Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Ker si mora Cofek umiti zobe, zamudi sončni vzhod. Razočaran se odloči, da bo od zdaj naprej jedel samo čisto hrano. Tako mu ne bo treba krtačiti čekanov. Toda katera hrana je sploh »čista«?

Mandarinka spremlja Ernesta in Celestinco na Boltežev otok. Boji se jezerske pošasti, a Celestinca jo pomiri, da je ta izmišljena. Ko prispejo na otok, pa zaslišijo čudne zvoke. Čakajo jih vznemirljive dogodivščine!

Kaj je bolj groznega od poštevanke, brokolija in domačih nalog skupaj? Pospravljanje, bi rekel Kakadudu. Pa vendarle je sobotni dan namenjen prav temu. In oddaji Ribič Pepe, seveda. Ker Kakadudu ne pospravi, mu pomaga Foksner – tako, da mu nekaj predmetov kar ukrade. Kdo bo zadevo uredil? Pepe, kdo pa drug! S kolesom bo po Idriji lovil lisjaka, a na srečo ne sam …

Stela ima štirinožnega prijatelja s košato grivo, ki glasno kopitlja. Armani je konj, ki ga zelo rada jaha in z njim preživlja prosti čas. Pred ježo ga nahrani, očistiti in opremi. Steli gre vse več kot odlično. Katero domačo ljubljenko pa bodo gostili Kriškraški v studiu? Preverimo.

Čas je, da Pia za en teden dobi svojo domačo žival – majhno, simpatično želvico Tončija. Vendar se pojavi težava. Pia je zgrožena, želvi se noče niti približati. Ne prenese je! Pravi celo, da ima alergijo na želve. Medtem gresta Zarja in Izabela obiskat menihe, Maj in Zara pa jahata ponije. Tudi Živa in Jakob gresta raziskovat, in sicer, kako iz starega papirja naredijo novega. In kaj je zdaj s to alergijo? Kdo bo ostal v stanovanju? Pia ali Tonči?

Teodozija ve, da morajo Horovo oko najti še pred sončnim mrkom. Če namreč Kače kaosa dobijo Ozirisovo žezlo, bo konec sveta. Do mrka so samo še trije dnevi. Čarobna glasba Teodoziji pokaže pot do Horovega očesa, ki so jo ukradle Kače kaosa. THEODOSIA/Francija, Nemčija/ 2021 Scenarij: Joe Williams (po knjižni predlogi Theodosia and the Serpents of Chaos avtorja R.L.Lafeversa) Režija: Matthias Hoene V glavnih vlogah: Eloise Little, Yasmina El-Abd, nana Agyeman-Bediako, Frankie Minchella

Tretja filmska zgodba o srečni in smešni družini Erjavec, ki se je tokrat znašla v vrtincu stresno komičnih dogodkov, ki bi jim zaradi nepričakovane dediščine skorajda vzeli hčerko Tinko. Čudovita kraška pokrajina slovite Lipice, s plemenitimi lipicanci vred, je prizorišče dinamičnega, pestrega in na trenutke še kako uspešnega mozaika najrazličnejših dogajanj, v katerih vrli Erjavčevi krmarijo, kakor vejo in znajo. Prav posebna, do zdaj pogrešana Pilonova slika, reši življenje mlademu Štefu, fantu, v katerega se Tinka zaljubi. Vseskozi rahlo napeta zgodba predstavi vso slikovitost sodelujočih, v posamezne prizore vpletenih likov. Družinska komedija, ki nikogar ne pusti ravnodušnega, pa ne-nasmejanega tudi ne. In hkrati povedno-poučna zgodba o ljudeh, z vsemi njihovimi človeškimi slabostmi zaljšana. Prava televizijska poslastica za vse, ki ste si ogledali že predvajana TV filma "Vlomilci delajo poleti" in "Zakleta bajta" scenarista in režiserja Romana Končarja.

Optimizem je vodilo njegovega življenja. Spominjati se lepih stvari, slabe pozabiti. Doživel je vojno, odrekanja po njej, a znotraj tega sledil svojim sanjam – priti na najvišje vrhove, ki so ga obdajali. Gore so mu privzgojile trdno voljo in odločnost, da si je zastavljal in osvajal tudi druge cilje v življenju. Pot Rada Kočevarja so najvišji vrhovi in stene naših gora. Najljubša pa sta mu še vedno Krim in Jalovec.

Oddajo bomo začeli s sušo. Bili smo v Istri, na Vipavskem, na Krasu in na postojnskem koncu. Poleg tega pa bomo v oddaji obiskali še 4 kmetije. Najprej Valičeva v Plačah na vipavskem, kjer se dejavnost prenaša na mlajši rod. Pa do Koronovih v Brjah, prav tako na vipavskem, kjer na sicer vinogradniški kmetiji mladi razvijajo zelenjadarsko dejavnost. Na pivškem smo obiskali eko kmetijo Penko v Parjah, kjer svoje sadje predelajo v domač sladoled. Na Štajbarjevi domačiji v Zabičah pri Ilirski Bistrici pa so nas popeljeli v stare čase, ko se je na kmetih delalo predvsem z rokami. Začenjamo pa, kot rečeno, s pravo katastrofo, ki jo povzročajo tokratne visoke temperature in suša.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

MORJEPISCI, dokumentarni film scenarista in režiserja Boštjana Vrhovca, nas skozi oči ljudi, ki morju posvečajo življenje, popelje na edinstveno potovanje po modrih prostranstvih. Režiser in scenarist Boštjan Vrhovec v filmu predstavi raznoliko skupino "morjepiscev" – jadralcev, raziskovalcev, podvodnih fotografov, pesnikov in pustolovcev. Oceani so neizmerno globoki in neskončni. Recimo, da so prav taki tudi ljudje, ki se ukvarjajo z morjem, manjšim delom oceanov. Gre za premislek o tem, kaj nam morje nudi in kakšen je naš odnos do njega. Morjepisci so svoja premišljevanja zapisali v knjigah, bodisi kot spomine, raziskovanja ali zgolj kot zabeležke. V filmu se prepletajo osebne izkušnje Milanke Lange Lipovec, ki je zaradi ljubezni zapustila kopensko življenje in odjadrala v neznano; Marina Medaka, ki je skupaj s tremi prijatelji v čolnu preveslal Atlantski ocean; Mirana Tepeša, ki obvladuje dve obliki vode – sneg in valove; Jasne Tuta in njenega bivanja na jadrnici pa Lane Zorič, ki je odraščala na jadrnici na poti v Avstralijo. Arne Hodalič razkriva skrivnosti pod gladino morja, Andraž Mihelin in Kristian Hajnšek sta se udeležila jadralskih regat čez Atlantski ocean, Tilen Genov, raziskovalec morskega življenja, pa opozarja na pomen ekološke zavesti. Film je prepleten z odlomki iz knjig Mateta Dolenca in Braneta Grubarja ter s poezijo ekstremnega jadralca Karla Hmeljaka. Skozi njihove zgodbe, opremljene z bogatim arhivskim in novim slikovnim materialom, se pred nami razkrivajo fascinantne osebnosti in neskončna pomembnost morskega elementa v njihovem življenju. Odkrijte, kaj morje pomeni tem izjemnim ljudem in zakaj jih tako neustavljivo privlači.

Ko zaradi nasilne smrti umre še tretja članica šolskega kolektiva, kriminalisti posumijo, da se je na šoli pojavil serijski morilec. Ko zaradi nasilne smrti umre še tretja članica šolskega kolektiva, kriminalisti posumijo, da se je na šoli pojavil serijski morilec. Inšpektor Vrenko je prepričan, da se storilec skriva v kolektivu, katerega člani pa si njegovo ekipo podajajo kot namiznoteniško žogico. Zdi se, da se preiskava vrti v začaranem krogu. Pa vendar, preskok v razmišljanju inšpektorja Vrenka pripelje do morilca, ki se je od vseh sodelavcev v kolektivu zdel še najmanj škodljiv.

Na 112. kolesarski dirki po Franciji bodo nastopili štirje Slovenci: Tadej Pogačar, Primož Roglič, Matej Mohorič in Luka Mezgec. Tadej Pogačar je prvi favorit dirke in bo lovil svojo četrto skupno zmago. Vse etape, od začetka v Lillu do spektakularnega konca v Parizu, si boste lahko ogledali v neposrednih prenosih na našem drugem programu.

Bit in Anže, "Nord brothers", kot ju kličejo domačini, si tokrat ogledujeta eno izmed sedmih čudes sveta, njuna mehiška dogodivščina pa se nadaljuje preko Meride in Tuluma. Mimogrede še obiščeta kraj, ki nosi enako ime kot priljubljena specialiteta, ki pa s krajem nima nič skupnega. V naravnem rezervatu se spoznata z dinozavri, na koncu poti pa si oddahneta na dolgih peščenih plažah Holbosha.

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Orisali bodo izkušnje s treh potovanj po Evropi z vlakom. Na enem od potovanj so samo v eno smer prestopili štirikrat, menjali so štiri vlake in vsi so bili do minute natančni. A vse vožnje niso tako zanesljive. Kako se torej odločimo, kdaj na potovanjih po Evropi vlak zamenja letalo ali avto? V oddaji tudi o tem, zakaj je v Sloveniji bližnjica za izklop asistenčnega sistema za prehitro vožnjo vse pomembnejši dejavnik pri nakupu avtomobila. Predstavili bodo najbolj “računalniškega” Mercedesa, ki so ga v celoti zasnovali v Stuttgartu, in novega električnega Volkswagna, ki naj bi spet upravičil ime “ljudski avto”.

Zgodovina naše zahodne meje in Primorske je boleča. Mnogokrat spregledana in prevečkrat poenostavljena. Požig Narodnega doma je bil le začetek krute poti. Narodni dom v Trstu je bil italijanskim nacionalistom in fašistom trn v peti, saj je bil močan simbol slovenske navzočnosti v mestnem središču. Zato so ga leta 1920 požgali in uničili. Lahko rečemo, da je bil to začetek fašizma v Evropi, ki nam je v nadaljevanju odvzel slovenska besedo in širše človekove pravice. Istega leta je za nas tako usodna Rapalska pogodba začrtala novo mejo, ki je od matice odtrgala četrtino narodovega telesa. Dokumentarni film osvetljuje stoletje v katerem so se boleče spreminjale usode ljudi na Primorskem. Gre za obdobje fašističnega pritiska pred drugo svetovno vojno, med in po njej. Film interpretira čas težkih, nasilnih, krvavih in upornih let, ki kljub padcu nekoč tako spornih meja, še danes ni pomirjen. Skozi usode posameznikov potujemo od Bazoviških žrtev leta 1930, do drugega tržaškega procesa leta 1941, fašistične in nacistične okupacije, taborišč, usmrtitev v Rižarni in do povojne vzpostavitve nove slovensko italijanske meje. Upor proti raznarodovanju je bil pogumen in za mnoge tudi poguben. Tone Kralj je sredi največjega pritiska fašistov drzno poslikal na desetine slovenskih cerkva s subverzivno antifašistično govorico, skladatelj Lojze Bratuž je zaradi pete slovenske besede umrl, številno civilno prebivalstvo je ostalo brez družin in domov. Fašizem je iz Evrope naredil svetovno klavnico. Požig Narodnega doma je bila začetna iskra v pogromu nad drugačnimi. Vprašanje, ki ga izpostavlja film je, zakaj je takrat toliko ljudi po vsej Evropi začelo verjeti, da fašizem pomeni boljši svet in zakaj je sosed sosedu sovrag. V času današnjih nestrpnosti, nacionalizmov in netolerantnosti moramo na to vprašanje vedno na novo opozarjati. Kajti brez spoštovanja drugega boljšega sveta ni.