki in še osebni temi. Adriana je, tako kot v knjigi, tudi v pogovoru izpostavila več problemov, ki pestijo žrtve partnerskega nasilja (od tega je velika večina žrtev žensk) in se jih večinoma sploh ne zavedamo. Izpostavila sva pomembnost ozaveščanja in izobraževanja družbe in posameznikov o partnerskem nasilju ter se strinjala, da je za tretje osebe in morebitne očividce najbolj pomembno, da ob sumu na nasilje takoj reagirajo in ga poskusijo preprečiti ter da ga prijavijo. Cena mižanja pred nasiljem in trpne drže je namreč previsoka – tudi v Sloveniji so vsako leto zaradi partnerskega nasilja smrtne žrtve. Pomembno je, da tako žrtve kot vsi ostali vedo kako ukrepati in da poznajo organizacije, ki lahko v primeru nasilja pomagajo. V Sloveniji so to Policija (113 oziroma 080 1200 za anonimno prijavo), lokalni Centri za socialno delo in pa nevladne organizacije, na primer Društvo SOS telefon (080 11 55), Ženska svetovalnica (01 25 11 602) in Društva za nenasilno komunikacijo (01 4344 822, 031 770 120).
Tokrat sem v podkastu Jabolka, hruške in knjige gostil Adriano Kuči, avtorico romana Noč, ko je preplavala reko. Knjiga pripoveduje zgodbo Sare, ki se je v Slovenijo preselila zaradi ljubezni, zdaj pa je že vrsto let žrtev nasilnega partnerja. Sara se poizkuša izviti iz odnosa, vendar pri tem – tako kot veliko drugih žrtev nasilja v partnerskem odnosu –, naleti na številne probleme (finančna odvisnost, sistemske napake, nezaupanje in brezbrižno okolje …). Ob vsem tem jo spremljajo še halucinacije preminule mame, ki ji vseskozi svetuje naj končno preplava reko. Z avtorico sva se pogovarjala tudi o njeni izkušnji z nasiljem, o zahtevnosti pisanja romana o tako težki in še osebni temi. Adriana je, tako kot v knjigi, tudi v pogovoru izpostavila več problemov, ki pestijo žrtve partnerskega nasilja (od tega je velika večina žrtev žensk) in se jih večinoma sploh ne zavedamo. Izpostavila sva pomembnost ozaveščanja in izobraževanja družbe in posameznikov o partnerskem nasilju ter se strinjala, da je za tretje osebe in morebitne očividce najbolj pomembno, da ob sumu na nasilje takoj reagirajo in ga poskusijo preprečiti ter da ga prijavijo. Cena mižanja pred nasiljem in trpne drže je namreč previsoka – tudi v Sloveniji so vsako leto zaradi partnerskega nasilja smrtne žrtve. Pomembno je, da tako žrtve kot vsi ostali vedo kako ukrepati in da poznajo organizacije, ki lahko v primeru nasilja pomagajo. V Sloveniji so to Policija (113 oziroma 080 1200 za anonimno prijavo), lokalni Centri za socialno delo in pa nevladne organizacije, na primer Društvo SOS telefon (080 11 55), Ženska svetovalnica (01 25 11 602) in Društva za nenasilno komunikacijo (01 4344 822, 031 770 120).
Sošolci se zberejo na težko pričakovani zabavi pri Kasandri. Kaj se znajde razpet med tri dekleta, ki ga privlačijo na različne načine, kar pripelje do nevarne zmesi čustev, alkohola in spontanosti. Ester in Vanda se še naprej pretvarjata, vendar se Ester zaradi Vandinega nepredvidljivega vedenja in pritiska, da bi vsem dokazali, da sta par, počuti vse bolj nelagodno.
Sošolci se zberejo na težko pričakovani zabavi pri Kasandri. Kaj se znajde razpet med tri dekleta, ki ga privlačijo na različne načine, kar pripelje do nevarne zmesi čustev, alkohola in spontanosti. Ester in Vanda se še naprej pretvarjata, vendar se Ester zaradi Vandinega nepredvidljivega vedenja in pritiska, da bi vsem dokazali, da sta par, počuti vse bolj nelagodno.
Dijaki ljubljanske Gimnazije Vič so na oder postavili muzikal – koliko vaj in truda je bilo vloženega, od kod sploh ideje, kako so se lotili koreografij, kje so dobili zamisli za kostume in še kaj, ste lahko izvedeli v današnji oddaji Gymnasium, v kateri smo gostili Tajo, Ano, Saro in Jana. Komu so težavo predstavljali visoki pevski toni, kdo je bil najmanj spreten pri koreografiji, kakšne pripetije so so dogajale v zaodrju in kako dobro so spali v noči pred nastopom na odru, slišite v posnetku oddaje.
Dijaki ljubljanske Gimnazije Vič so na oder postavili muzikal – koliko vaj in truda je bilo vloženega, od kod sploh ideje, kako so se lotili koreografij, kje so dobili zamisli za kostume in še kaj, ste lahko izvedeli v današnji oddaji Gymnasium, v kateri smo gostili Tajo, Ano, Saro in Jana. Komu so težavo predstavljali visoki pevski toni, kdo je bil najmanj spreten pri koreografiji, kakšne pripetije so so dogajale v zaodrju in kako dobro so spali v noči pred nastopom na odru, slišite v posnetku oddaje.
Tokrat smo gostili mlado pesnico Ano Kumperger, avtorico pesniške zbirke Zatišje po dežju in zmagovalko Festivala mlade literature Urška 2023. V drugem delu oddaje pa je bil z nami mladi specializant otroške in mladostniške psihiatrije Nikola Piatkov. Govorili smo o pomembnosti kakovostnega spanca, kakšne so lahko posledice, če ga je premalo, in kako lahko mladi s preprostimi spremembami izboljšajo spalne navade.
Tokrat smo gostili mlado pesnico Ano Kumperger, avtorico pesniške zbirke Zatišje po dežju in zmagovalko Festivala mlade literature Urška 2023. V drugem delu oddaje pa je bil z nami mladi specializant otroške in mladostniške psihiatrije Nikola Piatkov. Govorili smo o pomembnosti kakovostnega spanca, kakšne so lahko posledice, če ga je premalo, in kako lahko mladi s preprostimi spremembami izboljšajo spalne navade.
Lažno razmerje Ester in Vande postaja vse bolj zapleteno: Ester je v zameno za Vandino sodelovanje v prevari primorana sprejeti vabilo na večerjo pri Vandinih starših, ki sta prepričana, da je istospolno razmerje njune hčere le izmišljotina. Medtem se Kaj znajde v ljubezenskem štirikotniku s Kasandro, Lariso in Majo, njihovo igrivo druženje pa se kmalu prelevi v divjo noč, polno popivanja, zmede in čustvenih preobratov.
Lažno razmerje Ester in Vande postaja vse bolj zapleteno: Ester je v zameno za Vandino sodelovanje v prevari primorana sprejeti vabilo na večerjo pri Vandinih starših, ki sta prepričana, da je istospolno razmerje njune hčere le izmišljotina. Medtem se Kaj znajde v ljubezenskem štirikotniku s Kasandro, Lariso in Majo, njihovo igrivo druženje pa se kmalu prelevi v divjo noč, polno popivanja, zmede in čustvenih preobratov.
Alen ima 26 let. Je fotograf, harmonikar, prvak v plavanju, operni pevec, fant, sin, pesnik in še kaj. Alen ima tudi Downov sindrom. Ta epizoda je rahlo drugačna od preostalih. Premikamo se z drugačno hitrostjo. Spoznavamo svet nekoga, ki nam je zelo podoben. Morda se bistveno razlikujemo le po tem, da ima on en kromosom več. Rada bi, da v tej slabi uri res začutimo, kakšen je Alenov svet. Da ga poskusimo razumeti. Se bo lahko osamosvojil? Si želi sam živeti v stanovanju? Kako se počuti v družbi? Je osamljen? Kako je z romantiko? In kakšna je naša vloga pri boljši vključenosti Alenov v družbo?
Alen ima 26 let. Je fotograf, harmonikar, prvak v plavanju, operni pevec, fant, sin, pesnik in še kaj. Alen ima tudi Downov sindrom. Ta epizoda je rahlo drugačna od preostalih. Premikamo se z drugačno hitrostjo. Spoznavamo svet nekoga, ki nam je zelo podoben. Morda se bistveno razlikujemo le po tem, da ima on en kromosom več. Rada bi, da v tej slabi uri res začutimo, kakšen je Alenov svet. Da ga poskusimo razumeti. Se bo lahko osamosvojil? Si želi sam živeti v stanovanju? Kako se počuti v družbi? Je osamljen? Kako je z romantiko? In kakšna je naša vloga pri boljši vključenosti Alenov v družbo?
Ester in Vanda skujeta načrt, s katerim bosta osupnili vso šolo: Ester, ki jo po krivici obsojajo zaradi razhoda s Kajem, predlaga Vandi, naj se začneta pretvarjati, da sta par. S tem hitro pridobi pozornost in naklonjenost sošolk in sošolcev, še posebej Vanese, Larise in Maje, ki Ester nepričakovano povabijo v svojo družbo, zato se počuti samozavestnejša. Medtem se Kaj spopada z globoko bolečino in zmedenostjo, saj zdaj še manj razume, zakaj ga je Ester zapustila.
Ester in Vanda skujeta načrt, s katerim bosta osupnili vso šolo: Ester, ki jo po krivici obsojajo zaradi razhoda s Kajem, predlaga Vandi, naj se začneta pretvarjati, da sta par. S tem hitro pridobi pozornost in naklonjenost sošolk in sošolcev, še posebej Vanese, Larise in Maje, ki Ester nepričakovano povabijo v svojo družbo, zato se počuti samozavestnejša. Medtem se Kaj spopada z globoko bolečino in zmedenostjo, saj zdaj še manj razume, zakaj ga je Ester zapustila.
Kaj in Ester sta najstnika, ki se na zadnji dan osnovne šole znajdeta pred nepričakovano prelomnico: Ester se namreč odloči končati njuno večmesečno zvezo, da bi srednjo šolo začela kot povsem nova oseba, kar Kaja močno prizadene. Ko Ester jeseni vstopi na gimnazijo, skuša najti svoje mesto v novem okolju, a ji načrte prekriža nepričakovano presenečenje: Kaj se je čez poletje prepisal na njeno šolo, da bi jo lažje vnovič pridobil zase. S to romantično gesto pritegne pozornost novih sošolk, Ester pa postane izobčenka. A kmalu spozna skrivnostno Vando, dijakinjo drugega letnika, s katero si izmislita prebrisan plan.
Kaj in Ester sta najstnika, ki se na zadnji dan osnovne šole znajdeta pred nepričakovano prelomnico: Ester se namreč odloči končati njuno večmesečno zvezo, da bi srednjo šolo začela kot povsem nova oseba, kar Kaja močno prizadene. Ko Ester jeseni vstopi na gimnazijo, skuša najti svoje mesto v novem okolju, a ji načrte prekriža nepričakovano presenečenje: Kaj se je čez poletje prepisal na njeno šolo, da bi jo lažje vnovič pridobil zase. S to romantično gesto pritegne pozornost novih sošolk, Ester pa postane izobčenka. A kmalu spozna skrivnostno Vando, dijakinjo drugega letnika, s katero si izmislita prebrisan plan.
Učenci OŠ Vojke Šmulc Izola so v zgodbah in slikah, združenih v knjigo z naslovom Štorije strašljive in očarljive, upodobili bajeslovna bitja, ki so bila prisotna v njihovih krajih in domišljiji tam živečih ljudi. Nekateri so zgodbe zapisovali v narečju, drugi v knjižnem jeziku. V tokratnem Kulturomatu smo z njimi spregovorili o ustvarjalnih izzivih, priložnostih in bralni kulturi med mladimi. Oddajo je pripravila Kaja Čelan, besedilo bere Alja Verbole.
Učenci OŠ Vojke Šmulc Izola so v zgodbah in slikah, združenih v knjigo z naslovom Štorije strašljive in očarljive, upodobili bajeslovna bitja, ki so bila prisotna v njihovih krajih in domišljiji tam živečih ljudi. Nekateri so zgodbe zapisovali v narečju, drugi v knjižnem jeziku. V tokratnem Kulturomatu smo z njimi spregovorili o ustvarjalnih izzivih, priložnostih in bralni kulturi med mladimi. Oddajo je pripravila Kaja Čelan, besedilo bere Alja Verbole.
Rubriko Hudo športni tokrat posvečamo košarki. Na Osnovni šoli Ivana Cankarja Vrhnika se nam je pred mikrofonom pridružil Jaka Jarc, ki je ta šport začel trenirati zaradi prijatelja, potem pa je ljubezen do žoge zrastla do te mere, da košarko trenira že nekaj let.
Rubriko Hudo športni tokrat posvečamo košarki. Na Osnovni šoli Ivana Cankarja Vrhnika se nam je pred mikrofonom pridružil Jaka Jarc, ki je ta šport začel trenirati zaradi prijatelja, potem pa je ljubezen do žoge zrastla do te mere, da košarko trenira že nekaj let.
Odbita do bita v prvi epizodi devete sezone kliče čez lužo.
Odbita do bita v prvi epizodi devete sezone kliče čez lužo.
Filmska šola Mladih zmajev je oblikovana za mlade med 15 in 29 letom, ki želijo pridobiti praktične in teoretične veščine v filmskem ustvarjanju. Program spodbuja ustvarjalnost, odgovornost in timsko delo, hkrati pa prispeva k razvoju medijskega izobraževanja v lokalni skupnosti. V letošnji sezoni se mladi seznanjajo z vsemi vidiki produkcije dokumentarnega filma, nastaja pa doku o pomembnem projektu za mlade v slovenski prestolnici, o novonastajajočem Centru mladih Ljubljana v Palači Cukrarna. Voditeljici Liani Buršič so sta v studiu Prvega programa nacionalnega radia pridružila mlada filmarja Andraž Žigart in Ana Hladnik ter koordinatorka projektov pri Mladih zmajih - Sara Lucu. Debata o pomembnosti kreiranja ne le konzumiranja, filmski vzgoji, sodelovanju v skupnosti, odgovornosti, potrpežljivosti v času instant gratifikacij in ljubezni do sočloveka ter filma.
Filmska šola Mladih zmajev je oblikovana za mlade med 15 in 29 letom, ki želijo pridobiti praktične in teoretične veščine v filmskem ustvarjanju. Program spodbuja ustvarjalnost, odgovornost in timsko delo, hkrati pa prispeva k razvoju medijskega izobraževanja v lokalni skupnosti. V letošnji sezoni se mladi seznanjajo z vsemi vidiki produkcije dokumentarnega filma, nastaja pa doku o pomembnem projektu za mlade v slovenski prestolnici, o novonastajajočem Centru mladih Ljubljana v Palači Cukrarna. Voditeljici Liani Buršič so sta v studiu Prvega programa nacionalnega radia pridružila mlada filmarja Andraž Žigart in Ana Hladnik ter koordinatorka projektov pri Mladih zmajih - Sara Lucu. Debata o pomembnosti kreiranja ne le konzumiranja, filmski vzgoji, sodelovanju v skupnosti, odgovornosti, potrpežljivosti v času instant gratifikacij in ljubezni do sočloveka ter filma.
V oddaji Mladi mladim so nam družbo delali Anže Sužnik, Gašper Sužnik in Lovro Pintarič, sodelujoči v zelo zanimivem projektu CanSat. Gre za izziv, ki dijakom omogoča, da razvijejo in izdelajo mini satelit v velikosti pločevinke, s katerim raziskujejo tehnologijo, programiranje in vesoljske znanosti. Kako poteka načrtovanje in sestavljanje satelita, s kakšnimi izzivi so se srečali in kako bi se podobna tehnologija lahko uporabila v resničnem svetu? O tem in še čem.
V oddaji Mladi mladim so nam družbo delali Anže Sužnik, Gašper Sužnik in Lovro Pintarič, sodelujoči v zelo zanimivem projektu CanSat. Gre za izziv, ki dijakom omogoča, da razvijejo in izdelajo mini satelit v velikosti pločevinke, s katerim raziskujejo tehnologijo, programiranje in vesoljske znanosti. Kako poteka načrtovanje in sestavljanje satelita, s kakšnimi izzivi so se srečali in kako bi se podobna tehnologija lahko uporabila v resničnem svetu? O tem in še čem.
Piščali, flavte, oboe, klarineti, saksofoni in fagoti so skupine pihal, mednje torej sodi tudi prečna flavta, ki jo igra naša sogovornica. Tinka Perič obiskuje 7. razred OŠ Staneta Žagarja Lipnica, že peto leto pa obiskuje glasbeno šolo. Spoznajmo jo v Kulturomatu.
Piščali, flavte, oboe, klarineti, saksofoni in fagoti so skupine pihal, mednje torej sodi tudi prečna flavta, ki jo igra naša sogovornica. Tinka Perič obiskuje 7. razred OŠ Staneta Žagarja Lipnica, že peto leto pa obiskuje glasbeno šolo. Spoznajmo jo v Kulturomatu.
Kako je trenirati tek na smučeh, ko pa se zdi, da je vsako zimo manj snega? Tekači na smučeh imajo plan B, več o tem, samem športu in športni poti naše sogovornice izvemo v rubriki Hudo športni. Z nami bo učenka OŠ Idrija Neža Pavšič.
Kako je trenirati tek na smučeh, ko pa se zdi, da je vsako zimo manj snega? Tekači na smučeh imajo plan B, več o tem, samem športu in športni poti naše sogovornice izvemo v rubriki Hudo športni. Z nami bo učenka OŠ Idrija Neža Pavšič.
V studiu smo gostili ustvarjalce filma Čao Bela, ki je že v redni distribuciji slovenskih kinematografov. Gre za slovenski film za mlado občinstvo, glavna junakinja Bela je napreč dijakinja, ki se ob prihodu na srednjo šolo sooča s kar nekaj izzivi odraščanja: sklepa nova prijateljstva, spozna fanta, ki ji je všeč, pa kmalu doživi razočaranje, treba se je učiti za šolo, ne razume se najbolje z očetom, še manj z materjo, na sporedu so prve zabave, tudi z drogami, ker prihaja iz glasbene družine, pa se želi izraziti z glasbo in s prijateljicami ustanovi band. O vsem tem in še čem govori film Čao Bela, z nami v Gymnasiumu pa so o svoji filmskih izkušnjah, anekdotah s snemanja in odraščanju govorili: Alisa Milićević (Bela), Gaja Mazvita Strauss Tihaolang (Maja), Laura Prajs (Mija), Luka Lukša (Roko), Neisha ter režiser, scenarist in producent filma Jani Sever.
V studiu smo gostili ustvarjalce filma Čao Bela, ki je že v redni distribuciji slovenskih kinematografov. Gre za slovenski film za mlado občinstvo, glavna junakinja Bela je napreč dijakinja, ki se ob prihodu na srednjo šolo sooča s kar nekaj izzivi odraščanja: sklepa nova prijateljstva, spozna fanta, ki ji je všeč, pa kmalu doživi razočaranje, treba se je učiti za šolo, ne razume se najbolje z očetom, še manj z materjo, na sporedu so prve zabave, tudi z drogami, ker prihaja iz glasbene družine, pa se želi izraziti z glasbo in s prijateljicami ustanovi band. O vsem tem in še čem govori film Čao Bela, z nami v Gymnasiumu pa so o svoji filmskih izkušnjah, anekdotah s snemanja in odraščanju govorili: Alisa Milićević (Bela), Gaja Mazvita Strauss Tihaolang (Maja), Laura Prajs (Mija), Luka Lukša (Roko), Neisha ter režiser, scenarist in producent filma Jani Sever.
V oddaji Mladi mladim sta bila naša gosta redna prof. dr. Dragica Haramija in dekan Fakultete za strojništvo redni prof. dr. Matej Vesenjak. Predstavila sta nam recital poezije - Povezija. Z nami pa so bili tudi člani skupine Bass Fighters, ki so nam razkrili svet drum and bassa, in DJ-anja.
V oddaji Mladi mladim sta bila naša gosta redna prof. dr. Dragica Haramija in dekan Fakultete za strojništvo redni prof. dr. Matej Vesenjak. Predstavila sta nam recital poezije - Povezija. Z nami pa so bili tudi člani skupine Bass Fighters, ki so nam razkrili svet drum and bassa, in DJ-anja.
Valentina ni tipična pripadnica generacije Z. Namesto jutranjega scrollanja po Instagramu si ob 4:00 na ramo obesi puško, na glavo nadene klobuk in se odpravi v hosto. Na jago! Jeleni, srne, divji prašiči in gamsi. Sončni vzhod, plezanje na prežo in opazovanje. Pa tudi strel. Če ima rada živali, kako jih potem lahko upleni? Kaj ji gre po glavi, tik preden pritisne na sprožilec? A ima človek pravico do odstrela, ko pa je sam odgovoren za krčenje habitata živalim? In kako je drevo ultimativna prispodoba smisla življenjskega cikla? Z Vale vas vabiva v gozd.
Valentina ni tipična pripadnica generacije Z. Namesto jutranjega scrollanja po Instagramu si ob 4:00 na ramo obesi puško, na glavo nadene klobuk in se odpravi v hosto. Na jago! Jeleni, srne, divji prašiči in gamsi. Sončni vzhod, plezanje na prežo in opazovanje. Pa tudi strel. Če ima rada živali, kako jih potem lahko upleni? Kaj ji gre po glavi, tik preden pritisne na sprožilec? A ima človek pravico do odstrela, ko pa je sam odgovoren za krčenje habitata živalim? In kako je drevo ultimativna prispodoba smisla življenjskega cikla? Z Vale vas vabiva v gozd.
Nika Sotlar obiskuje 9. razred OŠ Pivka, je pa tudi pevka in flavtistka. Sodeluje namreč v orkestru in poje v več različnih pevskih zborih. Zakaj ima Nika raje zborovsko petje in kaj ji predstavlja večji izziv, petje ali igranje flavte, izveste v današnjem Kulturomatu, ki ga je pripravila Lana Furlan.
Nika Sotlar obiskuje 9. razred OŠ Pivka, je pa tudi pevka in flavtistka. Sodeluje namreč v orkestru in poje v več različnih pevskih zborih. Zakaj ima Nika raje zborovsko petje in kaj ji predstavlja večji izziv, petje ali igranje flavte, izveste v današnjem Kulturomatu, ki ga je pripravila Lana Furlan.
Športnik, ki ga bomo spoznali v rubriki Hudo športni, prihaja z Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica. Trenira namizni tenis in je pri tem zelo uspešen. Kdo je, izveste v pogovoru, ki ga je pripravil Aleš Ogrin.
Športnik, ki ga bomo spoznali v rubriki Hudo športni, prihaja z Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica. Trenira namizni tenis in je pri tem zelo uspešen. Kdo je, izveste v pogovoru, ki ga je pripravil Aleš Ogrin.
V tokratni epizodi podkasta sem se pogovarjala s Kazimirjem Kolarjem, avtorjem romana Onečejevalec (Goga). Delo se začne z javnimi onečejevanji, pri katerih neznan storilec javna mesta zaznamuje s svojimi izločki. Kmalu se dogajanje stopnjuje v samomore mladih žensk, vsakič pa se na kraju pojavi neznana oseba, ki zmoti mimoidoče, a nihče ne zna povedati, kaj je čudnega na njem. V drugem delu knjige pa pobližje spoznamo kdo Theodor Baumann je in kakšna načela ima. Preplet nihilističnih pogledov na svet, podkrepljenih s skrajnim desničarstvom, zaupa bralki in bralcu vrsta ljudi, povezanih z Baumannom, na koncu knjige pa so zbrana tudi vsa njegova dela. Med njimi je tudi manifest za kritike, kjer Baumann kritikom poda nasvete. Beseda je tekla o tem, kako tehnologija spreminja našo družbo in ali nas bo umetna inteligenca pogubila. Hkrati pa sva ugotavljala, kdo je skrivnostni Theodor Baumann in kakšni so bili njegovi nameni. Dotaknila sva se tudi vprašanja, kdo je kritik in kakšna je dobra kritika. Vljudno vabljeni k poslušanju.
V tokratni epizodi podkasta sem se pogovarjala s Kazimirjem Kolarjem, avtorjem romana Onečejevalec (Goga). Delo se začne z javnimi onečejevanji, pri katerih neznan storilec javna mesta zaznamuje s svojimi izločki. Kmalu se dogajanje stopnjuje v samomore mladih žensk, vsakič pa se na kraju pojavi neznana oseba, ki zmoti mimoidoče, a nihče ne zna povedati, kaj je čudnega na njem. V drugem delu knjige pa pobližje spoznamo kdo Theodor Baumann je in kakšna načela ima. Preplet nihilističnih pogledov na svet, podkrepljenih s skrajnim desničarstvom, zaupa bralki in bralcu vrsta ljudi, povezanih z Baumannom, na koncu knjige pa so zbrana tudi vsa njegova dela. Med njimi je tudi manifest za kritike, kjer Baumann kritikom poda nasvete. Beseda je tekla o tem, kako tehnologija spreminja našo družbo in ali nas bo umetna inteligenca pogubila. Hkrati pa sva ugotavljala, kdo je skrivnostni Theodor Baumann in kakšni so bili njegovi nameni. Dotaknila sva se tudi vprašanja, kdo je kritik in kakšna je dobra kritika. Vljudno vabljeni k poslušanju.
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
Oddaja je posvečena literaturi, branju in pisanju. Dijaki višjih srednjih šol z voditeljem Romeom Grebenškom gostijo pisatelja in knjižničarja Alexa Kamo Devetaka. V prispevku se oglaša tudi mlada pisateljica Selma Skenderović. Kaj berejo mladi danes? Kaj jim pomeni pisana beseda? Zakaj je še pomembno, da se ukvarjamo s književnostjo? Uredništvo Poljanka Doljak, Nataša Ferletič, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Oddaja je posvečena literaturi, branju in pisanju. Dijaki višjih srednjih šol z voditeljem Romeom Grebenškom gostijo pisatelja in knjižničarja Alexa Kamo Devetaka. V prispevku se oglaša tudi mlada pisateljica Selma Skenderović. Kaj berejo mladi danes? Kaj jim pomeni pisana beseda? Zakaj je še pomembno, da se ukvarjamo s književnostjo? Uredništvo Poljanka Doljak, Nataša Ferletič, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Dijaki Srednje šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana so v okviru projektnega tedna na šoli z ekipo našega Prvega programa odkrivali svet radijskega novinarstva. Kaj so posneli, kako so se znašli pri montaži in koliko treme so imeli kot gosti oddaje v živo, ste lahko slišali v tokratnem Gymnasiumu. Razgovorili so se tudi o vlogi umetnosti, umetniških šol in umetnika v današnji družbi in napovedali 80. obletnico njihove šole, ki jo bodo obeležili naslednje leto. Gostje so bili dijaki Marko, Lovro, Sara, Lea, Urška in Neža s SŠOF in njihova mentorica, profesorica slovenščine, Marta Krejan Čokl.
Dijaki Srednje šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana so v okviru projektnega tedna na šoli z ekipo našega Prvega programa odkrivali svet radijskega novinarstva. Kaj so posneli, kako so se znašli pri montaži in koliko treme so imeli kot gosti oddaje v živo, ste lahko slišali v tokratnem Gymnasiumu. Razgovorili so se tudi o vlogi umetnosti, umetniških šol in umetnika v današnji družbi in napovedali 80. obletnico njihove šole, ki jo bodo obeležili naslednje leto. Gostje so bili dijaki Marko, Lovro, Sara, Lea, Urška in Neža s SŠOF in njihova mentorica, profesorica slovenščine, Marta Krejan Čokl.
Pred prihajajočimi informativnimi dnevi za študente sta Nina Planinšek iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in študentka Neli Šijanec predstavili mariborsko univerzo in njene programe. S članoma študentske ekipe UNI Maribor GPE Dominikom Göncem in Renejem Potočnikom pa se smo se pogovarjali o motošportu – o študentski formuli, njihovih dosežkih in tej njihovi strasti.
Pred prihajajočimi informativnimi dnevi za študente sta Nina Planinšek iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in študentka Neli Šijanec predstavili mariborsko univerzo in njene programe. S članoma študentske ekipe UNI Maribor GPE Dominikom Göncem in Renejem Potočnikom pa se smo se pogovarjali o motošportu – o študentski formuli, njihovih dosežkih in tej njihovi strasti.
S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, tokrat pod vodstvom dirigenta Davorina Morija, razgrnemo še zadnje stoletje glasbe, v katerem se zasedba orkestra ni več odločilno spreminjala, skladatelji pa so vendarle nenehno iskali nove in nove načine uporabe orkestrske zvočnosti. V začetku 20. stoletja se razvoj orkestrske glasbe ponovno vrne v gledališče, velike novosti zlasti na francoskih tleh prinese priljubljenost baleta, tudi v delih Debussyja in Ravela. V 20. stoletju spremljamo tudi kakovostno rast slovenske glasbe, ki stopi v korak s spremembami glasbe v svetu. Tudi zato se posvetimo domačima avtorjema, novi zvočnosti v glasbi Primoža Ramovša in v delu sodobnega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina.
S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, tokrat pod vodstvom dirigenta Davorina Morija, razgrnemo še zadnje stoletje glasbe, v katerem se zasedba orkestra ni več odločilno spreminjala, skladatelji pa so vendarle nenehno iskali nove in nove načine uporabe orkestrske zvočnosti. V začetku 20. stoletja se razvoj orkestrske glasbe ponovno vrne v gledališče, velike novosti zlasti na francoskih tleh prinese priljubljenost baleta, tudi v delih Debussyja in Ravela. V 20. stoletju spremljamo tudi kakovostno rast slovenske glasbe, ki stopi v korak s spremembami glasbe v svetu. Tudi zato se posvetimo domačima avtorjema, novi zvočnosti v glasbi Primoža Ramovša in v delu sodobnega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina.
V drugi oddaji se odpravljamo v obdobje klasicizma in poslušamo glasbo treh velikanov te dobe. V drugi polovici 18. stoletja se glasbena umetnost približa meščanstvu, v novih velikih koncertnih dvoranah pa skladatelji predstavljajo glasbo, ki se kljub poglobljenosti prilagaja novemu občinstvu z jasnimi glasbenimi temami. Takšen glasbeni slog je izpopolnil Mozart. Izjemen razvoj doživi simfonija in ko je Haydn zaključil opus več kot sto simfonij in je Beethoven s svojimi devetimi raziskal nove možnosti oblike, je ta oblika že pomenila najvišjo umetniško raven instrumentalne glasbe. Simfonični orkester RTV Slovenija dela treh dunajskih klasikov zaigra pod vodstvom Tilna Drakslerja.
V drugi oddaji se odpravljamo v obdobje klasicizma in poslušamo glasbo treh velikanov te dobe. V drugi polovici 18. stoletja se glasbena umetnost približa meščanstvu, v novih velikih koncertnih dvoranah pa skladatelji predstavljajo glasbo, ki se kljub poglobljenosti prilagaja novemu občinstvu z jasnimi glasbenimi temami. Takšen glasbeni slog je izpopolnil Mozart. Izjemen razvoj doživi simfonija in ko je Haydn zaključil opus več kot sto simfonij in je Beethoven s svojimi devetimi raziskal nove možnosti oblike, je ta oblika že pomenila najvišjo umetniško raven instrumentalne glasbe. Simfonični orkester RTV Slovenija dela treh dunajskih klasikov zaigra pod vodstvom Tilna Drakslerja.