Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Dandanes smo vajeni, da se z gradnjo hiš in prenovami ukvarjajo gradbena podjetja, inženiringi in obrtniki. V preteklosti je bilo drugače. Številne hiše so nastale kot plod dela lastnikov, njihovih sorodnikov in prijateljev. Danes je gradnja v lastni režiji, kot smo imeli navado reči, redkost. No, mi pa smo našli zelo zanimivo izjemo, ob kateri se lahko marsičesa naučimo. Mladi par si je s pomočjo arhitektke iz manjšega stanovanja v Ljubljani ustvaril prostoren in udoben dom, poln elegantnih rešitev in premišljenih detajlov, ki ga povzdignejo v moderno in funkcionalno bivališče. No, če kaj, potem lege stanovanja ni bilo treba povzdigovati, nahaja se namreč v 14. nadstropju nove stolpnice in temu primerno nudi tudi dih jemajoče razglede. Gremo še na Kras, kjer bomo spoznali tri junake, ki so spečo lepotico prebudili v novo življenje. Njihova pot je bila dolga in naporna, vodila skozi trnje in znoj, vendar je ljubezen vse premagala in zgodba ima srečni konec - ki je še srečnejši začetek nečesa novega. Ker pa življenje ni potica in prenova ni pravljica, smo se vseeno pozanimali, kako se taka pravljična prenove izpelje v praksi.

Kaj pomeni resnična dostopnost v svetu informacij, storitev in vsakdanjega življenja? To nas je zanimalo v oddaji Prisluhnimo tišini, saj začne 28. junija veljati dolgo pričakovani Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide. Pomemben datum za gluho skupnost pa je tudi 4. junij, saj sta bila na ta dan pred štirimi leti v ustavo zapisana slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih. Gluhoslepi pa zadnji teden v juniju posvečajo Helen Keller, najbolj znani gluhoslepi osebnosti – pisateljici, aktivistki in borki za pravice gluhoslepih.

V tokratni oddaji Obzorja duha bomo spregovorili o čaščenju. Kaj oz. koga časti sodobni človek? Kam vodi človeka čaščenje Boga ali bogov, ki si jih je ustvaril sam? Postajamo to, kar častimo? O rokopisni dediščini za prihodnost in projektu digitalizacije v frančiškanski knjižnici smo se pogovarjali s p. dr. Columbom Stewartom, obiskali smo spominsko razstavo ob 50. obletnici smrti vsestranskega umetnika Toneta Kralja ter preživeli dan z etnologom, sociologom in aktivnim članom Marijinega dela Silvestrom Gaberščkom.

V oddaji NaGlas nas bo dolgoletni dopisnik iz tujine Boštjan Anžin popeljal po balkanskih poteh in nam zaupal izkušnje, ki so se nabrale v devetih letih tovrstnega dela na območjih nekdanje Jugoslavije. Povprašali ga bomo, kako vidi značajske, kulturne in druge razlike med Srbi in Slovenci. Spoznali bomo tudi Veronikino nagrajenko Natalijo Milovanović, ki se je pred petnajstimi leti v Slovenijo priselila iz Niša in je poezijo sprva pisala v slovenščini. Peter in Ana pa bosta opisala izkušnje in razlike med slovenskim in srbskim šolskim sistemom. Vabljeni v družbo oddaje NaGlas!

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Je eden najbolj znanih dirigentov na svetu, večno mladi in karizmatični sir Simon Rattle. Z vrhunskim Simfoničnim orkestrom Bavarskega radia in Simonom Rattlom se režiser filma Benedikt Schulte poda na glasbeno potovanje v Berlin, London in München, pa tudi na iskanje sledi v Liverpoolu in Birminghamu. Ker je „potovanje pomembnejše od cilja“, kot pravi Simon Rattle. Vaje, koncerti in intervjuji omogočajo globok vpogled v glavo in srce tega izjemnega glasbenika in komunikacijskega genija, ki je zaznamoval številne orkestre, tudi slovite Berlinske filharmonike, ki jih je vodil kar 16 let. SIMON! THE JOY OF CONDUCTING /Nemčija 2024 / scenarij in režija Benedikt Schulte

Mlada slikarka Eva kadi, pije, se priložnostno drogira, žurira in ne najde navdiha za slikanje. To pa niso vse njene težave, še celo vrsto jih ima. Znajde se v čudnem razmerju z mentorjem, najboljša prijateljica se seli v Berlin, za delo v knjigarni ne dobi plačila in povrh vsega ji že tri mesece izostaja menstruacija. Zave se, da mora spremeniti način življenja in se po pomoč obrne na spletni brskalnik. Prasica je film o obdobju življenja, ko se preprosto zatakneš in ne veš, kako naprej.

Pevec in kitarist Janez Bončina je v svoji šest desetletij dolgi glasbeni karieri pustil močno sled v slovenski in jugoslovanski pop kulturi. Kot skladatelj, pisec besedil ali aranžer je ustvaril celo kopico vrhunskih skladb za različne zasedbe, v katerih je nastopal, kot tudi v svojih samostojnih projektih. Njegova ključna skladba je Gvendolina, kdo je bil? iz leta 1972, ki jo je napisal za kultno slovensko skupino Srce. Muziciral je v različnih glasbenih žanrih, od jazz rocka, fussiona, funka, ritem in bluesa ter soula. Začel je kot kitarist pri Helionih in Mladih levih, potem pa je vse več pel. Bi je vokalist pri zasedbah The Generals, Srce, Yu rock selekcija in September. Konec osemdesetih pa je na kratko zaplaval še v metalske vode s skupino Junaki nočne kronike. Vseskozi je sodeloval z vrhunskimi instrumentalisti. V dokumentarcu se pojavi večina njegovih sodelavcev in soborcev, ki so ustvarjali v različnih obdobjih: Dečo Žgur, Matjaž Deu, Tomaž Domicelj, Braco Doblekar, Čarli Novak, Marjan Maliković, Tihomir Pop Asanović, Dado Topić, Vedran Božić, Jadran Ogrin, Primož Grašič, Grega Forjanič, Brane Kastelic, Jani Hace, Mark Lemer, Tomo Jurak, Tadej Tomšič, Trkaj, Murat & Jose, Matevž Šalehar – Hamo in mnogi drugi.