Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V novi dan z glasbo Biberja, Emanuela Bacha, Händla, Purcella, Tartinija in Lobosa v prvem, Charpentierja in Boccherinija v drugem ter Rodriga, Mozarta, Reiche, Verdija, Rossinija in Beethovna v tretjem delu.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Svetloba premaga temo in jutro prežene težke nočne misli. Ali pa tudi ne povsem. Igralec Milan Štefe, režiser Jože Valentič, mojster zvoka Mirko Marinšek. Posneto maja 2012.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Konec maja je visok jubilej praznoval Mešani pevski zbor Divača. S slavnostnim koncertom je praznoval 130 let organiziranega petja na Divaškem. Ob tej okrogli obletnici je divaški pevski zbor izdal tudi zgoščenko Stezice s pesmimi, ki so mu najbolj pri srcu in jih je z veliko predanostjo snemal v zadnjem letu. Na dogodku so zaslužnim članom podelili Gallusova priznanja in tudi najvišjo plaketo JSKD za zborovsko udejstvovanje. Na prazničnem dogodku so se zboru pridružili tudi solistke, harfistka Tadeja Kralj in flavtistka Tanja Jarc ter pevki Nina Pečelin in Irena Cunja. Zbor je pod vodstvom dirigenta Mateja Penka na spored vključil renesančne, sakralne in ljudske pesmi. Srčno občinstvo, ki je zapolnilo dvorano do zadnjega kotička, je zbor nagradilo z dolgimi in navdušenimi aplavzi, tako da je dogodek postal pravi praznik zborovskega petja.

Za slovensko avtorico v središču jubilejne, 40. izdaje festivala Vilenica je bila letos izbrana Maja Haderlap, leta 1961 v Železni Kapli rojena pesnica in pisateljica. Svoj pesniški prvenec je objavila že leta 1983, zbirko Žalik pesmi, prozni prvenec pa je sledil šele čez osemindvajset let, leta 2011, in sicer izjemno uspešen roman Angel pozabe. Zanj je prejela nagrado Ingeborg Bachmann. Letos, dve leti po objavi v Avstriji, je v slovenskem prevodu izšel tudi njen roman Ženske v temi. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom se bomo sprehodili po avtoričinih literarnih postajah. Predvajamo del pogovora, ki je pomenil uvodni dogodek letošnje 40. Vilenice. Z Majo Haderlap se je v ponedeljek v Atriju Regionalnega RTV-centra Koper/Capodistria pogovarjala Irena Urbič.

Danes v osrčju brazilskega Mata Grossa živi le še nekaj sto pripadnikov nekoč velike skupine s cvetočo kulturo, ljudstva Bororo, ki pa ohranjajo svoj obredni svet, v katerem poudarjajo medsebojno odvisnost in povezanost z naravo. V drugem srečanju z zvočnim svetom ljudstva Bororo spoznavamo zvočno podobo lova kot enega od glavnih načinov zagotavljanja hrane za preživetje.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Jubilejni 40. mednarodni literarni festival Vilenica se sklepa s podelitvijo velike nagrade bolgarskemu pisatelju Georgiju Gospodinovu. Pod geslom Krasni novi svet – Nova pravila bivanja, ki ni samo diagnoza sedanjosti, temveč izhodišče za razmislek o tem, kakšne so alternative današnjim modelom bivanja, onkraj logike strahu in polarizacije, je osrednje vprašanje letošnjega srečanja: ali lahko literarni dialog postane ključni most za preseganje razmejitev – med kulturami, narodnostmi, ideologijami? Več o tem pozneje, ko se posvetimo prejemniku velike nagrade vilenica in prejemnici pisateljske nagrade srednjeevropske pobude za mlade avtorje Ani Svetel ter temam okrogle mize, ki je potekala pod naslovom Nova pravila bivanja. O književnosti in kreativnem pisanju so se pogovarjali tudi predstavniki mreže Unescovih mest literature, ki so se srečali v Ljubljani. Z odprtjem razstave Smeri razvoja – Dela iz Zbirke Gorjupove galerije v Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki začenjajo praznovanje 50. obletnice delovanja galerije. V Mariboru pa se končuje 13. Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Podelili bodo tudi Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo, ki jo prejme Silvan Omerzu, Pengovove listine za vrhunske stvaritve na področju lutkovne umetnosti ter častno nagrado UNIME Slovenija.

Glasbena medigra.

“Moja mama ve, kaj se dogaja v mestih, jaz pa, zakaj se tja odhaja,” piše Radmila Petrović, pesnica, ki še ni dopolnila trideset let in je v svoji domovini postala pravi fenomen ter vzor novi generaciji. Samo v Srbiji je bila njena tretja pesniška zbirka Moja mama ve, kaj se dogaja v mestih, ki je izšla leta 2020, prodana v več kot dvanajst tisoč izvodih, pri nas pa je pri Cankarjevi založbi izšla letos v prevodu Natalije Milovanović. Zbirko je napisala na delavnici pisanja med študijem ekonomije, dokončala pa jo je že z diplomo v žepu. V njej je želela nagovoriti kolektivne družbene skrivnosti, za katere si je sama želela, da bi o njih brala kot odraščajoče dekle. V Sloveniji je letos gostovala na pesniškem festivalu Dnevi poezije in vina.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Godalni kvartet Calidore, v katerem umetniške sile že poldrugo desetletje združujejo violinista Jeffrey Myers in Ryan Meehan, violist Jeremy Berry in violončelistka Estelle Choi, je 3. marca letos nastopil v londonski dvorani Wigmore, kjer se je po slabem desetletju znova predstavil poslušalcem v sklopu BBC-jevega cikla komornih koncertov »The Lunchtime Concerts«. Zasedba je bila ustanovljena leta 2010 na glasbenem konservatoriju Colburn v Los Angelesu, zadnja leta pa deluje v New Yorku. Na marčevem londonskem koncertu je kvartet Calidore izvedel 3. godalni kvartet v D-duru, op. 34 Ericha Wolfganga Korngolda, ki je v tem svojem delu, nastalem v zadnjih mesecih 2. svetovne vojne, citiral nekaj tem iz svoje hollywoodske glasbe, ter zadnji, 16. godalni kvartet v F-duru, op. 135 Ludwiga van Beethovna.

Romanopisec in avtor številnih kratkih zgodb William Trevor se je rodil leta 1928 v Mitchelstownu na Irskem. Po diplomi iz zgodovine na Trinity Collegeu se je za nekaj časa posvetil kiparstvu in s psevdonimom Trevor Cox redno razstavljal v Dublinu. Sprva se je preživljal s poučevanjem zgodovine. Leta 1952 se je poročil in z ženo sta se dve leti pozneje preselila v Anglijo, kjer je pri reklamni agenciji delal kot pisec besedil. Prvi roman Pravila vedenja je objavil pri tridesetih, vendar je doživel zelo zadržan odmev pri kritikih. Šest let pozneje je prejel knjižno nagrado Hawthornden za roman Stari fantje. To ga je opogumilo in odtlej se je v celoti posvetil pisanju. Z družino se je preselil v angleški Devon, kjer je leta 2016 tudi umrl. Čeprav je večino življenja preživel v Angliji, je o sebi govoril, da je ostal "skoz in skoz Irec". Napisal je približno 15 romanov in prejel vrsto nagrad, vendar je najbolj znan po kratkih zgodbah, ki v marsičem spominjajo na Čehova. V oddaji Izbrana proza boste slišali zgodbo z naslovom Goljufanje pri kanasti, po kateri je avtor tudi naslovil zbirko kratkih zgodb iz leta 2007. Prevajalec Matej Juh, interpret Kristijan Muck, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Aleks Pirkmajer, režiser Alen Jelen. Produkcija 2011. Redakcija Staša Grahek.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Zgoščen monolog zastavlja vprašanja o telesu in spolu, poigrava pa se tudi s fizično odsotnostjo ter hkratno prisotnostjo v imaginaciji. Lik, o katerem je govor, ostaja nem, vendar je prav zaradi opisa in skopih podatkov o njem še kako prisoten in oprijemljiv. Izziv, kako nemi lik umestiti v zvočno krajino, vsebuje velik performativni potencial in ustvarja različne kontekste, s tem pa tudi kritično osvetljuje brezštevilne družbene anomalije. Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbeni izvajalec: Goran Krmac Interpretka – Anja Novak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2021

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

Ožji izbor za nagrado lastovka 2025. V mračnem okolju nočnega lokala se zbira pisana množica človeških likov. Ko se v njihovem ustaljenem ritmu pojavi sprememba v obliki črnega kombija, se medsebojni odnosi porušijo. Na novost, ki je le odmev nečesa večjega, srhljivega, se odzovejo vsak po svoje. Nekateri se umaknejo, drugi izpostavijo, tretji prilagodijo. Je kriza samo druga beseda za priložnost? Kaj storiti, ko imaš na izbiro samo slabe in še slabše izbire? Zgodbo Črni kombi je napisal raznovrstni pisatelj, dramatik in pedagog Tomo Kočar, ki ga največ ljudi pozna po pravljicah, radijskih igrah in naravoslovnih besedilih, leta 2004 pa je na našem natečaju že prejel prvo nagrado, in sicer z zgodbo Tatica. V zgodbi Črni kombi v preprostem, sočnem jeziku mladega varnostnika na prej omenjena vprašanja ponuja več možnih odgovorov, ki vsi po vrsti odpirajo nova vprašanja. Napeto kratko zgodbo Črni kombi si je tako mogoče razlagati na številne načine. Interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.