Na podlagi zabavnih dogodkov, kot je zmaga ABBE na Pesmi Evrovizije ali izid znamenitega Cocktaila Marka Breclja, nepozabna je ostala tudi tekma med Jugoslavijo in Zairom, se v okvire vsakdanje, gospodarske in politične scene vpenjajo zgodbe ljudi, ki odražajo razmere sredi sedemdesetih let. Spremljajo prevrate v svetu in slovensko odpiranje proti liberalizaciji, še vedno pa smo del politike neuvrščenih. Gost oddaje Razkošje v glavi je režiser in tvorec spontanega gledališča, v katero lahko štejemo tudi omenjeno predstavo: Tomi Janežič, čigar kultne predstave ponekod ostajajo na repertoarjih več sezon, razprodane pa so že mesece pred premiero. Je gledališki ustvarjalec, umetnik, ki v središče postavlja človeka in smisel gledališkega uprizarjanja. Ko z avtorskimi zasedbami vstopa v gledališke procese, to počne na svojstven način, poleg brezmejne fikcije, v predstave velikokrat vključuje osebne refleksije, spomine in doživetja.

Sto milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na omrežju X: @mozganinadlani.

Predvsem zelo komunikativna je, kot boste slišali, ženska, ki jo bomo spoznali tokrat v oddaji Drugi pogled. To bo Elzana Odjoska iz Severne Makedonije, ki v Sloveniji živi od leta 2010. Kako je zaradi svoje trdne volje premagala nekatere ovire, najprej jezikovne, potem iskanje službe ter ne nazadnje obsodbe, ker kot muslimanka nosi naglavno ruto – o vsem tem se je pogovarjala z Natašo Rašl.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Meni se ne ljubi in imam pravico, da se mi ne ljubi. Takole si rečem večkrat, ponovim pa za našim gimnazijskim učiteljem glasbe, umetnikom komponistom. Prišel je od nekod in kmalu tudi odšel. Nekega dne se mu ni več ljubilo razlagati molovih in durovih lestvic. Usedel se je, izrekel znamenite besede, razgrnil časopis in vso uro bral. V razredu popolna tišina, nerazumljiva za naš čas. To, kar omenjam, se je zgodilo pred več kot 60 leti. A zakaj čedalje pogosteje mislim nanj? Rada bi iz njegove nenavadne izjave izluščila njegov pravi obraz. Precej pozneje se je razvedelo, da je okusil Goli otok. Od časa do časa je kje pisalo, da je komponiral novo, menda zahtevno glasbeno delo. Potem nekoč kratka osmrtnica. Kaj vse pa vmes, to mi ne da miru. Seveda, saj obstajajo leksikoni in danes imamo najmanj Googla. Nič od tega mi ne razkrije sporočila tistega dopoldneva, ko se je pouk začel ob osmih in končal ob dvanajstih in je bil glasbeni pouk na urniku bolj proti koncu šolskega dne; klavir samo v nekdanji kapeli, spremenjeni v večnamenski prostor, naš komponist pa niti enkrat samkrat ni intoniral kakega dura ali mola. Kolikor se spominjam. Zdaj pa večkrat ponovim za njim: meni se ne ljubi in imam pravico, da se mi ne ljubi. Pač – ob tej pravici se mi redno zatakne. Zakaj neki? Čemu mozgati o človekovi oziroma moji osebni pravici? O človekovih pravicah, zavarovanih pri Združenih narodih, kršene so pa po vsem planetu in pri nas tudi! Kakšna pravica je to, če je ni! Razpoloženje mi z molove lestvice usmeri v durovo Finžgarjeva izkušnja iz zapisov Študent naj bo. Kako naj bi bila nemška voda srednjega spola, če pa vsak ve, da je ženskega: tista voda, gospod profesor! Kljub nesporni resnici je učenček dobil nezadostno, pa si tudi za vekomaj zapomnil, da pravice ni! In si rečem: naj imam pravico, da se mi ne ljubi. V resnici pa mislim na našega glasbenika in na njegovo usodo. Pa na to, kaj sploh ostane učencu od njegovega učitelja. Meni je ostal on kot velika uganka. Toda mar si drug drugemu nismo prav to? Pa velikokrat tudi sebi.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Glasba prostorov nekdanje skupne države, novi val, punk in novi primitivizem osemdesetih, šlagerji in ljubljenci celinskih in obmorskih festivalov. Rok, ki je nastajal za železno zaveso, alternativa in družbenokritična sporočila, ki so erodirala nedotakljivo oblast. Od zaprašenih, prasketajočih posnetkov do sodobne postjugoslovanske produkcije. Odjuga!

Prometne informacije

Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Petra Guček Tomšič je posvojiteljica in specialna pedagoginja, predvsem pa mama danes že 11-letne deklice iz Gane. Napisala je tudi knjigo Po svoje – Vse, kar ste želeli izvedeti o posvojitvi in rejništvu, na enem mestu. V njej je zapisala, da ve, kako naporna in dolgotrajna je lahko pot do starševstva, pa tudi to, kako navdušujoče in ljubeče je postati mama. Zaveda se tudi velike odgovornosti, ki sta jo z možem prevzela ob odločitvi za posvojitev. Kakšna je bila pot do posvojitve in starševstva ter kakšen izziv jima je pomenila? Kako je njuna hčerka sprejela njiju in novo okolje ter zakaj se je odločila napisati knjigo Po svoje? O tem bo pripovedovala Petra Guček Tomšič, gostja tokratne oddaje Med štirimi stenami. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodnozabavnima vižama.

Afera Litijska, ki je odnesla takratno pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, se nadaljuje s kazenskim pregonom nekaterih vpletenih. Nacionalni preiskovalni urad je namreč podal kazensko ovadbo zoper tri fizične osebe in eno pravno zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Ena fizična oseba pa je ovadena zaradi ponarejanja listin pri nakupu sodne stavbe. Druge teme: - Socialni partnerji pred podpisom dogovora, prelomnim za pokojninsko reformo - Vodja francoske skrajne desnice Le Pen spoznana za krivo zlorabe evropskih sredstev - Del Logatca kljub vnovičnem vzorčenju brez pitne vode. Tako bo ostalo vsaj do jutri.

Drugi poudarki iz oddaje: - Evropa uvaja obvezno ločeno zbiranje odpadnega tekstila, a občine so pri nas še brez sistemskih rešitev - V Ljubljanskem potniškem prometu opozarjajo, da 15 odstotkov potnikov ne validira vozovnic. Kakšne so posledice za potnike -Tudi v Kopru bodo dobili urbane vrtičke

Donald Trump je svojim volivcem obljubil izgon priseljencev. In obljubo drži. Če ne prej, se je javnost zavedela, kaj pomeni superzapor po srednjeameriško, ko so iz Združenih držav v Salvador prepeljali več kot 200 Venezuelcev. Vsaj nekateri Američani pa so z grenkobo ugotovili, da jim je bržkone izdihnila pravna država.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Slovenija je kolesarska Meka. Da o naši deželi tako menijo številni tujci, so zaslužni Tadej Pogačar, Primož Roglič in drugi slovenski poklicni kolesarji. Pa je res tako? Zaradi omenjenih kolesarskih zvezdnikov je v Sloveniji vse bolj priljubljeno tudi ljubiteljsko kolesarjenje. Po državi v zadnjem obdobju, predvsem z evropskimi sredstvi, pospešeno gradijo nove kolesarske steze. Marsikje pa ne gre brez zapletov. O tem, kdaj in zakaj je država resno začela graditi kolesarsko omrežje, koliko kolesarskih stez je in jih še namerava zgraditi v bližnji prihodnosti, kje bo dobila denar, ko bo presahnila evropska vreča, kakšna je naša kolesarska infrastruktura v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, kaj ta prinaša ali odnaša ter kaj bi veljalo še storiti na tem področju, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jernej Pavlin, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Ministrstvo za infrastrukturo; Bojana Stopinšek, direktorica Regionalne razvojne agencije Savinjska; Luka Mladenovič, Urbanistični inštitut.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Domišljavi plastični obešalnik je vseskozi žalil lesene obešalnike … Pripovedujeta: Judita Zidar in Boris Ostan. Napisal: Zdenek Sverak. Avtor prevoda: Zdenka Škerlj Jerman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.

Razprave, ali bi se morale krovne politične organizacije koroških Slovencev povezati v eno organizacijo, potekajo že več desetletij, toda mnenja ostajajo različna. Usklajeni pa so cilji in ključne teme, na katere opozarjajo. Kaj pa mladi? Doberdobska rock skupina Blek Panters, znana po koncertnih spektaklih, praznuje 30 letnico. O pripravah na tri koncerte v Kulturnem domu v Gorici pripoveduje soustanovitelj skupine Peter Gergolet. Z etnologinjo Jasno Simoneta in Silvo Perčič, ki že več desetletij raziskuje narodne noše, se pogovarjamo o bogastvu narodnih noš na Tržaškem in projektu Ženska duša v barvi in vezenini. Pridružimo pa se tudi gimnazijcem iz Monoštra, ki so obiskali vrstnike na Ljutomerski gimnaziji in tako krepili tudi svoje znanje slovenščine.

Inštitut za preučevanje enakosti spolov v sklopu skoraj polmilijonskega projekta Fortuna pripravlja analizo stanja dostopanja Romov do zdravstvenih storitev. Preverili smo, do kakšnih izsledkov so prišli in ali so v projekt vključeni tudi Romi ter s kakšnimi izzivi se srečujejo Romi v Mariboru ter kako uspešni so pri njihovem reševanju. Urad vlade za narodnosti je na portalu e-Demokracija objavil predlog novele zakona o romski skupnosti. Ta med drugim vključuje ustanovitev novega instituta občinskega koordinatorja ter sestavo sveta romske skupnosti Republike Slovenije. V rubriki romskega jezika pa tokrat o izzivih otrok pri razumevanju romskega in slovenska jezika na območju Grosupljega.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Kot pove že ime, v Etnofoniji poslušamo etnoglasbo. Glasbeni urednik Peter Barbarič se osredotoča predvsem na evropski etno. Z novostmi s tega področja seznanja poslušalce vsak ponedeljek ob 22.40 na Prvem.

Na današnji dan pred 150 leti se je na Bledu rodila slovenska pesnica Franica Vovk, ki jo literarna zgodovina pozna z imenom Vida Jeraj. Njen oče France Vovk, po rodu iz Vrbe na Gorenjskem, je bil Prešernov nečak. Šolala se je na Dunaju in v Ljubljani ter poučevala v Zasipu pri Bledu. Bila je sodobnica Murna, Ketteja in Cankarja ter se z njimi družila. Po poroki je živela na Dunaju in pisala otroško in ljubezensko poezijo ter ubesedovala navdihe iz narave. Izbor enajstih pesmi iz njenega opusa bo prebrala dramska igralka Stannia Boninsegna. Interpretka: Stannia Boninsegna, režiserka: Barbara Hieng Samobor, urednik oddaje: Andrej Arko, leto nastanka: 1998.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.