V Tbilisiju se je včeraj končalo evropsko prvenstvu v judu.

Ob raziskovanju jezikovne krajine v slovenskih mestih hitro ugotovimo, da je vedno več napisov v izložbah ter nad trgovinami in lokali v tujih jezikih, največkrat v angleščini. O tem, ali gre za kršitev zakona, kdo bi moral to nadzorovati in zakaj bi se mi morali s tem ukvarjati, se pogovarjamo s predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša prof. dr. Kozmo Ahačičem.

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno.

Motokrosisti so včeraj v svetovnem prvenstvu opravili z veliko nagrado Trentina, košarkarji Olimpije so sinoči v dvorani Tivoli gostili Igokeo.

Vsak ponedeljek izbiramo ime tedna – nekoga, ki je prejšnji teden naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več.

V pisanem, brlečem in brzečem svetu žuželk, v bogatem in cvetočem gozdnem podrastju se znajde jajce. Okroglo, bleščeče in neznano. In kolo se zažene. Sloviti cirkus Cirque du Soleil je spet v Sloveniji, tokrat s tankočutno zgodbo o naravi, ki jo je navdihnil brazilski pragozd, med njo pa se na odru v osupljivih točkah zvrsti več deset vrhunskih akrobatov. Z Valovim mikrofonom smo se potikali v zakulisju spektakla in od blizu spoznavali življenje in delo akrobatov, ki vsak večer premikajo meje mogočega in z neverjetno lahkotnostjo kljubujejo gravitaciji.

V Köbenhavnu dve tretjini prebivalcev kolesarita vsak dan. Ne zaradi tako zelo lepega vremena, tudi letni časi jih ne zmotijo, h kolesarjenju jih spodbujata predvsem dobro urejena kolesarska infrastruktura in dejstvo, da je kolo najenostavnejši in najhitrejši način prevoza v mestu. Kamor koli se obrneš, vidiš na stotine koles, ki se vozijo po vrhunsko urejenem in označenem sistemu kolesarskih stez, na vsakih nekaj metrov je postavljeno stojalo za kolesa, table označujejo, koliko minut traja kolesarjenje do različnih točk v mestu. Kako torej ustvariti tak sistem? Je za spodbudo h kolesarjenju dovolj le urejena infrastruktura ali tudi premik v glavah? Zelena luč se je odpravila v dansko prestolnico preverit, kako se je treba lotiti urejanja mesta za kolesarje.

Za Ime tedna glasujejo kandidati, ki so najbolj zaznamovali prejšnji teden.

Izmed treh kandidatov za Ime tedna poslušalci izberejo tistega, za katerega menijo, da si je s svojim dejanjem ali dosežkom zaslužil njihov glas.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija traja približno 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na preteklo dogajanje. Vsebinsko je zelo raznovrstna, saj zajema politiko, gospodarstvo, afere, zdravstvo, šolstvo in kulturo, ob koncu pa še petminutni športni prispevek.

Vsak ponedeljek izberemo ime tedna – nekoga, ki je prejšnji teden naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več.

H koncu gre nogometno državno prvenstvo. V Navalu na šport vam ponudimo delček najnovejše epizode nogometnega podkasta Žoga je okrogla.

Pop na meji neke druge glasbene zvrsti, ki ji v Združenih državah pravijo yacht rock. Brezbrižnost in užitki, toda z vedenjem, da jih piše, izvaja in producira nesamooklicani glasbeni genij.

Nekdanji pevec skupine The Verve Richard Ashcroft je lani občinstvo ogreval kot poseben gost na velikih stadionskih koncertih skupine Oasis, razprodal številne večje dvorane po Veliki Britaniji, za letos pa načrtuje številne nastope. Live Vol. 1 je njegov prvi koncertni album in ga predstavlja na vrhuncu moči. Slišali boste klasike skupine The Verve, torej The Drugs Don’t Work, Lucky Man in druge ter uspešnice s solistične poti. Med njimi bodo A Song For The Lovers, Break The Night With Colour, C’mon People (We’re Making It Now) in They Don’t Own Me.

Pank nastane kot odziv na nevzdržno stanje. Gre za držo, način razmišljanja, ki obrodi sadove z novim načinom ustvarjalne samouprave. Fanzini, lastne založbe, lastni koncerti, pisanje lastnih pravil. V preteklih dveh epizodah smo se s pankericami in pankerji sprehodili od izmuzljivega rojstva panka skozi prizorišča, kjer je dobil glas in obliko, do različnih obdobij, v katerih se je vedno znova spreminjal. Pank ni nikoli obstajal samo kot glasba, ampak kot odziv na čas, prostor in razmere. Že od začetka je bil poln protislovij, različnih vplivov in nenehnih mutacij. Tokrat se podamo na domače odre, pa tudi v šole, muzeje, pred filmska platna.