Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Srečko Kosovel je svojemu času primerno veliko pesmi posvetil političnim vprašanjem slovenstva, Evrope in nujne preobrazbe sveta. Uporniška je tudi njegova pesem Pot do človeka. Interpretiral jo bo dramski igralec Branko Jordan. Produkcija 2014.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ghena Dimitrova, Alexandrina Pendachanska, Katia Ricciarelli, Maria Slătinaru Nistor, Inge Borkh, Montserrat Caballé, Gwyneth Jones.

Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pogovori z domačimi in tujimi ustvarjalci s področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Oddaja Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre je namenjena največjim klavirskim virtuozom sedanjega in (pol)preteklega časa, spoznavanju njihovega življenja, glasbeno-estetskih nazorov in interpretacijskih pogledov na integralna dela pianistične literature.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.

O knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom

Oddaja s koncertnimi posnetki stare glasbe.

Partitura je obsežno, vznemirljivo delo za veliki orkester in zbor, ki se navdihuje ne le v obdobju velike ruske romantične klasike, temveč tudi v zborovski glasbi pravoslavne cerkve, ruski ljudski glasbi in v velikih filmskih partiturah.

V sodelovanju 16. festivala Arsana na Ptuju in 36. festivala Imago Sloveniae smo 24. julija v slavnostni dvorani ptujskega gradu posneli recital samospevov ter opernih in operetnih arij. V slavnostni dvorani ptujskega gradu, kjer je Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, sta nastopila odlična sopranistka Nika Gorič in harmonikar Matjaž Balažic. Sopranistka Nika Gorič iz Maribora se je kljub mladosti že mednarodno uveljavila z izjemnimi študijskimi uspehi ter pritegnila veliko pozornosti z izvrstnimi opernimi in koncertnimi nastopi. Po končanem šolanju na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru in študiju solopetja na Univerzi za glasbo v Gradcu, kjer je diplomirala z odliko pri profesorici Anne-Marie Zeller, je nadaljevala podiplomski študij solopetja leta 2013 na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu pri profesorjih Lillian Watson in Jonathanu Pappu. Tam je leta 2015 končala magisterij z najvišjo možno oceno, nato je nadaljevala študij opernega petja in julija 2017 z najvišjimi ocenami končala tudi umetniški doktorat pri Lillian Watson ter prejela posebno nagrado za odličnost. Svoje znanje je izpopolnjevala na seminarjih priznanih pevskih pedagogov in pevcev, kot so Susan Bullock, Angelika Kirchschlager, Helena Lazarska, Matjaž Robavs in drugi vokalni umetniki. S harmonikarjem Matjažem Balažicem, nagrajencem vrste glasbenih tekmovanj doma in v tujini, ki občutljivo sledi vokalnim linijam in prepriča s svojo virtuoznostjo. Na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru se je učil igranja na harmoniko pri profesorju Andreju Lorberju, nato je študiral na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost v Gradcu, kjer je bil njegov profesor Janne Rättyä, pri katerem je leta 2013 diplomiral z odliko. Nastopa kot solist, član komornih skupin, igra pa tudi z orkestri. Na odrih po Evropi igra s kvintetom Piazzolleky, v katerem že skoraj desetletje poustvarja glasbo argentinskega tanga. Glasbena umetnika na koncertu izvajata pesmi, samospeve in arije iz bogate literature od zrelega baroka 17.stoletja do vokalnih del 20. stoletja v priredbi za glas in harmoniko: arije Henryja Purcella in Georga Friedricha Händla, samospeve Franza Schuberta iz zgodnje romantike in Huga Wolfa, mojstra poznoromantičnega samospeva. Predstavljata tudi ariji Georgesa Bizeta, Francisa Poulenca in song Kurta Weilla ter pesmi v ritmu tanga Astorja Piazzolle in arije iz operet Franza Leharja. V glasbenih dvogovorih se soprana in harmonika predstavita v širokem spektru tonskih barv in čustvenih odtenkov.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.

Glasbena medigra.

Pesnik Guy Mathieu (1949, Isle/Sorgue, Provansa), doktor na področju jezikoslovja od leta 1979, se je v prvi vrsti posvečal raziskovanju okcitanščine na univerzah v Provansi in Parizu, bil pa je tudi bibliotekar. Med njegovimi raziskovalnimi deli velja omeniti vsaj dve, Provansalske ljudske bajke in pripovedke (1979) in Bajke o prebiralcu mandljev (1983). Objavil pa je tudi več pesniških zbirk, nazadnje zbirko O lubju in senci (2023) – izšla je v francoščini in provansalščini, napisal pa jo je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko smo, kot je zapisal, "v nekdanji Jugoslaviji doživljali bratomorno vojno". "V podeželski Provansi mojega otroštva", piše v svojem kratkem življenjepisu, "je večina pogovorov okrog mene potekala v provansalščini. Nekateri starejši iz moje okolice so vstopili v šolo, ne da bi poznali eno samo francosko besedo! V tem jeziku se je torej oblikovala moja osebnost, v jeziku, v katerem je Frédéric Mistral, nobelov nagrajenec iz leta 1904, napisal ves svoj opus. Ampak ves ta čas je bil moj jezik v šoli prepovedan, ves pouk je potekal v francoščini! Ko sem torej v gimnaziji napisal prve pesmi v francoščini, sem opazil, da nujno potrebujem okcitanščino, da bi se bolje izrazil in tako izvabil iz sebe čustva in občutke." Za Literarni nokturno smo izbrali naslovno pesnitev omenjene zbirke O lubju in senci. Prevajalka Živa Čebulj, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.

V oddaji Glasba 20. stoletja spoznavamo bogastvo glasbenih tokovov, ki so oblikovali glasbeno podobo preteklega stoletja.