Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Celotno liturgično leto, ki ga kristjani začenjamo z adventom, je usmerjeno v srce našega odrešenja, v velikonočno skrivnost. Dogodek Kristusove smrti in njegovega vstajenja namreč radikalno poseže v življenje in smisel človeka, pa tudi celotnega stvarstva. Ko namreč Bog, ki je izvir Življenja, vstopi v smrt, spremeni sámo naravo smrti in iz nje naredi prehod. Smrt nima več zadnje besede, zadnjo besedo imata Vstajenje in Življenje v Kristusu. Zato je velika noč predvsem praznovanje te novosti. A če hočemo, da bo to praznovanje pristno in resnično, če hočemo, da se dotakne našega srca in konkretnosti našega življenja, se je nanj treba pripraviti. Zgodnja Cerkev je postni čas uporabila predvsem za pripravo katehumenov na krst in namen postnega časa je na neki način še vedno enak. Čeprav smo namreč krščeni, pozabljamo na svojo resnično identiteto odrešenih Božjih otrok, pozabljamo, da smo s krstom odmrli grehu, in miselnost starega človeka, kot pravi apostol Pavel, nas še vedno vleče na svojo stran. Postni čas zato začenjamo s posebnim obredom, pri katerem nas duhovnik zaznamuje s pepelom. Pepel je končni produkt očiščujočega ognja, zato ima tudi v bogoslužju pepel očiščujoči učinek. Zavemo se, da smo grešni, krhki in umrljivi, zato prosimo Božjega usmiljenja in očiščenja. Nato za štirideset dni stopimo na spokorno pot, pri čemer nam pomagajo tri sredstva: molitev, ki obnavlja naš odnos z Bogom, miloščina, ki zdravi naš odnos z bližnjimi, ter postenje v nečem konkretnem, kar v nas spet vzpostavi svobodnejši odnos do nas samih in vsega ustvarjenega. Pri tem pa je najpomembnejše notranje stanje duha, ki več tednov daje ritem našemu življenju, da bi se naša srca omehčala, se odprla in izkusila globoko lakoto in žejo po občestvu z Bogom in bližnjimi. Tako se naše življenje počasi znova usmeri k drugim, da bi v veliki noči mogli okusiti, kako iz našega pepela lahko v Kristusu vstanemo v novo življenje. Zato ima postni čas dvojni značaj: po eni strani je to čas askeze, premagovanja, odpovedi, duhovnega boja, po drugi strani pa je to tudi čas notranje radosti, saj je Gospod z nami in kot usmiljeni Samarijan vliva olje in vino na naše rane in jih obvezuje (prim. Lk 10, 34).

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Ni skrivnost, da jemo z očmi, in tudi ni skrivnost, da se za eno samcato fotografijo hrane na spletni strani restavracije ali na embalaži določenega živila skriva kar nekaj ur dela. V tokratni oddaji Pod pokrovko – pripravila jo je Nataša Rašl – bomo izvedeli, da je poznavanje tehnik igranja s svetlobo pomembnejše od vrhunske opreme fotografa. Končni rezultat pa je odvisen tudi od iznajdljivosti, recimo od uporabe preprostih rekvizitov, kot je zobotrebec.

Ne bomo dovolili, da bi Francozom ukradli volitve, je sporočila vodja francoske skrajne desnice Marine le Pen dan potem, ko ji je sodišče zaradi zlorabe evropskih sredstev, kot zdaj kaže, preprečilo kandidaturo na volitvah leta 2027. Le Pen pravi, da je sistem nanjo odvrgel atomsko bombo, ker ankete kažejo, da bi zmagala. Je res sodstvo poseglo v volitve, kakšne bodo posledice sodbe za francosko ter širšo evropsko družbo in kako to občutijo v Franciji? V tokratni epizodi Ob osmih z v Franciji živečo slovensko pisateljico Brino Švigelj Merat.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.

Srčno popuščanje je neozdravljiva bolezen, ki doleti vsakega desetega človeka po 65. letu, pojavi pa se lahko tudi pri precej mlajših. Poznate dejavnike tveganja, je mogoče srčno popuščanje kako preprečiti? Kako ga prepoznati in kako poteka zdravljenje? Gost sredinega Svetovalnega servisa po deveti bo kardiolog dr. Andraž Cerar z oddelka za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije v ljubljanskem UKC-ju. Vprašanja zanj sprejemamo na elektronskem naslovu prvi@rtvslo.si, spletni strani Prvega ali na telefonski številki 01 475 22 22 med oddajo.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

V Sloveniji že več kot 50 let deluje sistem tematskih pohodnih poti, ki imajo informacijski, izobraževalni, rekreacijski in sprostitveni namen. Teh poti je že več kot 700. Lahko bi jih razdelili na kulturne, zgodovinske, etnološke in romarske pohodne poti, naravoslovne, planinske, gozdne učne poti, arheološke poti in poti po zavarovanih območjih. Obenem letos praznujemo tudi 50-letnico Evropske pešpoti E6. Vsa bogata tradicija pohodništva odpira vrsto izzivov za prihodnost, recimo kako ohraniti odprte meje držav za pohodnike, kako poskrbeti za vzdrževanje sistema poti in še marsikaj. Gost sredinega Intervjuja na Prvem bo Jože Prah, gozdar na Zavodu za gozdove Slovenije, predsednik Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji, predsednik Komisije za gozdne učne in tematske poti, podpredsednik Turistične zveze Slovenije ter planinski in turistični vodnik.

Hram slovenske premične kulturne dediščine je Semeniška knjižnica v Ljubljani. Gre za prvo javno znanstveno knjižnico na Slovenskem. Najstarejša tiskana knjiga v njej je iz leta 1483, poleg tega hranijo še številne redke primerke. Pogled v njeno notranjost je neprecenljiv. Lesene knjižne omare, polne najrazličnejših starih knjig, in bogata baročna stropna poslikava potrjujejo, da gre za kulturni spomenik. Javnosti manj znan baročni biser v središču Ljubljane bo obiskal tudi Prvi.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodnozabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Pravljica o cesarju, ki je na neobičajen način spoznal lastnost oblačil, ki so za neumne kot noč nevidna. Pripovedujejo: Timotej Vorih, Sabina Kogovšek, Ivo Ban, Polona Juh, Aleš Valič, Uroš Smolej, Vesna Jevnikar, Zvone Hribar, Dare Valič, Vojko Zidar, Marko Mandić, Ljerka Belak. Napisal: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Režirala: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

V oddaji bomo gostili dijakinje Gimnazije Celje - Center, ki so se odlilčno odrezale na državnem tekmovanju iz sociologije. Za kakšno tekmovanje gre in kaj novega so se naučile o nasilju nad ženskami in vrstniškem nasilju, izvemo v asredo zvečer na Prvem.

Oddaja Sami naši je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora nekdanje Jugoslavije in vsem, ki želijo izvedeti več o delovanju teh skupnosti in njihovih posebnostih. Mozaično oddajo sestavljajo novinarski prispevki, reportaže, informacije, intervjuji in glasba. Vsako sredo ob 21.15 na Prvem.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Ena najbolj priljubljenih knjig za starejšo mladino pri nas je še vedno pesniška zbirka Nika Grafenauerja Skrivnosti. Njeni prvi bralci so danes že rahlo osiveli, a še vedno radi segajo po njej. Ob svetovnem dnevu mladinske književnosti smo izbrali nekaj pesmi o temeljnih pojmih življenja, kot so sreča, ljubezen, svoboda ali duša. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Posneto marca 2025.

V Godbah z zgodbo prepeva ena izmed naših priljubljenih pevk Nuša Derenda, ki nas s svojim enkratnim vokalom razveseljuje že več kot 25 let. Kar šestkrat je nastopila na Emi in nas leta 2001 zastopala na tekmovanju za pesem Evrovizije, kjer je osvojila odlično 7. mesto, ki je še vedno naša najvišja uvrstitev na tem tekmovanju. Nuša je dvakrat zmagala tudi na Slovenski popevki, med kupom nagrad pa ima tudi prvo nagrado festivala Melodije morja in sonca. Nuša Derenda še vedno veliko nastopa in vsake toliko posname kakšno novo skladbo. Nekaj njenih največjih uspešnic poslušamo v Godbah z zgodbo.