Telegiornale regionale del Friuli Venezia Giulia. Regionalni dnevnik v italijanskem jeziku za FJK.

La macroregione alpina è popolata da più di 70 milioni di abitanti, distribuiti in 7 stati e 48 regioni. Nel 2015 l'Unione Europea ha accolto una strategia di sviluppo per questo territorio, poiché questa macroregione abbraccia i paesi europei più avanzati. L'idea di fondo è di collegare paesi diversi uniti dalle medesime sfide, che incontra difficoltà demografiche, dove un rapporto responsabile nei confronti dell’ambiente rappresenta un impegno importante specialmente nel contesto turistico e dove ci sono infinite occasioni per numerosi progetti di sviluppo. La Slovenia, in questo ambito, ha la possibilità di unirsi con i paesi confinanti in diversi progetti che vi illustreremo in questo viaggio che spazia nella zona di Bovec/Plezzo, nei pressi di Bohinj, nel parco austriaco della biosfera di Nockberge e a Bressanone nel Tirolo. V Alpski makroregiji živi več kot 70 milijonov ljudi in zajame 7 držav razdeljenih v 48 regijah. Leta 2015 je Evropska unija sprejela strategijo za razvoj tega prostora, z idejo povezovanja različnih držav z enakimi izzivi, ki se sooča z demografskimi težavami, kjer je velik izziv odgovoren odnos do okolja še posebej v kontekstu turizma in kjer je priložnost za številne razvojne projekte, saj ta makroregija zajame najbolj razvite evropske države. Slovenija ima v tem prostoru veliko možnosti za povezovanje s sosednimi državami v različnih projektih, ki smo zabeležili na poti na Bovškem, na Bohinjskem, v avstrijskem biosfernem območju Nockberge, ter v Alpski prestolnicio 2018 Brixen na Tirolskem.

15 ottobre 1821 fu presa la decisione di fondare un museo di storia patria nel quale raccogliere tutta l’incalcolabile ricchezza della nazione. Il paesino di Goče è considerato una perla architettonica e monumento del patrimonio culturale sloveno. Particolare è anche il museo vivo della cultura della vinificazione nella Valle del Vipacco. Al Museo del barocco a Šmarje pri Jelšah sono esposte 45 sculture lignee che fino a poco tempo addietro ornavano il locale Calvario, o meglio le cappelle della Via Crucis. I biocompositi rappresentano un settore molto importante della ricerca e per loro si pronostica un grande futuro. Le chiocciola legata con una catena d’oro è da secoli simbolo dell’antico borgo di Višnja Gora, nella Bassa Carniola. 15. oktobra 1821 je bila sprejeta odločitev za ustanovitev domovinskega muzeja, hrama, v katerem se bodo zbirala vsa neprecenljiva bogastva naroda. Goče veljajo za kamnit arhitekturni biser in spomenik slovenske kulturne dediščine. Zelo poseben pa je tudi živi muzej kulture vinarstva na Vipavskem. Zbirka Muzeja baroka predstavlja 45 originalnih lesenih skulptur, ki so nekoč krasile tamkajšnjo kapelo križevega pota. Biokompoziti predstavljajo pomembno področje raziskovanja, v prihodnosti pa naj bi doživeli velik razcvet. Sloviti polž, priklenjen na zlato verigo, je že stoletja simbol dolenjskega kraja - Višnje Gore.

Rubrica di approfondimento sui paesi mediterranei. Poglobljen pregled na mediteranske države.

»Mosaico Adriatico« è una serie di dieci trasmissioni sul patrimonio culturale e materiale delle terre di confine che si affacciano sull'Altro Adriatico. Storie di luoghi e di persone, raccontate attraverso i loro protagonisti, che ci permettono di cogliere in un viaggio ideale tra letteratura, storia, biologia, architettura, arte, cultura e civiltà della tavola, l'unicità di un mondo che negli ultimi millenni e' stato un crocevia di genti e culture, di cui si conservano importanti tracce anche nell'attualità. Come in un libro, i capitoli che lo compongono sono tematici (mare, terra, pietra, fuoco, genti, bosco, parole, monti, fiumi e cucina) e tra passato e presente cercano di definire un piccolo compendio dell'universo adriatico, composto di tante tessere che hanno bisogno di cura e conoscenza per ricostruire una visione di insieme da tutelare e tramandare alle generazioni future. »Mosaico Adriatico« pripoveduje o kulturni dediščini obmejnega ozemlja ob severnem Jadranu. Tamkajšnji pripadniki nas s svojimi zgodbami in anekdotami tega zgodovinsko bogatega območja popeljejo preko literature, zgodovine, biologije, arhitekture, umetnosti in kulture do edinstvenih spoznanj iz zadnjega tisočletja. Zametki te kulture se odražajo tudi v dandanašnjem življenju.

Salvator Žitko è uno dei nomi di spicco nell'ambito della storiografia locale e vanta una ricca bibliografia incentrata in particolare sulla storia e i personaggi delle nostre terre. Per lunghi anni direttore del Museo regionale di Capodistria, Žitko ha iniziato la sua carriera come insegnante del Ginnasio di Capodistria ed è stato anche docente presso l'Università del Litorale. Presidente della Società storica del Litorale e redattore responsabile della rivista scientifica Annales, Salvator Žitko continua a essere molto attivo nonostante la pensione. A Focus ci racconterà anche dei suoi altri interessi, tra cui il francese e la pittura. Pogovor v studiu z uglednimi domačimi in tujimi osebnostmi, ki bodo skozi pripovedovanje o svojih življenjskih izkušenj predstavili lastne poglede na sedanjost.

Serie di documentari autobiografici dedicati a personaggi, piu` o meno noti, della nostra comunita` nazionale e del territorio. Ciklus autobiografskih dokumentarnih oddaj, ki so posvečene znanim pa tudi manj znanim osebnostim italijanske narodne skupnosti in našega področja.

Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.

Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.

Dnevnik. Telegiornale.

Notiziario sportivo quotidiano. Dnevna športna oddaja.

Dokumentarna serija oddaj avtorice Sabrine Benussi.

Trasmissione tratta dal ricco archivio di TV Koper-Capodistria. Oddaja iz arhivskega gradiva TV Koper-Capodistria.

Telegiornale. Dnevnik.

Artevisione, oddaja o umetnosti in kulture. Gostja oddaje je slikarka Klavdija Marušič.

Trasmissione di videoclip musicali. Oddaja z glasbenimi videospoti.

Tedenska oddaja, ki izpostavlja in komentira dogajanja na spletu in v socialnih omrežjih. Oddajo pripravlja in vodi Rebeka Legović.

Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.

27. septembra bo na povabilo Fundacije Poti miru Alessandro Barbero kot prvi italijanski zgodovinar javno predaval o prvi svetovni vojni in soški fronti v osrčju le-te, v Kobaridu; vest o edinstvenem dogodku je bil tudi razlog, zakaj ga je Janko Petrovec povabil pred kamero. 66-letni italijanski zgodovinar Alessandro Barbero velja za televizijskega in spletnega zvezdnika. Javna predavanja, ki jih prireja po vsej Italiji, so praviloma razprodana. Skrivnost izredne priljubljenosti tega univerzitetnega profesorja iz Torina leži v njegovi strasti do upovedovanja zgodovine, ki temelji na osebnih zgodbah junakov preteklosti, ter izredno sočutni drži, ki jo goji do vseh strani v usodnih zgodovinskih zgodbah.

Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.