Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnica, pisateljica in prevajalka Luiza Pesjak se je rodila 12. junija leta 1828 v Ljubljani kot hči znamenitega odvetnika Blaža Crobatha, umrla je leta 1898. Bila je dobro izobražena, poznala je pomembne razumnike svojega časa. Najprej je pisala v nemščini, pozneje v slovenščini. Pesnila je pod vplivom Prešerna, po letu 1860 se je priključila slovenskemu narodnemu gibanju in pričela objavljati poznoromantične domovinske pesmi. Njeno pesem Ni moči v Liričnem utrinku interpretira dramska igralka Stannia Boninsegna. Utrinek smo posneli leta 2008.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Operni iztek četrtkove jutranjice poleg takšnih ali drugačnih opernih tehnikalij prinaša tudi antropološki, literarni, politični in sociološki pogled na to obliko glasbenega ustvarjanja.

Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pogovori z domačimi in tujimi ustvarjalci s področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Oddaja Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre je namenjena največjim klavirskim virtuozom sedanjega in (pol)preteklega časa, spoznavanju njihovega življenja, glasbeno-estetskih nazorov in interpretacijskih pogledov na integralna dela pianistične literature.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.

O knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom

Oddaja s koncertnimi posnetki stare glasbe.

»Njenim spretnostnim ni primerjave, igra čudovito,« je o Yeol Eum Son pred petimi leti ob njunem gostovanju v Kromatiki dejal dirigent Roberto González-Monjas. Korejska pianistka je drugouvrščenka dveh slovitih mednarodnih pianističnih tekmovanj, tekmovanja Vana Cliburna leta 2009 in mednarodnega tekmovanja Čajkovskega, ki je potekalo dve leti pozneje. Iz Južne Koreje se je preselila v Nemčijo, kjer je študirala na Visoki šoli za glasbo, gledališče in medije v Hannovru. Potem ko smo že spoznavali njene interpretacije Mozarta in Mendelssohna, se bo tokrat predstavila z občutenjsko in tehnično izjemno zahtevnim Tretjim koncertom Rahmaninova. Večer bo odprla Sanjarija Antona Lajovca, nostalgično zasanjana klavirska skladba v priredbi Lucijana Marije Škerjanca za godala. Lio Kuokman pa bo sezono sklenil z Jeanom Sibeliusom in podčrtal 160. obletnico rojstva skladatelja, ki je v 20. stoletju negoval romantično estetiko. Sibelius je Drugo simfonijo ustvaril po uspehu simfonične pesnitve Finlandia in kljub klasični zasnovi simfonije so poslušalci v njej razbirali sporočila. Robert Kajanus, ustanovitelj Helsinškega filharmoničnega orkestra, je opažal: »Andante udari kot kar najbolj strt protest proti vsakršni krivičnosti, ki grozi, da bo soncu odvzela njegovo svetlobo in rožam njihove vonjave.«

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.

Glasbena medigra.

Bruno Vieira Amaral (1978) je pisatelj, prevajalec in literarni kritik. Njegov knjižni prvenec iz leta 2013 je prejel štiri glavne portugalske literarne nagrade, med njimi tudi nagrado Joseja Saramaga. Tudi njegova knjiga Hoje Estaras Comigo no Paraiso (Danes boš z menoj v raju) je prejela več nagrad; gre za zbirko tridesetih kratkih zgodb, mozaika življenj ljudi z obrobja: revežev, sanjačev, nefunkcionalnih družin, pa tudi nemogočih ljubezni. Amaralovo mojstrstvo se kaže v smislu za podrobnosti, ki se v vsaki zgodbi odraža na drugačen, a vselej inovativen način. Iz dela smo izbrali zgodbo Fotografija.

V oddaji Glasba 20. stoletja spoznavamo bogastvo glasbenih tokovov, ki so oblikovali glasbeno podobo preteklega stoletja.