Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Schubertov samospev Ti si mir, D. 776, na besedilo Friedricha Rückerta, Suita št. 2 v h-molu za flavto, godala in čembalo, BWV 1067 Johanna Sebastiana Bacha, Dvojni koncert v Es-duru za trobento, oboo, godala in basso continuo Johanna Wilhelma Hertla in Papillons (Metulji) – plesna suita za klavir, op. 2 Roberta Schumanna.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Predvajamo Meditacijo iz opere Thais Julesa Masseneta v priredbi za violino in klavir Martina Pierra Marsicka, uverturo Mirno morje, srečna plovba, op. 27 Felixa Mendelssohna in mladinsko suito za dva klavirja z naslovom Pepelka Bojana Glavine.

Mehiški pesnik in esejist Octavio Paz, Nobelov nagrajenec za literaturo leta 1991, se je rodil na današnji dan leta 1914, umrl pa leta 1998. Njegova poezija je zaznamovana z nadrealizmom, je pa ves čas iskal svoj lasten pesniški izraz. V svojem pisanju je med drugim obravnaval vprašanja človekove odtujenosti, osamljenosti in smrti. Pazovo pesem Most je prevedel Ciril Bergles, leta 2006 jo je interpretiral dramski igralec Branko Jordan.

Predvajamo uverturo k operi Viljem Tell Gioacchina Rossinija, Dvanajst variacij za klavir v B-duru, K. 500 Wolfganga Amadeusa Mozarta, koncertno uverturo Na jugu – Alassio, op. 50 Edwarda Elgarja, Introdukcijo in variacije na barkarolo iz Donizettijeve opere Ljubezenski napoj, op. 66 Sigismonda Thalberga, Simfonijo za orkester Ernsta Ludwiga Urayja in Patetični koncert za dva klavirja Franza Liszta.

Sergeja Kusevickega kontrabasisti cenijo kot skladatelja temeljne literature za svoje glasbilo in hkrati kot virtuoza, ki je precej spremenil mišljenje o tem velikem in "okornem" inštrumentu. Številni ruski in evropski skladatelji 20. stoletja, ki so bili deležni njegovega zavezništva in mecenstva, so se ob pomoči Kusevickega uveljavili ter pridobili ugled. V svetu glasbe pa ostaja Sergej Kusevicki najbolj znan kot dirigent. Predvsem kot dirigent Bostonskega simfoničnega orkestra, ki ga je vodil malo manj kot trideset sezon.

Jadranka Juras je odlična pevka kakovostne popglasbe, operna solistka in izvrstna interpretka jazzovskih standardov. Na nastopu v Siti teatru v petek, 4. aprila, se bo predstavila ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija z novim repertoarjem, ki ga bo odpela v slovenščini. Rdeča nit večera bo avtorska glasba pianista Milana Stanisavljevića.

Od četrtka, 27. marca, je v Muzeju za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije v Ljubljani redno odprta razstava z naslovom Zdravje je naše največje bogastvo. Gre za letošnjo osrednjo, sicer začasno razstavo z izborom zgodb slovenske zdravstvene in medicinske dediščine od začetka 20. stoletja, ki si jih boste lahko v stavbi Cekinov grad, kot tudi poznamo stavbo muzeja poleg dvorane Tivoli, ogledali do pomladi prihodnje leto. Zgodbo o pobudi za pripravo razstave leta 2021 je v pogovoru povedala osrednja koordinatorica razstave iz muzeja, kustosinja Nataša Strlič, v naš studio pa je prišla vodilna poznavalka zgodovine medicine in zdravstva pri nas, prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, sicer vodja Inštituta za zgodovino medicine na ljubljanski Medicinski fakulteti.

Oksana Pečeny je letošnja prejemnica Glazerjeve listine mesta Maribor za umetniške dosežke v zadnjih dveh letih, ki jo je prejela na slavnostni podelitvi 21. marca v Lutkovnem gledališču Maribor. Violinistka bo tokrat predstavila komorne skladbe Pabla de Sarasateja, Janija Goloba, Mauricea Ravela, Fritza Kreislerja in Manuela de Falle. V oddaji Ženske v svetu glasbe tokrat predstavljamo violinistko Oksano Pečeny kot komorno glasbenico. Glasbeno se je izobraževala na Specialni šoli za nadarjene otroke v Kijevu, šolanje pa je nadaljevala na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru v razredu svojega očeta Tarasa Pečenyja. Violino je študirala na Univerzi za glasbo v Gradcu v Avstriji pri profesorju Borisu Kušnirju, nato je študij nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je leta 2007 z odliko diplomirala pri prof. Primožu Novšaku in prejela diplomo summa cum laude. Od leta 2013 je koncertna mojstrica Simfoničnega orkestra SNG Maribor. Ob orkestrskem igranju redno nastopa kot solistka in igra v komornih zasedbah, med katerimi omenimo kvintet Astorpia, komorni orkester Solisti Piranesi, godalni damski orkester Musidora in Komorni orkester slovenskih solistov, komorno skupino Oksana in La Banda ter različne due. Najprej poslušajte njeno izvajanje Ciganskih napevov Pabla de Sarasateja, nato bo violinistka v različnih duih izvedla Scherzo Janija Goloba za violino in klavir, Skladbo v obliki habanere Mauricea Ravela v priredbi za violino in harfo ter Ljubezensko bol in Španski ples št. 1 Manuela de Falle v priredbi za violino in kitaro. Poslušajte tudi pogovor z Oksano Pečeny o izvajanju komorne glasbe.

Z Danom Hicksom, profesorjem sodobne arheologije na Univerzi v Oxfordu in kustosom za svetovno arheologijo v oxfordskem muzeju Pitt Rivers, se pogovarjamo o njegovi knjigi Brutalni muzeji: beninski broni, kolonialno nasilje in kulturna restitucija, ki je v prevodu Ive Jevtić izšla leta 2024 pri Založbi Univerze v Ljubljani in KUD AAC Zrakogled. Zakaj se morajo muzeji zavedati svoje kolonialne zgodovine in zakaj prav z vračanjem nekdaj oplenjenih predmetov lahko začnejo odpravo njenih posledic? Z avtorjem smo se pogovarjali konec januarja ob njegovem gostovanju na dveh dogodkih cikla predavanj Leta dediščine Filozofske fakultete v Ljubljani.

Policijski orkester je na dan žena nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Bil je večer nežnosti, rahločutnosti in poustvarjalnih presežkov – nečesa, s čimer nas že nekaj let razvajata oba poklicna pihalna orkestra. Zaigrali so tudi eno izmed sodobnih izvirnih standardnih simfoničnih del za godbeniške zasedbe – Simfonijo za godbo angleškega skladatelja zdaj že starejše srednje generacije, sicer pa pripadnika prvega ešalona britanskih ustvarjalcev za ta zvočni medij – Martina Ellerbyja s konca devetdesetih let. V preostanku oddaje boste slišali še popevko Saša Fajona Prisluhni s solistko Sašo Lešnjek in znamenito popevko Jureta Robežnika z naslovom Lastovka. Prvo je za godbo priredil Nejc Bečan, drugo Lojze Krajnčan.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Pri Cankarjevi založbi v zbirki Moderni klasiki sta pred kratkim izšla roman Biografija naključnega čudesa pisateljice Tanje Maljarčuk in roman Milenij v Beogradu sodobnega srbskega pisatelja Vladimirja Pištala. V italijanskem mestu  Bologna se danes začenja že 62-ti sejem knjig za otroke in mladostnike. Po lanskem gostovanju Slovenije je letos v središču svetovne pozornosti založništva in knjigotrštva: Estonija. Še do jutri pa v Gradcu poteka jubilejna 25. izdaja Festivala avstrijskega filma Diagonala.Vabljeni k poslušanju!

Enajstega marca 2024 je v Mestnem muzeju v Ljubljani potekal koncert cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil tudi godalni kvartet Perpetuum v sestavi Nuša Rejc in Anja Kralj − violini, Manica Slapšak − viola in Urša Roš – violončelo. V času koncerta so bile vse članice študentke podiplomskega študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot kvartet delujejo od leta 2020 pod mentorstvom Janeza Podleska in se redno predstavljajo na priložnostnih nastopih pod pokroviteljstvom Univerze v Ljubljani. Nastopile so tudi kot del cikla Solo e da camera in zaigrale na koncertu Festivala Ljubljana. DARIJAN BOŽIČ: POP ART 3 ZA GODALNI KVARTET MAURICE RAVEL: GODALNI KVARTET V F-DURU

Andrej Medved: Favnovo popoldne, Nika Nikolič: Nekadilci brez otrok, Drago Jančar: Zakaj pisati. Recenzije so napisale Veronika Šoster, Anja Radaljac in Meta Kušar.

Emerik Beran in Anton Foerster sta dva od najvidnejših skladateljev oziroma glasbenikov češkega rodu, ki so ob koncu 19. stoletja imigrirali na tuje in tam preživeli večji del svojih življenj. Emerik Beran je po prihodu v Maribor leta 1898 tam preživel in deloval kot pedagog kar tri desetletja, zadnjih ducat let svojega življenja je preživel v Ljubljani. Anton Foerster je v Ljubljano prispel tri desetletja pred Beranovim prihodom v Maribor. Vrsto let je sodeloval z Glasbeno matico in v okviru njene založniške dejavnosti sredi sedemdesetih let 19. stoletja izdal nadvse zanimivo klavirsko parafrazo na ljudsko Po jezeru bliz' Triglava. Beranova orkestrska dela, kot so predigra k operi Melusina ter Legendi št. 2 in 3 se prepletajo s komorno instrumentalno glasbo Antona Foersterja.

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najpomembnejša slovenska in mednarodna priznanja. Leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja In ljubezen tudi v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Poslušamo slovenske ljudske pesmi, ki so neposredno povezane s pomladjo. Pomlad je tudi v zavesti naših ljudi pomenila simboličen začetek letnega kroga, obenem pa je bil to tudi čas razmisleka o življenju, njegovem smislu, namenu, pa tudi o vsem človeškem: tako dobrem kot slabem. Pesmi pojejo o povezavi pomladi z delom, ljubeznijo, mladostjo in vojsko, obenem pa je prisotna kot prispodoba veselja, lepote, pa tudi opomina in otožnosti.

Francoski pianist Alexandre Tharaud čuti resnično strast do glasbe Mauricea Ravela, čigar 150. obletnico rojstva smo zaznamovali 7. marca letos. »Igranje Ravelove glasbe je vsakokrat izziv, skok v prazno in nov navdih,« nam zaupa pianist. K njej se neutrudno vrača z gotovostjo užitka, ki se vsakič znova vzbudi, na točki ravnovesja tega jasnega pisanja in te močne energije, ki je še posebno očitna v znamenitem Ravelovem Koncertu za klavir v D-duru za levo roko. Nič manjše zahteve v orkestru ne postavlja skladatelj, ki si ob vračanju v 18. stoletje dovoli vse, kar mu ponuja sodobni orkester. Njegove slavne strani navdihujejo najboljše v Francoskem nacionalnem orkestru in njegovem glasbenem vodji, romunskem dirigentu Cristianu Măcelaruju, ki sta njegova ambasadorja odličnosti po vsem svetu. V njuni izvedbi bomo poslušali še Ravelovi suito Couperinov nagrobnik in glasbo za balet Dafnis in Hloa.

Igra s podnaslovom Metaarhitektonska patetična simfonija z radiofonsko asociacijo je trikotniško zastavljena patetična ljubezenska zgodba matere, očeta in sina, v izvedbi potencirana in arhitektonsko simfonična. Kritik Lojze Smasek je ob premieri v časniku Večer med drugim zapisal, da je režija ljubezensko fabulistiko in izpovednost stopnjevala do neznosnosti in jo vsake toliko časa strmoglavljala v brezna nepričakovanosti, da so ljubezensko patetični in obenem se temu posmehujejo tako, da z vsem silovito pretiravajo in s tem pretiravanjem pravzaprav razgaljajo zabavnost teh stikov. Režiser: Igor Štromajer Dramaturginja: Bojana Kunst Tonski mojster: Branko Kosi Redaktorica: Lučka Gruden Slava – Petra Govc arhitekt Vladislav – Tomaž Gubenšek Rokov – Ludvik Bagari Posneto v studiih Radia Maribor marca 1991.

Glasbena medigra.

Enaintridesetega marca pred 150 leti se je na Bledu rodila slovenska pesnica Franica Vovk, ki jo literarna zgodovina pozna z imenom Vida Jeraj. Njen oče France Vovk, po rodu iz Vrbe na Gorenjskem, je bil Prešernov nečak. Šolala se je na Dunaju in v Ljubljani ter poučevala v Zasipu pri Bledu. Bila je sodobnica Murna, Ketteja in Cankarja ter se z njimi družila. Po poroki je živela na Dunaju in pisala otroško in ljubezensko poezijo ter ubesedovala navdihe iz narave. Izbor enajstih pesmi iz njenega opusa bo prebrala dramska igralka Stannia Boninsegna. Interpretka: Stannia Boninsegna, režiserka: Barbara Hieng Samobor, urednik oddaje: Andrej Arko, leto nastanka: 1998.

Oddaja bo namenjena glasbi kitarista Micka Goodricka. Glasbenik kljub svoji unikatni tehniki in slogu ni nikoli dosegel širše prepoznavnosti, saj se je posvetil predvsem pedagoškemu delu na bostonskem Berklee College Of Music. Mick Goodrick je posnel malo samostojnih plošč. Večino svoje energije je vložil v izobraževanje, med Goodrickovimi študenti je bilo kar nekaj znanih džezovskih kitaristov, omenimo Billa Frisella, Johna Scofielda, Juliana Lagea, Lageja Lunda in Mika Sterna.