Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja so številni skladatelji iz Evrope našli zatočišče v Združenih državah Amerike. Med njimi so bili Igor Stravinski, Arnold Schönberg, Erich Korngold, Ernst Křenek in številni drugi. Ameriškemu glasbenemu občinstvu so predstavili bogato glasbeno evropsko dediščino, številni priseljeni skladatelji pa so ustvarjali tudi filmsko glasbo. Predvajamo: Antonín Dvořák – prvi stavek Simfonije št. 9 Ernest Bloch – Concerto grosso za godalni orkester z obligatnim klavirjem Arnold Schönberg – Godalni kvartet La Salle Bohuslav Martinů – Sonata za flavto

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja so številni skladatelji iz Evrope našli zatočišče v Združenih državah Amerike. Med njimi so bili Igor Stravinski, Arnold Schönberg, Erich Korngold, Ernst Křenek in številni drugi. Ameriškemu glasbenemu občinstvu so predstavili bogato glasbeno evropsko dediščino, številni priseljeni skladatelji pa so ustvarjali tudi filmsko glasbo. Predvajamo: Miklós Rózsa – Koncert za violino, op. 24

Ruska pesnica Marina Cvetajeva je živela med letoma 1892 in 1941. Izšla je iz ruskega simbolizma in se razvila v pesnico s širokim tematskim izborom in poudarjenim lirskim subjektom, v njeni poeziji so pogosti liki močnih žensk. Njeno pesem z naslovom Povem ti je prevedel Tone Pavček, leta 2003 jo je interpretirala dramska igralka Barbara Žafran.

V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja so številni skladatelj iz Evrope našli zatočišče v Združenih državah Amerike. Med njimi so bili Igor Stravinski, Arnold Schönberg, Erich Korngold, Ernst Křenek in številni drugi. Ameriškemu glasbenemu občinstvu so predstavili bogato glasbeno evropsko dediščino, številni priseljeni skladatelji pa so ustvarjali tudi filmsko glasbo. Predvajamo: Paul Hindemith - drugi stavek Simfonije Harmonija sveta Erich Korngold - Simfonična serenada, op. 39 Franz Waxman - glasba iz filma Mesto pod soncem Ingolf Dahl - Concerto a tre za klarinet, violino in violončelo

Dva izjemna jazzovska glasbenika, bobnar in trobentač, bosta gosta v živo. Pogovor bo tekel o prihajajočih koncertih in novih projektih. Z njima se bo pogovarjal Hugo Šekoranja.

Sergej Kusevicki je pri osemnajstih letih postal virtuoz na kontrabasu. Komaj dvajsetleten si je zagotovil službo v gledališču Bolšoj, pozneje pa je nasledil svojega profesorja Josepha Rambouska na šoli moskovske filharmonične družbe. Leta 1905 se je poročil s hčerjo bogatega trgovca čajev Natalijo Konstantinovo. Ta zveza je zelo spremenila njegovo življenje. Zaradi finančne preskrbljenosti in pa žene, ki ga je v vsem podpirala ter mu stala ob strani, so njegove sanje počasi postajale resničnost.

Tržaški pesnik, pisatelj, dramatik in kritik Marij Čuk je od 10. decembra lani predsednik Društva slovenskih pisateljev. Izvoljen je bil na izrednem volilnem občnem zboru in prejel zelo veliko podporo. Marij Čuk je bil pred tem že leto dni član upravnega odbora Društva, vodstveni položaji pa mu niso neznani, saj je, med drugim, deset let deloval tudi kot direktor slovenskega informativnega programa italijanske Rai. Njegov mandat na čelu Društva slovenskih pisateljev se bo iztekel 12. decembra 2026. Tokrat s Čukom razmišljamo predvsem o kondiciji društva, o njegovi viziji delovanja te ustanove in tudi o nekaterih pomembnejših projektih, ki so pred njo – najvidnejši je seveda festival Vilenica, ki bo letos potekal štiridesetič.

Kratka glasbena medigra.

Predstavili bomo izbrane skladbe za godalni kvartet Louisa Spohra, Huga Solfa in Georga Friedricha Händla v priredbi Arnolda Schönberga. V Arsovih spominčicah bomo predstavili Ljubljanski godalni kvartet, ki je začel delovati leta 1984. V kvartetu so igrali in še igrajo nekdanji dolgoletni člani in solisti Simfoničnega orkestra RTV Slovenija: violinista Monika Skalar in Karel Žužek, violist Franc Avsenek in violončelist Stane Demšar. Ljubljanski godalni kvartet je najintenzivneje deloval med letoma 1985 in 2004, za izvajalske dosežke pa je prejel Betettovo nagrado. Godalce bomo poslušali najprej v izvajanju 2. in 3. stavka Koncerta za godalni kvartet in orkester Louisa Spohra, Intermezza za godalni kvartet Huga Wolfa ter 1. in 2. stavka iz Wolfovega Godalnega kvarteta v d-molu in 4. stavka Koncerta za godalni kvartet in orkester v B-duru Arnolda Schönberga, ki ga je skladatelj priredil iz Händlovega Concerta grossa. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 3. aprila, ob 5.05.

V soboto, 12. aprila, bo v romarskem svetišču na Sladki Gori četrto vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov – »Z ramo ob rami«, Romarji upanja. Naslov srečanja izraža glavne poudarke cerkvene sinode: občestvo, sodelovanje in poslanstvo. Po Sloveniji je zdaj več kot dvajset moških duhovnih skupin, tako imenovani možje svetega Jožefa, ki se širijo. Cilj vseslovenskega srečanja je tudi spodbuda, da se ustanovi še kakšna nova skupina. Prijave za srečanje 12. aprila so še odprte, nas pa je predvsem zanimalo, kaj je moška duhovnost, po kateri metodi delujejo skupine, na čem je poudarek in zakaj je pomembno poslušati drug drugega. V župnijo Sladka Gora v Šmarju pri Jelšah, ki je del Škofije Celje, se je odpravila Jasmina Bauman, ki vabi k poslušanju tokratne oddaje.

Glasbena medigra.

Vsaj del zahodnega sveta je bil po koncu hladne vojne in padcu socializma prepričan, da je nastopil konec zgodovine, zahodni politični in ekonomski ustroj pa bo slej ko prej prevladal povsod po svetu. V tem kontekstu je verjetno jasno, da to ni bil ravno čas, ki bi Zahod silil v premislek marsikdaj arogantnega obnašanja do drugih sil in spregledovanja njihovih pogledov ter miselnega in kulturnega sveta, iz katerega izhajajo in ki v veliki meri določa njihove odločitve. Danes pa je že jasno, da je Zahod le eden od centrov geopolitične moči in da bodo pogovori s predstavniki kultur, ki so lahko zelo drugačne od zahodne, ključni ne le za dobre gospodarske odnose, ampak tudi za razreševanje političnih in celo vojaških konfliktov. Čeprav je bilo poznavanje drugega od nekdaj pomemben del stikov med ljudmi iz različnih okolij, smo se torej znašli v multipolarnem svetu, v katerem bodo gospodarstveniki, diplomati in politiki prisiljeni še precej bolje spoznati kulture svojih sogovornikov, kakršni so denimo Rusija, Kitajska, Indija in Brazilija, v kontekstu vedno manj samoumevnih zavezništev znotraj samega Zahoda pa seveda nikakor ni nepomembna tudi pozornost na naše notranje medsebojne razlike, ki včasih nikakor niso tako majhne. Korak v tej meri predstavlja tudi delo Medkulturna pogajanja: izzivi, dileme in rešitve, ki je nedavno izšlo pri založbi Fakultete za Družbene vede. Ob monografij se bomo o tem, kako pravzaprav pristopiti k medkulturnim pogajanjem ter kako na različnih koncih sveta razmišljajo o sklepanju dogovorov, pa tudi o odnosih in svetu nasploh, pogovarjali z avtorjema knjige, zaslužnim profesorjem, strokovnjakom za mednarodne ekonomske odnose dr. Marjanom Svetličičem ter dr. Boštjanom Udovičem s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

31. marca je minilo 165 let od rojstva Vide Jeraj, ene osrednjih pesnic slovenske moderne. V svojih delih na prelomu 19. in 20. stoletja je tematizirala naravo, ljubezen, smrt, materinstvo, osamljenost in tujost in z njo so med drugimi sodelovali Oton Župančič, Ivan Prijatelj, Marica Nadišek Bartol, Ivan Cankar in Josip Murn. S svojo poezijo pa je navdahnila tudi nekatere slovenske skladatelje, med drugim Emila Adamiča, Antona Lajovca, Mirka Poliča in seveda svojega moža – Karla Jeraja.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

V oddaji iz cikla Čas, prostor in glasba s podnaslovom Skrivnost nenehnega obnavljanja – Concerto grosso smo predvajali koncertantno glasbo skladateljev Alessandra Stradelle, Giuseppa Torellija, Arcangela Corellija, Antonia Vivaldija in Johanna Sebastiana Bacha. Igrali so Leipziški Bachov kolegij, Capella Savaria, Trio Sonnerie, I Musici in Akademija za staro glasbo.

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja, leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja In ljubezen tudi v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.

V Ateljeju gostimo Milka Lazarja in Luko Juharta, ki bosta 7. aprila na koncertu ob odprtju 39. Slovenskih glasbenih dnevov premierno izvedla Lazarjevo delo Ballet Imaginaire za akordeon, lazaronator in orkester. Slišali bomo, od kod zamisel za nastanek skladbe, kako je potekal skladateljski ustvarjalni proces, kakšno paleto zvočnih možnosti ponuja novo glasbilo lazaronator ter kako tesno med seboj sodelujeta oba gosta. Drugi del oddaje bomo posvetili novi izdaji albuma Milka Lazarja, na katerem bo predstavljen njegov balet Moški z nožem, sicer napisan leta 2018. Skladbo bo mogoče slišati v drugem delu otvoritvenega koncerta 39. Slovenskih glasbenih dnevov, prav tako bo takrat na voljo nova plošča. V Ateljeju bomo slišali tudi odlomke iz predstavitvenega koncerta novega albuma Luke Juharta z naslovom RanDom ter izvedeli več o njegovi vsebini in idejni zasnovi. Omenjeni koncert je še eden od projektov, pri katerem sta naša gosta sodelovala.

Obrobne poti sodobne kompozicije…zvočni eksperiment…improvizirana glasba in glasni novi jazz

Ena najbolj priljubljenih knjig za starejšo mladino pri nas je še vedno pesniška zbirka Nika Grafenauerja Skrivnosti. Njeni prvi bralci so danes že rahlo osiveli, a še vedno radi segajo po njej. Ob svetovnem dnevu mladinske književnosti smo izbrali nekaj pesmi o temeljnih pojmih življenja, kot so sreča, ljubezen, svoboda ali duša. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Posneto marca 2025.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.